C
K.
ODA'
ClTAJTK,

Afl ZAHDCA
I GLAS NARODA
- Ust lUnrenskih delavcev r AmerikL -
Buafard as Second GUss Matter September SSth 1946 at the Past Office at New York. N. V., under Act of Congress of March M lS7f.
No. 167 — Štev. — VOLUME LIL — LETNIK LU.
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 25. 1944 — PETEK, 25. AVGUSTA, 1944
Tel: CHelsea 3-1243
NEMCI BODO ŠLI
Z BALKANA
>
Cela nemška fronta na Balkanu se lomi. - Vsa znamenja kažejo, da bo Bolgarska v najkrajšem časni sledila Rumiinski in bo izšla iz vojne. — Madžarska, ki je najzvestejša zavez-niea Nemčije, je razpustila vse politične stranke, to je vse stranke, ki so naklonjene nacijem.
kajti vse drugje stranke so bile že davno razpusčene.
Poročila iz Kaire naznanjajo, da je bolgarska vlada odpoklieala iz Makedonije in T racije enajst svojih divizij, ki so pomagale Nemcem utraliovati Balkan. Druga poročila pa celo pravijo, da so st Nemci popolnoma umaknili iz Bolgarske in da imajo samo dve misiji v Sofiji.
Vsled predaje Runmnske je odrezanih 15 nemških divizij na Grškem in v južni Jugoslaviji. Dolina Donave od izliva v Črno morje pa do kraja, kjer zapušča jugoslovansko-rumun-sko mejo je postala iz prijateljskemu sovražno ozemlje in je dala Rusiji neovirane zveze iz Besa razbije 600 milj do madžarske moje.
Ako se poda tudi Bolgarska in postane zaveznica Rusije, tedaj bo išest nemških divizij v Grški popolnoma odrezanih od armade v Jugoslaviji.
Nemčija se mora v par dneh odlomiti, ako se hoče 'bojevati, kar bi skoro pomenilo samomor, ali pa mora kakih 30 divizij umakniti z Balkana čez Karpate. Ako pa se Nemci odločijo, da odidejo z Balkana skozi Jugoslavija, tedaj >e IkkIo morali bojevati z osvcfbodilno armado maršala Tita.
V Londonu je predaja Rurmmske povzročilo presenečenje, četudi je bilo znano, da so ji bili že v aprilu ponudeni pogoji premirja in pozneje št* večkrat. Nikdo ni mogel verjeti, da se bo tako naglo odločila.
Na mirovno barantanje Bolgarske angleški vladni krogi gledajo zelo hladno, kajti mnenja *o, da bodo bolirarski voditelji skušali Rusijo odvrniti od Anglije in Združenih držav. V Londonu tudi niso pri volji, da bi ji dovolili premirje poti pocrojcm, da opusti vsa ozemlja, katerih se jo pol a «4 i 1 a. v Jtisjoslaviji in Grški leta 1040, temveč odpoklicati mora najprej vse svoje čete iz zasedenih ozemelj, nato pa se mora brezpogojno predati in iz uradov mora odpustiti vse Nemčiji naklonjene uradnike.
MADŽARI SE ŽE PUNTAJO
Neko poročilo zi Švice naznanja, da je prišlo že do uporov v madžarski armadi.
Madžarska je toliko bolj razburjena, ker je nova rumunska vlada javno razglasila, da hoče imeti Transilvanijo. Ker ji je Rusija obljubila Transilvanijo, bo Ruiuunska tudi doibila pomoč rdeče armade proti Madžarski.
Na Madžarskem je bil opravljen najmanjši znak demokracije in je bila vpeljana najstrožja diktatura po nacijskem zgledu.
Kot pravi poročilo iz Kaire. nemška fronta v jugovzhodni Evropi poka. kajti vsak čas lahko Itolsrarska zaprosi za mir. Grki se upirajo in zadnje dni so nemške oiblasti aretirale 1500 Grkov v Atenah in Nemci so zagrozili, da jih bodo aretirali še 13,000.
Bolgarska armada je pričela odhajati iz Jugoslavije ter se umika za svojo predvojno mejo. Nemci se bodo mogoiSe morali umakniti z vzhodnega Balkana ali pa celo tudi s celega polotoka.
Runmnei odhajajo z ruske fronte in na mnogih krajih je pri'slo do spopadov z "Nemci!
Stališče Nemčije na Balkanu je (brezupno. Polt g tega. da mogočne ruske armade prihajajo na Rumunsko, tudi zavezniška politika v Ankari pritiska na Bolgarsko. V kratkem bodo Rusi za sedli Ploesti in vse petrolejske naprave, vsled česar bo Nemčija izsmbila zadnji vir petrolej ft.
Na Rurnunskem je okoli 30 nemških divizij, ki se proti rdeči armadi ne IkkIo mogle držati in bodo uničene.
RUSI POŽIVLJAJO NEMCE
Moskovski radio je poslal naslednji poziv Nen.-cem: 4 4 To je predvečer zavezniške zmage. Pre nehajte z nepotrebnim bojevanjem, predno pride vojna na va^o zemljo/'
Boj za Pariz
Glavni stin Francoske armade v notranjosti naznanja, da je biilo prvi dan bojev v Parizu (v nedeljo) vjetih 1000 Nemcev in da je bilo v štirih dnevih bojev za Pariz ubitih mnogo Nemcev.
Rusi strahovito mlatijo Nemce
Rusi s tanki, kavalerijo in motorizirano infanterijo drvijo po široki dolini med Seretom in Prutom na Rurnunskem proti Gr&!atiju, Bukarešti in Ploestiju, druge ruske čete pa so osvobodile KJšmeo, glavno mesto Moldavije. — V teh bojih so imeli Nemci zelo težke izgube.
DOLINA SMRTI SEDME ARMADE
Pod gorenjim naslovom vojni poročevalec R. Tra-gaskis popisuje bojišče, na katerem je bila uničena nemška sedma armada v Normandiji.
To je Dolina smrti — tako
piše Tragaskis, — tako jo Imenujejo ameriški vojaki, ki so dokončali uničenje ostankov nekdaj jK>nosne Hitlerjeve sedme armade in sedaj čistijo ta predel in kar je v njem
Videl sem mesarsko delo v tej vojni, na Guadalcanal in drugod, pa to je najhujše. Se celo Francozi, ki so manj navajeni na zdravstvo kot Amerikanci, gledajo z debelimi očmi, ko hodijo skozi nekatere kraje Doline -smrt.
Raztrgani, prestrašeni, momljajoči nemški vojaki tavajo po Dolini smrti, predajajo se — ako jim je ostalo iše kaj razuma, da vedo, da podati se pomeni za nje izhod iz pekla.
(Zadnje tri dni jo samo ena divizija v j Al na tisoče Nemcev. Danes sem obiskal velikanski omreženi prostor, kjer so ujetniki. To je bil nepozabljiv pogled.
CeM kori mož so 'bili v zaprtem prostori, akri izmučenih, tepenih ljudi v umazani sivi dbteki; šivi duhovi v Dolini smrti.
Velik del nemške sedme armade je Se vedno v peklu Doline smrti. Toda slednjič bo zad-
njem objemu velikih zavezniških klešč, ki se neusmiljeno zapirajo.
Plen je velikanski — gore munieije, živeža, doLge vrste tankov, trukov, poveljniških avtomobilov, konj, obleke itd.
Ameriški vojaki naglo ^likajo bele zvezde ameriške armade na zaplenjeno opremo, simboličen konec zgodovinskega vojaškega dela, ki ga je imel poročevalec priložnost videti.
Dolbičkanosna trgovina z a spominke se je že pričela med angleškimi in ameriškimi vojaki. Najrajši kupujejo Lrager in Walther revolverje, nemške strojne pištole, strojnice in celo konj o.
Voznik mojega jeepa se je ravnokar pogajal z nekim angleškim vojakom za nemški tank Mark TV., ki ga je vplenil.
"Koliko hočeš zanj!" vpraša Paul Gallk?o, voznik mojega jeepa, v šali.
14Dam ti ga zastonj," odgovori angfc€ki vojak.
Po dokončanem delu prihajajo počasi na dan tudi junaški čini nekaterih vojakov. Tako je Sgt. Rodney Cloutman iz A t ho*, Mass., prekosil slovitega S^t. Yorka iz prve svetovne
Ških ujetnikov s pomočjo nekega nemškega kaprola, ki je pregovoril svoje tovariše, da so se predali ameriškemu sergeant u.
Tudi sta dva velika junaka, ki sta z bazuko (malo ročno puško) v desetih minutah razbila štiri tanke Mark VL
nji, ki ni bil *<bit, vjet v zad- vojne, ko je pripeljal 400 nem-
FRONTA V ITALIJI
V Italiji nemški protinapadi ponehujejo in Angleži so se po-služili te priložnosti in so jugovzhodno od Florence naglo napredovali in zavzeli več važnih krajev, med njimi tudi Monte Foresto. Poljaki in Italijani ob Jadranu so utrdili svoje postojanke olb južmem bregu Mata tira, 12 milj v notranjosti od Jadrana. V zadnjih desetih dneh so Poljaki vjeli 800 Nemcev.
Severno od Florence se po trosto oglaša nemška artilerija, ki je poslala že več izstrelkov v osrednji in jutžnl del mesta.
