Marmnta
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 223
Maribor, torek 1. oktobra 1929
»JUTRA«
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zar. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova e e ata it. 13
Oglasi po tarifo
Oglase sprejema todl oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani, Preiemova ellea K. 4
Konstituiranje okrajnih cestnih odborov
bo z današnjim dnem, ko se sestane k Prvi seji za volitev načelnikov in namest nikov še preostalih pet okrajev Murska Sobota, Čakovec, Slovenjgradec, Kozje in Ormož, končano in nove okrajne samouprave mariborske oblasti bodo pričele funkcijonirati. Dalo bi se mnogo govoriti o tem, da so se v očitnem nasprotju z manifestom kralja od 6. jan. in ravno tako v popolnem nasprotju s tendencami in nalogami okrajnih samouprav tudi pri teh volitvah, pri kasnejših ime-n'jvan*ih nofameznih članov v cestne t d-’)"re s strani obl. komisarja ter povedem mih konstruiranja izvršili akti ki dado misliti. Javnost se ne more ubraniti utiša, da je obl. komisar v okrajih, kjer niso bili »pristaši naših katoliških organizacij ali društev« (glasom »Slov. Gosp.«!) v večini, z imenovanji skušal korigirati volilne izide v to svrho, da bi bili izvoljeni za načelnike »pristaši katoliških organizacij«, kar se je v dveh ali treh slučajih res tudi zgodilo. Ne bomo dalje o tem razpravljali, ker je itak poslana dobre u-temeljena predstavka na pristojna mesta. Omenjamo samo še kot značilno, da so v okraju Dol. Lendava »pristaši katoliških organizacij« za načelnika raje volili zagrizenega madžarona, ki v seji uiti ene slovenske besede r.i znal ali pa ui hotel spregovoriti, nego da bi bili pripustili izvolitev slovenskega narodnjaka, ki slučajno ni »pristaš katoliških organi-zacij«. To pa le mimogrede, da vemo, pri čem smo v — nepolitični, nepartizanski dobi po 6. jan.
V	stvari sami nas mora iskreno vese i-ti in smo tem svojim čustvom že ponovno dali izraza, da so mesto dozdajnih 'legalnih gerentstev in sosvetov nastopili vsaj deloma od zastopnikov ljudstva izvoljeni gerenti. Zal pa tudi sedaj položaj še ni tak, kakor bi si ga bilo želeti. Novi okrajni cestni odbori bi bili po zakonu o samoupravnih cestah od 8. maja
1.	prevzeli začasno vse agende okraj-Uih zastopov: skrb za gradnjo in vzdrževanje cest, pospeševanje kmetijstva in deželne kulture sploh, skrb za narodno zdravstvo, skrb za povzdigo ljudske proste, ubožno skrbstvo in dobrodelnost. k°da navedeni zakon je bil z novim zakonom od 5. avg. izpremenjen v toliko,
Y	Prevzemajo novi okrajni cestni odboji od okrajnih zastopov samo one agen-Qe. ki se tičejo cest. Vse ostale agende ha obdrže okrajni zastopi, ki — in o tem 'C tudi že gerenti dobili potrebna obvestila! — ostanejo torej še naprej in bo-oHkPOS,ovali pole{r novifl °kraiuih cestnih oborov. Imeli bomo torej odslej za ne-aj Sasa mesto ene korporacije, ki je vr-a vse gori navedene posle — moramo v ,) ~~ Pri nas v celoti v popolno zado-j Jpost prebivalstva, dvotirni sistem, °ie korporacij, ki bota poslovali vsaka
ža-se
nj s svojimi odbori, s svojimi proraču-MavifV0jinii dokladami itd. Mesto poeno-to v,enja kompliciranje aparata! Ali je *k 'uteresu našega narodnogospodar-'življenja, bo pokazala bodočnost.
Pomorska razoroiitvena konferenca
ANGLIJA SKLICUJE KONFERENCO ZA JANUAR V LONDONU. — REVIZIJA WASHINGTONSKEGA SPORAZUMA.
LONDON. 1. okt. Vabila za pomorsko razorožitveno konferenco so bila včeraj odposlana angleškim poslanikom v Parizu, Rimu in Tokiu, da jih dostavijo dotičnim vladam. Anglija vabi na razgovor o reviziji washing-tonske pogodbe iz 1. 1921. Konferenca bo sredi januarja v Londonu. V pozivu je rečeno, da konferenca ne bo
donesla nikakih definitivnih sklepov, ampak samo pripravila materijal za predkonferenco v Ženevi in za nove sklepe v sekciji za pomorsko razorožitev. Njena naloga bo samo revizija washingtonskega sporazuma glede števila edinic vojnega brodovja, glede njih celokupne tonaže.
Francija se oboroiuje in
utrjuje
ZNAČILNE IZJAVE ODLIČNIH POLITIKOV V VOLILNI BORBI ZA SENAT. FRANCIJA V OROŽJU, DA VARUJE SEBE IN SVETOVNI MIR.
PARIZ, 1. okt. Nedeljski volilni govori ministrov Tardienja, Cherona, Painleveja in Maginota v raznih krajih Francije so vzbudili interes političnih in diplomatskih krogov. Fin. minister Cheron je povdai il, da je pariški finančni trg danes največji na svetu. Najbolj pa zanima diplomatske kroge govor vojnega ministra Painleveja v Badenweilerju tik ob nemški meji. Izjavil je: da mora Francija vršiti dve nalogi: ščititi mir v Evropi in v kolonijah. Vendar pa mora skrbeti tudi za svojo obrambo, ker je prva in največja naloga vsake države, da je na vse pripravljena. Dveletni program za zgradbo no-
vih utrdb ob vzhodni meji Francije se v polnem obsegu izvaja. Do 1. 1930 bode vzhodni mejni trdnjavski pas zasigural varnost dežele.
Minister Maginot je izjavil, da se ne strinja s predčasno izpraznitvo tretje cone. Francija bi morala tam ostati, dokler bi trdnjavski pas ob Renu ne bil gotov.
Ti govori so naravno izzvali presenečenje, češ da je francoska politika n:, eni strani v zunanji politiki zavzela smet evropske solidarnosti, da pa ni izgubila smisla za realnost ter skrbno gleda na to, da očuva svoje interese za bližnjo in daljno bodočnost.
Pripraue za macdonaldou sprejem u Rmeriki
NEWYORK, 1. okt. Za sprejem angleškega premijerja Ramsaya Mac-donalda se vrše ogromne priprave. Sicer bo ostal po programu v New-yorku samo dve uri in bo takoj nadaljeval pot v Ameriko. Macdonald je že, predno se je vkrcal, izrekel željo, naj bi ne bilo nikakršnih sprejemnih ceremonij in svečanosti. Njegovi številni prijatelji v Ameriki pa nočejo o tem nič čuti. Po pripravah bo Mac-donaldov sprejem najimpozantnejši, kar jih je tekom zadnjega leta kdorkoli doživel.
Horty proti demokraciji
BUDIMPEŠTA, 1. okt. V nedeljo je državni upravnik Horthy pri odkritju vojnega spomenika v Maki imel govor, v katerem se je izjavil proti demokratizaciji Madžarske. Dejal je, da bodo de-
lavci in socialisti takrat imeli pravico odločati o usodi države in jo voditi, l;o bodo iz njhovih vrst izšli možje kakor Macdonald, Henderson ali Snoivden, ki so v Haagu celemu svetu dokazali svojo sposobnost. Madžarski kmetje, ki se zavedajo svojega položaja, naj podajo roko madžarskemu meščanstvu in plemstvu, ki je vedno znalo čuvati prava Madžarske.
