GLASILO SLOV KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO. ŠTEV. (No.) 36. CHICAGO, ILL., PETEK, 6, MARCA — FRIDAY, MARCH, 6, 1925. LETNIK XXXIV. Kampanja za 1000 novih naročnikov otvorjena. Ustoličen] e predsednika in podpredsednika TISOČI SO BILI NAVZOČI, KO STA COOLIDGE IN DAWES BRATJE IN SESTRE OD VAS JE ODVISEN VSPEH KATOLIŠKEGA DNEVNIKA. — VRZIMO SE NA DELO Z VSO SILO IN DOSEGLI BOMO VSPEH. ^ ^ ^ ^T ^^ v n Katoliški Slovenci v Ameri- dnevnik v Ameriki. Torej vidi-SVEČANo' PIUSEGLA, OB ^ F^IL]TkI^11I^TOLIČE^J^\! stojimo na pragu katoliške-j te, kaj pomeni, ako vsak (a) iz-DAWES SE NI LOČIL OD SVOJE OBIČAJNE PIPE. dnevnika. Po dolgem vztraj- med Vas v tem oziru stori svo-___ , I nem neodjenljivem delu smo Iz neodrešene domovine. Washington. — Mir zunaj _____ inrniTA rimi t t in prosperiteta doma, to je pri NEPRIJM NO SI ALI* srcu našega predsednika Coo-> lidgea, kar je ob navzočnosti^ SGE MUSSOLINIJA. 100,000 udeležencev ceremonij ustoličen j a v svojemu govoru dospeli do tega praga. Toda katoliški Slovenci v A-meriki moramo rešiti še eno vprašanje predno prestopimo ; ta prag. In to vprašanje je, jo dolžnost? Tudi čas§ ima za to delo vsakdo izmed Vas. Nad 50 dni i-mate časa t. j. do 1. maja. In kdo se ne upa v 50 dneh dobiti enega novega naročnika. NA GROBNIH SPOMENIKIH NE SME VEČ BITI PISANO V SLOVENŠČINI. — SLABA VZGOJA UČITELJIŠČA V TOLMINU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. pela slovenske pesmi ob zibelki, je goriški magistrat razpo- HP , ^ ipHJHHH slal kamnoseškim tvrdkom sle- | kakšen katoliški dnevnik bo j Kdo pravimo ? Samo tisti, ki ga deČQ gorostasno okrožnico: Da ne bodo govorili grobovi..., sen srebrni kelih. To slavje je da je v tukajšnem kraju mati veljalo obenem kot slovo, kajti msgr. Kjuder se v kratkem umakne v pokoj in se naseli v svoji rojstni vasi Kazlje. povdarjal. Milijoni so ga culi Poročevalec nekega ameriške-1 prestopil ta prag, ko bo po- j noče. Vsak pa, ki ima le malo; «0bčinski odbor namerava ure-potom radio. Njegov govor se Hsta ima v rokah doku-; zdravil Vas bratje in sestre ? | dobre volje, le malo ljubeznijo vprašanje nagrobnih spo- je sukal večinoma o ekonomiji ki Pljuje, da je Mu- Ali naj Vas pozdravi majhen do katoliškega časopisja, bo toi menikov ter je v to svrho v svo_ ___I" •__ _____• _ _______; (.lrK/^mnn r. 1-v« +1-i m i VllortL-O- CT r.T-1 I L'flr fn r\ H motri 70hfo. in davčni reformi 3 glede na.Ev-! ropo je pa pokazal, da je za neodvisnost Amerike glede na ssolini v zvezi Matteottija. umorom in skromen s kratkimi hlačka- storil, ker to od njega zahte-mi, ali pa naj stopi na plan kot va resnost sedanjega časa. ji seji dne 18. decembra 1924. sklenil: 1. Vsi napisi na poko- j mož korenjak, kot izkušen ve-1 Februarska kampanja ni da-i paiišču bodo "mor^li biti sestav-zapletljaje" izven Amerike? po"! Rim' — Ko™a drugega Ce- teran v bojih s so vragi, da ko la povoljnega odgovora glede ; ,jeni v itaiijanskem ali latin-vdarjal pa je, da naj bi tudi A- sare Rossi dokumenta, v kate-bo prišel na plan kot neustra-. novih naročnikov Le nekateri] kem jeziku 2 Dovoljeno je> merika postala članica svetovnega sodišča, da s tem pokaže, da je za vlado potom postave, a ne sile. Charles G. Dawes iz Chica-ge, potomec zgodovinskih New England revolucionarnih pra rem Mussolihijev bivši urednik šen vojščak, da ko bodo nas- so šli na delo, velika večina pa premierjevega lista obdolžuje protniki prihajali s svojimi laž- je držala roke križem. In na italijanskega diktatorja Mus-solinija, da je v zvezi £ umo- mi na dan, da bo udaril po mi- vadno tisti potem pravijo, da je zi za resnico in pravico, da se! list premajhen; premalo vse-rom poslanca Matteottija, ka- bo stresla vsa slovenska Ame- bine, itd. Ko pa prosimo, da bi kor tudi več drugimi terori- rika. To je vprašanje — naj- malo storil za svoj list, ga se-stičnimi dejanji, katere so izvr- važnejše vprašanje, katerega veda navadno nikjer ni. da se uporabljajo grški in he brejski citati. 3. Tekom leta 1925. se bodo morali popraviti napisi, ki ne odgovarjajo pred-stoječim predpisom. 4. Napise bo moral predhodno # odobriti magistrat, in to ne glede n^ o- Bajna dedščina starega morskega roparja. Italijanski listi objavljajo poročila o fantastični dfedščini starega pomorskega roparja, čegar sorodniki žive večinoma v Trstu. Povest je sledeča: Leta 1740. je iz Vittoria Veneta pobegnil neki Friderik Da Re-Benet, ker je bil zaradi bratomora obsojen na težko kazen. Vkrcal se je kof mornar na neko beneško ladjo, ki se je pečala s tihotapskimi in podob- dedov ustoličen kot podpred- šili fašisti, je v rokah ameriške-; mora vsak naš prijatelj in na- Zato pa bratje in sestre na dobritev s tehnične strani, ki jo j nimi PoslL °b sv°ii smrti je ka-sednik ie tudi kakor Coo"lidge^a poročevalca. ročnik temeljito premisliti. delo te dni. Za večji in boljši bo izda, stavbni urad za spo_ pitan zapustil ladjo in mošt', o nri00,roi in «hii„hii A, hn nn^ Original dokumenta so prija- In ali veste, kako se temu list se gre, ali pa to ni vredno, menike in druge trajne zgrad_ Da Re-Benetu, ki je poslej plul laja radi lahko odpomore? Pa prav lah- da storite nekoliko za svoj list? be _Za župana: avv. Verzig- ječi, od-1 ko !Vsak izmed Vas, ki bo či-i Ali ne boste veseli, ako bo- nassL _ Tak^ hočeio Italijani prisegel in obljubil, da bo pod; unginai aoKumema so pnja-| m an vesie, ^^ »e tt-mu ^ « v* tu ,» v^unu, menike in druge trajne zgrad piral ustavo Zdr. držav, za ka- Rossija, ki se nahaj ter- ie tekla kri, na bojnem umora Matteottija v jeci, ou-'ku :vSau i^mru y^, ki uo ci- v«,,., uu- nagsi _ Tako hočejo Italij poliu dali višjemu sodišču, kjer bo i-(tal te vrstice, kateremu je pri j ste dobivali večji list v večji celo mrtvim na^ino zamašiti --------„-------- ,----— —• srcu napredek naše katoliškej Starši se bodo vzgoji-skrbljeno, kajti moji prijatelji,;teri čutite botrebo katoliškega timo, ko pravimo vsak naročnik teljem lepo zahvalili! tako piše Rossi, imajo mojo časopisja med nami. Seveda, (ca) bo pridobila v tej dobi . __0_ dolgo podrobni izjavo v ro- kdor ima priliko, da jih lahko kah, ki bo ob določenem času pridobi več, ta bo toliko več prišla v javnost. dobrega storil za slovenski ka--o v teh 50 dneh vsaj enega (o) novega (o) naročnika (co). Na Vaša srca dragi naročni Avtomobilske nesreče. Chicago, 111. — Komaj smo v začetku tretjega meseca v letu, a že kaže kazalo smrtnih slučajev po avtomobilski^ nezgodah 94. v Chicagi in okolici. V torek, ko se je nahajal policist Charles Cabalas na službenem obhodu, je dobil ukaz, naj gre takoj na California in Ful-lerton ave., kjer se je dogodila neka nesreča. Prišedši na lice mesta, je našel mrtvo svojo nečakinjo, povoženo od a.vtomo-bila. Po pričah se je izkazalo, da je bil nesreče kriv voznik avtoja, nakar je bil aretiran. Poleg tega sta na omenjeni dan postala žrtvi avtomobilske ne- toliški dnevnik. Ampak prosi- ki (ice) bomo potrkali na vsa-mo Vas storite v tem oziru svo- kega posebej. Zavedajte se jo dolžnost! Ako se boste dragi naročniki (ice) tej prošnji odzvali in to ne :samo nekateri, ampak vsi brez izjeme, tedaj se boste katoliškega