IZ CELJA.... Aii je takšno poslovanje pravilno? Kmetijska zadruga v Celju vodi med drugimi dejavnostmi tudi gostilno »Bra- nibor«. Vsakemu Celjanu je več ali manj znano, da je to ena izmed najsta- rejših in najbolj znanih gostiln v Celju. V letu 1953 je bila temeljito preurejena in je do nedavnega uživala tudi sloves zelo solidnega gostinskega obrata. Ven- dar v zadnjem času ni več tako. Stalni gostje drug za drugim zapuščajo ta lokat promet pada dan za dnem tako občutno, da je skrajni čas, da se tukaj nekaj ukrene, da se stanje zopet iz- boljša. Kje so temu vzroki? V prvi vrsti na neokusni in nestro- kovno pripravljeni hrani. Temu pa se ne smemo čuditi, če pomislimo, da v kuhinji ni niti ene kvalificirane kuha- rice, da ne govorimo o visokokvalifi- ciranih, ker je pač uprava zadruge mnenja, da je za njih škoda denarja. Prav tako so tudi mnenja, da je poslo- vodja v gostinskih obratih nepotreben, ker baje njegovo delo lahko opravi sam upravnik zadruge,, ki pa v gostinstvu ni doma. Razumljivo je potem, da mora takšno delo nestrokovnih ljudi roditi neuspeh, kljub temu, da je strežno osebje kvalilicirano ter popolnoma v redu in mu z malenkostnimi izjemami ni kaj oporekati. Tudi uslužbenci nimajo prave volje do dela, ker so izmed vseh gostincev v Celju najslabše plačani. Le-ti niso pla- čani po učinku dela in tako dalje. Lah- ko jih torej samo občudujemo, kako v takšnih razmerah sploh vzdržijo, saj imajo vendar možnost zaposlitve tudi drugje. To bo po vsej verjetnosti tudi sledilo, če bo uprava zadruge pričela prihodnji mesec, kot je napovedano, z izplačevanjem 80 ali celo 70 odstotnih plač na račun izgube, ki je nastala v zadrugi prejšnja leta. Ali je pravilno, da je na raŽun iz- gube iz prejšnjih let prikrajšan de- lovni kolektiv, ki ni imel'nobene zveze s tem? Ta izguba namreč ni nastala v gostinskem obratu, pač pa pri drugih dejavnostih zadruge. Takšnih in podobnih nepravilnosti bi lahko navedli še več, toda že iz teh nekaj vrstic je razvidno skrajno ne- vzdržno stanje v tem gostinskem obra- tu. Nujno je, da se merodajni za to po- zanimajo in da se takšno stanje od- pravi! Opazovalci PONOVNI ZGLED PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV Ljudje pri nas se vedno močneje za- vedajo, kako pomembna je darovana kri za naše bolnišnice. S to krvjo rešijo mnogo ljudi, ki so za našo družbo po- trebni in bi brez take p>omoči ne mogli nikoli ozdraveti. Od 4. do 8. avgusta so prostovoljno daax)vali kri naslednji to- variši in tovarišice iz tovarne Metka: Janežič Ivan, Dremel Marija, Breznik Zvonko, Motoh Vida, Kotnik Jožef, Gmajner Marija, Kugler Franc, Pušnik Franc, Potočnik Kristina, Holcinger Anton, Sorn Blanka, Krajnc Franjo, Fister Anton, Breclj Olga, Zore CUka in Cvetko Marija. Iz Zlatarne pa so dali kri: Leskovšek Ivan, Gros Franc, Arbič Franc, Mlinar Stanislav, Vran Franc, Roček Fanika, Stropnik Terezija, Bukovnik Katarina, Mastnak Antonija, Marinkovič SUva, Tofant Elizabeta in Goleč Marija. Kri pa so še darovali: Samec Ivanka petkrat, Kranjc Adolf štirikrat, Hribšek Angela dvakrat, Te- mistokle Marko, Murk Ivan, Murk Vin- ko, Stih Anton in Jurak Franc. Vsem omenjenim tovarišem in tovarišicam se lepo in iskreno zahvaljujemo. Komisija krvodajalske službe pri MO RK Celje VODE NE BO! Uprava celjskega vodovoda je včasih z letaki ali