Sahouaki turnjr u Rogaški Slatini
ROG. SLATINA, 1. okt. Včeraj ste bili odigrani samo viseči partiji dr. Gei-ger-Griinfeld in Takacs- Hftnlinger. Obe ste končali remis, tako da je bilo končno stanje po X. kolu: Rubinstein 7 in pol, Maroczy, Grfinfeld 7, Sftmisch, Flohr 6 in pol, Pirc, Canall, Przieporka, Takacs 6, Brinckmann, Hčnlinger 5, Geiger 4 in pol, Honi«r 3, Rožič 2, Singer 1 in pol, Jovanovič 1. Mariborčan Pirc je med jugoslovanskimi tekmovalci najboljši.
kakor tudi upamo, da bo to samo za krat ko prehodno dobo.
Glede novih okrajnih cestnih odborov pa se nadejamo, da bodo nele Čuvali ded-ščino, ki so jo v dodeljeni jim nalogi za cestno skrbstvo prevzeli, ampak da bodo to dedščino tudi še znatno pomnožili. Marsikdo, ki bi po svojem znanju, po svojih bogatih gospodarskih izkušnjah in po svojem stvarnem pojmovanju na-rodno-gospodarskih in zlasti tudi promet nih prilik nedvomno bil poklican sodelovati v okrajnih cestnih odborih, ni bil voljen. Vendar so pa v velikem delu v njih možje, katerim teh lastnosti ne moremo odrekati. Upamo, da bodo širokopotezno in brez kakoršnihkoli postranskih vidi-
kov utrjevanja partijsko-političnlh pozicij izvajali program gospodarske obnove na polju velike mreže naših prometnih žil v smeri izpopolnjevanja te mreže in zlasti v smeri njene modernizacije, da se bo čimpreje usposobila za avtomobilski promet, ki je nedvomno glavni prometni način bližnje in daljne bodočnosti. Vse to pa seveda postopno v okviru gospodarske sile našega naroda, da se ga ne preobremeni — sedaj celo z dveh strani —-z dajatvami, ki bi ga izčrpale, da bo torej nova cestno-gradbena in cestno-skrbstvena politika prinesla narodu ne nove težave in bridkosti, ampak nov blagoslov za ceio naše gospodarsko življenje.
Danes se igra 11. kolo. Dopoldne je Rubinstein premagal Singerja, Pirc S&-mischa, remis so končale partije Maro« czy - Flohr in Griinfeld • Fakacs. Ostale se pop. nadaljujejo.
KAKŠNA BO REVIZIJA USTAVE
V	AVSTRIJI?
DUNAJ, 1. okt. V parlamentarnih krogih govore, da je v načrtu o spremembi
ustave predvideno znižanje članov parlamenta od 165 do 100, istotako nova porazdelitev volilnih okrožij. Tudi bi se znatno znižalo število članov v deželnih zborih in občinskih odborih.
BOLGARI ŽELE ZNIŽANJA REPARACIJ.
PARIZ, 1. okt. Včeraj je bolgarska delegacija pred komisijo za vzhodne reparacije podala poročilo. Bolgari so skušali dokazati, da so bolgarske reparacije veliko previsoke in da se prenaglo mno-že. Trdili so, da reparacije presegalo plačilno zmožnost bolgarske države. Predlagali so znižanje reparacljske vsote..
50 POTRESNIH SUNKOV V 24 URA«.
LONDON, 1. okt. V morski luki HUa na Havaju so tekom minolih 24 ur čutili 50 potresnih sunkov. En sunek je razklal glavno ulico mesta.
Požar v Gornji Sv. Kungoti.
Pri posestniku Ivanu Lukovcčiki )t včeraj izbruhnil nenadni požar. Hiša in gospodarsko poslopje Še gorijo danes. Ob času, ko je izbruhnil požar, ni bilo nikogar pri hiši. Reševalnega dela se je lotila vrla četa kongoških gasilcev, a ker je voda za gašenje do 800 metrov oddaljena od pogorišča, so se omejili gasilci le na reševanje najpotrebnejšega. —■ Kako je ogenj nastal, se še pozitivno ne ve. Posestnik je zavarovan le za malenkostno vsoto 12.500 Din, a škoda se z ozirom na uničene zaloge sena in sla te že sedaj ceni na okrog 150.000 Din.
Za Učiteljski dom v Mariboru
je učiteljstvo mariborske oblasti darovalo od plačila razlik 25.000 Din. Prihajajo pa še novi prispevki. Gotovo lep vzgled stanovske zavednosti, požrtvovalnosti ta skrbi za naraščaji
Tretji stanovalec pod mostom.
Na svoja stara leta sta nastopila sinoči s svojo borno sobno opravo trnjevo pot pod most Ludvik Ledinek, stavbni delavec pri tvrdki Kiffmann, in njegova žena Genovefa, hi sta preteklo noč prvič prenočila pod mostom. Bila sta deložira-na iz hiše na Koroški cesti št. 52, katere lastnik je Franc Schrimpf. Tamkaj sta imela stanovanje, obstoječe Iz 1 sobe, v pralnici na dvorišču. Na podlagi pravo-močne sodne odpovedi bi morala izprazniti stanovanje L septembra t i. Ker pa do tega časa nista mogla dobiti stanovanja drugje, je hišni lastnik predlagal sodišču prisilno izpraznitev stanovanja. Danes so pod mostom trije deložirand in sicer Mihael Januš z ženo in otroki, ka\ tere pa so začasno prevzeli znanci, Marija Ulbl s sinom ln od snoči Ludvik Ledinek s svojo ženo.
Rlziko dela.
Pri tvrdki Kresnik nameščeni 65-lett! žagar Jakob Pivec iz Pobrežja je prišel z levo roko pod cirkularko, katera mu Je dva prsta leve roke do Členka idtrgala. Na rešilni postaji so mu nudili prvo pomoč.
Maribor, Pohorje in tu.ski
oromet
TROJE VELIKIH NAČPTOV: V7PENJAČA, POHORSKA AVTOMOBIL-
SKA CESTA IN AERODROM.
Maribor, 28. sept.
Tujski promet, turistika in razni športi so v zadnjih letih nepričakovano povečali zanimanje za naše Pohorje. Dotok tujcev je porastel v toliki meri, da se je uvidela potreba po raznih napravah, ki bi napravile Pohorje dostoonejše trdi onim, ki so ž^i ni razvedrila in oddiha, a iz različnih razlogov ne morejo v kraje, ki so radi nedovoljnib komunikacij odrezani od ostalega sveta.
Da se odpomore temu nedostatku. ki ni dovoljeval popolnega razmaha tujskega prometa na Pohorju, je osnovala skupina interesentov konzorcij, ki si je nadel nalogo, da
zgradi na Pohorje vzpenjačo.
Pogajanja so končala ugodno, načrti so odobreni in vse prednrinrave v teku, tako da^se bo že pričeto s subskripcijo deležev bodočega podjetja.
Obvezne izjave za nakup deležev sprejemajo:
Dr. Alojzij Juvan, župan mariborski: dr. Birgmaver ml., trgovec, Meljski dvor; inž. A. Baumel, stavb, nadsv., Vetrinjska ul. 30-1.; Fran B u r e š. predsednik obrtne zadruge. Vetrinjska ul.; K. Kordi k. veleposestnik, Pekre: tvrdka Julio M e i n 1 Gosposka ul.: Andrej Oset, hotelir in preds. Zveze gostiln, zadrug: Anton Turk, hišni posestnik. Pobreška cesta 6: Srečko Verlič, ključavničar drž. žel., Malg^ieva ul. 5; Ivan W i n k 1 e r, rentier. Gosposka ul.: Ivan Pa j tl er, učitelj, P^cre.
