Št. 20.
V Gorici, 14. maja 1915.
Leto 'VI.
„Jfovi	izhaja:
ob četrtkih popoldne.
Rokopisi naj se pošiljajo do srede zjutraj na uredništvo v Gosposki — ulici št. 6, drugo dvorišče. —
Odgovorni urednik: Anton Šinigoj. Tiska ,,Narodna Tiskarna" v Gorici.
= „V®vi €«»“ stane; =
za celo leto ....... 4 K
„ Nemčijo................... 5 „
ostale dežele............ 6 „
„ posamezne štev. . . 10 vin.   Oglasi po dogovoru. -----------------
Upravništvo jje v Gosposkr ulici št. 6
drug# fdvorišče.
LastnikJ: Konsorcij »Novega Časa« v Gorici.
Italija — i
Dunajski listi so pričeli od pondeljka sem naenkrat pisati c zelo resnem razmerju med Italijo in nami. Kdor je pazljivo sledil navidez neznatnim vestem iz one strani, si belil glav« nad prazninami po naših listih na mestih, kjer se je govorilo o Italiji, ta si je seveda že davno napravil
svojo več ali manj -  neprimerno sodbo,
seveda samo zase. Zato se on ne čudi, če bere naenkrat po celih mesecih, da je stvar postala precej kočljiva in prav kritična, )	--
1 hotelo spraviti Italijo na stran velesil trojnega sporazuma. — Del italijanskih listov je pisal proti nam ostro in brez prave mere, da bi tako razburil strasti italijanskega ljudstva proti Avstro-Ogrski. To gibanje seje razprostrlo daleč okrog po italijanskem kraljestvu. Posebno dijaki in velik del naobražencev so prežeti tega duha. Dogodki v Ouarto in z velikim navdušenjem pozdravljeni govor d’Annunzijev, čigar ost je bila posebno proti Avstriji naperjena, so jasen dokaz za agitatorsko ro • vanje, ki se je zapričelo v Italiji proti nam. Resnica je, da sta se kralj in vlada raje odtegnila slavnosti v Ouarto, katere bi se bila prvotno udeležila. Bilo pa bi popolnoma zgrešeno, če bi opazovali gibanje, ki se je polastilo dela italijanskega naroda, za nepomembno in brez važnosti. To gibanje je zdaj doseglo višek razgretosti in ni da bi tajili njegove resnosti. Vendar pa trdno upamo, da se posreči italijanski vladi obvladati to gibanje.« Taka ta uradni glas, ki pove mnogo in pravzaprav vse, kar treba vedeti vsem brez izjeme, ko bijejo odločilne zgodovinske ure nele za našo ožjo in širšo domovino, nego tudi za usodo in lice cele Evrope. Kar pišejo drugi -isti, to je le razlaga za — občinstvo, ki pa tudi pojasnuje trenotne razmere.
'I ako piše »N.	Fr.	Pr.«	v	pondeljek
10. t.m.: »Ugodna	poročila	o	nadaljujem
po. eku gališke bitke, oprostitev ogrske zemlje in potisnjenje ruske armade čez Karpate nam dajejo zaupanje, da bosta avstrijsko-cgrska in nemška armada kos vsakršni nalogi, ki bi jo jim mora napr-dl potek dogodkov. — Zvezni cesarstvi imata ne glede na premembe že od po-četaa en sam smoter trdno pred očmi, da olj ni jota svojo posest m ustvarita podlago za trajen mir.	Ta	svoj	smoter bosta
dosegli in nič ju ne	bo	moglo	odvrniti od
tega.
Položaj, ki se je razvil med Italijo in zveznima cesarstvima, je resen.
Vendar pa bi vkljub resnosti položaja danes še ne hoteli opustiti vsakega u-panja, da se vendarle posreči italijanski vladi premagati zavezniškima državama sovražno razpoloženje.
Tudi tekom treh zadnjih desetletij je moralo razmerje med Italijo in cesarstvima vedno premagovati nasprotovanja In vendar se je ohranil mir, ker je bil vpliv trezne politike silnejši od nevarne čustvene politike.
Resncba v občevanju med Italijo in obema cesarstvima se je povečala v tre-notku, v katerem se tako sijajno izkazuje vojaška moč obeli cesarstev.«
Slično se izražajo i drugi avstrijski listi. Iz vseh odseva skrb in resnost, a tudi odločnost do — skrajnosti. Znak, da stoje za njihovimi izjavami — vplivnejši, odločilnejši krogi. Vsi zato izražajo upanje, da ostane Italija mirna in pomiri nemirne duhove.
Avstrijski listi.
»\Vien. Allgem. Ztg.« piše 10. t. m.: Od početka te vojske se je pojavilo v Italiji proti Avstriji naperjeno gibanje, ki ie
Nabori od 18. do 50. leta.