preko časopisa obvestila potrošnike, da vode zaradi popravil ne bo. In prav je bilo tako postoi>anje. Zadnjo nedeljo pa so »vodovo^rji« prekinili dobavo vode kar za nekaj ur dopoldne, in sicer brez predhodnega obvestila. Morda so obvestili po radiu, vendar radio nima vsaka hiša, pokra- jinski list pa je v Celju zelo razširjen in tudi stroški za tisk letakov ne bi bili preveliki za podjetje. Potrošniki svetujejo vodstvu vodo- voda, naj pravočasno obvesti prebivalce o odvzemu vode, če so seveda popra- vila predvidena vnaprej, kakor je bilo predvideno delo to nedeljo« ko so na Mariborski cesti zamenjavali cevi. Pa če bi vzeli vodo vsaj popoldne, ne pa v dopoldanskih urah, ko nujno po- trebujemo vodo za kuho in druge gospodinjske storitve. Upravi vodovoda je menda znano, da vodnjakov ni in so tako ljudje vse do- poldne čakali zaman na curek vode. S predhodnim obvestilom bi si natočili vsaj vedro vode, Kč. LOVSKI ZBOR V CELJU Okrajna lovska zveza Celje bo pri- redila v nedeljo, 4. septembra v Celju pri Petričku lovski zbor v proslavo 10-letnice osvoboditve. Lovskega zbora se bodo udeležili člani vseh petdesetih lovskih družin celjskega okraja. V do- poldanskih urah bo slavnostna otvori- tev, na kateri bosta nastopila tudi dva lovska pevska zbora, poleg tega pa bo med ekipami lovskih družin tekmova- nje v ostrem streljanju. V popoldanskih urah bo prosta zaba- va. Na lovski zbor so vabljeni tudi vsi prijatelji lovcev in proste narave. 2ELEZNISKI UPRAVI V CELJU Pragovi pri prelazu na Mariborski cesti so že zelo obrabljeni in je vožnja s kolesom že kar nevarna. Prosimo že- lezniško upravo, naj na tako prometnih cestah pravočasno zamenja pragove. * Na celjski postaji visi črna tabla, na katero beležijo zamude vlakov. Zadnje čase pa potniki opažajo, da je tabla vedno prazna,, čeprav vlaki zamujajo kakor prej. Prosimo, da zamude redno beležite, da človek vsaj lahko ve, pri čem je, kadar pride na postajo. Kč. ALI JE TO KINO PREDSTAVA? Človek je 8 ur v službi. Zvečer gre v kino. Prvič predvajajo amerški barvni film Rapsodija. Zamislite se v takšen položaj: na platnu igra nekdo Cajkov- skega, gledalec se hoče vživeti, toda z vrtne restavracije hotela »Pošta« se sliši melodija plesnega komada; toda to ni nič (tega smo navajeni), nekje v dvorani sedi pijanec, ki vsakih nekaj minut dobesedno tako zakruli, da plane cela dvorana v smeh. Ko je videl de- dec, da se ljudje smejejo, je dobil še večji pogum. Na ves glas je začel ko- mentirati film. Ko se igralka Taylor zasmeje, dedec zakruli in reče: »Glej, se spet smeji!« in malo pozneje ob neki izredno resni sceni pa: »No, potem bo pa stokala.« To se ponavlja ves film. Nekdo je zahteval, da ga spK)dijo ven. Uslužbenci kina pa lepo sedijo zadaj, in se najbrž sami prijetno smejejo ter pravijo: »Kaj mu pa hočemo!?« Se čudno,, da ne obesijo zunaj lepaka: »Pi- janci vabljeni!