Da bi se možnost subskrtociie nudila tudi najširšim slojem, se bodo izdajali deleži po 100 Din. ki jih bo treba vplačati, kakor hitro bo izšel v časopisju tozadevni poziv. Naložba kapitala v svrho zgraditve vm«r>jače je brez dvoma sigurna, ker bo z udeležbo avtonomnih oblasti kontrola stroga in jamstvo izdatno. V podrtje vloženi kapital se bo brez dvoma ugodneje obrestoval, kakor pa denar naložen v drugih podjetjih in zavodih. Za popoln uspeh občekoristne akcije pa je potrebno sodelovanje vse javnosti, zlasti pa onih. ki so na uresničenju projekta zainteresirani. Nabiralci akcij na deželi se naproša^ da se javijo pri zgoraj navedenih gospodih, kjer bodo dobili točnejše informacije.
* *
Drugi velikopotezni načrt v tem pogledu je zgradba
velike avtomobilske ceste čez Pohorje.
O tem se je šušljalo že delj vendar niste mogli od interesentov ničesar pozitivnega izvedeti. Sinoči pa sem enostavno vdrl v stanovanje prijatelja Ivana, znanega pohor^k^ga tipa, in ga prisilil, da mi je dal nekaj podatkov, zakaj znano mi je bilo. da Je s projektom in njegovo izvršitvijo v tesni zvezi. Dejal mi je, da niso hoteli ničesar objavljati ker je že rnno^o načrtov, ki so se vnanrej rP7,'~’'”"!i po časopisih, šlo v franž«. Zato so se držali gesla: najprej delati, potom šele govoriti!
Konzorcij, v katerem so lesni veletrgovec in tovarnar Viktor Ohcor iz Ruš. ru*ka podm’ ?~a SPD. tamoš-nja pašnFka zHruga, Joxko in Arnca Robnik ter drugi pohorski pos^tniki. se je že delj časa havil z mislijo na zgradbo ceste od Pnš čez Areba do Sv. Martina Ni izhajal iz ozkega lokalnega vidika, ampak se je postavil na široko podlago. Cesta bi naj bila podlaga za novo avtomobilsko cesto Ruše—Sv. Areh. Sv. Areh—Maribor-$ka koča—razgledni stoto—Sv. Boi-fenk In Sv. Areh—Sv. Martin—Slov. Bistrica. Dela v gornjem delu od Ap-nice do Areba se že vrše In bodo že letos gotova. Dela 25 delavcev dan za dnem. Cela pro^a Ruše—Areh je dolga 9 km 400 m. Proga od Apnice
Mariborski in daeoni drobi
• v %
do Areha meri 3 in pol km. Ta del ceste ima 10%ni vzoon. Za c^sto od Apnice do Puš so za enkrat že štine načrti, vsi štirje pa se stekajo v ruški potok, ki se bo kana1!"'r,5l in ob njem bo šla nova cesta. Od o->,!~va nove ceste v Glažučkem je že trasi-rana cesta v Sadovec, od tam r« grebenu do Mariborske koče in Bolfen-ka.
Dovršena je že tudi cesta Areh v smeri Šmartin in sicer z 8 in 7%rj:n vzponom do motorne Glaserje^e žage. odtod pa s 5 odstotnim vzno^om mimo vranjekovesra do izvira Polskave (Žisrartovega potoka). Od tam bi bito treba ?e na novo d^^Ui cesto mimo Žigarta—Sv. Ur^de. ~o erebenu do okrajne ceste v Šmartin. Na ta na^in bi dohili -«Mlsko cesto iz Slov. Bistriop—^marf?"—Sv. Areh—Ruše. torei čez celo južno in severno pobočie Pohorja, obenem pa zvezo no iztočnem grebenu Pohorja z Mariborsko kočo. razglednim stolpom in Sv. Bolfenkom, kjer bi bila v stikih z vzneniačo.
Cesta se gradi 5 m široka, bo vozna cesta in bo stožila kot osnova za av-tomo^’’sko cesto v katero svrho jo bo treba seveda še mestoma tlakovati. mestoma posuti s šodrom itd. Teren za cesto je izboren.
Potrebno je. da se za stvar zainteresiralo na’?ir?i krogi. drža,Ta, oblast mesto in okoliške občine. Želimo. da hi merod^toi činitelji ne gledali od strani, amnak da vsi skupno z združenimi močmi zagrabimo za problem. ki bo v čast Mariboru in celi državi, v čast in korist našemu lepemu nonocnemu Pohorju in v silen raz mah na«$ecra tujskerra prometa. Ni to fantazija, ampak gledam že v duhu po Pohorju nove hotele, n<"" Mo-vi5ča, nove vile, športne prostore, parke itd.
NAŠIM NAROČNIKOM’
Današnji številki smo priložili položnice ter prosimo vse, ki so s nlačilom zaostali, da nam naročnino poravnajo.
Uprava »VEČERNIKA«.
VSE NAROČNIKE »VECERNIKA«
IN »JUTRA« naprošamo, naj ne plačajo nobenemu raz-našalcu in nobeni raznašalki naročnine, ne da bi dobili obenem potrdilo.
UPRAVA.
»KARO« naiholiši čevlji
PE
V zvezi z izvedbo načrta za aerodrom v Mariboru bo izvedba obeh zgormih načrtov nedvomno pomenila za Maribor silno potenco v njegovem razvoju in razmahu.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Torek, 1. oktobra ob 20. uri »Svečana proslava« Izven. Operne cen*. Gos o-vanje g. Hinka Nučiča In Vike Podgorske.
Sreda, 2. oktobra ob 20. uri »PohmŠanje v dolini šentflorjanski«. Dramske v.ene. Premijera.
Četrtek, 3. oktobra ob 20. uri »Operno-koncertni večer«. Operne ’*me. Gostovanje gg. Šimenca, Neraliča in ge. Zamejičeve.
Svečana proslava desetletnice mariborskega gledališča. Ponovno opozarjamo na proslavo 10 ^etnice marib. gledališča. Otvoritev proslave bo danes dne 1. oktobra ob 20. Pri tej priliki bodo zadonele ob % na 20. fanfare Smetanove »I.i-buše« z ba'kona kazinske dvorane na Slomškovem trsu.
Novi ?ivo‘.
List za breza!koho’no kuUuro. ki izhaja v Zagrebu, prinaša v 4. številki zani-m ve članke Edo Markoviča, načelnika v min. pravde v p. dr. Milana Kostiča, An-?e!a Cerkvenika (alkohol i radništvo), v rubrikah »Antialkoholni pokret u Jugo-s'aviji, »Vinogradarstvo i vočarstvo« ter »Bil:eške« pa dragocene podatke o treznostnem gibanju in novih orijenfaci-jah naših vinogradnikov vočigled težki vinski krizi. List izhaja mesečno na 16 straneh in stane polletno (6 zvezkov, 1 knjiga) 10 Din. Uprava je v Zagrebu, Opatička ul. 3, soba 8.
Rekordno žetev duhana
imajo letos v Bosni in Hercegovini, ki jo cenijo na 7 milijonov kilogramov. Sadilci so dosegli tudi 20 % no prvišanie cen.
Ukinjenje stanovanjskega zakona in s a-novanjske odpovedi v Mariboru.
Ukinjenje stanovanjskega zakona ni rodilo sadov, ki so jih optimisti pred ukinitvijo napovedovali. V Mariboru ni o-paziti niti porasta privatne gradbene podjetnosti, niti zmanjšanja stanovanj ke bede, dočim je v Ljubljani opaziti avno nasprotno. Za oktober je prejelo ljubljansko sodišče 200 odpovedi in izdalo '2 dovoljenj za deložacijo i 1. oktobrom. V Mariboru pa je ostalo stanje priLližm n’ spremenjeno. V celem letu je sodišče prejelo okrog 500 odpovedi, s 1. . ktob-rom za 1. november pa le 50. Upati je, da 1. november ne bo za najemnike u-sodnejši.