Fronta med Florenco in Ti-renskim morjem je mirna.
Nemški vojak se ne sme umaknrti
Poročilo z ruske fronte pravi, da je Hitler strogo ukazal, da se noben vojak ne sme umakniti na fronti tretje beloruske armade generala Ivan Černija-hovskega n a meji Vzhodne Prasije, Zagrozil je, da bo vsaki deseti vojak vstreljen, ako se umaknejo brest povelja.
Nen*ci so francosko upornike napadli s tanki, od katerih jih je bilo najmanj 12 razbitih prvi dan. naslednje tri dni pa jih je bilo razbitih nadaljnih deset. Nemci so ubili mnogo civilistov in francoskih upornikov.
General Joseph Pierre Koenig, poveljnik francoske armade je naznanil, da je nemški poveljnik v Parizu prosil za premirje. Iz drobili virov pa se je izvedelo. d<a* je hotel samo pridobiti na času, da bi se mogli nemški vojaki, ki so se borili na zapadni strani Pariza, se mogli umakniti skozi Pariz. Ge neral Koenig pa je prošnjo odkloni* in Francozi so se borili dalje in zmagali.
Poročilo generala Koeniga se glasi:
"Na poziv 18. avgusta za splošno vstajo, so postale stavke splošne in Nemci so para-dirali po -ulicah s tanki in so streljali v množico in ufbili mnogo ljudi.
4'Kmalu pa so v mestu pričeli z boji guerilci. Posebno vroči boji so bili okoli Hotel de Ville (okoli mestne hiše), na otoku lie de Cite med Place St. Michele in Pantheonom, med Place Denferth-Richereau in Gobelin, med Po rte d'Orleans inUniversite Cite ter med .Place de Repuiblique in vzhodno železniško postajo.
"Prvi dan bojev je bilo razbitih dvanajst težkih tankov in vjetih je bilo nad 1000 Nemcev in zaplenjenega je bilo mnogo orožja in tudi mnogo protitanc-uih topov.
"Tekom prihodnje noči je bilo zasedenih naglo več državnih poslopij, v nedeljo ponoči se je sovražnik umaknil z mnogih postojank.
11Nemški poveljnik je pričel pogajanja za premirje in je ponudil priznamje francoske osvobodilne vojske kot bojujoče se sile."
Boji v Parizu se nadaljujejo
Pariz še vedno ni osvobojen, četudi je bilo v sredo naznanjeno, da ga je podtalna armada po štiridnevih bojih o-svobodfta,
•General Koenig, ki poveljuje francoskim patriotom, je v sredo prenaglo naznanil, da je Pariz v rokah patriotov, ker je nemški poveljnik zaprosil za premirje, toda Nemci pogojev,
premirja niso držali in so se še dalje bojevali, tako da so včeraj patrioti prosili zaveznike za pomoč.
General Charles de Gaulle in general Jacques Philippe Le-clerc sta na čelu dveh francoskih armad na potu v Pariz. Med potom se armadama pridružujejo francoski patrioti.
Radio borečih se Francozov je sinoči ob 11. naznanil: "Ravno sedaj prihajajo A meri -kanci v Pariz." Dalje je radio sporočil, da so Amerikanci prišli v Clamart, štiri in pol milje od Are de Triomphe sredi Pariza.
Medtem ko je .glavna zavezniška armada taborila blizu Port d 'Orleans in Port d'Ver-saille, je druga oklopna divizija generala Leclerca prodrla v sredo Pariza in zasedla Hotel de Ville (mestno hišo) malo pred desetimi zvečer.
Ko so prišle v mesto prve straže generala Leclerea, so pričeli zvoniti zvonovi z zvonikih cerkve Notre Dame, nakar so se oglasili zvonovi po vseh ostalih cerkvah.
Radijsko poročilo iz Pariza pravi, da so v teku vroči boji okoli Ecole Militaire (vojaške akademije), na Chamjps de Mars in v mestnem delu dichy.
Zavezniki zasedli
Le Bourget
Alžirski radio poroča, da so zavezniki zasedli letališče Le Bourget in da so Nemci obstreljevali oni del Versaillesa, v katerem je bila podpisana mirovna pogodba po prvi svetovni vojni.-
Francoski in ameriški oddelki s tanki in topovi so danes zjutraj pričeli prihajati v Pariz.
Poročilo po brezžičnem br-zojavu se glasi: "Bitka za Pariz se je danes zjutraj pričela.
Črni polki prvi prišli v Pariz
Uradni francoski krogi v Londonu so naznanili, da so včeraj prvi prišli v Pariz črni polki francoske druge oklopne armade generala Leclerea. Črno armado je sestavil pokojni governer Francoske ekvatorske Aifrike Felix Eboue pod generalom Lieclercom. Ta črna armada je napravila sloviti pohod 1700 milj od padskega jezera v Tunizijo ob 'času bojev v severni Afriki. Pozneje je' bila ta armada prenovljena im oborožena
Associated Press pravi, da se Nemci ne umikajo, temveč da v velikem neredu beže.
Iz naglega ruskega prodiranja je razvidno, da Nemci ne morejo držati svoje črte na Rurnunskem, posebno se ne, ako bo nova romunska vlada proti njim poslala svojo armado.
Maršal Stalin je včeraj naznanil dve zmagi in vsako so pozdravili moskovski topovi s salvami. Prvo dnevno povelje je naslovil na maršala Malino-skega in na generala Tollbuhina in naznanil padec Kišineva. V drugem povelju, ki ga je naslovil na maršala Malino v -jkega, je naznanil padec Barlada, Romana, Bacaua in Husija.
Barlad, ki je velevažno križišče železnic in cest, je 54 milj severozaipadno od Galati-ja, delta Donave pa je 28 milj jugozapadno od Vasluia, ki je bil zavzet v sredo. Roman je 3fi milj jugozapadno od Jasija in je veliko železniško križišče ob vznožju Karpatov. Baeau je e-nako važno križišče železnic in cest 24 mftj južno od Romana ter samo 12 milj zapadno od petrolejskih vrelcev v Mainesti. Z zavzetjem Husija je odrezana pot, za umik nemške armade, ki je branila Kišinev.
Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da je bilo v petih dneh ofenzive na Rurnunskem vjetih 45,000 Nemcev in Rumun-cov. Med mnogimi drugimi častniki je bil tudi vjet general Werner Kever, poveljnik nemške devete infant erijske d iz i vije, ki je bila zajeta zapadno o Akke rmana.
Poročilo s fronte zopet naz-nja velike nemške protinapade vzhodno in severovzhodno od Varšave, kjer se hočejo zopet polastiti strateškega železniškega križišča Jelgave, ki je kluč za rešitev ostankov tridesetih nemških divizij, ki so zajete v Letslri in Litvi. Na o-beh teh krajih je rdeča armada odbita vse nemške napade s tanki in infanterijo, toda Rusi ne naznanjajo nobenih pridobitev.
Na severnem koncu fronte je
rdeča armada, ki prodira med Pskovskini jezerom in Baltikom prišla do Tartu na razdaljo poldruge milje.
Rusko časopisje poroča, da se Nemci v bojih, ki imajo namen vstaviti prodiranje rdeče armade proti nemški meji, poslužujejo novih in težjih tankov, ki jih imenujejo "kraljevi tigri", toda poročilo s fronte pravi, da tudi ti tanki rdeče armade ne morejo vstaviti.
Kot. pravijo listi v Moskvi, je to tajno nemško orožje, ki so ga Nemci razglašali in s katerim hočejo Nemci braniti svojo "sveto" zemljo. Rusi že imajo v rokah en tak tank, pa so se prepričali, da se nikakor ne more meriti z ruskim protitanč-nim topom.
Prvič je na ta novi tank zadela armada maršala Koneva na prvi ukrajinski fronti, kjer skuša nemška armada varovati ceste proti Krakovu in v južno Nemčijo. Nemci so v neki majhni vasi zbrali 14 "kraljevih tigrov" in so jih zakrili ter čakali, da so prišle R>usi. V kritičnem trenutku so bili poslani v boj, toda, kot pravijo poročila s fronte, Rusi so s protitanč-^ nimi topovi kmalu razbiti štiri tanke, tri pa so nepoškodovane vjeli.
Moskovski listi opisujejo novi nemški tank naslednje: pred-nnja oklopna plošča je debela 180 milimetrov, ob straneh in zadej pa 80 milimetrov. Prvotni "tiger** ima predno oklop-no ploščo 100 milimetrov debelo, ob straneh in zadej pa od 62 do 82 milimetrov. Novi tank tehta 68 ton, vozi pa samo 17 milj na uto, je zelo neroden pri obračanju ter nudi dober cilj tankom in artileriji. Dolg je štiri metre, stolp je visok devet metrov in dva metra širok ter ima 88-milimeterski top, ki je dolg sedem metrov.
Da so Rusi dosegli zmago proti tem tankom, se imajo zahvaliti svojim hitrejšim in mnogo bolj gibljivim tankom, ki so nemške tanke obšli in jih nato napadli od zadej.
Pri švicarski meji
Zelo gibčni ameriški tančni oddelki, motorizirana infanterija in artilerija so udarili severno od G-reno-bla ob velikih cestah, ki so jih Nemcev očistili že francoski maqui, da se združijo z zavezniškimi armadami v severni Franciji.