« Večkrat sem že videl, kako pozorno pregledujejo otrokom vstopnice. Prav je tako, toda prosimo, naj v bodoče po- gledajo tudi tistega, ki ima vstopnico v rokah. Prisostvoval sem prizoru: dr- zen fantiček je prišel v dvorano brez vstopnice in se nekam plaho stisnil. Ko so uslužbenci to opazili, so ga prijeli za ušesa dn lase in ga izvlekli iz dvo- rane. Toda pijanca, ki kruli in dve uri moti svojo okolico, ne, tega nimajo po- guma spraviti na cesto. Saj še v go- stilni vržejo človeka, ki dela prevelik kraval, na ulico. Toda v kin\i,, v tej kulturni ustanovi, uživajo pijanci naj- brž posebno zaščito. To ix)meni, da uslužbenci kinopodjetja globoko pod- cenjujejo svoje obiskovalce. L S. KAM V NEDELJO? Na Lisco (947 m). Z jutranjim vlakom ob 5.48 se pelje- mo do postaje Breg in odtod skozi idi- lično vasico Razbor, mimo Jošta ozi- roma pogorišča, pridemo v 2 urah zmer- ne hoje k lepemu domu na Lisci, ki ga upravlja PD Krško. Dom je mo- derno urejen, ima tudi lepo število prenočišč in je primerna točka za več- dnevni oddih. Kakor je splošno . znano leži Lisca tako ugodno, da imamo z njenega vrha diven razgled na vse strani, ob zelo jasnem vremenu se vidi celo Zagreb. Na Lisco prihajajo zlasti radi pla- ninci iz Hrvatske, saj imajo zelo ugod- no železniško zvezo. Z Lisce imamo za povratek na izbiro naslednje poti: najdaljša je pot čez Lovrenc in odtod dalje pod Velikim Kozjem v Zidani most (dobre 3 ure hoda), bližje je iz grebena pred Lov- rencem navzdol v Loko. Zelo prikladen je tudi EKjvratek mimo Lipovšeka v Krakovem in nato po lepi, ves čas mi- mo gozdov tekoči cesti, v Sevnico, do koder je z vrha Lisce 3 ure zmerne hoje. Med potjo se lahko skopi jemo v čistem potoku Sevčnici. Izkoristite prihodnjo nedeljo, ko je pričakovati zopet lepo vreme in na- pravite izlet na Lisco! Iz Brega pelje tudi avtomobilska ce- sta prav na greben do kmetije in od- tod smo v 20 minutah zmerne hoje na vrhu. Dr. M. Gibanje prebivalstva v Celju Poročilo o Ribanju prebivalstva v Celju V času 0(1 20. do 27. avffusta 1955 je bilo rojenih 24 dečkov in 2i deklic. Poročili so se: Zdenko-Štefnn Stojan, absolvent kemije in ing. Ilribernik Nada-Marija. inR. kemije, oba iz Ljubljane; Vincencij Roj, brusač in Štefa- nija Cnden, tkalka, oba iz Celja; Anton lla- bian, električar in Ana-Marija Sorčan, poljc- delka, oba iz Celja: Stanislav Dvoršak, k}e- par in Marija Kolšek, delavka, oba iz Celja; junez Avsenak, nameščenec in Veronika Gor- jnp, ivameščenka. oba iz Senovej?a. Umrli so: Franc Kavčnik, delavec iz Topol.ščic, star 55 let; Anton Krajnc, invalid iz Babne reke, obč. Slivnica pri Celjn, star 54 let; Jožef Plavc, npokojeni trgovec iz Celja, star 58 let; Tvan Kamor, upokojenec iz Celja, star 66 let: Zora Tomi»n, roj. Jelen. trg. pomočnica iz Trbovelj, stara 59 let; Ivan Sivka, novorojenček iz Raven, obč. Šentjur pri Celju, star 2 dni; Neža Marija, roj. Sevčnikar, gospodinja iz Bevč, Velenje, stara 45 let; Alojzij Frece. upoltojenec iz Kompol, .»store, star 61 let; Elizabeta Šeruga. roj. Gregorinčič. gospodinja iz Celja, stara 61 let; Vlasta Tabor, -novorojenček iz Rimskih Toplic, stara 20 dni; Josipina Jurič, roj. Ple.š- nik. gospodinja iz Saleka, Velenje, stara 64 let; Anton Bianchi, soboslikar iz Celja, star 45 let. PROMETNE NESREČE Dne 22. avgusta se je ob 21.30 pripe- tila na cesti Dolenja vas — Sv. Lovrenc pri Preboldu lažja prometna nesreča, katero sta zakrivila oba udeleženca voz- nika. Iz smeri Sv. Lovrenca je vozil proti Dolenji vasi motorist Golič Alojz, dočim je njemu nasproti pripeljal voz- nik vprežnega vozila Vedenik Mirko. Na povsem ravni cesti je prišlo med njima do trčenja, tako da je motorist padel z vozila na cesto,, vprežni voz pa je zapeljal preko motorja. Do nesreče je prišlo, ker sta oba voznika