Sprememba posesti.
Vinko Kukovič, trgovec v Mariboru je prodal svojo hišo v Cvetlični ulici št. 35 trgovcu Vinku Battelino za 190.000 Din. Razdelitev mestnih zasilnih stanovanj.
Danes dopoldne so bila na seji upravnega odbora mestne občine mariborske razdeljena prosilcem zasilna stanovanja v osmih novih mestnih hišah za Magda-lenskim parkom in za kolonijo. Dodelitev stanovanj je razvidna na oglasni deski na mestnem magistratu. Stanovanj je bi-, lo oddanh 62, dve ste ostali v rezervi. Prosilcev je bilo nad 300.
Smrtna kosa.
V Pobrežju je v Nasipni ulici 32 ..m.la danes v starosti 64 let gospa Agata Fl scher, žena upok. nadsprevodnika. Pogreb v četrtek pop, — V Ljutomeru pa je umrl nenadne smrti ključ, mojster Martin Robinšak.
Obrtništvo, pozor!
Slov. obrtno društvo obnovi v sredo 2. tm. ob 8. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma svoj sestanek, na katerem se bo nadaljevala razprava o raznih gospodarskih vprašanjih, tičočih se nas obrtnikov. Ako se ne bomo zanimali za svoj obstoj in napredek, gorje nam! Vsak obrtnik naj se v lastnem interesu sestanka udeleži in pove svoje in drugih težave, zakaj je stagnacija v delu itd. Zavedajmo se: v samopomoči in organizaciji j je rešitev! — Obrtnik, j Sprememba področij kontrolnih uradov za mere in dragocene kovine je objavljena v »Služben h Novinah«. j Mariborski kontrolni urad obsega sreze ■Dolnja Lendava, Murska Sobota, Ljuto-’ mer, Ptuj, Maribor desni in Maribor 'evi i breg ter mesto Maribor in Prevalje, celj j ski pa sreze Konjiče. Celje z mestom Ce-jljem, Šmarje, Gornjigrad, Siove.jjigra-c!ec, Brežice, Krško in Laško.
Vodstvo Zveze gostilničarskih zadrug ie po odstopu predsednika g. Andre.a Oseta prevzel začasno njen podpredsednik g. Matija Holc, gostilničar na Pobrežju.
Sprememba v trgovini.
Trgovino tragično preminulega gosp. L. Pauserja v Gosp. ulici je prevzel vrli narodnjak in odi čni strokovnjak g. Fr, Močivnik, rodom iz Sevnice.
G!ed. iotograi Japelj je razstavil ob priliki jubileja mariborskega gledališča krasno kolekcijo slik nekaterm tekom decenija uprizorjenih del in v tem času v gledališču sodelujočih j članov. Slike so razstavljene v lastnih iz ložbah v Gosposki ulici in v vitrinah ve stibula Nar. gledališča, kjer bodo v bodoče trajno slike vsake novitete. Janes bodo že razstavljene slike od »Pohujšanja«.
Nova streljačka družina pri Mariboru.
V nedeljo dne 6. oktobra ob 14. Mri se vrši v Hotinji vasi na strelišču ustanovni občni zbor Streljačke družine Skoke in ob isti uri in na istem mestu otvoritev ostrega streljanja Streljačke diužine Ho-
• tinja vas.
Javna cestna dela.
Pretlakovanje in reguliranje trikota med Meljsko cesto in Aleksandrovo cesto je končano in napravljeni so tudi novi asfaltni pločniki. Istotako je dovršeno tudi novo asfaltiranje Jurčičeve ulice in nekaterih že pokvarjenih hodnikov v drugih ulicah. Sedaj je prišel na vrsto novi del Glavnega trga. Cestišče med Glavnim mostom, vhodom v Židovsko ulico in prehodom v Tatenbachovo bo razširjeno in tlakovano z granitnimi koc kami, kar je bilo vsekakor že nujno p0' trebno, ker se tam razvija vedno večji promet. Na nasprotni strani mostu, med) Trgom kralja Petra in Taborsko ulico se pa pričeli z regulacijo brežine, po ka teri bo speljana nova in lepo urejena pot za pešce. Ta regulacija je pričetek poznejše celotne ureditve desnega brega Drave.
Nalezljive bolezni v Mariboru.
V času od 22. do 30. sept. so bili trije novi slučaji škrlatinke. Umrla ni nobena oseba z nalezljivo boleznijo.
Češkj sokolski pevci,
kateri koncertirajo dne 8. oktobra v Mariboru, imajo ,v svoji državi dober sloves. V dokaz temu prinašamo izvlečka iz dveh kritik o njihovih prireditvah. Tako n. pr. so poročale »Lidove noviny.« od dne 23. marca 1926: »Vdanost reprodukcije, sigurne v vseh skladbah, si pridobiva poslušavce in silna marljivost, ki si jo je bilo treba naložiti, zaslužuje iskre no priznanje, da — občudovanje.« »Mo-ravsko-slesky denik« od dne 20. aprila istega leta pa se izraža o ostravskem sok. pevskem zboru tako-ie: »Obsežni program, sestavljen iz najuspelejših zborov, katere izkazuje današnja zborna klasična in moderna češka literatura, je bil absolviran naravnost s popolnostjo in z gorečo navdušenostjo vsega zborovega telesa, petega za krasoto. Dela skrajno moderne fakture, nedostopna poprečnim pevskim zborom, neizmerno težka po svojih številnih tehničnih problemih, so bila ovladana do detajla. V njih je krasota tona, brezhibna besedna tehnika, sigurna intonacija in iz nje izhajajoča u-ravnovešena harmonija zbora, ki učinkuje in zgrabi končno dramatično.« Po kritiki soditi bo prišlo torei tudi muzikalno fino uho na svoj račun!
Nezgoda upokojenca - kolesarja.
Davi se je 551etnemu upokojencu Jakobu Ambrožu z Drevoredne ulice zlomila vilica na kolesu. Posledica je bila zelo dramatičen padec, pri katerem se je a-nil nad levim očesom. Prepeljali so ga v bolnico. —
Društvo Rdečega Križa v Studencih
priredi v soboto dne 5. oktobra 1929 V gostilniških prostorih g. Senice v Studen cih družabni večer s pevskimi nastopi* vinsko trgatvijo, srečolovom in z raznimi drugimi presenečenji. Ob zvokih priljubljene godbe na lok bodo prišli na svoj račun tako prijatelji lepe glasbe kakor tudi plesa-željna mladina. Začetek ob 19. (7.) uri. Podprite mlado, človekoljubno društvo z obilnim posetom!
Nov umetniški trlo
koncertira od 1. oktobra naprej dnevne * kavarni »Astoria«,	2453
Angleški večerni tečaji
se otvorijo začetkom oktobra. Vršili se bodo v pondeljek in četrtek na iealki. konverzacijski pa le ob zadostnem številu v čitalnici. Pismene prijave sprejema Angleški krožek, realka, ustne pa 3. oktobra od 6 7. ure, realka, pritličje levo. Pogoji so razvidni na lepakih / Gosposki in Aleksandrovi ulici.	2366
Proslava »Jadranove« desetletnice.
Kakor smo že poročali, se vrši v soboto, dne 5. oktobra v Unionski dvorani proslava desetletnice »Jadrana«, združena s prvim plesom v sezoni. Na programu so pevske točke, slavnostni govor m ples. Sodelujejo mariborska pevska društva. Predprodaja vstopnic pri Kosi-J« na Kralja Petra trgu in pri Šinigoju Aleksandrovi cesti 18.	2455
Velika kavarna.