Associated Press poroča, da so Amerikanei dospeli že v St. Julien na švicarski meji, 70 milj severno od Grenobla in nekaj nad 120 milj od Rene. Na tem kraju so Amerikanci že 210 milj v notranjosti Francije od dbale, na kateri so se izkrcali, ter 185 milj od ameriške oklopne armade jogo vzhodno od Pariza.
Poročila pravijo, da so ma-
z ameriškim orožjem. V tej diviziji pa so tudi Arabci in Francozi, sinovi francoskih naseljencev v Afriki, kakor tudi oni Franoozi, ki so pobegnili iz Francije pred Nemci.
qui v popolni oblasti od Grenobla proti severu do švicarske meje ter so odrezali vse nemške armade, ki so še ostale v južni in osrednji Franciji, od zveze z armadami v severni Italiji.
Armada generala Alexandra Patoba zadeva na sovražni odpor samo v Toulonu in na nekaterih krajih, kjer se nahajajo kake nemške garnizije. Močna ameriška armada pa vse te majhne oddelke zaporedoma u-ničuje.
Zavezniški inžinirji so prišli v Marseilles, kakorhitro so bili iz' njega Nemci pregnani ter si Ogledujejo škodo, ki so jo v pristanišču napravili Nemci
FRTOA.Y, AUffUST 25,1944
VRANOTUIN L. UN
VAM, KI LJUBITE SVOJ NAROD!
Prihodnji teden, 2. in 3. sep- čeprav ni politik, ima pa gore-
Poljska
Poljski narod, ki je po svojem lastnem strankarstvu razdeljen po svojem lastnem in ddoma tudi po "gmotnem" prepričanju na pristaše "zamejile" poljske "vlade1, in pristale svojili pravili in v resnici rodoljittmili in domoljubnih zastopnikov na Poljskem, še vedno ne ve, alli bo v bodoče imel tako vLado, katera bo v resnici zastokala koristi naroda, oziroma ljudstva, ali pa "vlado", ki <bo zastopala le zasebne koristi "žlahčidev", kateri nikdar ne orjejo, ki pa vzamejo vse priitot&e dežele v korist svojili lastnih žepov.
Toda kljub vsemu tenm imajo Poljaki svojega pravega vodjo, in upati je, da^gu bodo tudi obdržali. Ta vodja je Tomaž Aiviszcmski, stari vodja delavstva, ki je bil nedavno imenovan bodočim predsednikom poljske repdblike.
Pred nekako štiridesetimi leti, je Arviszevski, ki je po poklicu kovinski delavec, postal aktiven član poljske cocijalisti-cne stranke, katera je na Poljskem nekako istega pomena in istega delovanja, kakor je znana delavska stranka v Angliji. Tekom let je postal vodja te stranke, in od tedaj nadalje je vedno deloval proti carski Rusiji, toda v prid ruskega naroda, kateremu je vedno dokazoval, da so kralji in carji nepotrebna štafaž.a
Prva svetovna vojna je dosegla vse ono. kar prejšnje narodne Iborbe niso za m ogle doseči, in tako je Arciszewski, portal član prve pcttjske vlade. To je ibila vlada, oziroma prva ljudska vlada, katero je poljsko ljudstvo ustanovilo v Lublinu, oziroma v mestu, kjer so kasneje naciji pomorfli na tisoče nedolžnih ljudi in njihova trupla sežsrali. tekom kasnejših let, a* je Poljska kljub zap rekom od strani žlahčičcv kolikortoli napredovala, je bil Areiszewski elan poljskega parlamenta v Varšavi, potem član mestnega odbora, in končno je postal predsednik Poljske Ljudske stranke.
Ko so prišli nuciji 11a Poljsko, oziroma preti j»etimi leti, <k1m'1 je Areiszewski v "podzemlje" in tako je postal- nekak glavar v*eg« poljskega tajnega narodnega gibanja, čegar namen je bil napadati nemške barbare, kjer koli se jo nudila prilika. Pri tem važnem delovanju so mu vse stare izkušnje iije-1 opazili na teh sestankih, ki pa
tenibra, se vrši važen ^hod v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Avenue, -v Cleveland, Ohio, katerega glavni namen je: Pomoč našim v atui domovini!
Na ta sJhod se pričakuje precejšno število zastopnikov(ic) iu ljudi, katerim gre za dobrobit bodoče Slovenije. V listih smo od časa do časa č.itali, kdo bo navzoč toda niMuo pa če brali, ali bodo navzoči tudi ti sti, ki so iineil in imajo še danes precejšni del ameriških Slovenk in Slovencov pod vodstvom s svojimi nazori in vtisi. Brez dvoma bi navzočnost teh oseb imela velik pomen med tem delom mase in končno tu d i učiinek. Nihče ne bi rad videl, da bi bilo delo storjeno na tem shodu, takoj iporušeno, kakor nam kažejo pretekle izkušnje!
Za to, kar boni napiisala prevzamem sama popolnoma vso odgovornost. Nihče mi ni teh misli narekoval, kakor tudi ne svetoval, pae pa sem prišla do teh zaključkov sama v .*vojein 3 azmri-šljeva njiv: Kaj bi nam prineslo ibolj.se in stalnejše posledice v blagor našega naroda.
Osebe, ki so v i »vršnem od boru, kakor tudi v širšem odboru organizacije Slovensko-anieriškega - narodnegjf sveta, so javnosti poznane. Marsikatera teh oseb si je istekl-a nuno-go zashig v udejts.fevovanju svojih ambicij. Ampak v Ameriki imamo še osebe, ki slučajno niso med temi odborniki, ki pa ii.vajo mnogo skučenj in tudi zaslug ter poznajo trpljenje lin roda v domovini in poznajo tendenco ameriških Slovenk in Slovencev, zato bi morali biti narzoči, ko se razmotriva o možnostih, ki se znajo »pojaviti vsak čas v karani kraju, ker odločilen čas se bliža in vsak. ki zasleduje dnevne no^ioe, lahko vidi, da se bKržajo ja>-nejši dnevi -za obzorjem do katerih nas bo privedla zmaga zavezniških narodov.
Toiej v svojem raxniisl je vanju Rem prišla do teh fltvusli: Koliko bi nii lahko pripomoči k vsaj navidezni slogi, če bi bili na tem sliodu navzoČM sle-d««či. kat«*rili doslej se nismo
^ovoge delovanja proti ruski carski [»oliciji uprav ddbrodosle
Tako je prav dobro vedel, kako je treba organizovati tajne čete odvetnikov; vedel je tudi kako in kje je potrebno uvesti oglethilie in kako nastaviti pasti, v katere so se vjeii sovražniki poljskega naroda, — pa bili slednji Nemci, ali pa tudi poljski. Njegove čete so znaie kljubovali vseh pet V?t vsem nacijem, in te tajne poljske čete so ga čuvale tudi na njegovem ]»etdiievnem potovanju preko po Nemcih zasedenega ozemlja Prfljske, na kar je srečno dospel med svoje slovanske brate v dobrobit vsega poljskega naroda.
Poljaka vlada v Londonu skti&a doseči «|>orazmn s sovjetsko Rusijo in med strankami doma, zato bo ]>od novim }>oIj-skini predsednikom Tomažem Aiviszenvskim preosnovala vlado, da bodo v njej zastopniki poljske podtakne armade in Narodnega osvobodilnega odbora v Rusiji. Ministrski predsednik poljske vlade v Londonu Stanislav Mikoflajezvk bo v ta namen od|>otoval v Varšavo, kadar jo bo osvobodila rdeča armada in bo okušal sestaviti novo vlado.
Poljski kabinet v Londonu je tudi na zahtevo Rusije sestavil spomcuk-o, katera je -bila poslopia <j>odtaini vojski v ua^edeni Poljski. Ta spomenica bo vrnjena v Ixmdon odobrena, ali premenjana, nato pa bo predložena ruski vladi kot volja poljskega naroda in njene vlade.	f
imajo dar besede v pisavi in govorici, namieč:
Jams Debevec, urednik dne v nika Amerišda Dtomovina. v Cleveland, Ohio, ki ima vse polno dobrih nasvetov;
Leo Zakr&j&ek Iz New Tor ka, ki uuu je politika v stamn kraju poznana kot min je poznano ameriško vladno got«po-darstvo;
Anton Ihibelj rz New Yorka,
WOVA IZDAJA ♦ Hammondor 8VETOVHI
V njem -najdete asmljevid« mga mit, ki wo tako p»-trclmi, &A morate slediti da-msojiiu poroči mui.
Zimllendi ao •? 50
Navadita pri: "0 L ASU ■tUgfflU?, Mmtt im Mta **fc rt. M.
slovenske pesmi:
L Podokaleft — moflkf ibor ■ bari-
i «w
S. Podi«? — atoikl -sbor
t. Lahko im« — 4. Otoikl s too — moflanl
a
«. Ura 1. f- ,aa- Mlo iptn,
T. Ura O. — m mtšml Obor S. Aluutald odmori — oa noikl ta tomkl »bor. a bari too aa*
CENA 8AMO
00 dntov
216 West 18ih Street Kew York 11. N. X
(•o ljubezen za svoj narod, ki mu kipi iz grla, ko govori;
Frank Kerže iz New Yorka, ki je rodoljub in pozna sentiment naših ljudi v starani kraju kot v Amieriki;
Ivan ZoTman iz Clevelanda, ki pozna lepoto slovenske duše in srca. katero opeva v prelepih verzih in pesmih, kar blagodejno vpliva na nas;
Bado Staut v Milwaukee, ki prav gotovo želi dobro sloven nkemu narodu.