vozila brez luči v nočnem času. Oba voznika se nista slišala zaradi rojKita vozil in se nista pravočasno umaknila vsak na svojo desno stran. Materialna škoda na motorju znaša okoli 10,000 din. Oba se bosta zaradi neupoštevanja prometnih predpisov zagovarjala. Dne 24. avgusta se je na cesti Zida- ni most — Rimske Toplice pripetila težja nesreča, katero je zakrivil voznik tovornega avtomobila H-7362, ko je se- kal zavoj po levi strani v smeri vožnje. Voznik tovornega avtomobila S-4698 je vozil proti Zidanem mostu po desni strani. Trčenju se ni moglo izogniti, ker je na tem odseku na eni strani ve- lik prepad, na drugi strani pa visok nasip. Pri trčenju obeh avtomobilov je bil težje poškodovan potnik, ki je sedel V kabini tovornega avtomobila H. 7362. Ta je namreč dobil težje ureznine po obrazu od navadnega stekla, ki se je razbilo pri udaru. Na vozilih znaša škoda okoli 40.000 dinarjev. Poškodo- vani potnik je bil takoj odpeljan v celjsko bolnico, kjer so mu nudili po- moč. ' Dne 26. avgusta ob 12. uri se je v Sodni vasi pri Pristavi na cesti Celje — Podčetrtek pripetila težja prometna nesreča. Voznik — traktorist Kranjčan Alojz je vozil s traktorjem Ceo 27 in naloženo prikolico Cem 21 proti Pri- •stavi, ko je nenadoma za vozil preko levega roba ceste po nasipu in obstal z traktorjem in prikolico naslonjeno na sadna drevesa in telefonski drog. Pri udaru v telefonski drog je stisnilo de- sno nogo potnici Skrbinek Jožici, de- lavki Kmetijskega posestva Loka pri Zusmu,, ki je sedela poleg zavirača na določenem sedežu. Do nesreče je prišlo zaradi neizkušenosti voznika, ki je po- tegnil sklopko za obračanje vozila na- mesto ročne zavore. Težje poškodova- na Skrbinekova je bila odpeljana v celjsko bolnico. Na vozilu znaša škoda okoli 10.000 din. Drugih žrtev ni bilo. Dne 27. avgusta se je v Ivenci pri Vojniku pripetila težja prometna ne- sreča. Voznik — amater Lončarič Maks, zaposlen pri trg. podjetju »Planika« v Slovenski Bistrici, je vozil s tovornim avtomobilom S 6013 nosilnosti 1,51 iz smeri Vojnik proti Frankolovem. Ker je bilo vozilo preobteženo (3 tone ce- menta) in ker je voznik vozil na ostrem zavoju s preveliko hitrostjo, je prišlo do zanašanja avtomobila vse dokler se ni ta prevrnil. Materialna škoda je zelo visoka. Vzrok nesreče je prehitra vožnja na zavoju, preobtežitev vozila in neizku- šenost voznika — amaterja. Komisija je ugotovila, da je avtomobil v zelo slabem stanju, kar nosi odgovornost tudi uprava podjetja, ki je vedela, da amater Lončarič vozilo popravlja ne- strokovno. Kljub temu, da se je ročica pri krmilnem drogu zlomila, so vse te dele enostavno zavarili in ponovno dali vozilo v promet. Res čudno, da ni prišlo že prej do še večje katastrofe. Zaradi malomarnega odnosa do ljudskega pre- moženja in neupoštevanja prometnih predpisov se bodo prizadeti morali za- govarjati. KRONIKA NESREČ Jože Krivec, rudar iz Mežice, se je s kolesom vozil skozi Podvin pri Polzeli. Na kolesu so se zlomile vilice. Pri pad- cu je Krivec dobil težje poškodbe na rokah in glavi. Pri košnji si je Jevnišek Metod iz Vrbe pri Dobrni s koso prerezal žile na nogi. Pri padcu s kozolca si je posestnik Škrat Ivan iz Zg. Zreč zlomil hrbtenico. 