Danes ru&a plesna kapela. Aleksander Bier Sokoloft iz Pariza. V sredo n
ms
da
du
vc
vi
M
ni
D
šl
K
p
U:
P
d
:-!nšno željo Svengaii s svojo ve'iko re-
vijo.
2462
Rudolf Maister: Kitica mojih
PESMI, MARIBOR 1929, IZDALA IN ZALOŽILA TISKOVNA ZALOŽBA. TISKALA MARIBORKSA TISKARNA. STRANI 80.
Nova železniška zveza Zagreb' Rogatec ■ Grobelno
PRED OTVORITVIJO. — POMEN PROGE V PROMETNEM SPODARSKEM OZIRU. — RAZDALJE.
IN GO-
Poslednja gradbena dela na 14 km dolgi progi Krapina-Rogatec so domala že končana in nova železnica bo v najkrajšem času izročena prometu.
S	tem bo dobila Slovenija, pred vsem pa naša mariborska oblast, novo železniško zvezo z 7avrebom. in ostalo državo. Na sDojitev obeli linij: Zagreb-Zaprešič-Krapina z ene ' Orobelno-Rogatec z druge z vmesno zvezo Krapina-Rogatec, se je delovalo s strani tamkajšnjega prebivalstva, s strani zdravilišča Rogaška Slatina in gospodarskih krogov že za čas pokojne Avstrije. Toda gospodje na Dunaju in v Budimpešti so se tudi v železniški in prometni politiki držali gesla: »Divide et impera!« Zato je morala priti šele	>r_
žava Srbov, Hrvatov in Slovencev da je to željo izpolnila.
Danes ie nova zvezna proga doajena; v kratkem bodo po njej vozili redni vlaki in zato je potrebno, da si jo malo pobližje ogledamo, pred vsem pa, da rešimo vprašanje njenega pravega pomena v našem slovenskem prometnem in gosnodarskr i y‘-lie-nju. Vest, ki je te dni po vsem našem časopisju napovedovala skorajšnjo o-tvoritev, je zatrjevala, da bo to nova in najkrajša železniška zveza ostale države s Slovenijo. Pred vsem moramo torej ugotoviti, da ta trditev absolutno ni resnična, ker najkr'"'ša ' - najboljša železniška zveza ostale države s Slovenijo ostane prej ko slej proga Zagreb-Zidani most z "Vma ^ ' -P-koma: na Ljubliano in na Maribor, nova zveza Zagreb-Rogatec-Grobelno Za slovensko ozemlje onstran Celja sploh ne prihaja v pošte- ~ Zagreba z Mariborom pa se bo na ta način skrčila tudi le za 14 Y~
Železniška proga Zagreb-7'd mi most-Celje je dolga 100 km. nova proga Zagreb-Zaprešič-Zabok-Roga-tec-Grobelno-Celje bo pa dolga 116 km. Daljša bo torej za 16 km. Pro^a Zagreb-Zidani most-Maribor meri 167 km, proga Zagreb-Rogatec-Grobelrio-Maribor pa 153 km. Krajša je tedaj za že omenjenih 14 km. Minus teh 14 km pa postane takoj velik plus, ako pomislimo, da je na vsej železnici Zagreb-Rogatec-Grobelno samo 13 km
dolga proga Zagreb-Zaprešič prvovrstna, vse ostale linije, kakor Zapre-šič-Zabok, Zabok-Krapina in deloma tudi Rogatec-Grobelno pa so drugovrstne, torej za brzovozni promet nesposobne. Razdalje med Zagrebom in Mariborom, pa tudi med Zagrebom in Grobelnim se v osebnem prometu s to novo progo ne bo torej prav nič zmanjšala.
Pomen nove železniške zveze leži drugod. Hrvati, Srbi in drugi prebivalci naše države, ki so prihajali doslej v Rogaško Slatino od vzhoda, so morali iz Zagreba preko Zidanega mosta. Celja in Grobelnega. torej po 140 km dolgi progi, dočim bo merila nova zveza Zagreba z Rogaško Slatino preko Krapine in Rogatca samo 76 km. Krajša bo torej za celih 64 km, skoraj za polovico. Drugo važno vlogo bo igrala nova železnica v lokalnem prometu, ker bo tesnejše spojila južno-vzhodne predele naše oblasti s hrvaškim Zagorjem in z Zagrebom samim, kar bo osobito v gospodarskem življenju zelo velikega pomena. Mimo tega bo služila proga Gro-belno-Rogatec-Zagreb za razbremenitev tovornega prometa na progi Grobelno-Zidani most-Zagreb. Ta stara prvovrstna proga je bila s tovornim prometom doslej mnogo preveč obremenjena, da bi v redu mogla vršiti svojo nalogo. Naposled pa bo ta nova proga zaradi svoje osrednje lege tudi v strateškem pomenu zelo velike važnosti, ker bo najbolj zavarovana in varna.
Ob otvoritvi te železnice bi pa bilo gotovo nujno, da bi se merodajni krogi spomnili tudi že tolikokrat omenjenega projekta direktne zveze Rogatca s Pragerskim z uporabo že obstoječe rusko-angleške privatne železnice Pragersko-Medvedce in na preureditev proge Zaprešič-Rogatec v prvovrstno prometno linijo, na kateri bi lahko vozili tudi brzovlaki. Na ta način bi se Maribor mnogo približal Zagrebu in ostali državi, a proga sama ne bi bila samo državnega, temveč tudi mednarodnega pomena, ker bi tvorila najkrajšo zvezo Češkoslovaške in Avstrije z Jadranom.
V	kratkem razdobju že tretja zbirka mariborskega pesnika! Tisti, ki so trdili, da je Maribor v književnem oziru neproduktiven, so s tem dobili najlepši odgovor. In dvakrat veseli smo te knjige: prvič zato, ker se je ž njo zopet oglasil naš Maister kot pesnik, drugič pa. ker je ž njo na novo oživela Tiskovna založba. Dolga leta so minila od takrat, ko je izšla prva Maistrova zbirka in to veliko razdobje se odraža tudi v njeni vsebini. Po prvotni negotovosti si je v teni, času Ustvaril samosvoj izraz, močan in krepak, pa vendar včasih prijetno mehak in dojemljiv.
Maister je impresijonist, zato so tudi v tej zbirki njegove najboljše pesmi impresije, podane v žaru narodnega kolorita. Erotike, lastne osebne senzibilnosti in miselnih razglabljanj v njih ni, zato pa toplo in domače razgrinjajo pred nami bol vojne, trpljenje in usodo naroda ter lepoto in življenjsko razgibanost naših pokrajin. In baš v tem poslednjem je Maister kot pesnik te zbirke najbolj svež in najbolj močan.
Zbirka »Kitica mojih« je razdeljena na Štiri dele. Prvi del z naslovom »Nazaj Pa jih ni« vsebuje 8 spominov na svetovno vojno, v katerih prevladujejo narodni toni. Močno impresivno je pisana »Patrola«, a največ narodnega občutja izražata »Rdeče rože« in »Pesem sv. Martina na Krasu«. V drugem delu, »O, jaz ne spim«, je 5 pesmi, ki so posvečene našim osvobodilnim bojem in neosvobo-jeni slovenski domovini za Julijskimi Alpami in Karavankami. Med njimi je tudi Pesem »Malgaj trka«, katere sklepni verzi:
O,	jaz ne spim, le čakam čas in čakam vas,
da gremo skupaj čez Šentvid med brate našo Zilo pit — že vklesani na Malgajevem spomeniku pri Guštanju.