Potem pa na^i dostojanstv e-niki, ki so že nekdaj -bili narodni voditelji kot naprimser: Mbnsignor Vitus Hribar, ki je na nedeljo 22. junija. 1941. to je tisti dan, ko so Nemci napadli Ruse, na neki prireditvi z veliko gorečnostjo m v prepričevalnem duhu glasno poudarjal: "Runija bo redila slovanski naiod, ta dan ei zapomnite . . .**.
Rev. Milan. Slaje, ki je bi že v staremu kraju zainteresiran v časnikarstvo in je bil vedno liberalnih naKorov;
Rev. Matija Kebe v Pittsburgh, Pa., iki h' nikogar nt1 ustraši, kadar je na mestu za iapre govorit i besedo v prid naroda ;
in na vsak naain naj bi bi navzoč:
JBev. Trunk iz Leadville, Colorado, ki čuti tlovanstvo do svojih kosti, ter
Rev. Bernard Ambrozic, Le mont, Illinois, ki naj bi se to pot otresel v^eli vivic in pri sel na dan z Ijeseilo, ki bi pri neoia h logo im pravi yporazlun Naštela bi lahko še in se imen. ki igrajo važno vlogo med nami. ampak naj zadostu je -za to pot, ker po mojem mnenju bi navedene o^ebe doprinesle med nami tosto zaže-ljeno zdntženje. ki bi bilo v korist na^im sestradanim ti^pi-nom v starem kraju.
Soj vemo in je jasno kot beli dan. da nasi v stari dounjov^i-ni niso b^li pognani kar eez noč na GoVgato, pae pa nosijo ta težki križ že dolgo, dolgo let in so trpeli pod njega težo, upajoč 1 »olj"ili čarov do katerih po kot pošteni ljudje opravičeni.
Zdaj (pa še eno misel: Xa vsakem shodu moramo poslušati dolga poročila, večinoma pisma, kar vzame precej časa in nrič kaj ljubo ne vpliva na npžo živce. če bi dali odborniki svoja }>oroČila v javnost nii potoni tiska, ali časopisov in ustnreno naj bi pa v kratkih besedali povedali, kaj se je doslej doseglo in kaj je prieak<yvati v bodočnost-i in potem (bi se dalo malo več vaša za javne debate in pa besedo tiwtiim ljudem, ki niso bili v odboru in bi nam dali dobre nasvete ter nekaj novega življenja.
V tem doipisu sem imenovala dvanajst oseb, ki bi morale biti »na vsak način navzoče na tem shodu. Kot mi je znano, bi morali proti na svoje otroške, ampak upam, da ni nobeden v tiskali za denar in za vsakega imenovanih bi bili ti stroški ena najbolj dobičkonosnih investicij v narodnem življe nju in najlepši poki on slovenskemu narodu v starem kraju in v Ameriki.
Torej, dragi Slovenci, md imamo veliko zaupanje v vašo iskrenost in ljubezen do slovenskega naroda v starem kraju. Tukaj t Ameriki ste vi kot mi drugfi čislani po avojem delovanja in vsak feanjed vas ima nešteto pristašev in somišljenikov. To je roftiuo«, kateri -ne more «nib^e ugovarjati
Pridite ao shod 2. in 3. sep-temfcra v Slovenski Narodni Tlom v OleveJandn in mt> oglasite k besedi ter povejte svoje mnenje in po tem shodu naj bi med nami zavladal tisti mir in dobra volja za katerega nasi drasri orel i vajo -svoio kri in se ivo «-kujejo na l>ojnih noljanah tyeliko žrtvujejo sinovi in hčer-
DR. D. S. DIBICH
(Govorim Slovensko)
45 As tor Place
Bible House (4th Ave A 8th »t.)
New York
Nasproti Wa im mu ker ja
Telefoni:
V uradu: GRauiercy 7-U1HU Na domu; CHclsea J ^ltJ
Uradne ure:
Diievuo od 10 — 1 Ob veOerih 5 — 7

RAZGLEDNIH
ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA
Newyorsfca 4,Hcraflcl - Tri- poslati na Andainaiie, oziroma
ke anueritkih Slovenk in Slovencev, veliko žrtvujemo čeprav nekatei i le na materija len način. Torej bodimo pravična do svojili dragili in sanu sebi in ne (pustimo mjino lepe prilike, ki se nam nudi prihodnji teden na narodnem shodu, da ne bi doprdhešla tirftih uspehov iia katere je namenjena namreč: POMAGATI UB< )-(xlM IX POMOČI POTREBNIM, L-a j to je 'Vendar v prvi vrsti naša krščanska in narodna dolžnost I Kdo bi to dolžnost zanikal ali se ji upiral, ali imogore iskal i«govorp ali vzroke, ker «rre se za izraz sočutja do tistih, ki is o \ stiskah in potrebi. Kot se vojak bojuje v vrsti vojaka, 'hrez, da bi «ra vprašal kdo si. od kje si. kaj je tvoja veroizpoved, tako bi se morali nii boriti v močnih vrstah brez razlik«' kdo si od kje prihajaš, glavno je, da imaš možgane in nam »la's «lc»-ber (nasvet, ki 1h> slnžižl narodu v kori>t Na isvidenje na shodu!
Albina Xovak. lil 17 St. Clair Avenue Clevalnd, Ohio.
SON ART REKORDI
NOVE SLOVENSKE PLOSCE
Jerry W. KoprivšHt in njegov orkester
M&96—Wedding Polka
(Ne bom m molila; TI im )Mt. p« tldana maral«) Wedding Walts Slovenski Waltz
Po Jo Rupnlck Mftr«
M596—Jeep Polka
(Mat' potico poiejo)
Marine — polka 478—Terezlnka — polka Na planinoah-
Lepe Melodije
Doquefefte University Tamburira Orkester
M571—Na Marijancr, polka Kje so moje roži«*e Slnri^kH |>eirla—jx>lka
Za tozadevni cenik In cene ploM ae •brnite na
JOHN MABSICH, Inc.
463 W. 42nd ST.,	NEW YORK
buue" svetuje prebivalstvu, da je potrebno, da se že sedaj pripravi na mirno dobo, a ko ho-eenio «li* se izognemo »sjVtosmim zmešnjavam potem, ko <bode vojna konraua. Vsled tt*^a svetuje, da jo t roba že sedaj organizovati takozvano mirovno e-konomijo, katero je mogo«V do-Heei z "pozitivnim kolektivnim delom pod vladino kontrolo, katero delo zamnre napredovati, potem, ko je ustanovljeno — brez izdatne kolektivnosti od st rani vlade."
Toraj: po vojni bode naša repuiblika jiostala najverji upnik med narodi, ki bodo naši dolžniki. Kdaj bodo ti narodi poplačali svoje dolgove, [>a imenovani list ne more povedati. •
Xewyoiski "Times'' jt> objavila članek, ki se prirenja po narinu. kateri nas spominja na dobo, ko je vse tčasopisje na iztoku pisalo ]>o naeinu "wild west":
"Tam na zapadli — ' in the open spa-res of Wyoming, na tamošnjib prerijali, kjer je za vsakega dovolj prostora," itd. 11 < i. Toda to je nekak mod imenovanemu elanku, v katerem se elaiikar pritožuje, <la tamkaj naši vojaki ne dobivajo o-l>ieajne — fižolove juhe. Človeku se vsiljuje slika spominov davnih dni. — s'lika ameriških doimrv, kjer ni nikdar primanjkovalo fižolove juhe ... In "Times" za kij nv nje elnnek z vprašanjem: "Kje je fižolova juha davnih dni
e
"Daily Xowk" v Xew Yorkn se je te dni zopet'bavila z onimi osmimi nemškimi generali, katere so Xeniei nedavno obesili, in potem svetuje, kaj 'bode treba storiti z Hitlerjem, a ko se zaveznikom posreči, da na dobe živega v roke, in pravi: "Mi dvomimo, da bode (Hitler) izvršil samomor, kajti vsi ljudje, ki so tako radodarni z smrtjo poštenih ljudi, se izvanredno boje za svoje 'lastno življenje, oziroma za svojo kožo . . . Med Andamaiiskimi oioki v Bengalskem zalivu, je tudi otok. kateri bi 'bil prav umesten za Hit lerjeve zadn je dneve. Potem, ko Hitlerja v jame jo. bi ltji morali
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
na kak tropičen in iiiočvirnast otok Audamau.skega otočja, kjer ga bodo čuvali "arijei" iz-točno-indijskib Dravidov z vso svojo milosrečnost jo ..."