C. kr. okr. glavarstvo v Gorici je izdalo razglas, v katerem naznanja nov nabor črnovojnikov od 18. do 50. leta. Izvzeti so le letniki 1873—1877, 1891, 1895, 1896. V razglasu se glasi:
Pregledovanje črnovojnih obvezan-cev bivajočih v političnem okraju gori-škem ter rojenih v letih 1878 do 1890, 1892, 1893, i 894, 1897 in 1865 do 1872 se bo vršilo v času od 14. do 22. maja 1915 leta..
Črnovojniki rojstnih letnikov 1865 do 1872 morajo priti na pregledovanje ne glede na to so-li svojčas služili v vojakih ali ne.
Na pregledovanje niso dolžni priti:
a) očividno nesposobni;
b) državni uslužbenci, železniški nameščenci člani županstva in občinski tajniki;
c) v par. 29. vojneoa zakona imenovane osebe (posvečeni duhovniki, nameščenci v dušnem parstirstvu ali v duhovnem učiteljstvu, kandidatje duhovniškega stanu zakonito pripoznatih cerkvah in verskih družb;
d) zdravniki (doktorji medicine);
e) tisti ki so zaradi kake hibe. ki dela človeka za vsako delo nesposobnega, sploh oproščeni črnovojne dolžnosti, ako imajo črnovojno doslužnico ali črnovojno oprostilno izkaznico, oziroma so bili že svoječasno izbrisani v nabornem seznau-ku. —
Oni, ki bodo na pregledovanju spoznani za sposobne, bodo morali odriniti v službovanje še isti dan.
Pregledovanje se bode vršilo v Gorici, via Scuola agraria št. 1. pričenši vsaki dan ob 7. uri dopoludne pred dvemi komisijami, kojih ena bo poslovala v 1. nadstropju druga pa v 11. nadstropju in sicer v nastopnem redu;
Za mesto Gorico od 14. do 17. maja, in sicer 14. maja: letniki 1878 do 1885.
15. maja letniki 1886—1890, 1892, 1893, 1894.
16. maja: letnik 1897.
17. inaja: letniki 1865—1872.
Za okolico;
V torek, dne 18. maja t. 1. za občine-Št. Andrež, Bilje, Čepovan, Dornberg, St. Ferjan.
V sredo, dne 19. maja t. 1. za občine: Grgar, Ločnik, Miren, Opatjeselo, Ozeljan.
V četrtek, dne 20. maja t. 1. za občine: Osek, Prvačina, Št. Peter, Podgora, Vrtojba (komisija št. 1) in Kojsko, Renče, Šempas, Tribuša (komisija št. 2).
V petek, dne 21. maja t. 1. za občine: Solkan. Sovodnje, Trnovo, Vogersko, Gaber je, Goijače (komisija št. 1) in Črniče, Dol-Otlica, Ajdovščina, Kamnje Sv. Križ, Velike Zabije, Skrilje, Vrtovin (komisija št. 2). —
V soboto, dne 22. maja za občine: Lokavec, Rihemberk, Šmarje, Ajba, Anhovo, Avče komisija št. 1) in Bate, BanJ-šice, Kanal, Deskle, Kal, Lokovec, Ročinj (komisija št. 2).
Svetovna voiska.
Naši prodirajo neprestano Rusi se umikajo.
Naše prodiranje v zahodni Galiciji v Karpatih, ob Visli in na Poljskem se vrši neprestano dalje, česar je vesel vsak patrijot.
Položaj je sedaj tak:
Zmaga naših čet v zahodni Galiciji je pričela vplivati tudi na bojno črto na Rusko Poljskem. Rusi se umikajo iz močno utrjene fronte ob Nidi. Med Vislo in Karpati po navodilih avstrijskega vojnega vodstva in pod poveljstvom nemškega polkovnika pl. Mackensena bojujoče se avstrijske in nemške čete so komaj po osemdnevnem delu izvojevale uspeh, ki bode brez dvoma močno uplival na na-daljni potek vojske.
Pozabiti ne smemo, da je položaj danes bistveno drugačen, kakor po oktober-skih bojih, ko so zvezne čete prodrle do srednje Visle in čez srednji in spodnji San. Takrat je rusko vojno vodstvo razpolagalo z neizčrpljivimi silami; nad milijon svežih čet je bilo na severu in jugu pripravljenih za boj. Danes so razmere drugačne. Uničenju desete ruske armade v Mazurih so sledile četrtmiljonske ruske izgube v Karpatih in sedaj stojimo skoro pred popolnim uničenjem tretje ruske armade. Poleg tega preti velika nevarnost tudi 8. ruski armadi.
V takih razmerah je skoro gotovo, da bomo v kratkem času mogli doseči črto San z upanjem, da tudi tam končno vržemo Ruse nazaj. Vsekako pa moramo na tej močno utrjeni obrambni črti računati z zelo trdovratnim odporom sovražnika. Sedanji boji zahodno od Sana se z ruskega stališča vrše le zato, da se pridobi na času; Rusi zbirajo ob Sami znatne sile in izpopolnjujejo tamošnje utrdbe.