Koliko je Rusou u inozemstvu
Te dni so bili v uradu vrhovnega komisarja Društva narodov urejeni podatki o številu ruske emigracije. Glasom teh podatkov je na Francoskem krog 400.000 Rusov, v Nemčiji 100.000, na Poljskem
106.000, na Kitajskem 88.000, v Rumuniji
70.000, na Litvanskem 30.000, v Jugoslaviji 27.000, na Bolgarskem 24.500, na Češkoslovaškem 23.500, na Madžarskem 8000, v Italiji 1200, na Španskem 500, itd. Skupno število Rusov v inozemstvu je krog 920.000, od teh za vsako delo nesposobnih 48.500. Skupina uglednih ruskih intelektualcev v Pragi je sedaj po-krenila vprašanje, da bi se zbral točni materijal o stanju ruske emigracije, zla-•ti da se dožene število emigrantov z Visoko šolo, ter kaj so tl delali do revolucije in kaj delajo sedaj v inozemstvu.
O številu v emigraciji Izdajanih ruskih ..časopisov so prilično točni podatki zbra-*ni: v Rumuniji 4 listi, na Poljskem 3 listi
4	revije, v Litvi 5 listov in 3 revije, v Letopski 1 list in 1 revija, na Finskem 1 list, v Nemčiji 1 list in več revij, v Franciji 6 listov in 7 revij, v Jugoslaviji 2 lista in 4 revije, na Kitajskem 5 listov in 2 rcvijl, na Češkoslovaškem 2 lista in 12 r®vlj itd., skupno krog 40 listov in 55 revij, kar je prilično mnogo za 920.000 duš. v Sovjetski Rusiji izhaja istočasno 505 listov (pred revolucijo nad 800) in 900 revij (poprej 350). Torej: 1 emigrantski Ust pride na vsakih 23.000 duš, en sovjetski list na vsakih 210.000 duš.
Ruska emigracija je še vedno razdeljena na več političnih — deloma zelo si nasprotnih — skupin. To je naravno, zakaj v emigraciji niso šli predstavniki samo e«e politične stranke, ampak uglednejši jnožje skoro vseh skupin in stanov, ki so hh Preganjali komunisti.
berači odvedli čete in ga oslepili
^"RKokrat se je dogodilo, da so be-jn a'l cigani odvedli dete, ga pohabili
uotem porabljali za prosjačenje. Ne-
Tretji del, »Oj, ti naša zemlja sveta«, so čiste impresije. To je najmočnejši del zbirke, os Maistrove pesniške moči. Večji del je posvečen Slovenskim goricam, ki so s tem dobile svojega prvega resničnega pesnika. Ubrano lepo opeva v »Zavrhu nad Št. Rupertom« lepoto Slovenskih goric, kjer so:
— srebrne vitke ceste,' gladke poti in stezice od svetnika do svetnice, od svetnice do Trojice.
V »Jesenskem laudate« pa molijo slo-venskogoriški svetniki:
Pol skrbi je že za nami — prazna polja, prazne trate — polna srca, polni hrami — da bi le še roka sveta dobrega Boga Očeta — polovnjake natočila.
V pesmi »Pčča« je klasično opbana jesen, ko:
V	Zavrhu že hrami beli ob zeleno so zavetje, grede so otresle cvetje, roženkravti dogoreli.
Gospa Terezija gre v vinograde sodit, kaj je od maja do zdaj počela trta, a:
Z nemške meje Plavč pošilja nam prek Špilja in Šentilja prvi že jesenski hlad.
Prav tako so posrečeni tudi nekateri drugi motivi, predvsem »Dolenjska poletna noč«. Ta del je obenem najdaljši in obsega 11 pesmi.
V četrtem delu, »Pripovedne«, je epika, katero je Maister po dolgih letih zopet obudil. Najboljša je v tem ciklu brez dvoma »Pri belem medvedu«, ki zaključuje to zbirko, katero je Mariborska tiskarna tiskala na finem papirju !n z lepimi modernimi črkami. Sploh priča vsa knjiga o izredno finem okusu podjetja, ki se je postavilo tudi že z opremo Glaser-jevega »Časa - kovača«. Zbirka »Kitica mojih« je bila pravkar dotiskana in se naroča broširana ali vezana prt Tiskovni založbi v Mariboru.	—r.
davno so odkrili zopet tak slučaj na Poljskem, kjer je nenadoma izginilo 5-letno dekletce in ga vkljub vsem naporom niso mogli najti. Mati pa je domnevala, da so dete odvedli berači, zato je hodila z enega cerkvenega shoda na drugega, kjer se zbirajo berači, in upala, da otroka najde. Sirota je sama tekom neprestanega iskanja popolnoma osiromašila in je morala naposlčd beračiti. Bo treh letih iskanja je mati končno prišla v mesto Zolkiev in beračila ter opazovala pred cerkvo. Nakrat je opazila nedaleč od sebe slepo in napol izgladovano dete, Dete je molilo roko in z žalostnim glasom prosilo miloščine, tako da je uboga mati prišla k njemu in ga začela izpraševati o njegovi usodi. Iz razgovora s slepim otrokom je spoznala mati tužno zgodbo svoje hčerke. Berači so dete odpeljali, ga oslepili in prisilili, da je prosjačilo. Dete je šlo pri beračih iz rok v roke, mnogi so ga tudi z batinami prisilili, da je beračilo. Ves denar so jemali sami, detetu pa dajali slabo hrano, da bi izglodalo Čim slabše in vzbujalo tim večje usmiljenje. Mati je vse prijavila policiji, ki je polovila vse berače, pri katerih je bilo dete v službi. Proti njim bo izvedeno sodno postopanje radi osleplje-nja in mučenja nesrečne deklice.
Drzen poskus beograjskega atleta
Beograjsko »Vreme« poroča, da namerava mladi atlet Dragoljub Aleksič, ki se je že produciral na beograjskih ulicah z zaustavljenju avtomobilov, izvršiti nov nevarnejši poskus gimnastične produkcije in sicer s pomočjo avijona, ki bo letel nad Beogradom. Ako mu bo pristojna vojaška oblast to dovolila, bo izvedel poskus z vojaškim avijonom. V prvem poletu bo, držeč se za priprave na avijonu, izvajal med poletom nekoliko vratolomnih produkcij, v drugem pa se bo z zobmi držal za vrv, priveza' no na avijon, in tako letel z avijonom čez celi Beograd. Beograjsko občinstvo z velikim interesom oričakuie njegovo produkcijo.
Spori
KDO BO DRŽAVNI PRVAK V NOGOMETU?
BSK je sklenil, da ne sodeluje v na-daljnih srečanjih za državno prvenstvo radi razveljavljenja prvih dveh tekem proti Hajduku in Jugoslaviji. JNS bo torej bržčas verificiral obe tekmi s 3:0 v korist Hajduka in Jugoslavije, s čimer postane Hajduk državni prvak, BSK pa se bo moral zadovoljiti z drugim mestom. Toda BSK se sklicuje na občni zbor JNS in upa, da bo na občnem zboru prodrlo pjegovo stališče, da se verificirata razveljavljeni tekmi proti Hajduku in Jugoslaviji, s čimer bi BSK postal državni prvak, Hajduk pa bi stopil na njegovo (drugo) mesto.
V	nedeljo zaključek kazenskega prvenstva.
V	nedeljo ob 11. dopoldne se bo vršila v Mariboru zaključna hazenska tekma za prvenstvo Slovenije med ISSK Mariborom in SK Muro. Z ozirom na dobro formo obeh družin, ki sta tudi letos kandidata za državno prvenstvo, vlada za ha-zenski derby živahno zanimanje. Družina »Maribora« je na domačih tleh sigurni favorit, vendar ima »Mura« več izgledov za prvenstvo Slovenije, ker sl je zagotovila zelo ugodno razmerje. Ker pa star-tata za državno prvenstvo prvo in drugo plasirani klub Slovenije proti prvaku Beograda in prvaku beograjske province, je zelo verjetno, da si bo »Maribor« v tekmah za najvišji naslov ponovno priboril prvo mesto.