4-letni Kralj Franc iz Gorice pri Pe- tro včah je padel s hleva in si zlomil roko. 6-letni Sibanc Bogomili z Klanja pri Dobrni je padel s kozolca in utrpel pre- tres možganov. Na gnojne vile se je nataknila delav- ka Kotar Ivica iz Cmega pri Taboru. Na triletno Salnjač Ljubico na Te- harski cesti v Celju so padla vrata in jo poškodovala. V Kasazah pri Petro včah je padla s kozolca Ana Kovačič in dobila poškod- ' be po telesu. Pri padcu s kolesa si je prebil glavo Sajevic Ivan iz Polul. Tepež Ignaca iz Trnca pri Rogatcu je v gostilni v pretepu nekdo z nožem zabodel v pljuča. S sekiro se je vsekal v nogo Cvikl Anton iz Dobrne. Pri padcu z voza si je v Preboldu po- škodovala rebra Farič Lucija, doma iz Maribora. ...IN ZALEDJA Mozirje se pripravlja na občinski praznik Dne 12. septembra leta 1944 je Slan- drova brigada osvobodila Mozirje ter zajela okoli 250 okupatorjevih vojakov in mnogo orožja. V spomin na ta dan praznujejo Mozirčani vsako leto svoj občinski praznik. Množične organizacije že pripravljajo lep program, da bi tako bilo prazno- vanje prijetnejše. Letos bodo praznova- nje prestavili na nedeljo, 11. septembra. Na večer pred praznikom bodo odkrili nagrobni spomenik 9 partizanom, ki so padli za osvoboditev Mozirja. Zvečer bodo zagoreli kresovi, v telovadni dvo- rani pa bo slavnostna akademija. V ne- deljo zjutraj bo Mozirčane budila god- ba na pihala, nato pa bo na slavnost- nem prostoru igrala koračnice za vesel začetek praznovanja. Ob 8. uri bo zbra- ne občane in goste nagovoril zastopnik občine. Množične organizacije bodo po- ložile vence pred spomenik padlih bor- cev. Gasilci pa bodo ob tej priliki raz- vili nov gasilski prapor. Tudi šahisti se bodo pomerili med seboj. Popoldne pa bo ljudsko rajanje. Vabljeni so vsi od blizu in daleč, posebej pa tisti, ki ste sodelovali pri osvoboditvi Mozirja. ZADRUGE V ŠENTILJU, ŠT. JANZU IN ŠALEKU SO SE PRIKLJUČILE K VELENJSKI ZADRUGI 28. avgusta je bil v Velenju redni polletni občni zbor kmetijske zadruge. Kmetijska zadruga ima že danes 218 članov. Število narašča, kar kaže vedno večje zaupanje ljudi v zadrugo. V nje- nem okviru deluje deset odsekov. Naj- aktivnejši je bil lesni odsek, najbolj pasivno bilanco pa je pokazala ope- karna, ki je menjavala delovno mesto. Do drugega polletja je imela zadruga 2,119.000 d:n čistega dobička. Namenili so ga izgradnji velikega silosa za okoli 30 do 40 vagonov sadja. Postavili bodo sušilnico za sadje. Ostanek bodo vložili v sklad za posi>eševanje kmetijstva. Po- večali bodo še uvoz sivorjave dolenj- ske pasme krav, ki so za te kraje naj- bolj donosne. Glavna točka dnevnega reda je bila združitev, štirih zadrug: Šentilja. St. Janža, Šaleka in Velenja. Navzoči so bili za združitev. V novi veliki zadrugi bodo racionalnejše izkoriščali sredstva in zmanjšali upravni aparat zadruge. Poleg tega bo imela močna zadruga še polno drugih možnosti za večji razvoj kmetijstva. Zbor. so pozdravili zastopniki mno- žičnih organizacij in tovariš Lubej, za- stopnik Okrajne medzadružne zveze. IZ SLOVENSKIH KONJIC Lepo vreme preteklih dni je v veliki meri omogočilo, da so kmetje spravili pod streho večji del otave, okopali pre- cej korenja in reF>e, istočasno pa so ornlatili lepo suho žito. Pravijo, da je letošnji pridelek žita boljši tako F>O ko- ličini kot tudi po kakovosti. Suho vre- me je dobro vplivalo tudi na rast in dozorevanje krompirja, ki bi ob stal- nem deževju začel še bolj