Ogled po šolskem svetu. Iz Teržiča. [Šolska letina.J Navada je, da se konec solakega leta po javnih učilnicah vsake vcrste izdavajo letna sporočila, da se vidi in ve, kako stoji šola 8 potrebšinami in kako je mlade/. napredovala. Tudi pri nas hiiio že imeli razna sporočila ali pa samo suhe razredbe. Letos se nam je pa zopet pokazila vsa nada, ki mno jo imeli, da bi bili narnreč tudi se kaj podučljivega o obertniji, o bčelarstvu, ali o sviloreji, ali o kakem drugem gospodarskem oddelka med svet poslali. Šlo je to upanje zopet zavoljo tega po vodi, ker naš č. g. vodja Fr. Špendal ni hotel tako pokaženih iinen ponatisniti dati, kakor je ima srenja pisati navado. Poslal je namreč imenovani g-ospod slu/.beno do sr. predstojništva, ako erenja želi spoioc-ila ali same razredbe, in ako tcga žcli, ali je dalje pri volji stro.ške plačati za tink. Sr. predslojuištvo je djalo, da naj se le razredba pošlje, da bo sama ti.sk preskerbela. Tega pa g. vodja ni hotel, tedaj je fndi lelos letno eporočilo zaostalo. Urugo pa se je vse po redu delalo ko droga leta. Število šularjev jc nekako vianskemu enako, akoravno srno se jib več nadjali. Pri nas gre vse k rokodelstvu. Učenci so razun zimskega časa k sv. niaši hodili iu pclje z orglami je pobožnost povikševalo. Prejeli so po štirikrati sv. zakrameulc. Praznik sv. Alojzija in pervo sveto obiiajilo se je posebno slovesno obhajal. Učenci in učenke IV. in III. razreda so se tudi vpisali v družbo sv. Cirila in Metoda, IV. razreda pa (udi v diuštvo sv. iMobora. Mulitev k sv. Cirilu in Metodu se opravlja pred šulo, bukve društva hv. Mohora so se pa po pntrebi rabile ali tudi učencem posojevale. Šolske nauke smo učili po navadncm učilncin redu, kar je pa ^otovo težavno v šolah s Btirimi razredi in (remi nčiteljii in še poRebno, ako se nalogam kar nobcne veljave in ecne ne odmerja. Sadjerejo je podučeval sam g. vodja učence IV. razreda bolj teoretično kot praktično, se ve da, ker nimamo za to potrebnega verta. Piostora jc sicer /.adosti, pa ni ga, da bi prostor odkazal in odmeril. 1/. sviloreje in bčelarstva jih je pa pisavec (eh verstic podučeval ter jiin pojasnoval na nIIartingarjevih tablah", ki so v šolski sobi obešene in pod etekloin s stanovitnirni okviri zavarovane, kar je dosti truda prizadjalu, ker so table z nemškim (ekslom, ačencem se je pa v teke po domače narekovalo, da su lo/.eje umeli in v Hpominu ohranili. Opoininjali snio tudi učence, da naj si vse to o^ledajo pri naših svilorejcih in bčelarjih, ki se že dalj časa s lein vkvaijajo ali pečajo. Dalje sino iz ,,Umneg-a gospodarja'r učili učence o zdravilnib in s(rupenih /.eliščib, da smo tako nernška in slovenska šolska berila pnjasnnvali. Potem smo (udi omenjali krislijanske navade pri bišj in po- množenja dohodkov in se ve da tudi s tem pomanjsanje stroskov. Pozabili pa tudi nismo kuretine in drugih doraačih živali i. t. d. 28. in 29. julija pa smo imeli očitne preskušnje. Ker nismo imeli (kakor omenjeno) tiskanih sporočil, tedaj je g. vodja tudi le pismeno naznanil pri sl. poglavarstvu in pri županstvu, kedaj da bo preskušnja zato menda (udi k pervim tretn razredom ni bilo kaj poslušalcev; k zadnjemu pa se jih je drugi dau kaj obilno naraslo. Zavlekla pa se nam je tadi preskusnja od 9. zjutraj do 1'/>, popoldan, kar so za ta dan primerne deklamacije in slovojemanje od šole in razne pesme na»esle. Naštel bi tudi deklamacije in pesme, pa bi se dopis preveč narasel. *) Predložili smo todi poslušalcem spisnike, risanke, lepopisje