"Miror" v Xew Vorku se pritožuje radi stroge eeiizure v Osrednjem iztoku in pravi, da (Jrki, Sirci in tudi Američani sumijo starega Churchilla, da namerava na podhuii svojega "atlantskega eharterja "—ol>-• 'ižftti Uodekaiiesiko otočje, grški otok Krit. italijanski-otok Sicilijo iu tudi otok Pantelleria —kot angleške mornarieiie baze. Tako je laaje dejal ameriški maj. gen. Barney (files, poveljnik v Kairu: "Javnost nima g— <1— pravice vedeti, kaj se tukaj godi/' Baje tudi Angleži vadijo (Irke.4 kako se morajo bojevati proti Grkom, da tako ostane gnški kralj Jurij v nadalje na svojem "prestolu"
Po radio postaji \VHX je te dni komentator Gilniore dejal: "Razmerje, ki vlada med Sovjetsko Rusijo in Cehosloven-sko naj >bn/i vsemu svetu kot tizor vseli prineipov atlantskega eharterja. Sodelovanje te ma3e republike je tako, da se je ni bati svojega velikega slovanskega soseda — bas nasprotno. — vlada čehosloveuske republike, katera je bila vstanovlje-na z pomočjo Zjedinjenib držav — je inteligentno-j»rijatelj-ska z sovetsko vlado in ljudstvom, in vstal tega je stanje male slovanske republike povsem varno, in njeni demokratični ideali bodo tudi v bodočnosti brez vsake nevarnosti. •
Washingtonska 4<Post" javlja da iniiijo sedaj v Avstraliji dve stranki, kise l>oriti proti naeijem in njih \ia»li : k«ito-liškfi in soeijahio demokratična, ki stil v iiaj'lM»Ijšeiii sporazumu in sodelovanju . , , e
Xe\vyorška i4iSun" trdi. da washingfons-ko podnebje tekom lioletja iti baiš prijetno iu vabljivo toda istočasno pristavlja, da je v Washingtonu mnogo lila d ne je, kakor v pragozdovih na-otokih Jnr/.nega Pacifika, tako. da se našim kongres ni kom izdatno bolje godi. kakor pa našim vojakom na j užnopae if Lenih otočjih.
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letfli!"
Stane 25c v uradu — 30c po posti.
Ker Je aalocfc teb knjilic ado omejena, je priporočljiv, da poSljlt« naročilo prej ko mogoče. K naročilu priložite ▼ dobrem zavitka gotovino os. nuimke (Zdruienita'driar). — Naročite lahko pri:
KNJIGARNI 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY
m Wart 18th Street	New York 11. N. I.
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vas dar še danes Slovenskemu Pomožnemu Odboru. 1840 W. 22nd Place, Chicago, HI.
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem stovanstvn do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platna vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC fcUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11

FRIDAY, AUGUST 25,1944
Daritev
Spisal Bogomir Magajna
Ko so ljudje po široki poti iz cerkve do-__ mov, je korakula mimo njih in zamahovala z
vjtfotgo sibo po zraku.
"Le j - Liska! Le j - sefb, Li^ka!"
Velika glava z mzkiuš t ranimi lasmi ji je videla na stran, usta so ji bila lahno odprta, vodene oči so plaho strmele predse in se umikale pogledom 'lijudi, rdeče krilo ji je v vetru frfotalo krog lačnega, sestradanega telesa:
"Lej iseb, Liska! Ukradejo te!"
V zvoniku pa je zvonilo poldne.
Padel ji je prvi sin v vojni, prenesla je. Padel ji je drugi sin, glava se ji je povesila na si ran, a molčala je. Vojaki so ji ukradli Lisko, začela je jokati, umikati .>e ljudem. Kot strta ► je hodila po cestah, tla so se planili otroci, f ^hujcni iz iifer. Videli so jo, kako je zamahovala po zraku in neprestano iskala Lisko.
i 'Lej - Msb, Liska! Le j jo te!'*
stab, Uska! L'krade-
vi. Povrnile so se ji v spomin slike iz nekdanjih dni, ko je čitala doma otrokoma iz podobne knjige. Nova in silna bol ji je preswiila srce. Mehanično je prijela in odprla knjigo. Črke so ji zaplesale pred očmi. Begala je za njimi in ujela ibesedo za besedo:
teboj, sestra, večno zave-
Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega rata-
3935 W. 26th St., Chicago 23.
Vihar >e je bližal ti>to nedeljo opoldne.
44 Hej. NVžka, -kam pa sedaj! Končana je iiin>>M. Hej, Nežka. aetirje prihaja, |»elji Lisko domov/ ji prigovarjali starejši, čudeč se. da se je prikazala med Ijiftli. "Lisko ti strehi u-bije"
Ona pa je sto(»ala urno. kot da hoče obešati.
44Hej, Liska, hu>. Imš! 1'kradejo te!**
Do* pola Je do cerkve. Dva oblaka sta visela kot zmaja nad >tolpom in pod/i s kava 1 a, da je prihajajo njuno grmenje kot zamolklo renčali je do zemlje. Manjši so se podili sem in tja J^ po nebu. Veter Je privijal vejevje škripajoče-"lnu drevju.
MHus, Liska, tu stoj! Sama sva. Jaz | »o j dem v cerkev. H tis, huš, pri miru! Tu stoj."
Težka vrata so zaškripala. Po cerkvi je za-ječalo z dolgim, jokajočim odmevom. Ko Je nerodno korakala )K) mračni ladji, so njeni koraki zadevali ob strop, se <xlbija!i v mrežasta gotska okna iu se iz guhljali po obokanih kotih. Poklekniki je k velikemu oltarju in uprla -|»ogIed v vdolbino, iz katere je zrl nanjo molče ^Kristusov kip.
4Mto*pod, zakaj si mi Tineta vzel. zakaj si pustit, da je padel Joža
Zazdelo se ji je, da jo je Kristus pogledal tilf> i'i oeitajoče. Zlagala >e je in uiueknila pogled: ]Mdel ji je na veliko knjigo, prisloiijeno ob oltarno steno. Čudovito jasno ji je postalo v gla-
din sklenil bom s vezo . .
S tresočimi se prsti je obrnila nekaj listov.
*'In vsa drevesa v deželi bodo zvedela, da sem jaz. Gospod, ponižal visoko drevo in povišal nizko drevo, osušil zeleno in ozelenil suho drevo. Jaz, Gospod, sem govoril in storil."
Ozrla se Je po svojem sestradanem telesu. "Povišal me d>o Gospod," so mrmrale njene ustnice. Nemi zvoki molitve so nato oklenili ta-bemakelj. Cez nekaj se je zdrznila.
14 In Liska, Gospod, Liska""
Zopet ji je padel pogled na knjigo, zopet je odprla:
44 Pristavi lonec, pravim, pristavi in vlij vanj vode! Deni vanj vse nabrano meso s kostmi? Vzemi najbolj tolsto živinče, postavi drv podnje. Močno naj zavre in razkuhajo naj se kosti v njem!"
Na obrazu se ji je pokaza1! boj. Oči >o se Ji ovlažilc. Mučila se je z mislijo in z l*oljo.
Zunaj je medtem bobnelo in odmevi so plesali pc cerkvi.
Tedaj se je sklonil Gospod iz votliue k njej. Cuj, velik grom je pretresel vse zidovje. Po et-rfcvi je vse v belih blesteČili lučih. Angeli po slikah so oživeli in zaplavali okrog.
"Xe Lisko darujem, še Lisko in darovano bo vse in Gospod bo sklenil večno zavezo z menoj."
Napol v omotici je stekla iz cerkve in stopila v zvonik. Nad njo Je prasketalo, krog nje je prasketalo, vsa cerkev je bila kot sonce. Ogenj! Udarila jo strela. Cerkev je gorela.
4'Vso taro skličtem na paritev."
(M>esila se je z rokami na vrv. Kladivo je u-darilo plat zvona. Vstajala je in se pripogiba-1„. V zvoniku pa so ječali med plameni zvonovi in vabili ljudstvo, ki je drlo proti goreči eer-kvi. K njej pa so dospeli angeli in peli z zvonovi pesem rešenja v stolpu. Plameni ?o ji objeli krilo. Njih rdeča barva se je zenačila z o-gnjeno.
44Darovala sem dva sina, darovala bom Lisko, darovala bom vse in Gospod bo sklenil večno vezo z menoj.**
Poročila o volitvi delegatov
Čas konvencije Slovenskega ameriškega narodnega sveta se z vediko naglico približuje. Zastopstvo na konvenciji bodo I-mele SANSove podružnice in one ustanove, ki so pomagale zgraditi SANS in mu v njegovem napornem delu nudile gmotno in moralno pomoč. Pravico do zastopstva imajo tudi vsi redni člani izvršnega in širšega odbora, katere je> izvolil Slovenski narodni kongres, ali kateri so zavzeli izpraznjeno me«to kakega odsto-plega odl>oriiik«a. To bo torej resnično KANSova konvencija.
Veliko število podružnic' in drugih do de%ata upravičenih organizacij je že poslalo svoje ]>oročilo o izvolitvi. Nekatere podružnice pa. dasi so tudi že izvolile svoje konvenčne zastopnike, še niso obvestile upravni urad o rezultatu volitev. Prosimo vse te podružnice, eki izpolnijo rezultat no poročilo in ga nemudoma pošljejo v naš urad.