dnevnika posebno svoje dolžnosti, zapomnite si, da edino z Vašo pomočjo bomo katoliški Slovenci v Ame- Nove pokrajine se poitalijan-čijo v šestih letih. V senatu, kjer so razni vse-učiliški profesorji dodobra raztrgali Gentilijevo šolsko reformo, je vstal v njeno obrambo senator Tolomei. Rekel je, da bodo ljudske šole po Genti-lejevi reformi tekom šestih let riki dobili večji in boljši list, ki bo izhajal dnevno, ki bo nas Vse otroke v novih pokrajinah bodril in navduševal v delu za _ nemške in slovenske — izp-razveselili. Zakaj ta dnevnik boljšo bodočnost Slovenstva v premenili v Italijane. Italijan-bo potem največji slovenski! Ameriki! Torej vsak na delo! ski senat je tem besedam nav- Zopet eksplozija, pet mrtvih. Reinsdorf, Saxony. — Pet o-seb mrtvih in 38 ranjenih, ko je eksplodiral dinamit v West-i sreče tudi Mrs. Robinson, stara phalian-Anhalt tovarni. Sila razstrelbe je bila tako močna, da je odtrgalo strehe v^eh poslopij v bližini. -o- KRIŽEM §,YETA. • Umor in samomor. Chicago, 111. — Mrs. Minnie Okershauser, stara 21 let ločena od svojega soproga se bori s smrtjo v bolnici od sedmih ran iz revolverja, katere ji je prizadejal njen ločeni soprog, Jacob Harmes, 25 let star, nakar je še sebi pognal kroglo v mrtev. 30 let, soproga arhitekta in neki deček. , -o- Padel v šaft 900 čevljev, mrtev. Assumption, III. — Charles Webb, star 37 let, rudar, je padel v rudniku Assumption Coal & Mining kompanije v 900 čevljev globok Šaft in bil na mestu mrtev. Katoliški Slovenci moramo dobiti svoj katoliški dnevnik! ŠIRITE "A. S. in EDINOST — Havana. — Tukajšni a-meriški poslanik je sporočil v Washington, da je gen. . John Pershing ko je prišel iz Santiago de Cuba zbolel. Nahaja se v hotelu v postelji in so vsi obiski zdravniško prepovedani. — Columbus. — Najdeno je bilo truplo Al. J. Jonesa, starega 60 let, ki je v svojem stanovanju zmrznil. Truplo so našli sosedje. Najdeno je tudi bilo zmrznjeno truplo 45 let starega John T^afountaina, delavca B & O železniške družbe na dvorišču v Rosaford. — Chicago, 111. — Beatrice Bennett, stara 18 let, je šla ob progi proti Morton Grove postaji, ko pridrvi vlak z brzino 60 milj na uro in podere dekli- dušeno ploskal. co na tla. Ko so jo dvignili je bila že mrtva. Krvav zločin zaradi dedščine. — Chicago, 111. — Earl Da- „ Y. družini posestnika Ivana vis, star 28 let, lastnik Harvey v R'chmanjih je vlada- Ice kompanije je bil najden v ze da J c.asa hTud? sovraštvo, svoji sobi ležeč na postelji s je ml.ajs's'n JoslP zahteval plinovo cevjo v ustih. Prepe-i da "!uJoc.e odšteje njegov delež ljali so ga v bolnico, kjer ni- na ded?clr"' a oce m starejsi majo upanja, da bi okreval. ?!n sta se \emut up^a,a; MTln°-Vzrok poskušenega samomora f1 m.esec fa starejs' s'" Ivan so družinske razmere. — Mar- !" oce.s sek.ro napadla Josipa, garet Stewart, stara 20 let, se N ko se je vrnil z dela, in ga po- je sprla z svojim zaročencem, tem mrtvega zavlekla na cesto. kateri se je' zanimal za neko 0če.je šel nat° orožnikom.sam drugo žensk* in zavžfla strup. I ^ Z^na očeta in Nahaja se v bolnici v kritičnem p stanju. — Manila. V San Jose, 25-letnica msgr. Kjudra. Msgr. Anton Kjuder je pra- severno od Manila so izbruhni- znoval 25-letnico svojega žup-li nemiri med neko versko sek- nikovanja v Barkovljah pri Trto Colorums Filipinccv, pri če- stu. Barkovljani so tem povo-mur je bilo sedem oseb usmrte- dom priredili svojemu zaslužnih in trije policisti - ranjeni, nemu, ljubljenemu župniku le-Boji se nadaljujejo. po slavje in mu poklonili kra- žil svoje premoženje v znesku 75 milijonov funtov šterlingov pri Angleški industrijski družbi. Na potu na Sv. Mavricija je bil Da Re umorjen, o čemer je tedaj, t. j. leta 1829. poročala "Gazzetta Ufficiale dei Lom-bardo Veneto" ter pozvala dediče, naj se oglasijo. Dediči so poslali svoje dokumente, ki pa niso dospeli na svoje mesto. Od tedaj so dediči še večkrat skušali priti do dedščine, ki naj bi znašala devet milijard Iir,|a vedno so bile ovire. Končno jso dediči, katerih je v Trstu pH-bližno 40, ustanovili konzorcij in najeli odvetnike, da dožfene-jo enkrat stvar do konca. Ako se dedščina izkaže kot resnična, bo prejel vsak dedič do 200 milijonov lir. — Pač slikaj, kjer se dediči ne "sramujejo" svojih prednikov. DENAPNE P0ŠILJATVE • V JUGOSLAVIJO. ITALIJO, AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše pošiljatve 90 dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka. Naše cene za poiiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din..................$ 8.90 1.000 — Din..................$ 17.45 2.500 — Din. ........ $ 43.50 5.000 — Din..................$ 86.50 10,000 — Din..................$172.00 100 — Lir ........ $ 4.90 200 — Lir ........ $ 9*45 500 — Lir ........ $ 22.75 1.000 — Lir ........ $ 44.25 Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. ali nad 2.000 Lir poseben popust Ker se cena denarja čestokrat menja. dostikrat docela nepričakovano, te absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po canah onega dne, ko mi sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLO-VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & Cl 70—9th AVE. NEW . M-« .... ____________________ _______ "AMER1KANSK1 SLOVENEC" IN "EDINOST." _ in najstarejši slovenski katoliški Ameriki. Amerikansld Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Uhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY:- Edint Publishing Company j «49 — West 22nd Street, Chicago, III _Telephone: Canal QQ98.__ Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................. Za Zcdnijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 -SUBSCRIPTION: For United States per year.......................Jj.OO For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 For Chi :ago, Canada and Europe per half year----$2.50 Dopisi važnega pomtna, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd 1870. _ Zavihajmo rokave. Da prav vsi zavihajmo rokave, prav vsi na delo, kolikor nas je, da pokažemo v tej dobi do 1. maja, kaj zmoremo katoliški Slovenci v Ameriki če hočemo. Vprašanje katoliškega dnevnika se mora enkrat za vselej rešiti. Sedaj gre za Vprašanje, ali hočemo, da bomo katoliški Slovenci imeli majhen §kromen dnevnik in zraven drag, ali pa bomo imeli velik list dnevnik za primerno nizko ceno. To je vprašanje, katerega moramo naročniki rešiti sami. Kako 'jra naj pa rešimo ? Tako le: Vsak naročnik (ca) naj v tej dobi do 1. maja prav gotovo pridobi listu vsaj enega novega (o) naročnika (co). KAJ BO PA TO POMAGALO? To bo pomagalo, da bomo, ako bo več naročnikov tudi lažje izdajali večji in boljši list ter za nižjo ceno, kakor pa če bo manj naročnikov. Kolikor več bo imel list dohodkov, toliko več se bo lahko žrtvovalo za večji in boljši dnevnik. V tej dobi torej ne sme noben izmed nas odlašati, da ne bi storil v tem oziru svoje dolžnosti. Enega naročnika vsak dragi rojaki in rojakinje, pa bo naš katoliški list Amer. SI. — Edinost najmočnejši slovenski dnevnik v Ameriki. Izhajal bo v večji obliki, prinašal bo več zanimivosti in novic, kakor pa katerikoli drugi slovenski list v Ameriki. To torej pomeni dragi