Na občnem zboru JHS so bili izžrebani naslednji orotivniki.
I. Kolo: Beograd II. v sedežu Beograd 3 (provinca).
II. Kolo: ISSK Maribor: Beograd I. v Beogradu in zmagovalec prvega kola z SK Muro v Murski Soboti.
Finale: Zmagovalca drugega kola med sabo. Bržčas ISSK Maribor In SK Mura.
Tekme za prvenstvo države se vrše v režiji JHS, ki bo upamo, našel sredstvo, da so hazenske prireditve zaključijo tudi s tekmovanji za državno prvenstvo.
Službeno Iz MO.
Reprezentanci Maribora, ki je tako častno nastopila v Celovcu, se MO zahvaljuje za požrtvovalnost. V nedeljo se odigrajo sledeče prvenstvene tekme: oh 10. igrišče Železničarja: SK Železničar -SK Svoboda; ob 13.30 na igrišču SK Maribor : rezerve ISSK Maribor - SK Ra-pid; ob 15.30 ISSK Maribor - SK Rapid, prva moštva. Službujoči odbornik predpoldne g. Maks Koren, popoldne pa g. Ilovar. — Tajnik.
Službeno iz sodniške sekcije.
Železničar : Svoboda sodi g. Bizjak, Maribor rez. - Rapid rez. g. Ermenc, Rapid - Maribor ljubljanski sodnik. — Načelnik.
ISSK Maribor — hazenski odsek.
Jutri, v sredo trening prve in rezervni družine. Udeležba obvezna. — Trener.
Sokolstvo
Prednjaškl zbor Sokolskega društva * Mariboru ima svojo redno sejo v sreda
2.	t. m. v društveni sobi.
Miha«! Ztvico
Beneška ljubimca
Zgedsvlntki ramen iz starih Benetk
181
Za veliko gondolo pa je nevidno drčala mala barčica, kjer je Juana premišljala:
»P Sandrigo! zaman sem te ljubila’ Zaman te še vedno ljubi to srce... Razbojnik za ljubezen, kakor si bil, razbojnik za denar, se valjaš sedaj v naročju kurtizane, dokler ne pride ura, ko tl vržejo nesrečno Blanko v plen... in jaz te yendar še UuiHm!« to te štiri razdeljene misli so tvorile Setve-rodasje ljubezni, strasti, sovraštva in bolečine.
Tako je pretekla ura, ura, v teku katere se je Sandrigo osvestil ter s svojim pozitivnim duhom začel računati in gledati na položaj. Gondola se je nahajala zdaj na koncu Velikega kanala, ne daleč M pristanišča, to je, ne daječ od starega stanovanja, kjer je umrla Dogaresa Silvia, kjer je dolgo časa prebivala Juana, in kjer bi bil naposled Bem-bo kmalu zajel Rolanda Kandiana.
»Vrniva se v palačo,« je deial zdajci Sandrigo,
•En trenotek še, duša draga,« je odgovorila Imperija.
»Pozno postaja.,.«
»Ta ara vas torej ne opaja tako kakor mene? Kaj zato, če je pozno.., najina ljubezen razsvetljuje to noč, in trenotek je tako harmoničen, tako popolne'lepote, da bi ga rada podaljšala tja v globoko večnost.
»Toda,.
H te vso svojo misel,-« rad bi videl še Bianko.« je bila tako nenadna in v tem trenotku polna tako redke nesramnosti, da se je Imperija zdrznila.
Za nekaj trenotkov se je vzdramila mati ter se uprla v njeni duši. Oživela je iskra tiste materin-skc ljubezni, ki jo je bila zadušila. Vztrepetala je..,
Toda skoraj takoj se je spomnila Bemba na sledu za deklico. Toliko dogodkov in toliko raznih misli, ki so križale druga drugo v njenem duhu, jo je navdajalo s čudno trdnostjo. H jeni možgani, pre-razdraženi po nenavadnem pojavljenju Rolandovem in razburkani po tej uri pijane strasti, so začeli medlett, nič daleč jim ni bilo do blaznosti.
»Biankai* je zakričala in se zakrohotala z rezkfm *dasom.
»Da Bianka,« je dejal Sandrigo osuplo in vznemirjeno.
Nenadna misel, da bi povedala nalašč ljubimcu vso resnico, pregovorila ga in ga ohranila samo sebi, ta misel se je neodklanljivo vrinila njenemu iumu.
»Ali vam je torej mnogo do tega, da jo vidite?« je vprašala.
»Ali ni to skoraj moja pravica?«
»Toda poset ob tej uri... treba jo bo torej zbuditi...«
»Saj mi bo oprostila to kaprico kot zaročencu. In vrhu tega vidite, me kar nekako vznemirja, da je odrekla svojo udeležbo na tej veselici, ki je bila vendar prirejena za njo; rad bi izvedel...«
»Kaj je vzrok,« ga je prekinila Imperija s tistim blaznim smehom, ki je začel navdajati Sandriga že z nekakšno grozo. Te vzroke vam lahko povem tudi jaz, dragi moj, Bianka vas mrzi... Bianke je groza pred vami.. „ zakaj mislite na njo, ki se s studom obrača od vas, ko ste vendar poleg mene. ki vas obožujem?... Poglejte me... hočem tol hočem vso tvojo misel o ljubimec moj. vso tvojo ljubezen, hočem te vsega, vsega... Oh, torej ne vidiš ničesar? Ti torej hočeš, da trpim? Ti hočeš, da ml nova ljubosumnost še bolj razgrize to ubogo srce?...«
Zadihavaje se, se je oklenila Sandriga z golimi rokami.
Toda, zdaj jo je Sandrigo porinil od sebe.
V strasti je bil pozabil Bianko, in ravno ta strast, gibaje se v svojem naravnem krogu, ga je privedla k Bianki nazaj.
»Hočem jo videti!« je dejal kratko in jasno.
»Hočeš jo videti!« je vzkliknila kurtizana s hripavim glasom.
Njene oči so se zdaj lesketale, njeno grlo je bilo kakor v ognju. Erotična blaznost je prehajala v pravcato zbesnelost, histerija se je izpremenila v steklino. Še bolj rezko je izbruhnil njen grohot:
»Pa teci za njo, kakor oni drugi!«
Sandrigo jo je zgrabil za roke in prebledel kakor zid.
»Kaj hočeš reči?«
»Da je ni več v Benetkah!« je hropela ona, skušaje se iznova okleniti svojega ljubimca. »Da je pobegnila, ali slišiš, in da jo je škol, umazani in ostudni Bembo, v tem trenotku gotovo že došel... Ah, ne, to me boli!«
Sandrigo je bil zarjul od gneva in obupa. Planil je nad kurtizano, prijel jo čez pleča in jo podrl.
»Ubij me!« je dejala ona z blaznim smehljajem.
»Kje je Bianka? govori nesrečnica, govori!«
Krčevito ji je stisnil roke okrog grla.
V Imperiji se je nenadoma vzdramil življenjski nagon.
»Ne vem,« je dejala, »prisegam ti!«
»Pa Bembo?« je zarenčal Sandrigo.
»Na cesti v Mestre.
»Na cesti v Mestre! oh! zdaj razumem vse!«
Planil je pokoncu.