Vsem onim, ki so se obrnili na SANSov urad za informacije glede stanovanja, naj bo po-
vedel velikanske prilike za re snično zmago pravice nad krivico. Slovenski Amerikanei bi brez vsakega izgovarjanja *adi-ko veliko pripomogli in olajšali na-šim borcem ogromne napore in orjaške žrtve s tem, da bi v čim največji meri podprli SANS in delo. ki ga vrši v korist naišega junaškega naroda v stari domovini.
Progresivne Slovenke,
ki se vedno udejstvujejo v mnogih človekoljubnih zadevah, so pričele kampanjo za obiranje prispevkov, s katerimi bi se kupila ambulanca slovenski osvobodilni vojski. Našim rojakom priporočamo, da se odzovejo ape'lu lia&ih marljivih rojakinj iz Clevelanda, da bo potrebna vsota kmalu nabrana.	*
Slovenska narodna podporna jednota
bo v imenu članstva sama kupila popolnoma opremljeno ambulanco za slovenske partizane. Članstvo SNPJ je eden izmed glavnih stebrov v zgra dlbi SANSa. Velikodušni za-
jasnjeno, da oibili<'a drugegisi ključek glavnega odbora, da
i
Žalostna novica
V torek, dne 22. avgusta ob 2. uri zjutraj je tukaj po dolgo trajni in mučni bolezni, preminul dolgoletni naročnik "Glas Naroda" Mr. Anthony Bratoš. Pokojnik je bil rojen leta 1885 v vasi Velka pristava pri Št. Petru na Notranjskem, odkoder je prišel v A meri Ko in sicer v drugič sem v Oowando leta 1907. Zaposljen je bil ves čas v tukajšnji tovarni za lim, kjer si Je prishHžil, da si je preskr-bel prijeten dom. katerega je pa moral prezgodaj zapustiti. O-ženjen je bil dvakrat, in sicer mu je prva žena umrla leta 1937, katera mu je zapustila dvoje otrok in sicer sina Antona, ki jsktfži v ameriški armadi, in hčerko Amalijo. V
iz go wanda, n. y.
1943, z vdovo Gruden, poleg katere sedaj zapušča tudi dva pastorka in sicer Petra in Marto Gruden. Dalje zapušča v stari domovini mater, dve sestri in enega brata, ako so še živi ni znano, tukaj pa dva brata, namreč John in Louis Bratoš. ter eno sestro Angelo, o-anož. Se lan, ter več sorodnikov v Clevelandu in Colorado.
Pogreb se je vršil v četrtek, dne 24. avgusta ab 10. uri pred-poldne, s peto sv. Mašo zaduš-nico, na pokopališče sv. Križa.
Blagi pokojni sosed in prijatelj naj počiva v bkagem miru; žalujočim ostalim pa moje iskreno sožalje.
€. Ste rili slia.
Slovenski vojak iz New Yorka na dopustu
Lt. Arugust Su'bel, radio operator v mornariški zračni sili je prišel na dopust iz Kalifornije. Prej je bil dve leti na Pacifiku.
Ko se je čez Pacifik vračal v Ameriko, Je bilo na pa miku 3000 ranjencev iz bojev na raznih otokih na Pacifiku.
Tutkaj ostane do prihodnjega tedna pri svoji materi Mrs. Elizabeth Sutbelj, nakar bo odpotoval na svojo postojanko v Kaliforniji.
dela nam ne dopušča skrbeti še za to. Vsem dotičnim priporočamo, da stopijo v stik s kakim znancem v Clevelandu v svrbo preskrl>e stanovanja, ali naj rezervirajo sobe v kakem hotelu. Obveščeni smo, da bo v slučaju potrebe rezerviral sobe tudi pripravljalni odbor cleve-landske podružnice štev. 39.
Konvenčne seje se bodo vršite v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU na St. Clair ju, ki se nahaja med t>4. in 65. cesto. Prva seja se prične v soboto, 2. septembra ob 9. dopoldne. Vsi delegati in odborniki se naj registrirajo pri POVER1L-NEM ODBORU med 8. ir. 9. uro, tako da se bo 7jborovanje lahko pričelo brez kake izredne zamude. Delegati naj ob Času registracije izroče svoje po veri lnioe.
priskoči narodnim borilcem na pomoe s tem, da s svojimi sred-st poskrbi za moderno oprem ljen rešilni voz. je nadaljna priča jednotine vere v principe, za katere se borijo naši rojaki v stari domovini. Ta plemenit zaključek zasluži priznanje od vseli onih, ki se zavedajo velikega pomanjkanja zdravniških pripomočkov in sredstev za rešitev življenja in olajšanje trpljenja. V prvi vrsti pa ji bo hvaležen šlo venski narod sain.
drugič se je oženil 4. junija letal Gowanda, N. Y.
110]
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
e
Posledice robertnih napadov
Napadi nemških robotnih aeroplamov so dosegli že tak obseg, da je vsak dan porušenih do 17,000 hiš v Angliji. Nemci pošiljajo svoje robote v vedno večjem številu, ko se zavezniki bližajo krajem, s katerih odhajajo roboti na svojo uničevalno pot. Ti kraji so večinoma okoli Pa-s de Calais v severni Franciji.
Včeraj je bilo ubitih mnogo ljudi vbusih, v hišah, uradih in na ulicah.
"Slovenija vstaja"
Članek za to kolono Je prejšnji teden prispeval SANSov predsednik Etbin Kristan, čigar ime pa je pomotoma bilo izpuščeno. Kdor ga ni preči' tal, naj poišče svoj list in ga sedaj prečita. (V "G^asu Naroda" je bil objavljen v torek, dne 22. avgusta, pod naslovom
Slovenija vstaja na drugi strani. — Op. ured.) Članek m samo p od učen, temveč je prežet z velikim navdušenjem in upanjem za, uspeh dela, ki ga vrši v svoji borbi za svobodo in demokfttoijo tisti del slovenskega naroda, ki se je dobro za-
Rojake prosimo, ko poiljejo za naročnino, ako je vam le priročne da seposlužnjejo — UNITED 8TA.TS8
oziroma CANADIAN
ORD
' Pomoč za staro domovino
Važno vprašanje na konvenciji bo, kakšne korake bomo podvzeli, da bo narodu v stari domovini čim preje mogoče dobiti obleko, čevlje, hrano, zdravstvene potrebščine in sploh vse, česar mu primanjkuje. Graditi bo treba relifni fond. V ta namen se je bo treba vse bolj organizirati, veliko, veliko več delati. Važna vloga v tem humanitarnem naporu bo pripadala tudi našim ženam in dekletom. Narod v stari domovini >že vprašuje: Kaj d,elajo naše Slovenke v Ameriki
— MIRKO G. KUHEL
S IV A L K E
na moških klobukih; dolga sezona. Vsaka dobi kite samo ene barve in blok za celo sezono.
Stalino delo.
DARTFORD HATS 719 BROADWAY NEW YORK CITY
8—23, 24, 25
in
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf All Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
00
3.
KOVA IZDAJA STANE SEDAJ
in ima 821 ranica
wjCnjigi je trdo
fteoeptt eb oaptaM ▼ aagMkan Jedka; paeMkod pa ao
je kaka jad po—Eno v navadi
Ta kajjfea je nekaj posebnega sa on«. ki ee sanimajo aa 1 milji in m koifjo t ajam Mnbolj izraftatl In
lipopolnitt

KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
2t6WMt nUifMI	New York 11, K. Y

Naznanilo in Zahvala-5
Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrla, pre videna s tolažili sv. Vere naša ljubljena Mama in sestra dne 18. avgusta, 1944, stara 67 let v Bush-wick bolnici. Pokojna je bila rojena v Domžalah p. d. Rudolfova. V Ameriko je prišla leta 1911.
Valentina Dolar,
rojena Mayer
Tem potom se zahvaljujemo č. g. župniku Rev. Petric, ki so pokojnico prevideli in večkrat obiskali med boleznijo v bolnici. Enako izrekamo zahvalo Rev. Čagramu za ganljfive sv. obrede tako v cerkvi, kakor na pokopališču. Hvala vsem, ki ste darovali vence in za sv. Maše. Hvala vsem, ki ste se udeležili pogreba in nas tolažili v tem tež. kem in žalostnem času. Še enkrat hvala vsem, ki ste prišli kropit pokojno na mrtvaškem odru.
Žalujoči ostali:
Frank Dolar, sin, r Minka, omož. Potočnik, Ana in Kristina Dolar, hčere, Rudolf Mayer, brat d	f
Sestre v domoV; ni.
Počivaj v miru draga nam Mama, saj se snidemo nad zvezdami.
Brooklyn, N. Y., 24. avgusta, 1944.
1
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI T
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO
ZA ZVEZEK /
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki je zbudil« pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tadi iz Jugoslavije^ so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel čas. da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moči. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je Jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
''Človeški odgovori na vprašanje, ki se Uče sreče mili jenov . . ft.
tanje te knjige je bogato pla&ino."--Tako se je izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
PoSUjam Money Order sa 9.............. za lastnoročno
podpisano (1) knjigo (1):
n »•••••••••••««•••••• • * • »v, • • •*«'	w
Moje ime ...............................................
St., ulica ali Box 5t............................................
Mesto In država................................................
"Glas Naroda**
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.
J
6ETATXLJEM je m&no, k&ko m ja vsa podražilo, ta xwmotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da rt rojaki aasigunjo redno dopeiiyanje Usta, lahko gredo upravniitvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO SE DANES in ne čakaj, te na opomin, ker s stemiprihr&nite upravnistvu nepotrebne stroške?