rojak pridobitev enega (o) novega (o) naročnika (co) za katoliški dnevnik. Ali prosimo preveč ? Ne. V približno dveh mesecih to prav lahko stori vsaki (a) naročnik (ca). Torej vsi na delo! Ne prezrite tega opomina, naj vam ta opomin ne gre iz misli, dokler ne dobite enega (o) naročnika (co) za katoliški dnevnik. Ali je pa enega naročnika za katoliški list res tako težko dobiti? Ne, prav lahko je. Samo znati je treba. Pridete s- svojimi prijatelji ali znanci v dotiko, vprašajte ga tudi, kake časopise on bere in če še nima našega lista, nagovorite ga, da se na .njega naroči. Samo par dobrih besedi je treba izpregovoriti pa gre. Rojaki nepozabite na to in pridobite listu "Amer. SI. — Edinost" vsak izmed vas vsaj enega novega (o) naročnika (co) ! -o- 49-ta država. Sena za državo in sprejeta v Unijo. To zato, ker tiste čase še ni bilo tako praktične transportacije, kakor je danes. Današnje hitre prevozne zveze ne ločijo Alaske več tako hudo daleč. Dalje teritorij Alaske je obsežnejši kot je bil teritorij vseh prvih 13. držav v Uniji. Ta teritorij vsebuje neprecenljive naravna bogastva. V Alaski je že nad 700 milj železnic. Industrija se polagoma razvija in vse to daje dokaz, da Alaska dozoreva, da postane prava država Unije Združenih držav. Da pa državniki v Washingtonu tudi na to mislijo jasno pokazuje tudi to dejstvo, da je predsednik Coolidge pravkar imenoval G. A. Parksa za teritorijalnega guvernerja Alaske. Parks je rojen v Alaski, torej domovinec. In ako je torej do-movincu poverjena vlada pokrajine je to znamenje, da Washington hoče preiskusiti prebivalce Alaske, ako so v stanu in zmožni voditi in upravljati deželo sami. Kakor hitro pokaže prebivalstvo Alaske-to kapaciteto je priznanje Al&ske kot T9-te ameriške države Združenih držav gotova stvar. torej tisto razkrinkovanje, ki ga zapovedujete in bobnate desetletja, a se pri tem razkrin-kujete sami sebe, vi hinavski farizeji! Mi hočemo in zahtevamo, da nas razkrinkate enkrat za vselej, da bo potem mir v naši naselbini. Pravite, da niste proti Kaouj City, K&ns. Blagovolite priobčiti teh par vrstic v naš priljubljeni list Amerikanski Slovenec in Edinost. Obenem Vam pošiljam $2.00 za nadaljnih šest mesecev za naročnino. Vaš list je meni zelo priljubljen to zato, ker piše .tako stvarno in resnič- veri, ne proti cerkvi in ne pro- no .Zato mu želim obilo sreče, ti tistemu kar je v cerkvi, pač' da bi ga naročil vsak Slovenec pa da ste proti cerkveni poli- in Slpvenka v tej novi domovi- tiki in hujskanju. Kdo je huj- ni. skač in kdo hoče voditi cerkveno politiko, mari niste vi, ko se dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem in leto za letom zaganjate po vaših oslovskih trobilih na vero, na Z delom gre tukaj počasi. Rokodelci oz. obrtniki kot zidarji ometači "plasterji" so v uniji. Velik del jih pa tudi ni v uniji, ker nevedo ali pa nočejo vedeti kaj je delavska zve- Višji državniki Združenih držav se pravkar resno bavijo z vprašanjem, naj li proglasijo Alasko kot 49-to državo v Uniji Združenih držav. Veliko jih je. ki pravijo, da taka proglasitev bi ne bila dobro premišljena z geografskega ne gospodarskega stališča, ker Alaska je teritorijalno ločena od združenega kontinenta Združenih držav. V resnici pa ugovori ne bodo vpoštevani. Alaska se je zadnja leta že izkazala, da je v stanu vzdrževati v mejah njenega teritorija red in drugo z sinovi lastnega naroda. Teritori-jalna razdalja ne zadržuje tega vprašanja več, kajti zračne in morske zveze omogočujejo moderno in hitro transportacijo e-nega ali drugega provijanta in materijala. Alaska, dasi daleč od državnega kapitola Washingtona in vzhodnih držav, je danes bližja Washingtonu in vzhodnih držav, kakor pa je bila država Kalifornija, ko je bila progla- Cleveland - Collinwood, O Minoli petek sva šla z mojim prijateljem Frankom skupaj iz tovarne domov; po cesti gredoč mi je dal v roke zavitek rekoč : "Tukaj imaš pečenka za tvojega psa Kastorja, kajti žena mi je nehote dala pečenko s seboj v tovarno, a pri južini sem se spomnil, da je prvi petek v postu in jaz ne jem navadno ob takih dneh mesnih jedi" z veseljem sem vzel zavitek in prišedši domov sem hitel naravnost k našemu psu in ga pogladil z besedami: "Na Ka-storče, danes se boš pa vendarle enkrat obliznil, ko sem ti prinesel mastno pečenko!" Pes je začel drezati z gobcem v zavitek ter prišel s svojim nosom prav do pečenke; a glej ga šmenta, komaj je bil povohal, že se je obrnil trmasto v stran, kakor bi mi hotel namigniti, da tudi on noče jesti, čeprav je pečenka. Razgalil sem zavitek in tu se je razrešila uganka. Pečenka je bila zavita v raztrgani brezverski cunji in zato še pes ni hotel jesti pečenke, iker je ista preveč smrdela po iProsveti. Ko sem tako ravnaval in gladil tisto trohico, mi je pa-v oči dopis iz Collinwooda. Vse, kar je bilo tam napisanega, je bilo le golo obrekovanje in napadanje našega č. g. župnika Hribarja; nisem mogel vsega dognati, ker je bila tista cunja ravno po sredini raztrgana in razcefrana tako, da ^nisem mogel tudi doznati, kdo je tisti nesramni dopisun, tisti volk v ovčji koži, ki si upa dvigniti svoj tuleči .glas zoper g. župnika. Ali pritrditi moram, da je tisto živinče, ki je naštu-lilo toliko čiste in gole "resnice," na brezverska oslovska u-šesa, en nad vse pošten, ljubez-njiv in blagohoten rdeči petelin, kajti noben evangeli ni mogel tako pohlevno, tako milo in tako prepričevalno pisati Korinčanom, kakor je ta sraka s pavovim perjem natrobi-la v tistem dopsu svojim bac-kom. Kot začetek svojemu dopisu je postavil dva pregovora; potem je začel se lizati s hinavskim dobrikanjem, tla on ni kritiziral naše naselbine in se vzdržal od dopisa, da pa je bil primoran to narediti sedaj, ko nf\čeljuje naselbini cerkveni poglavar, in ker je on bil pre- j več izpostavljen pšicam s koji-i mi so nazadnjaki pikali kot sršeni iz klerikalnega gnezda. Oh ti ubogi revež, tako čednost-na in blaga duša in toliko pikov pretrpeti in še zraven tega od farških podrepnikov, ah to je pa zares hudo! Veš kaj, ne žaluj, piši tja v vaš glavni tabor naj ti pošljejo palmovo j vejico ali pa naj ti postavijo ! spomenik za tvoje muke in pike na sredi Collinwooda, tam na tisti smrdeči luži in vem, daj ti bodo storili to drage volje, saj imajo dva milijona in venec neminljive slave te čaka v CoIIinwoodu in živali bodo prav debelo gledale tvoj spomenik in mahale korajžno z repiči v pozdrav, ko bodo šle mimo. Nazadnjaki praviš, pišejo ved-, no laž in jih je treba razkrinkati; tako je prav, le po njih, dokler veselje in čas; saj jih ,že razkrinkujete, odkar so vas j vrgli ven iz Evrope, pa ste vedno še tam, kjer ste pričeli raz-krinkovati. Zakaj se pa ne odločite jih enkrat temeljito raz-j krinkati, vi gnjusobe nagravž-i ne! Praviš, da dopisi, ki pride-' jo v vaše uredništvo brez podpisa romajo v koš. Vemo, vemo, da ste zares preveč pošteni in so se ljudje že opetovano prepričali o vaši resnicoljubnosti, vi pobeljeni grobovi, ki se kažete na zunaj lepe in čiste odznotraj vas je pa le gnoj in strašen smrad. Šleve, kako si i vi drznete tako nesramno trditi, ko vam mi lahko potisnemo pred nos, dopise brez