gniti, kot je to bilo v začetku avgusta opaziti. Ni- kakor pa ni moglo vreme teh dni na- domestiti zamujenega časa pri grozdju, ki je skoraj še popolnoma zeleno in je šele tu in tam opaziti prve znake bar- vanja. Vinogradniki torej upravičeno pričakujejo slabši pridelek, ki ga bo mogoče izboljšati le z dodatkom slad- korja, seveda, če ga bo toliko na raz- polago. Konjiški sindikalni svet je v letoš- njem letu dal okoliškim knjižnicam iz svojih sredstev blizu 50.000 din za na- bavo novih knjig. Večji del tega de- narja je bil razdeljen že v začetku leta, tako da so knjižnice lahko kupile knji- ge še po znižani ceni. L. V. DVA KULTURNA DOGODKA V ŠOŠTANJU V razdobju šestih dni smo v Šošta- nju doživeli kar dva lepa kulturna do- godka. Prvi je bil dne 14. avgusta, in sicer nastop šele pred nedavnim usta- novljene vaške godbe pod okriljem DPD Svobode, ki ji je dirigiral tovariš Silvo Tamše. Mladi glasbenik, ki sicer živi in glasbeno ustvarja v Ljubljani, je tukajšnji domačin. S svojimi deli, ki jih je pod njegovim vodstvom vaška godba odlično izvajala, je p>okazal, da bo iz njega še kaj. Obilno priznanje njemu in njegovim godbenikom so dali poslušalci, ko so veliko dvorano Doma Svobode nap>olnili do ziadnjega kotička. Tovarišu Silvu Tamšetu želimo na nje- govi glasbeni ustvarjalni poti še veliko uspehov. Dne 18. avgusta pa je v Šoštanju go- stoval mladinski harmonikarski febor DPD Svobode Tabor iz Maribora. Zbor je vodil tov. Jože Matjašič. Mladi har- monikarji so s svojimi izvajanji sloven- skih narodnih in umetnih pesmi izzvali pri poslušalcih burno navdušenje in so morali nekaj skladb celo ponoviti. Tudi to pot je bila dvorana Doma Svobode polno zasedena, s čimer so Šoštanjčani dokazali, da znajo ceniti kulturo in domačo narodno glasbo. B.F. SMRTNA NESRECA V VIŠNJI VASI Pri graščinskem poslopju v Višnji va- si pri Vojniku je neki lastnik radio apa- rata popravljal anteno. Pri popravilu mu je pomagal 13-letni Kari Zdolšek. Fant je hotel anteno speljati na bližnjo hruško. Žica, ki jo je držal v roki, se je pretrgala in padla na električni vod, ki teče pod anteno. Tok je vrgel fanta na tla. Dobil je težke opekline in bil na mestu mrtev. V SOLČAVI GRADIJO NOV ZADRUŽNI DOM Vas Solčavo so med vojno Nemci požgali, vaščani pa so kmalu po osvo- boditvi obnovili svoje domove, vedno pa še zelo pogrešajo prostore za razne lokale in prav posebno dvorano za kul- turne prireditve. Zato so začeli že leta 1948 graditi zadružni dom, vendar delo ni napredovalo in se je naposled usta- vilo. Pretekli teden so začeli znova in upajo, da bo zgradba konec nasled- njega leta že uspešno služila svojim namenom. Zadružni dom bo stal pred vasjo ob Savinji in bo enonadstropen. V pritličju nameravajo urediti prostore za trgovino, gostilno in skladišča, v prvem nadstropju bo dvorana z odrom in pisarniški prostori, na podstrešju pa tujske sobe. Pri delu želimo vaščanom mnogo uspeha! IZ LOC IN OKOLICE 1. septembra se bo sedanja občina Loče priključila h konjiški komuni. Skoraj vsi dosedanji uslužbenci pa bo- do sedaj zaposleni na občini v Slov. Konjicah. * Dela na polju ne zmanjka nikoli. Kmalu bodo začeli okopavati repo in . kolerabo, korenje je opleto, medtem ko oves še čaka na mlačev. Lepo vre- me, ki je v zadnjem času nastopilo, so kmetovalci izkoristili in sedaj pridno