t
"GLAA NAB004
FRIDAY, AUGUST 25,1944 r *
PROKLETA
Spisal BMTT.B RICHEBOURG Is francoščine prestavil J. L
(106)
Hišna se je tresla liki trepetlika, in njeno srce je tolklo, <la se je baSa, da ji poči. Vzame otroka iz zibelke ter ga položi v materin naročaj. Dete je spalo. Mlada mati ga nekaj časa mi-lo ogleduje. Potem ga poljubi na čelo . . .
„V tem trenotku se z velikim šumom odpro vrata, kakor da se je veter zagnal vanjo, in pes skoči sredi sobe!
•Grofinja in Marjeta hkrati preplašeni zakričita . . .
Pes je bil zagledal otroka Z enim skokom je na postelji. Jrofiuja vzgrožena pristisne otroka k sefl>i. Pes pa odpre velikansko svoje žrelo, hlastne po otroku, prime ga za zavoj preko ledij, iztrga iz naročja materinega ter plane s svojim plenom iz sobe! . ..
Grofinja se vzravna v postelji, oči iabuli — toda zakri-ir ala ni. Pes je Ibfl dovrtšil svoje delo hitro kakor blisk. Otrok je Ibil gTofinji odvzet, še predno se je zavedala nevarnosti svoje. Naposled zakriči grofinja hripavo, njene roke se stresejo in padejo na blazine, se onesvesti.
Marjeta je pričakovala, da vstopi grof ali Germain, kar odreveoela je samega strahu, ko ugleda psa. Tresoč se po vsem životu, se stisne v kot v sobi ter prične kakor obnorelakričati: 44Pomagajte! pomagajte! pomagajte!0
Babica, ki je spala v stranski sobi, se vzbudi ter prva pride v sobo, kjer je bila pTofinja.
Tu ugleda onesvečeno gospo in prazno zibelko.
14Otrok! Otrok! Rešite otroka!" vpila je Marjeta.
Balbica skoči k Marjeti.
'4Strašna žival ga je odnesla!"
*4 NesTeonica je idblaznela!" vikne bdbica. Potem hiti k postelji grofice ter išče po njej. A otroka ni bilo tu! Zdaj prične tudi babica kričati. Tekom četrt ure je bilo vse gTajsko o-t»obje v sobi.
Stari oskrbnik povprašuje Marjeto.Ta mu ihteč pripoveduje, kako je strafansko velika žival naenkrat pridrla v sobo, prijela otroka ter ž njim 2ibežala. Iz naročja je grofinji iztrgala novorojenčka!
Grofinja se napoved zopet zave, iabarii oči ter hlastno i^če okoli sebe, kriioeč: "Žival! žival!"
A kmalu se zopet onesvesti. Navzoeni so bili vsi osupli.
"Zdravnika, zdravnika pokličite!" zavpije babica vsa iz
t>ebe.
Oskrbnik namigne, in takoj hiti dekla ponj. Potem zapustijo vsi sobo, razen babice in Marjete.
Zdajci prižgejo baklje, lampe in laterne; moški se oborožijo puakami in starimi sabljami ter preiščejo grad od vrha do tal.
V svoji osuplosti in naglici nihče ni opazil, da je bilo več durij odprtih. Vsak je mislil, da jih je kdo drug odprl pri iskanju.
To je odvračalo sum od Marjete ter prozvročevalo da je bil ves dogodek le še skrvinostnejši.
Zdravnik kmalu pride.
Malo potem se pridružijo iščočim strežnikom tndi druiri vaicmnL OskKbnik izpusti oba svoja lovska psa. Vohajoč in dirjajoč po parku sta kazala sled velike živaJi, ki se je o nji -»plrano mislilo, da je to moral biti volk.
Dan se je zaznal. Preiskovanje se je nadaljevalo. Vsi so spoziiali v stopinjah tuje živali — stopinjo kakega vo&a. — Zdaj ni .bilo več dvoma: otrok je izgubljen, raztrgan!
Kako je pa zver mogla prodreti v grad« To je ostalo na-razjasnjeno.
Dogodek je vzbudil veliko pozornost v deželi. Napravljali so love. Nekaj dni pozneje so ubili v gozdu pri d'ArfeuiJ/leu volkuljo. Vsi bo bili tega mnenja, da je to bila zver, ki je raz-tnr**a otroka! To so splošno rekli, ponavljali in verjeli!
Volikuljo so zmagoslavno vozili po vseh vaseh onega kra ja. Srd kmetovalcev je polegel in minul je njih strah.
Grofinja je visela med življenjem in smrtjo. Zdravnik je rekel, da ni več rešitve zanjo!
13.
Prisedši v Pariz, je grof poskribel najprej za to, da je oddal psa, ki ga zdaj ni rabil več. Potem se je pripravljal na potovanje. Germaina in otroka je pustil v Montargisu. Ger main je tam ostal pri vrfih, znanih ljudeh, ki so jako skrbeli za otroka. Rekel jim je, da je to otrok njegove sestre, ki je, zapeljana po slabem človeku, umrla na porodu v vasici blizu Memourta.
Ko je Germain mislil, da je otrok že dovolj krepak, da ga lahko vzame na pot, si naroči nekega večera voz, ki je od hajal v Rheims ter se odpelje z otrokom tja.
Iz Rheimsa se odpelje z drugim vozom v Chevrignv k Marijani Sudre. Kaj se je zgodilo, že vemo.
Dati pozneje je bil zopet v Parizu. Kar se tiče rente, se je vse uredilo tako, kakor je ibil grof sklenil. Za vdovo Sudre in za mladega Leona je poskrbljeno bilo dovolj. — Grof je zapustil Pariz, ne da bi bil komu povedal, kam gre. Niti vra larjtt svoje palače ni čirhnil o tem! Vsi njegovi služabniki so mu sledili, izimši Firmina, ki je bil službo odpovedal. Marjeta mu je namreč pisala, da ne more dlje časa ostati na d Adfieuille in da pride v Pariz, kjer se poročita.
Gospod Bnssieres je hotel, da ga družba popolnoma pozabi. Odpotovati se je namenil za nekaj let v tujino, da bi tam našel mir srca, ki ga je bil izgribil vsled znanih nam dogodkov.
{Nadaljevanje sledi.)
VPRAŠANJE JUGOSLOVANSKO - ITALI. JANSKIH MEJ
Grof Carlo Sfoiza, minister, naoljena z mešanim italijan-V sedanji italijanski vladi, je t&kim in jugoslovanskim prebi-20- avgusta t. L v Rimu držali valstvom. Na osnovi tega plevela k govor o novi zunanji po-Imenskega položaja je bdlo Ita-1 i tiki Italije, v katerem je med liji mogoče, da po prvi svetov-drugim govoril o bodočih od- ni vojni te kraje zahteva in nošajih med Jugoslavijo in Italijo.
Sforza smatra, da miora Roka postati eno od sedežev' Zveze Narodov, a Tret; bi ostal pod Italijo s tem, da se njegova luka interaacionalizira pod konzorcijom v katerem, bi sodelovala tudi Jugoslavija. Ta rešitev, po mišljenju Sfor-za, bi bila simbol italijansko-j u goslovan sk ega sodelov an j a.
Sforza, ki je kot minister zunanjih zadev v pred-fa&istič-nih vladah po prvi svetovni vojni uvedel politiko prisilnega poi talija n reran ja Južnih Slovanov pod Italijo, poizkuša sedaj, da na veke utrdi neopravičeno oblast Italije nad temi <kraji. Iz Sforze tedaj, govori srlas italijan^kerra im-peri-jal :zma pod demokratsko masko. Niti eden jugoslovanski rodoljub ne bo sprejel taks.no rešitev. Sforza je .®krajnji nacionalist staieara kova in ne predstavlja duha nove, demokratične Italije. Ta potomec stare ari tokrat ske ob it olj i ni uspel.
tudi dobi.
V času med prvo in drugo svetovno vojno je Jugoslavija pripojen je teh krajev Italije vedno smatrali za veliko nepravičnost. Na jugoslovansko stali-šče, temelječe se na dejstvu, da je v Julij^fki Krajini jugoslovansko prebivalstvo številnejše od italijanske^ so Italijani odgovarjali, da so glavna mesta — Tist, Goriea, Pulj, itd. — močno italijanska. Medtem, zemljopisno, pe Julijska Krajina ne more smatrati delom italijanskega polotoka, a ekonomsko njena glavna luka, Trst, ne more obstojati s prometom Italije, ker Jugoslavija tvori njeno naravno zaledje.