podpisa. Vaši dopisi se vsi navadno končujejo s podpisom; poročevalec, očividec, eden navzočih, članica ali pa z eno črko; kaj štejete vi tisto za podpis? Na ta način greste lahko v Brest-Litowsk in podpišete še enkrat brestlitowski mir z Rusijo, ko :pa nima nobene veljave. To je cerkev in v slovenskega duhov- za. nika; ter surovo teptate vse, Najlepše pozdrave naročni-kar je cerkvenega. Ne, vi ni- kom tega lista, ki se tako hrab-ste proti veri in proti cerkvi, ro bori za katoliško prepriča-ah ne, to pa res ne, vi izdajal- nje. Rojaki glejmo, da ta list ski Iškarjoti, toda v vašem pre- pride -v vsako slovensko hišo, čednostnem srcu, bi radi le že- da bo vsakega našega človeka leli, da bi se cerkev zaprlo. Ah, obiskal naš odlični list naš to bi bilo veliko vesejje v Jude- hrabri glasnik, ji! Toda k sreči se nahaja v S pozdravom ! CoIIinwoodu na cerkvenem kr-; milu mož po božji volji, ne-j ustrašen in neupogljiv, kateri I Andrew Ferluga. pogumno brani, da se ne zane- Chicago, 111. Kako lepo je bilo v prete- se brezverska kuga, še pred čenem letu, ko so se po naših cerkveno zidovje. Župnik Hri- naselbinah vršili katoliški sho-bar je tisti delavec v vinogra- di. Kako neumorno je deloval du Gospodovem, ki trudapolno gl. predsednik K. S. K. J. Mr. in vztrajno orje ledino v slo- Grdina na teh shodih. Bil sem venskem CoIIinwoodu, ter ka- sam na večih teh shodih in se teremu ne morete radi njegove mi je fako dopadlo na teh sho-doslednosti prav nič očitati, dih. Tisti nesramni dopisun, kot Da, Slovenci imamo dve ka-sem še dognal iz tiste raztrga- toliški podporni organizaciji to ne cunje, se-hoče še prav po sti K. S. K. J. in pa Dr. sv. Dru-hinavsko lizati pri svojih pri- žine. Obe imati duhovnega vod-ležnikih, češ njega naj poslu- ja. Katoliški mož, katoliški šajo, ker on je navaden dela- mladenič in obratno žena in de-vec, ki služi kruh s svojimi žu- kle pristopi pod okrilje teh Ijavimi rokami. Bes te plen-j dveh organizacij. Vsak glan taj, kaj pa smo mi, ali nismo K. S. K- J- naj bo tudi član Dr. mi delavci, ki si služimo kruha sv .Družine, saj sma vsi enega po tovarnah z žuljavimi roka- duha. Pustimo rajši druge or-mi in v potu svojega obraza? ganizacije, v katerih ni kato-Mi smo delavci, ki živimo po- liškega duha, pa bodimo člani steno in ne zapijemo zaslužka, pravih katoliških organizacij, in ne uživamo tiste pogubonos- Ako bomo člani teh organiza-ne strupove, ki vam jih proda- cij bo v naše hiše prihajalo jajo brezvestni salonerji za dobro katoliško časopisje kot drag denar, in da potem zabav- je Glasilo K. S. K. J. in pa A-Ijate čez cerkev, kakor, da bi merikanski Slovenec in Edi-vam cerkev ukazovala ves de-| nost, ki je glasilo D. S. D. Za-nar zapiti. Vera je nam, slo-i to na delo za katoliške organi- venskim delavcem, tista tajna moč, ki daje poguma v borbi skozi življenje; ona je tisti neprecenljivi vir vse tolažbe v težkih dneh. Kje si bo iskal slaboten delavec pomoči, utrujen in onemogel od dela, mari pri vas brezvestnih Iumpih ? V prave roke bi zašel, s palico bi mu dali po grbi in ga zapodili kot psa iz hišnega praga. zacije! Avgust Gregorich, član družbe sv. Družine. Springfield, III. Rev. Francis S. Mažir, župnik slov. cerkve sv. Barbare je bolan v bolnišnici sv. Janeza že nad štirinajst dni. Imel je majhen mazolec na zgornji ustnici, ki se je v dveh dneh razvil Nikoli nobeden ni še daleč za- v tor. Amerikanci ta tor ime-šel, kdor je poslušal blagohot- nujejo Karbunkel. Zdravnik je ne nasvete slovenskega duhov- č. g. Mažirju takoj odkazal, nika. da pojde v bolnišnico. Tor je Slovenski delavci, bodite o- postajal od dne do dne hujši, prezni, kajti okoli vas lazijo tako, da so v osmih dnevih brezverske lačne vrane, da zdravniki dvomili nad okreva-vam o priliki izkljujejo oči, da njem g. župnika. Vendar se pa postanete slepi in da ne morete v par dnevih obrnilo na bolje, videti, kaj taka sodrga z vami silna vročina je jela popuščati, počenja. Brezverski goljufi kakor tudi srce biti Iahneje. vem vse lepo naslikajo pred vašo domišljijo, ko vas pa enkrat Sedaj so zdravniki potegnili zadnji košček storža iz odprte imajo v kleščah, vam osle ka- rane. Oteklina je skoraj vsa iz-žejo, kajti oni so pobeljeni ginila in temperatura je tri dni grobovi! Karol Skebe. že zopet normalna in upati je, (Dalje na 3. strani.) Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz atogleščine prevel Peter M. Černigoj. "Oče," je odgovorila Tua in je skočila pokonci, "ne govori takih besed, zakaj če u-•mrje Rames, umrjem tudi jaz. Jaz sem kriva in ne on, ker me je moj Ka svaril, naj ne hodim gledat živali, Ramesu pa Ka ni govoril. In ko me je ta hudobni bog hotel požreti, se je Rames boril z njim in se je izpostavil njegovemu žrelu namesto mene. Cuj, oče, da ti povem vso zgodbo." r Faraon je poslušal, in ko je končala, je poslal po Ramesa. Dečka so takoj prinesli — izgubil je bil mnogo krvi in ni mogel hoditi — in so ga deli na stol pred njim. "Ubij me,, o faraon," je rekel s slabotnim glasom, "grešil sem. Saj bom rad umrl, ker mi je duh dal dovolj moči, da sem odgnal hudobno zver od kraljične, ki sem jo bil zapeljal v nevarnost." "Res je, brezbožno si-ravnal," je rekel faraon in je odmajal z glavo, "in boš zara-ditega morda izgubil roko ali celo življenje. A ti si vendar dečko kraljevskega srca, ker j prej rešil svojo tovarišico in potem celo odpuščam, Mermesov sin. Sedaj vidim, da sem modro ravnal, ko nisem poslušal tistih, ki so mi svetovali, naj te spravim s poti takoj po rojstvu," in se je sklonil k dečku ter ga poljubil na čelo4 Ukazal je tudi, naj največji zdravniki dežele čujejo nad njim in iztrebijo fz njegovega telesa strup krokodilovih zob. Ko je okreval — in okreval je popolnoma, izgubil je samo mezinec na desni roki — mu je poslal meč z zlatim ročajem v obliki krokodila namesto tistega noža, ki ga je bil dal za goloba, proseč ga, naj ga vrlo rabi vse svoje življenje v obrambo one, ki mu bo kraljica. Dasi je bil še tako mlad, mu je razen tega podelil naslov grofa v dokaz svoje ljubezni in naklonjenosti ter mu dal ime, ki je pomenilo Bra-nivec kraljeve gospe. Ko je odšel, se je prerokinja Asti zazrla v meč, ki ga je bil faraon dal njenemu sin. "Kraljevsko kri vidim na njem," je rekla in ga je zopet izročila Ramesu. Toda Ramesu in Tui niso več dovoljevali, da bi se sama skupaj igrala; po tem dogodku je kraljično vedno spremljala častna gospa a-1* oborožen stfažnik. Dečka pa so izročili za eno leto ali dve v oskrbo nekemu generalu, da ga vzgoji v vojaka, kateri poklic mu je bil zelo všeč, tako da. sta se Rames in Neter-Tua poslej lj malokdaj videla. Vendar pa je bila med njima neka vez, ki je razdalja ni _____ mogla pretrgati, zakaj imela sta se še vedno rada in vsako jutro in večer, ko je Tua opravljala svoje molitve Amenu in ko je odmolila za svojega očeta faraona in za dušo svoje kraljevske matere Ahure, je molila tudi za Ramesa in da bi se kmalu videla. Zakaj tisti meseci, ko ga njene oči niso srečale, so bili za Tuo dd!gočasni. IV. POGLAVJE. Amenov klic. Minila so leta in kraljična Neter-Tua ki so jo klicali za Amenovo Jutranjo zvezdo, je slednjič postala dekle in je opravila