in dekliška dela. Lepo posnažena soba je bila kaj okusno ozališana ¦/, omenjeniini gospodarskimi in drugimi tablami, pod kterimi «0 viseli zemljevidi, na ktere se je pri spraševanji kazalo. Popevalo Re je posebuo v 111. razredu kaj lepo, s čimur si g. D. gotovo hvalo zaslnži. Drugi dan je bila maša z dvema blagoslovoma in po inaši zahvaljena pcsein, pri kteri so učeniki in nčenci Boga hvalili po prestanem trudapolnem delu. 4. pr. m. pa je peljal g. vodja učence in ueenke IV. razreda na Nemške Brezje, kjer snio pri 3 sv. mašab peli, potem pa se ohladili pri tečni kavi itd. Tudi tu so ge ponavljale vse znane pesmi in tako tudi med potjo skozi Ljubno, kjer smo še v cerkvi nektere svete zapeli. In tako so se pričele kaj vcsele počitnice med petjem in s poskušnjami v telovadbi. Hvala lepa v imenu učencev g. vodju za tako prijelni dan ! Naj se omeniin dosti lepo šolsko obiskovanje. Za to je gotovo kaj pripomoglo tudi to, ker v. č. g. župnik pri preskušnji zanikerne učence svarč. V zadnjem razredu pa ni ne eden nalašč izostajal, raji bi se doma zainerili, ko v šoli. In tako nam ni bilo treba zanikernih obiskovalcev tožariti, kar le sitnosti dela šoli, učiteljem in vradnijam. Kar pa šolski denar zadeva, je pa lako britko, da bi kaj lahko dolg spis o njem napisal, pa pri tej priliki samo vprašam: Kedaj bode bolji?**) L. K. Iz Poloma na Kočevskem. Tu pa tam se že mladina podučuje v kmetijstvu; glede tega važnega nauka pa se vendar mora ieči, da se je do sedaj Ijudska šola vse premalo pečala z naukom o umnem kmetovanji. Brez tega nauka Ijudska šola nikakor ne zadostnje svojej nalogi, in rekel bi, da je v kmečkih Ijudskih šolah za verskim nkom nauk o kmetijstva naj potrebniši. Kaj je velika večina našega ljudstva? Koliko kmečkih učencev prestopi na Ieto v glavne in iz teh v sreduje šole? Treba je, da bolj kot do sedaj se vprihodnje Ijudska sola peča z nmniin gospodarstvom. Po.sebno naj bi sc ta nauk ra/.širjcval v nadaljevanski Boli. Učnili pripomočkov o tem — hvala Bogu — nam ne manjka! Imamo izverstno ,,kmelijsko kemijo", imamo ,,Umnega gospodarja" in droge tehtne časopise in spise, ki govore o kmeiijstvu. Da tudi slavna vlada *) Kaj je pri IV. razredu nazoči c. k. komisar o tem spraševanji djal, si pa ne npam povedati, da se mi ne bo očitalo bahanje ali pometanje. Pis. ••) Glej nTov." 15. maja 1869. Pis. ceni ta nauk, se vidi, ker je osnovala ,,gospodnrsko šolo" ali ,,politehniko" za ljudske učitelje. Mnogo Ijudskih učiteljev se je izobraževalo na Duuaji v tej šoli, in inislim, da bo še mnogim dano se vdeleževati gospodarstvenih ukov v imenovani šoli. Hvala pa bodi tudi verlini bratom učiteljem, ki te nabrane nauke tudi drugim priobčujejo. Kakor nam je predlanskim g. Tomšič po ,,Novicah" ninogo lepega pisal, kar je slišal na Dunaji, ravno tako zvesto in marljivo nam popisuje g. Levičnik v ,,Tovaršu", kar se je vlani očilo v gospodarski šoli. Želeti je, da bi tudi prih. leto kteri od gg. učiteljev, ki so sli letOH v gospodarsko šolo v Gradec, posnemal ta zgled. Spodbujajino eden druzega, verli bratji, ter nabirajmo si innogoverstnih ved o kmetijslvu! Trudimo se vsak po svojej moči in zmožnost', da pomagaino kmetu do boljše prihodnosti; saj po kmefijstvu se širi materijalno blagostanje vse dežele in vsega naroda ! Ce je kaj pri ljudski šoli pomankljivcga — je gotovo to, ker se je do sedaj premalo oziralo na nauk v ktnelijstvu. Kmet gleda le na materijalne koristi eole. Ako bode videl, da sc njegov sin res kaj