sušijo otavo. Skoraj vsi bodo letos še tretjič kosili, da bodo imeli dovolj kr- me za zimo. * Letos se tudi za sadje obeta dobra letina. Jablane so palne, prav tako hruške in slive. Vendar bo kvaliteta sadja letos precej slabša, ker sadno drevje še naprej vztrajno uničuje ame- riški kapar, kljub temu, da so vsi kme- tovalci svoje drevje škropili. Na tem E>odročju sta dve zadrugi: v Ločah in Žičah. Obe se bavita tudi v veliki meri z odkupovanjem. Vendar pri odkupovanju jabolk nista dosegli zavidljivejših uspehov. Kmetovalci so jabolka prodajali le, ko so jih v za- drugi odkupovali po 15 din za kg, ko pa se je cena znižala na 12 in celo 7 din za kg, je odkup zastal. Tako kmetovalci vse sadje uporabljajo doma za sušenje, stiskanje itd. * V nedeljo, 4. septembra bo imela KZ v Zičah redni polletni občni zbor. Med drugim bodo na tem zboru tudi odlo- čili, ali naj ostane zadruga sama zase, ali naj se priključi k loški zadrugi. F. P. Gibanje prebivalstva v celjski okolici v času od 20. do 27. avgusta 1955 je bilo rojenih 8 dečkov in 11 deklic. Poročili so se: Ivan Strožič, kmet iz Črnega vrha in Marija Podbregar, kmečka hči iz Zahomca; Ivan Sevčni- kar, pleskar iz Andraža nad Polzelo, občina Polzela, in Terezija Brdev, tovarniška delavka iz Andraža nad Polzelo; Rudolf Pečnik, tovar- niški delavec z Brega pri Polzeli in Marija Jurenec, tovarniška delavka iz Ločice ob Sa- vinji. Umrli so: Ana Drev, gospodinja, iz Andraža nad Polzelo, stara 68 let; Erna Lavrič, gospodinja iz Vran- skega, stara 52 let; Vinko Cokan, tesar iz Go- rice pri Šmartnera, star 5i let; Anton Anderluh, kmet iz Predence, občina Šmarje, star 52 let; Alojz Stiplošek, upokojenec iz Rogatca št. 38, star 69 let; Neža Stipčič, prevžitkarica iz Zibike, stara 65 let; Jera Kregar, posestnica iz €me- reške gorce, občina Pristava, stara "6 let; Andrej Špegel, invalid iz Strmca nad Dobrno; Marija Krofi iz Kozjega, stara 89 let; Karel Klakočar, rudarski upokojenec iz Buč, občina Kozje, star 73 let. IZ SODNE DVORANE 23-letni Avgust Kropeč, rojen v Za- gradu pri Celju, sedaj brez stalne zapo- slitve in stalnega bivališča, je bil 9. 2. 1952 zaradi raznih kaznivih dejanj pri Okrožnem sodišču v Mariboru obsojen na 4 leta in 10 mesecev strogega zapo- ra. Ta kazen pa ni zadostno vplivala na njega, da bi se v bodoče izogibal podob- nim dejanjem. Ko je bil 17. julija letos izpuščen na svobodo, je še v istem me- secu zopet storil dve tatvini. Dne 21. 7. je v Celju ob Savinji pri kopanju Kam- puš Vinku iz hlač ukradel denarnico s 4000 din gotovine in raznimi listinami ter ročno uro, vredno okrog 4000 din. Dne 27. 7. je ponoči v Zagrebu na Rebru Marjanu Kreču ukradel denarnico z' 10 tisoč dinarji gotovine. Zaradi obeh tat- vin je bil Kropeč obsojen na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. Kreču mora povrniti 10.000 din. Kot obtežilno je so- dišče pri odmeri kazni upoštevalo, da je obdolženec ponovno kradel, da je zdrav in za delo sposoben, raje pa se je vda- jal potepuštvu in tatvinam. Zato mu je odmerilo daljšo in strožjo kazen. * Petričič Ante iz Hrvatskega Zagorja je bil že kaznovan zaradi nedovoljenega trgovanja. To ga n.i poboljšalo. Ko je prišel iz zapora, je zopet v Celju pro- dajal ročne ure. Zaradi kaznivega de- janja nedovoljenega trgovanja je bil zopet obsojen na 2 meseca zapora.