»V pristanišče!« je zarjul barkarolu, »v prista-
nišče! Naglo! Naglo!«
Šiloma je odprl zavese, raztrgal jih, prepadel, bled od srda... V istem trenotku je nehote zatulil od groze: barkarol je stal pokonci pred šatorom to v žarkih mesečine je kakor v strašni zori spoznal v tem barkarolu Skalabrina.
»Skalabrino živ!«
»Skalabrino na gondoli Imperije.«
»Skalabrino, ki so ga bili vrgli v klet pri »Zlatem sidru« in je še Sandrigo slišal hropenje njegovega smrtnega boja!«
»Pošast!« je zajecljal razbojnik. »Ti strašna pošast!«
Skalabrino ni črhnil besede.
Njegova roka se je dvignila in padla v bliskoviti gesti. Bodalo se je zadrlo v razbojnikove prsi do ročnika, in Skalabrino ga ni maral izdreti.
Sandrigo se je zvrnil nazaj, ne da bi bil zaječal, in je padel pod šator kakor gruča, oči zaprte; ročnik bodala se je svetil na njegovih prsih kakor mrtvaški križ.
Presunjena od ledene groze, je Imperija prisostvovala temu strašnemu prizoru.
Ni se onesvestila.
Toda gledala je vse te reči, kakor gleda človek dogodke v sanjah, ne da bi mogla zakričati ali mahniti z roko.
In takrat se je Skalabrino obrnil k njej.
»Biankin oče!« je zahropela.
Skalabrino jo je slišal.
»Da,« je dejal z resnim glasom, »Biankin oče!«
In rekel ni ničesar več, kajti čutil je, da izraža ta beseda v svoji svečani kratkosti vso njegovo bolečino in vse njegovo maščevanje.
Zgrabil jo je za lase in jo vlekel na zadnji del ladje.
Imperija ni bila zmožna nobenega odpora; sa* mo njene ustnice, otekle od groze, so mrmrale: '»Addio 1’ amor, addio la vita!... Z bogom ljube* zen, z bogom življenje!«
Skalabrino jo je prijel, dvignil jo s svojimi mogočnimi rokami visoko nad glavo, stopil na ozek konec gondole in kriknil eno samo besedo; ,
»Pravica!«
Ta hip je zalučal Imperijo v vodo. Kurtizana se je potopila skoraj mahoma in izginila v vrtinčastem pljusku valov.
Toda sila tega lučaja je prevrnila čoln s Skala-britiom vred. Tudi on je izgubil ravnotežje in padel v kanal.
Ta trenotek se je kakih dvajset korakov zadal oglasil v temi samoten krik.
Skalabrino ni slišal tega krika.
Začel je plavati s krepkimi zamahi. Naglo dosegel nabrežje, zlezel na suho in kmalu izginil.
||e|i)^J UddMAVMMi
ioMlRi todiilM namtm fbliMivKt mki bm^c 10 p,
■—i Mm
Pgira^jii pivvi i/w
| Mali oglasi
Žanih«, dopisovanja in egi*, •i trgovskega «H reklamnaga in»6»Ja: vmI« ktlidi 60 p,
OMMk O* tO —
Velika Izbira čipk, batlst, popelin, Sifon, za damsko perilo. Josip Serec, Maribor, Aleksandrova cesta 23.	2127
Strojno pletilko za trajno delo
sprejme strojna pletama Šegula, Tomšičev drevored 231, Maribor. 2406
BSA motocikle«,
raznih modelov S. V. in O. H. V. malo rabljeni ugodno na prodaj pri zastopstvu B. S. A, motocikles, Maribor, Trg Svobode 6.	2446
Oddam tako) stanovanje
v lepi solnčnl legi, dve sobi, kuhinja in kabinet. Naslov v upravi lista.
2464
B. S. A. motocikles, dvocillnderski 7 tip.,
z veliko prikolico, električno razsvetljavo, z laksonom v najboljšem stanju zaradi bolezni na prodaj. Poizkušnja vožnja in informacije pri zastopstvu BSA motocikles, Maribor, Trg Svobode 6.	2447
Kanarček se je zaletel.
Lastnik ga dobi v Tomšičevi ulici 104,
2460
Gramofon kovčeg s ploščami
se proda. Tattenbachova ulica 18.
2459
Otroške, damske, moške nogavice,
žepne rute, pletenine, veste, puloverji itd. Josip Serec, Maribor, Aleksandrova cesta 23.	2128
Veliko, prazno ali mebUrano sobo
s posebnim vhodom nasproti glavnega kolodvora oddam takoj. Naslov v u-pravi »Večemika«.	2463
Na stanovanje
se sprejmete dva gospoda ali zakonca brez otrok. Zrinjskega ul. 17 a. 2458
Mlad plačilni natakar,
izvežban v vseh kavarniških in gostilniških poslih želi stalno mesto. Ponudbe na upravo »Večernika« pod: »Zanesljiv«.	2454
Boljša gospodična,
zmožna nemščine, kot prodajalka dobi takoj službo v Brzopodplati, Tattenbachova ulica 14.	2456
Sprejme se na stanovanje In lirano
dve dijakinji. Soba lepa, hrana dobro. Družinski člani dijaki višjih razredov srednjih šol. Naslov pri Brzopodplati, Tattenbachova ulica 14.	2457
Brezstanovanjci - nastavljene!,
delavci, uradniki, vseh podjetij industrije, trgovine obrti, prijave radi preskrbe stanovanj in gradbene akcije sprejme Marstan, Koroška cesta 10.
Nove spalne in Jedilne sobe,
po najmodernejšem vzorcu prodam-Aleksandrova cesta 48.	2443
Brivci, krojači pozor!
Brusim britve, škarje, nože itd. Umetna električna brusarna, Maribor Studenci, Aleksandrova ul, 27.	2410
Prvovrstni Jabolčnik
nove in stare letine, lasten pridelek poceni na prodaj v Mariboru ali Pesnici. Vprašati Karl Pugel, Maribor, Trg Svobode 3.	2393
Prodam trgovino, gostilno in mesarijo,
dva orala posestva z gospodarskim poslopjem vse v dobrem stanju, 5 km od železniškega postajališča. Naslov v upravi lista.	2421
mlad, dobro izurjen v galanteriji, špeceriji in manufakturi z dobrimi izpričevali, M sprejme s 15. oktobrom. Obenem sprejmem zanesljivega samskega konjarja h konju, J. DOBCNIK, trg. mešanega blaga Bistrica, pošt« Limbuš.	2465
Mi iallmo v mktm mest* mediti podružnico
Ur iUtmtpover-	Udobno	zapo-
Ijhre osebe kot PPIlOVVUjBi slenje * dobio
plaio In kot poitnntki zaslužek, Stiokovno znanje in kavcija ni
petrebn«. Ponudba pod it S8S>7 nasloviti na intarraklam d. d.
Zagreb, Marovik« ulica 28.	2451
V zalogi velika Izbira trpežnih barhentov (HSntmerle) pralnega berSune, štola za piatte za dame In gospode 1.1. d. v manu-fakturnl trgovini	2431
ANTON MACUN
v Mariboru, Gorootka ulica 10.
Ogled brez kupne obveze.
Gostilna
v Narodnem domu v Konjicah se dale za vet let v najem.
Napredni gostilničarji ali gostilničarke z osebno pavico in kavcije zmožni, naj pošljejo svoje ponudbe najkasneje do 10. oktobra 1929 na Sokolsko društvo v Konjicah.	2400
II, Mariborska delavska pekarna naznanja cenj. občinstvu, da je
otvorila podružnico
(zraven gostilne „Pri lokomotivi“)
Maribor, Frankooanova ulica 39
Izdaja Konzorcij »'Jutra« v Ljubljani:	predstavnik
izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni Stanko Detela v Mariboru