Z vstopom v prvo svetovno vojno Zed i njene Države niso priznale zaključkov tajnega Londonskega Pakta po katere-srp. pogojih so ti kraji dani Itn i i;*i kot nagrada za njeno sodelovanje z zavezniki, ko i>o Hrvati m Slovenci še bili pod Avstro-Osrrcko. Kar je več, predsednik Wilson se je proti-


AMERICAN
WILD LIFE
kot se je t inozemstvu priča-|vl1 ^Hiuč-kom tega pakta, a
kovalo, da -igra odločilno vlo-cro v »vladi Bonomi-ja. V kolikor ima on danes vpliva v novi italijanski vladi, fo je v glavnem rezultat pritiska ne-italijan^kih konzprvativnili t>il
Italija je vzlic temu dobila ne samo Julijsko T\)rajino z Istro, Oorico, Trstom in obližnje kraje, ampak je naknadno z D'Annunzijevim umetno narejenim "prevratom** zr sedla
v knjigi je natančno popisano *Iv-J Jen je posameznih živali, Hvečih na »»uhem, t morju In v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro il valut vrt, knjigo bral a vellkiui zanimanjem, ker bo v njej naše) marsikaj iz življenja divjih ilvali. kar aro dosedaj Se nI bilo znano.
Prvotno Je bilo nameravano to ve Uko delo Izdati v ietlh kojijsah. toda je slednjič izšla v eni sami knjigi, ki l>a pri vsem svojem HkrCenju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AME KIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lovve, ket navaja In popisuje vse živali, ki Jih je dovoljeno ln prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter sled , njlč ribi«, ker se v knjigi naStete VSE RIBE. KI ŽIVE V AMERIŠKIH VO D AH
Poleg poljudnega popisa In pripove dovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fo-tografIJ); ff slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter Ima 778 strani. Velikost knjige je 9 z 9 infev. Knjiga opisuje sesavee, pttfe, Hbe, ka-«e in živali, ki so ravnolako na suhem kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno z zlatimi Črkanji.
V AXGLESCCS'I Cena $3.5°
NaroČite pri:
knjigarni Glas Naroda
216 WEST 18th STREET New York 11, N. Y.
"HAIL THE CONQUERING HERO"
Ipak njoarova b«?eda je od srn- tudi Roko z	izvrstno In
tov«- va,5rno>ti ter Wrajo zato <VPrav to ™e?to ni bilo vsi Jnžni Slovani taftoj	v Loiulanskom 1>ak'
krinkafi to novo ohliko itali-janakeara imperijalizma.
V" »vezi z vprašanjem Istre in Trsta je nedavno izšla ena
tn.
Dane.« so Italijani v skrbeh

Slovanova" veselica v soboto zvečer
Kot je bilo objavljeno v obli-
ker predvidevajo, da poaroji tajjki oglasa včeraj, prihodnjo bo neera italijanskega premirja z }JOto, dne 26. t. m. priredi slo-
I^ldie Bracken in EMa Raines v prizoru I'restou Stursresove saloigre "Hail the Concfnering Hero" v Paramount Theatre, Broadway in 43rd St., New York, in polena tega še velik osebni prizor na odru.
vek. V t«n je všteto tudi pivo, ki se bo servirnlo od 9. zve-' čer do 1. ure po polnoči. Se razume da bo tudi vsestransko preskrbljeno kar se tlee raznih okusnih jest vin. "Slov an" j pa bo zapel nekaj lepih narodnih pesmi. Za ples bo ierral naš znani imizikant Johnny Zedar.
Pridite v obilnem številu.
•Vas sobratsko pozdravlja in Vam kliče na vo>elo svidenje v soboto večer.
"Slovan".
zavezniki dajejo celo Julijsko
stvarna i„ zanimiva analiza V Krajino s Trston) _ JtM?osIa. Hoshutgton Post-u iZpod_p^|viji P<„cbno ,0 zaskrb]jelli M
re»Ki Paula Winkler-ja, ki se
Trst, brez ozira na jugoslo-
smatra za strokovnjaka v evropskih problemih. Mr. Winkler v glavnem trdi sledeče:
"Po dvajsetih letih faiizma ft al ijaiisk f narod,'k^t^ru le
Crk	ITn Ili.lO Iifl?!	nn	-
vanske praivice do nje.Gra, kor je italijansko posestvo te Inke
vTen>ko pevsko društvo "SIX>-VAN'\ svojo zabavo ali tako-zvani "Beer Party", v dvorani Slov. Doma na 253 Irving Ave., Brooklyn, X. Y. Začetek zabave ob S. uri zvi^oer. Vstop-
postalo ob,nitno vprašanje za nina $1.20 za osel>o vštevši da-
e italijanski narod pocatsi os-vobojuje njegovih učinkov. Mnogo več časa bo treba, da se iznebi njegovih nacionalnih koncepcij, ki datirajo iz »pred-fašistič-ne dobe in katere je fašizem prevzel baš zato. ker so se prilagale italijanskemu nacionalizmu. Prva in najvažnejša ideja tega nacdonalizana je teorija, da mora Jadransko morje biti italijansko jezero: "nostro mare".
Italijanski polotok formira zahodno mejo Jadrana. Vzhodna obala je jugoslovanska. 6e-vero-vzhodni ogel, tako zvana JnHjska Krajina (po italijansko Venezia Julia), ki se raz^ teza do isterskega polotoka, je
pred sveto\*no vojno to mesto bilo simbol in lsredišče "dre-dentizma."
Skoro -vrsi Jugoslovani so si edini, da sedanja meja med Jugosliavja in Italijo mora biti približno ista kot je bila med bivšo Avstro-Ogrsko in Italijo.
'flede italijanskih manjšin v tem področju nekateri priporočajo preselitev Italijanov, a drugi predlagajo da jim se garantira popolno manjšinske pravice. Tretja mogočnost, ka t.'*ro predlagajo večinoma zunanji ne-jn.goslorvanski in ne italijanski krogi, bi bila, da se Trst z okolico intemacionali žira in izpremeni v svo8>odno lnko'\	(Zojsa.)
'DRAGON SEED" V RADIO CITY MUSIC HALL
/ : g
Katharine Heptmrn in Turhan Bey v prizoru iz sijajnega pozdravnega filma na boreči se kitajski narod "Dragon Seed" v Radio City Music Hall, 6th Avenue in 50. cesti v New Yorini. V filmu tudi nastopajo Walter Hneton, Akim Tamiroff in
Aline
"HAIL THE CONQUERING HERO"
EDDIE BRACKEN
ELLA RAINES WM. DEM A REST
Sijajen 'Vwi.'Sni" |tri7<>r n:i <xlru— A'.iujrfuin Monro.- in nj^iTov orkf^ti-r: OPmalPon in -Tan«- Slater. — iMsflma dorlatrvi prj vlaen">t <:«>(.f Sheldon.
PARAMOUNT
THEATRE ltr<ka<l\v:iy in 43r<! Street New York
Največji Svetovni Film v 50. Letih!
DARRYL F. ZANUCK-OV
"WILSON"
ROXY
V TKCIINK*t>JA>H
7th Ave. in ."RMli St. ,\>w York City
RADIO CITY MUSIC HALL
Iz'ozbeni Prostor Naroda Rockefeller Center, New York
Svetovn« premier« m«c(w"ne slike o ljiilfMmi in |NiLiinin -«!«»mvTi Tia Pfiirl ItiK'k-iui v«-1iki noveli. Povest m «lekletu, ki j" nnvduševalu lH»jevtiike na Kitajskem -
"DRAGON SEED"
K ATI IK KIN K HEPBURN
Walter HUSTON—Akim TAMIROFF Allne MACWAHON
N:t vlikpm r-ini: *"i*KY HIOH ", lti flos«-žf viš.k	in l»I<jtka —
rapi/'p.ljn Ho<-kette«*,	Club,
•"'»n« iU- lii.llft if) Music Hull Sym-l>t«.ny Orclifftra.
KUPITE EN "EXTRA** BOND OANESI
KNJIGARNA jur
Slovetiic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Domače živali
Spisal D a mir Fetgel
Kreutzerjeva sonata
Spisal L. N. Tolstoj
Andrej Ternorc
Spisal Iran Albrebt
6
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip SplUman
8
Pravljice
Zapisal H. Majar
12
Frank Baron Trenk
Po raznih rirlta napisal Ojnro Pandurltf
13
PariAki xlatar
Poslovenil Silvester K.
IS
Snneški invalid
Spiral Silvester KoftntnJk
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Osrrinec
18
Mladim srcem
Drugi zvezek. Zbirka za slovensko mladino. Spisal K saver Mežko
19
Student naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
25
Duhovni boj
(Isdala družba sv. Mohorja) _ L. ympoU_
26
Denar
Dr. Kari Englls — Poslovenil Dr. .	Albin Ogris
IGRE
28
Magda
(Igra) — Alojzij Remee
29
Peterčkove poslednje sanje
(Igra) — Pavel Golin
30
Potopljeni zvon
(Igra ► — Gerbart Haaptmsno
31
Revizor
(Igral
Nikolaj VaailjeTtf
32
Spodobni ljudje
(IgrR) — L. Lipovec
33
Črne maske
(Igra) — u Andreje?
34
Antingone
(Igra) Poslovenil O, Golar
14
Pravljice in pripovedke sa mladino
Spini Silvester Mtaft
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste knpili!__
35
Praški Judek
Spillanannova povest — Pre-vel Josip Vole
36
Sveti Just
(Igra) — Spisal dr. F. Petronlo
38	^
Tončkove sanje na Miklav-xev večer
(Igra) — J. Erbefnikln r. Rojr
Kupite en "extra" bond ta teden I
t^Kcf Je saloga teh knjig selo omejena. Je pri naroflln priporočljivo E^nltt reC shirk, da nam bo na ta naOn mogoče vsakega ladoroUltL