obrede očiščevanja. V vsem Egiptu ni bilo take modre in duhovite ter tako ljubeznive deklice. Bila je visoke in vitke postave, nje oči so biie modre kakor morje, rdeča kakor večerna zarja so bila njena lica, in kadar ni nosila na glavi zlate mrežice, so ji padali črni in kodrasti lasje skoraj do pasu. Razen tega je bila zelo učena, zakaj duhovniki in duhovnice so jo poučevali v vsem, kar je morala zna-vadili pa so jo tudi v umetnosti igranja na harfo in petja ter plesa, dočim jo je njen ast-ni odlični Soduh, tisti Ka, ki ga ji je Amen bil dal, navajal h globlji modrosti, ki si jo je zbirala nevede, v spanju in bedenju in sanjah, kakor zbira dremajoča zemlja nočno roso. In še več; nje oče, stari modri faraon jo je uvajal v državniško umetnost, s katero naj bi vladala podložnikom in premagovala svoje sovražnike. Ko pa je njena vzgoja bila končana, jo je vrhu t§ga prevzel v vlado Egipta rekoč: "Jaz, ki sem bil vedno slabotnega teleša, se staram in pešam. Ta Tnogočna krona je pretežka, da bi jo nosil sam. Hči moja, deliti moraš z menoj nje težo." Tako je mlada Neter-Tua postala kraljica in slovesnosti njenega kronanja so bile , velikanske. Veliki duhovniki in duhovnice, o-premljeni z oblačili in znaki svojih bogov in boginj, so ji govorili nagovore in jo blagoslavljali v imenu božanstev, darujoč ji lepe darove in obljubljajoč ji večno življenje. Princi in plemenitaši so ji prinašali darila, tuji poglavarji in kralji so se ji po svojih poslanikih klanjali. Grofi in načelniki obeh dežel so ji prisegli zvestobo in slednjič ji je faraon sam pred očmi vsega zbora položil na glavo dvojno krono ter ji nadel vladarsko ime "Slavna v Raju in Hathori, Močna v lepoti."] Tako je Tua sedela nekaj časa sijajni na svojem zlatem prestolu in ljudstvo se ji je klanjalo; toda v tej zmagoslavni uri je nje oko iskalo samo enega obličja, onega visok« ga in postavnega kapitana, Ramesa, njeneg« brata po tfileku, in je obstalo za hip zadovol no na njem. Da, njune oči so se srečale. o< novo kronane cesarice na prestolu in mla< niškega plemenitaša v gneči tam spodž "AMERIKANSKI SLOVENEC* IN "EDINOST." (THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. ^r^r SEDEŽ1 JOLiET, ILL. jr.; S £ Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR. Predsednik ..........GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet 111. I. podpredsednik----JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. II. podpreds.....JOS PAVLAKOVJCH. 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Gl. tajnik ................ JOS. SLAPNIČAR, 311 Summit St., Joliet, 111. Zapisnikar ............ PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway,-Joliet, 111. Blagajnik ............ SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja .. REV. P. K. ZAKRAJŠEK, 1852 W. 22nd PI. Chicago, 111. NADZORNI ODBOR. ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place, Chicago, 111. JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St.. Ottawa, 111. JOHN PETRIČ 1202 N. Broadway St., Joliet, I1T. POROTNI ODBOR. ANTON STRUKEL, 1240 Third St., La Salle, 111. JOS. KLEMENČIČ.1212 N. Broadway, Joliet, 111. FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. Do due 31. dec. 1924. je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku 535.993.91. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov ,(ic). Sprejemajo se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. ivo dosežemo število 2000. se >viša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠTE. 1, D. S. D. Joliet, III. — Na zadnji mesečni seji je bilo sklenjeno, da pristopimo k skupnemu sv. obr hajilu v nedeljo dne 29. marca pri osmi sv. maši. Zatorej priporočam vsem članom, da pridete v polnem številu. Na tej seji je bilo tudi sklenjeno, da priredi naše društvo igro v korist društvene blagaj- ne v nedeljo dne 26. aprila popoldne in zvečer. Ker je pristopnina za mladinski oddelek prosta in Vam društvo plača zdravnika zatorej bratje poslužite se te prilike in vpišite svoje otroke v ta ' oddelek. Z bratskim pozdravom Paul Lavrich, tajnik. Collinwoodska alegorija! V središču slovenskem, na vzhodni ravnini, Je hiša pri Riši po vsej naselbini; Nastanil se v sredi uporni je "Mir," Ki ga zasejal je sam črni hudir. Živali so nekdaj tam sejo imele, Zakaj bi, ko crknejo, v cerkev ne smele, Jim vodja cerkveni vedno preti Živalim v cerkev stopit ne pusti. Zverinske jim znake z obraza pobira ln tudi drugače 'jih strogo nadzira; Zverjadi ošabni to v glavo ne gre, Zato pa rjovi, naj se sejo odpre. % Otvori zdaj sejo sam volk starešina, Vse zbrane zverjadi odlična prvina, "Čeprav nas odganja cerkveni vratar, Kaj nam cerkvena prepoved je mar!" Molimo mi skupno zdaj zlatga teleta, Saj splošna svoboda se zdaj nam obeta; Živalim prvenstvo nam človek je dal Oj verni ti ljud, zdaj bodeš propal!" Se medved oglasi, a medved je mrha, Ves podel in kosmat od pete do vrha: "Ce v cerkvi nam znake pomečejo vstran, Pravico si damo se staviti v bran; V bisagi imamo prav mnogo denarja, Bi kupil z njim lahko še ruskega carja, Z veseljem zanetimo ta le prepir Več centa ne prejme cerkveni oštir." 9 Tud muca hinavska, ki vedno se laska, Ki liže od spredaj od zadaj pa praska, Navzočim zverinam se lizala je, Nad cerkev jezila in vpila gorje! Zdaj osel se zgaile in glasno zariga Ter z repom zamahne z ušesi pomiga; Saj osel v mladosti bil vedno fejst fant, Na svatbi je nekdaj bil c'lo muzikant; / "Mi modre živali, saj nismo kamele, Da b' z našimi znaki še v cerkev ne smele, Brez centa vzdržala se cerkev ne b<5, Po naših živalih ji bo prav hudo!" To osel modruje in zraven pristavi: "Vsa naša družina naj cerkev ostavi!" Pogledal debelo je bedasti vol, Ni pravi kar modruje tak osel ohol. Vam Ezop že trobil, pred dvatisoč leti, Kako .je potreba na svetu živeti, Vas cerkev sprejela spet v božji bo hram, Ko vere in Križa ne bo vas več sram! A predno vi v božjo mi cerkev stopite, Živalske si krinke raz glave vzemite Osnažite dobro brezverski vaš znak, Vrzite v smetišče zastavo in trak. RAZNOTEROSTI. Najbolj nevarna ura v Londonu. Največ nesreč je v Londonu ob sobotah in sicer je najbolj nevarna ura popoldne od treh do štirih. Na drugem mestu je ura od desetih do enajstih ponoči. Nam se to čudno zdi. A v velikih mestih je ponoči promet sploh bolj velik, potem pa takrat tudi nič več tako ne pazijo na red kakor podnevi. Ne samo v Londonu, tudi drugod so ugotovili, da so nesreče v gotovem razmerju do načina in obsega razsyetljave. -o- Najboljši zdravniki. Slovit zdravnik je ležal na smrtni postelji in okoli njega so stali njegovi sozdravniki in se jokali, ker ga bodo izgubili. Ko umirajoči mož to opazi, jih potolaži, rekoč: "Nikar ne jokajte gospodje, ker moram umreti. To ni tako velika izguba za svet, kakor mislite, kajti zapuščam tri velike zdravnike za seboj." Vsak izmed navzočih je mislil, da je eden teh treh, zato so vsi silili vanj, naj jim pove, kdo so ti trije imenitni možje. On pa jim odgovori: "To so i voda, gibanje in zrrternost." -o- Prisotnost duha. Močan blaznik je ušel skozi okno bolnice in zlezel na streho. Ko ga strežnik opazi, gre za njim, da bi ga spravil