koristnega za njegov nlan uči v soli, ga bode šola veselila, in ji bode zaupal. Veseli me, da se je g. dopi.snik z Iga v ,,Tovarau'i oglasil na moj dopis v 14 1. ,,Tov.a, ter nam pokazal pomanjkljivosti ,,Stangenbergerjeve knjige", ki sem jo jaz v imenovanem dopisa hvalil. Moj namen ni bil, natančneje o imenovani knjigi govorili; to pa vsi vemo, da ni je pnpolue stvari pod solnceni. Če kdo (u ali tam zapazi kaj pomankljivega, naj le javno kaže, kcr tako pospcšuje občno korist! Očitna .spraševanja so se v našcm šolskem okraju začela 8. pr. iii., (er se bodo končala perve dni tega meseca. lvan Zarnik. Iz Ljllbljane. Slavno ministerstvo za bogočaslje in nauk je ravnokar na svetlo dalo načert za izobraževalnice učiteljev iu učiteljic (Lehrplan der Bildungsanstalten fiir Lebrer und l.eliieriiiiien). Za I. in II. razred izobraževalnice bode ta načert veljal že s prihndiijim Milskim letom 1870—71. Učnih ur na (eden bode v 1. in II. razredu 30, v III. in IV. razredu pa celo 33 na (eden. Lepo je seslavljen (a načert in (udi prav primeren sedanjim pntrebam v Ijud.ski šoli, in učitelji ee bodo po tem načertu inuogo niriogo več, kot sedaj, učili in za svoj resni stan lepo pripravljali, toda vpraša so le: ali se bodo za učiteljski s(an sposobni mladenči iu deklice (udi zadofstno zglaševali, ali ne, dokler ni še vredjen in zboljšan ma terij aln i nlan Ijndskega učitelja? — Dobili smo tudi že natančni red in načert za podučevanje v Ijudski šoli, ki bode tudi že prihodnje šolsko leto (1870—71) začasno veljal. Tudi pri tem načcrtu vidi se, da se je rodil v hiši skušenili šolskih izvedcncev in bode, ako se tudi vredi še po okoliščinab poNaine.snili dežel in krajev, lepo kazal pot boljžemu napredku v IjutlHki šoli. O obeh tch načerlih bodemo prihodnjič obsirneje govorili. —¦ Učitelji in šole, ki so od deželnega odbora po dogovoru z de/.eliio vlado onih 1000 gold., ki jih je lanski kranjski deželni zbor dovolil za pospeh poduka v kmelijstvu dobili, so ti-le: Jan. Barle v Ipavi, Juri Vranič v Prescrji, Jože Pavčič v Velikib I.aščah, Bern. Jevnikar v Žužemberku, Janez Pečar v Kostanjevici, Fr. Kenda v Semiču, Fr. Praprotnik v Lescah, Fr. Golmajer v Dobu, Fr. Jurman na Vaeah, Mat. Petrič v Grahovem, Mat. Hudovernik v Horjulu. Gieg. Arko v Trebnein, Mih. Kokošinek v Kočevski Reki, Mat. Germ v Adlešičah, Jern. Stamcar v Vodicah, Jan. Saje v Predosljih, Jož. Levičnik v Zeleznikih, Fr. Govekar na Igu, Lovr. Arko v Zagorju, Karl Dermelj v Postojni, Ant. Jereb v Kuežaku, Pet. Fleischman pri Beli cerkvi, Jak. Ukiuar v Mošnjah. (ATsaki teh učiteljev je dobil 20 gold., šola pa lepo zbirko vertnarskega orodja, ki je tudi vreden čez 20 gold. Zraven tega je dobila vertnarsko orodje tudi šola na Uncu in šola v Hrenovicah 50 gold. za drevesuico.) — V nadaljevalno šolo na c. k. učilniski šoli v Ljubljani od 24. avgusta do 27. septembra so poklicani naslednji gg. učilclji iu podučitelji: Leopold Suhadobnik iz Šmartna pod Šmarno goro, Janez Strehovec z Verhnike, Jože Korban iz Velesovega, Valentin Knmer iz Teržiča, Franc Lunder iz Berda, Jakob Šerak \i. Čemšenika, Matej Kračman iz Zaline, France Jurinan z Vač; Šiinen Lomsek iz Cerkelj, Blaž Tramšek iz Kerškega, France Zajec iz Planine (Stockendorf), France Schunbrun iz Mellike, Jernej K i m o v e c iz Lašč, Janez P e r iz Srednje vasi, Janez P okorn iz Logatca, Leopold Zupin iz Hutedernice, Janez Jerše iz Postenj, Jožcf Benedek iz Hrenovice, Kanper Jliovat iz Bleda, Alojzi Jerše od Št. Lorenca.