nazaj. Toda norec ga zagrabi s silnimi rokami in zavpije: "Dejva, skočiva doli na cesto." — "Stoj!" pravi strežnik, ki se je silno ustrašil, a ni izgubil prisotnosti duha, "stoj, to ne pojde. Vsak norec zna skakali doli, to ni nič; toda midva bova presenetila svet, če bova skočila s ceste gori." Norec je vrjel, da je to še fcjolj čudno, in je mirno šel s strežnikom po stopnicah doli, kjer so ga spravili na varno. tovanja jako trudna, je naroČila samo skromno večerjo zase in za svojih petero služabnikov. Drugo jutro po zajtrku je zahtevala vojvodinja od gostilničarja račun. Ko ga je dobila in prečitala, se je jako začudila, da mora toliko plačati ter je bila jako jezna — toda denar je bilo treba odšteti. Ko se je odpravila iz hotela, jo je spremil hotelir do njene kočije, se veliko priklanjal in jako zahvaljeval, da ga je počastila s svojim obiskom, in rekel: "Upam, da me bo Vaša milost zopet počastila s svojo družbo, ko Se bo vračala." "Mogoče," je odgovorila vojvodinja, "toda upam, da me ne boste spet imeli za svoj izvesek." Redke stvari. Angleški kralj Jurij I. se je bil na svoji poti v Hanover u-stavil v holandski vasi. Ko so preprezali konje, je zahteval dve jajci ali tri. Prineso mu jih in plačati je bilo treba zanje dvesto forintov. — "Kako i je to," pravi kralj, 'ali' "ali so !jajca pri vas tako redka?" — j "Oprostite," pravi krčmar, i "jajc imamo za preostajanje, ampak kralji so redki." — Kralj se nasmeje in veli plačati. Zlata gos. Ko je bila vojvodinja North-umberlandska na kontingentu, se je ustavila v nekem hotelu z izveskom: "Pri zlati gosi." Ker je bila od dolgotrajnega popo- Eno steklenico več. Kadar je Ludvik XV., francoski kralj, šel na lov, je imelo njegovo spremstvo navado, da je vzelo petdeset steklenic vina seboj. Ker je kralj redkokdaj katero pil, so jih začeli lovci prazniti, še preden so od-jahali. Toda zgodilo se je, da je nekoč bil tudi kralj žejen in je zahteval \fina; steklenice pa so bile že vse prazne. Spremstvo se na moč prestraši, misleč, da se bo kralj razjezil. On pa je samo mirno rekel: "Vzemite no prihodnjič enoinpetde-set steklenic, da bom tudi jaz lahko pil, kadar si bom želel." -o- Nov tip parne lokomotive. Wiesinger, profesor na tehnični visoki šoli v Zuerichu, je dovršil konstrukcijo nove parne lokomotive, ki bo napram dosedanjim lokomotivam prihranila 50 odstotkov premoga. — Praga, Cehoslovakija. — Na tukajšni konferenci komunistične stranke so aretirali Štiri delegate • zunanjih držav. Dva sta bila Nemca, eden Avstrijec in en Francoz. — Danville, Ky. — Na Cin-| leinnati progi blizu Helmwood, Tenn. sta pri neki železniški nesreči prišla dva delavca ob življenje. — St. Louis, Mo. — Pet obo-i | roženih banditov je napadlo ! Mound City Trust banko, kjer | so z revolverji ustrahovali 25 uslužbencev in oseb, ki so se J nahajale na banki ter odnesli1 ' $30.000. — Jefferson City, Mo. — Država Missouri je volila proti amendmentu za otročja dela z j rezultatom 127 proti 5. — Chicago, 111. — Policija je pretečeno soboto aretirala dva roparja, ki ju je zasačila pri tatvini, kar je privedlo pri zaslišanju do tega, da sta izpovedala imena in bivališče od tovarišev, na kateri način je prišlo v roke pravice sedem nevarnih svedrovcev, ki so izvršili več vlomov in tatvirf po za-padnemu delu mesta. -— Mexico City, Mehika. — Postava, po kateri se je dobi-|ček podjetij delil z delavci podjetja, se je izkazala kot neumestna, ker je uničila več podjetij. Apeliralo se je na višje sodišče, kjer je omenjeno postavo razveljavilo. — Honolulu, H. T. — Vojaki so pripravljali municijo za velike vojaške vaje, nakar se vname smodnik in je nastala! eksplozijo, ki je težko ranila o-1 sem vojakov, med njimi tri smrtno. — Ottawa, Kanada. — Ka-| nadska vlada je odobrila dve predlogi, tičoče se preprečenja tihotapstva med Kanado in A-meriko. Prva se glasi, da se za-brani tihotapstvo opija iz Kanade v Ameriko in druga, da se ustavi nepostavno izvažanje raznega blaga iz Amerike v Kanado. IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje s 2. strani) da v kakih treh tednih bo g. župnik Mažir zopet na nogah. Še nikoli tako, kakor v tej bolezni so župijani pokazali svoje sočutje z bolnim svojim dušnim pastirjem. Poročevalec. -o- Indianapolis, Ind. Prosiva popravite napako, Id se je bila urinila v dopis iz In-dianapolisa v štev. 31. Midva sva se v dopisu zahvalila dvema društvoma in sicer najprvo dr. sv. Alojzija, štev. 52. K. S. K. J. kakor tudi odbornikom tega društva predsedniku Jožef Zoretu, tajniku Frank Zupančiču in blagajniku John Vidmarju in vsem članom tega društva. Potem pride društvo Krščanskih mater in žena, ki pa je samo eno društvo. Torej prosiva, da popravite to napako. Obema društvoma, odbornikom in odbornicam in vsemu Članstvu pa izrekava še enkrat prisrčno hvalo! Koncian in Ana Kronovsek. Na potu v staro domovino je nas obiskal te dni Rev. John L. Zaplotnik slovensko-hrvatski župnik iz Omaha, Nebr. Father Zaplotnik bo ob tej priliki obiskal sv. deželo, kjer bo prebil veliki teden in velikonočne praznike. Nato bo obiskal svojo staro domovino in nazaj v Ameriko se vrne enkrat v jeseni. Želimo mu srečno pot in povrat! — Istotako je nas obiskal te dni Rev. James Cerne častni predsednik naše tiskovne družbe. -o- Velik požar v mestu na Kubi. Havana, Kuba. — Ogenj je izbruhnil v mestu Batabano na južni obali Kube v havanski provinci in vpepelil več poslopij ter povzročil pol milijona dolarjev škode. Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačilni dan in u-ložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako • hitro vasi prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici- Ulagate lahko v rlašo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma. izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Ce ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu: vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Na«a banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGQ AND CLINTON STS. —JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preds. Chas- G. Pearce. kasir. Joseph Dunda, pomož. kasir. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., . .. Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 Waterloo Road — Phone Eddy 5849 •>3............................................ I n No v a Trgovina s čevlji za moške-ženske-otroke. Paradise Boot Shop 2119 W. 22nd Street, CHICAGO, ILL. Popolna zaloga čevljev za celo družino. Vsaki par garantiramo, da je čisto pravo usnje. Mi smo tukaj da Vam postrežemo in zadovoljimo v vsakem oziru. PRIDITE — PREPRIČAJTE SE. Prvovrstno delo, blago in postregba. M. F. BARNETT — D. G. DICKWOLF, lasniki Karol Skebe. Ne zanemarjajte svojih oči! . se na nas, šajo oči. premimo katere Obrnite ako vam pe-Mi vas o-z očali tudi popravljamo in zamenjamo stekla. Že 40 let pri temu podjetju. OPTIČNI ODDELEK John Novak-ova lekarna 1724 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. '— 1002 — N. CHICAGO, ST. JOLIET, ILL. Nazaj domov k materi Back home to mother Sestavil in uglasbil Emil Gregorich " Poslovenil Rev. Fr. Kazimir, O.F.M. Pesem "Nazaj domov k materi" je jako sentimentalna, k! blagodejno vpliva do vseh mater. Je pesem, ki se dotakne vsakega srca. Njena lepa melodija vpliva na vsako srce. V slovenskem in angleškem jeziku z notami stane 8 poštnino vred 35c. Že več strank je nas vprašalo za samo slovenske, ki jih pa nimamo, ampak imamo skupaj slovensko in angleško besedilo pod notami, kar je nazadnje še boljše, ker je ▼ dveh jezikih. Iščemo zastopnike po vseh naselbinah. Pišite po informacije' Oblika zvezka je izdelana na pravi amerikanski način z krasno naslovni sliko v barvah, pravo moderno delo, katero je delal slovenski umetnik, Joe Papes it Chicage. WEST SIDE MUSIC SALES 2112 — West 23rd Street, CHICAGO, Phone: Canal 5306. CHICAGO AGENTS ' WESTERN PLAYER ACTION CO. 2055 W. 22nd St., * CHICAGO. ILL. iHzA- z SLOVENEC" IN "EDINOST." 1 ft- "Spoštovana zaročenca! Čutila sem se dolžno, da se udeležim poroke svojega brata, in Vama izrekam svoje čestitke, hkratu se pa priporočam, ker neutegoma zopet odpotujem." "Ivanka, ti — ti si čisto neumna — Užaljeno ga pogleda. "Hočem reči, Ivanka, to je vendar samo šala, resno vendar ne misliS —.** "Gospodična — gospodična Friedliebova, prosim Vas lepo --» Nič ne odgovori ne bratu ne mladi gospe, ampak se obrne k tajnemu svetniku: "Gospod tajni svetnik, prosim, peljite me k vozu!" "Potem — potem želim vsaj srečno pit!" vpije doktor za njo. Srdit hodi po sobi, vzame oporoko in jo vrže na mizo. "Enega legata črtam, poglej !" Mlada žena sedi molče na stolu. Doktor stopi k nji in jo prime za roko. "Kristina, tega mi ne boš storila, da bi se zaradi tega jedila ! Zaradi take — take se noben pameten človek ne jezi. Četudi nje ni! Kaj to! Vsaj ne bo vino tako kislo. Da bi se jezil ? Na poročni dan jezil ? Žvižgam na njo, žvižgam!" In udari z nogo ob tla. Tajni svetnik se vrne in izgovori nekaj prijaznih, pomirljivih besed. Friediieb stopi tik pred njega. "No, Krauj, saj jo poznaš, saj jo poznaš iz dijaških let. Glej, visok gospod si postal, luč — ne zmajuj z glavo! — luč pravim; kajti ne dam si vzeti malo ponosa, da sem s takim možem kot ti študiral in promoviral! Veliko odliko imaš od cesarja! Zasluženo, pravim, zelo zasluženo! Tukaj zopet od Sultana, ker si ga ozdravil ene njegovih mnogih bolezni, in tukaj še nekaj drugih. Poglej pa mene! Nobene odlike nimam ! Jaz sem navaden vaški mazač. Povem ti pa. Kralj, če bi zvedeli na višjem mestu, kaj sem prestal s sestro Ivanko, bi dobil železen križ in moja žena Kristina odliko, da me je rešila. Noč je prišla, topla noletna noč. Mlaj. Gosta tema je zagrnila vas. [ Samo neki prostor niidi fantastično sliko. Vrtiljak se suče v krogu, luči blešče, pisane škrlatne preproge z uvezenimi biseri se svetijo, lajna vpije hreščeče v tiho noč. Mnogo mladine stoji okrog vrtiljaka, fantje in dekleta, tudi nekaj otrok. Vmes je tudi Bertold. Splazil se je od slovesnosti svoje sestre. Majhna družba v veliki sobi očetne hiše, ta družba, kjer tuji svetnik kramlja z njegovim novim svakom, mu je postala dolgočasna. Spodaj v plesni dvorani je bila sicer ljudska veselica. Pa njega je potegnilo k vrtiljaku kjer je gospodarjeva hči v kričeče pisanem nakitju pobirala denar za vožnjo. Vsakokrat se je peljal, ni ga bilo sram jezditi na lesenih konjih, levih in kozlih, in se je zaljubljeno spogledoval in razgovarjal s predrzno deklico. Včasih je hotel pokazati svoje bogastvo, povabil kriče navzoče k prosti vožnji, katero je on plačal, in se veselil, če se je prepirala mladina med vpitjem in divjim kričanjem za proste sedeže. Debeli, umazani gospodar se je pa smejal in smejala se je njegova pisana, predrzna hči. Ko se je znebil že Bertold mnogo denarja, se je usedla na njegovo prošnjo na konja zraven njega. Nato jo je objel in se vozil neumno kolo, medtem pa je igrala lajna divje neumno kvanto. Kar pride Robert. Kmalu so opazili, da ni Bertolda, in i oslali Roberta, naj pripelje nevestinega brata k slavnosti. • "Kaj bi ta tukaj rad?" vpije pijani Bertold. "Ali je prišel po mene? Mu bom že podkadil! Prosta vožnja! Plačam jaz t»» Z glasnim smehom se vrže mladina na proste sedeže in prevzetno se pelje Bertold s pisano tovarišico v krogu okrog, okrog. Ko se vrtiljak ustavi, stopi Robert k Bertoldu. "Bertold, pridite kmalu domov!" "Jaz? Kaj — kaj pa to Vas briga? Vam bom že podkadil ! Posebna vožnja! Posebna vožnja!" Zopet stara pesem. Znova stopi Robert k Bertoldu. "Dajte si dopovedati, Bertold! Pomislite, Vaša sestra se moži!" "Kaj to meni mar! Dolg čas mi je! Tukaj je bolj imenitno ! Ne dam si več ukazovati! Nisem več tako neumen ko prej! Komis mi je odprl oči! Prosta vožnja! Roza, tukaj ostani! Ne hodi proč! Pri meni ostani!" In pisano, predrzno dekle se je pritisnilo k njemu in se dalo. brez sramu vpričo vseh Bertoldu ljubkovati. Noč je bila topla, lajna je vpila, pisane škrlatne cunje so se svetlikale s steklenimi biseri. Roberta je zgrabila strašna jeza. Kaj mu je za tega omenjenega, tako lahkomiselnega fanta? Kaj mu je za to podkupljivo punčaro? Naj se pogu-bita! Toda noč je soparna in Robertu pride na misel, da se bo morda čez leto dni eno dete več brez doma klatilo po svetu. Dete take matere in takega očeta! Zdaj se zave, da ne za-bluži vsaka Hagara človeškega pomilovanja, vedno in vedno gre le za otroka. Nikdar za možd, često tudi ne za žensko, vedno pa za otroka. Studi se mu to bleščeče sleparstvo, ustraši se, da naj v tako bednem plesu mlado življenje nastane in pogine. Ko se vrtiljak ustavi, stopi k Bertoldu in ga prime trdo za roko. "Če ne greste zdaj takoj z menoj, povem Vašemu očetu in gosp. dr. Friediieb bo prišel po Vas!"* "Iyij — klepetal, klepetal bo capin? Vrag ga vzemi! Spodil ga bom, spodil od hiše, potepenca, malharja!" Robert se obrne in gre. Mladina vsa stoji tiho in v zadregi. Kar skoči Bertold s konja in za Robertom. Zdelo se je, kot da se je v trenutku nekaj strežnik "Gorje Vam, če, boste gobezdali!" Robert mu ne odgovori. "Ali me hočete res pri doktorju in pri mojemu sivcu očrniti ?" "Sram Vas naj bo! O svojem očetu bi morali bolj obzirno govoriti!" • Bertold se predrzno zasmeje. "On — dovolj vem, on je v mladosti še drugačne karte rtregel — on ima tudi nezakonskega otroka. —" Robert mu prisoli tako zaušnico, da je odmevalo. Straien umor. V Zaloščah si je v napadu blaznosti razparal trebuh in zabodel v qrce vinagrpdnik Jožef Harej. Nesrečnež je prišel vsled vinske krize v veliko denarno stisko in ni mogel več preživljati družine. Iz obupa je veliko pil. Skrbi in pijača sta mu omračila um, da je na tako strašen način napravil kpnec svojemu življenju. Smrtna kosa. Umrl je v Svetem pri Komnu posestnik Avgust Abram. — V Pečinah je umrl koVač in gostilničar Josip Trušncfrvec. minalnem sodišču na 15 let ječe radi umora zveznega ageri* ta, katero kazen mu je zvezno sodišče povišalo na 35 let, ker je bil • obdolžen, da se bavi s kupčijo opija. — Glasom poročila iz Aten je turški kabinet podal ostavko. Vzrok je baje Kurdiška vstaja, ki čezdalje bolj ogroža delo turške vlade. — Chicago, 111. — Alvin Beck, črne, je bil obsojen v kri-: JOSEPH JIRAN • "Player Pianos" — role za player piane: Viktrole — slovenske , in hrvatske plošče; Koncertine in druge harmonike; Violine in vse drutje muzikalične instrumente — RADIO- Zunanja naročila izvršujem točno. Priporočam se Slovencem in Hrvatom : 1333 W. 18th Street, CHICAGO. ILL. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naro. čila premoga, katerega pripe. Ijam na dom. Prevažam poki. . stvt ob času selitev ih vse kar ■ spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. CLEVEI^ANDČAN JE! kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND. OHIO Primite za bližnji telefon in po-kličite: Randolph 1881 ali 4550. KRITJE STREHE. 3 — popravila na strehi garantirano, delo za $4.00. Prevzamemo delo ns» vsakem delu mesta. Obstojimo ze let; kot največje to zadevno podietit-- v Chicagi. Unijski delavci- J. J. DUNNE ROOFING CO. 3411 Ogden Ave. Phone Lawndale 0114. POSOJILA na prve in druge vknjižbe. Drugi vknjižbe kupujemo v znesku $200.0C, do $5.000. Lahka odplačila na 6 odstot ; in zmerna provizija. Kupujemo vrednostne papirje. LOUIS STERN & CO. soba 1029 Burnham poslopje 160 N. La Salle, St. CHICAGO. ILL. J. K0SMACH 1804 W. 22nd St., Chicago, 111 Rojakom se priporočam pri nakupu raznih u BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ. NINE, KLJUČAVNIC IN i STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokla lam stenski papir. Phone: Canal 04 90. * t + i t t * t * t t * o" + Slovencem v Clevelandu NAZNANJAMO, DA JE OTVORIL TAMKAJ NAŠ ZASTOPNIK Mr. FRANK KURNIK 6121 — St. Clair Avenue lastno pisarno in da je prevzel zastopstvo za liste: "Amerikanski Slovenec & Edinost," "Ave Maria" in "St. Francis Magazine." V zalogi ima tudi vse naše knjige, ki jih najdete v naših cenikih. V njegovem uradu lahko dobite vsakovrstne molitvenike in vse druge devocijonale. — Kadar se preselite blagovolite naznaniti njemu spremembo naslova, ker on bo vodil odslej natančen zapisnik vseh naročnikov. Rojakom ga toplo priporočamo v naklonjenost! (C A Č Č Č * č č M ^ *+* * *** * ********* 4« T BOLJŠE DELO ZO-tf* + * M ■* m ♦ m SLOVENSKE GOSPODINJE so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo sveže in prekajeno meso, ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in grocerijske obrti. JOHN N. PASDERTZ Izobrazba ima svoj dom v knjigah. Nove knjige! Cor. Center and Hutchins Street, Chicago telefon 2917. JOL.IET, iL.I-. iS? Nove cene! BOZDRAVILSTVA ZA MANJ NOV-CEV. Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je najbolje, če jih daste popraviti predn-o greste na dopust ali počitek. Ako jih zdaj ne daste popraviti. Ij ae vam bo to odtegnilo, ker na potovanju ali od ; doma, ni misliti na zobozdravnika. Mi popravimo vaše zobe v kratkem času, da bolj VSE DELO JAMČENO ste zadovoljni. Preiščemo in ocenimo zaftonj. — Po-strežnice. Phone 4854. *> * * * * I BURROWS 4f ^ Odprto vsaki dan in zvečer ob nedeljah do poldne ^ Vogel Chicago in Van Bmren ceste. ZOBOZDRAVNIK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje. Joliet, 111. ^ _ --- --- — 1 JUiltl, 1U. ^ »************************* Kkk-di. i . _ « v .a ■ i- i. & VAŽNO NAZNANILO Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dne 1- decembra PRESELIL svojo notarsko pisarno na 4905 Butler St.. kjer se bom v bodpče poleg notarskega posla bavil tudi s prodajanjem hiš in splošne zavarovalnine (Real Estate and Insurance). Kdor želi priti osebno k meni, naj vzame pri Pennsylvania postaji na 11. cesti poulično karo Štev. 95 in naj izstopi na 49 cesti. Kakor do sedaj, tako bom tudi v bodoče sprejemal v izvršilo raznovrstne notarske posle za Ameriko ali stari kraj-Pojasnila dajem zastonj Anton Zbašnik V zalogo smo dobili raznovrstne nove podučne knjige. Naročite si jih in opremite z njimi svojo knjižnico. Naročilom je vedno prid ati potrebno svoto, v čeku al> money ordru. POUČNE KNJIGE. JAVNI NOTAR; 4905 Butler St., PITTSBURGH, PA. Phone: CANAL 5087 Res. SEELEY 3629 Zobozdravnik z X žarki DR. G. FINCH vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno. Zobe izruje popolnoma brez bolečin po novi metodi. -: CENE NIZKE PREPRIČAJTE SE DELO PRVOVRSTNO O njegovem solidnem delu se prepričajte pri njegovih slovenskih pacijentih ali pa pri Mr. Leo Jurjovcu. V poslopju IlHngton gledališča — 2118 W. 22nd St. CHICAGO. ILL. Ordinira dop. 9. — 12. pop. 2. — 8. •+JI/. JOSEPH PAVLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI. N» razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in žen:*ovanja. — Cene zmerne. Abecednik .........................45 Angleščina brez učitelja .35! Breskev in marelica.........40, Besednjak, angleško - slovenski, Dr. F. J. Kern .... 5.00 Državljanski katekizem, pouk za dobavo držav- ljanskega papirja ...........10 j Domači zdravnik, župnika Kneippa ...................... 1.50 Domači živinozdravnik, Dular . ............................... .75 Francoska slovnica .........75 Gospodarski nauki...........50 Grško Slovenski slovar A. Dokler trd. vez......3.00 Gospodarska geografija „ 1.25 Grafenauer Slov. čitanka za srednje šole .................75 Higijena na kmetih .........75 Kako si ohranimo ljubo zdravje I. II. III. zv..........50 Kateheze za prvence.......35 Katekizem slov. - angl. .. .45 Knjigovodstvo..................25 Kratka Katehetika .........20 Knjiga uradnih vlog.........45 Kubična računica ...........75 Mladeničem, prevz. škof Jeglič ...........................40 Nasveti za hišo in dom, trdo vez........................ 1.00 Naše gobe.................... 1.50 Nemščina brez učitelja I. zvezek .............i............45 II. zvezek .........................45 Naša zdravila ...................60 Nauk o čebelarstvu .........50 Občinski red ..................45 Osnutek Slov. Narodnega Gospodarstva ..................75 Osnovna .navodila za zdravljenje Malarije.........15 Perutninar ..................... Pregledna karta S. H. S. .. Podkovstvo ..................... Podrobni načrt za prou-vanje veronauka na ljudskih šolah ....................... Praktični so d j ar vez. ...... Poštno izrazoslovje ........ Praktični hitri računar, vez. v angleškem jeziku.. Pravila za oliko................ Poljedelstvo I. in II. zv. PO ..............................— Prav oslov je .................. Računar v kronski veljavi Rabojemno pravo ............ Reja domačih zajcev........ Ročni spisovnik ............. Slovenski pravopis .......... Slovarček- k Ovidijevim pesmim, Doki................. Slovanske besede v slove nSčini.......................... Sadno vino ali sadjevec.. Sadje v gospodinjstvu .... Slov. Lat. Nemški rastlinski imenik...................... Slov. stenografična čitanka .......;.......................... Slov. stenografija I. del... Slov. stenografija II. del Samoznaki slov. stenografije ................................. Varčna kuharica.............. Učitelj v boju proti alkoholizmu I. in II. Del ........ Umna živinoreja ............ Uvod v filozofijo A. Uše- ničnik............................... Zaznamek okrajšave ko- respondenčnih pisem ...... Zdravilna zelišča ............ Ženinom in nevestam ...... .20 .25 .75 .25 2.00 .25 .75 .75 .60 .45 .75 .45 .45 .35 .50 .75 .75 .50 .75 .25 :59 .60 .60 .15 1.50 .50 .45 1.25 l.iO .45 .25 Knjigarna Edinost 1849 West 22nd St. Chicago, lit - " . , ..J. lig . ' r, -i