Kako daleč se bodo Rusi umaknili na južnem Poljskem, ni težko uganiti. Odpor ob Czarni je skoro nemogoč, ker smo mi že prekoračili spodnjoVisloko; prihodnja obrambna črta leži v nadaljevanju Lysago r e (Kielce) do izliva Sana v Vislo. Tako ustvarjena nova ruska fronta bo pa zahtevala tudi novo razvrstitev ruskih čet na srednjem Poljskem.
V jugovzhodni Galiciji ima armadna skupina Pflanzer hude dneve. Rusi poskušajo udreti med Dnjestrom in Prutom skozi Bukovino, da bi prišli za hrbet našim četam v jugovzhodni Galiciji. Upajmo, da se jim to ne bo posrečilo. Močan ruski napad proti Črnovicam je bil na državni meji odbit s težkimi izgubami za sovražnike.
Ruske izgube so po našem uradnem poročilu z dne 10. t. m. velikanske.
Število ujetnikov zahodni Galiciji se je povišalo na 80.000; prišteti se mora še nad 20.000 ujetnikov, ki so bili ujeti med zasledovanjem v Karpatih. Ruska III., armada, ki so jo sestavljali 5. zbor, 9., 10., 12., 24. in 8. kavkaška kakor tudi več rezervnih divizij, je torej izgubila sama približno 100.000 ujetih mož. Ce priraču-namo še število mrtvih in ranjencev, lahko smatramo skupno izgubo z vsaj 150 tisoč možmi. Od dozdaj še nepregledne množine vojnega materijala smo našteli dozdaj 60 topov in 200 strojnih pušk.
Kie so naše čete? Naše uradno poročilo z dne 12. t. m. se glasi: Poraz ruske tretje in osme armade se povečuje od dne do dne. V nerednih kolonah, deloma v razhodu, se vale čete in tren teh armad v smeri proti Jaroslavu, Pžemislu in Chy-rowu. Iz ozemlja Sanok—Lisko proti vzhodu bežeče močne sovražne sile napadajo z juga naše kolone, ki so prodrle preko Baligroda in Polane. Zmagovite čete so prekoračile v nadaljnern zasledovanju dolnjo Wysloko in zavzele Ržežow. Dynow, Sanok in Lisko so v naši posesti.
Vsied dosedanjih izrednih uspehov v zanadni in srednji Galiciji, je pričela omahovati sedaj tudi ruska karpatska trcnta vzhodno od Užoškega prelaza. Nemške m avstrijske čete so sedaj tud; tu na vsej tren: i v r upadu in §ovra?.;n, pri Jurki, v v''Hini uraue in Oporski Tiubm na umikanju. Kgvfcrno od \ L-... so prodrle naše čete pteko Nide.
V jugovzhodni Galiciji so močne ruske sile prodrle preko Dnestra v smeri na Horodenko. Naše čete so zapustile
ke. Boj se tam še nadaljuje.
Na severu se bejejo večji in manjši, toda neodločeni boji.
Na zapadu.
Tu se zdi, da ponekod napadejo Francozi, ki pa morejo le tupatam vreči Nemce iz okopov. Pri Ypernu napredujejo Nemci, ki obstreljujejo zopet in zopet Diinkirchen. Nemško uradno poročilo 12.
t. m. se glasi:	...
Sovražni letalci so obmetavali včeraj (t. j. 11. t. m.) belgijsko mesto Brugge z bombami, ne da bi napravili kako vojaško' škodo.
Vzhodno od Yperna smo zavzeli neki) važno, od škotskih planincev branjeno višino. Diinkirchen smo zopet obstreljevali. Vzhodno od Dixmuidna smo sestrelili neko angleške letalo.
Med Cli3jrency in Neuville (v gzem-lju severno od Arrasa) od Francozov v zadnjih dneh zavzeti jarki, se nahajajo še
v njihovi posesti. V ostalem so bili tudi včeraj vsi prodorni poizkusi sovražnika zaman. Njegovi napadi so bili naperjeni predvsem proti naši postojanki vzhodno in jugovzhodno od Vermellesa, proti Lo-rettski višini, krajema Ablain in Gharen-cy, kakor tudi proti našim postojankam severno in severovzhodno od Arrasa. v st napadi so se razbili od najtežjih izgubah za sovražnika.
Poizkus nasprotnika, da bi nam iztrgal Hartmamvsvveilerkopf (Alzaciji) se Je izjalovil. Po močni artiljerijski prepripra-
vi so francoski alpski lovci sicer udrli' našo, na vrhu se nahajajočo kult, a so . takoj zopet pregnani iz nje.
Nemžki podmorski čoln potopil eden največjih angleških pari\lkov. — Blizu 1500 potnikov utonilo.
Grozna nesreča se je zgodila 7. t. m. popoldne ob irski obali. Nemški podmorski čoln je tu potopil največji in najlepši angleški parnik »Luzitanija«, na katerem je bilo nad 2000 oseb, med njimi znameniti Američani, kakor miljonar Vanderbilt in drugi, ki so se iz Amerike vozili na Angleško. Nemci so izvedeli, da ladja vozi seboj za 400 miljonov zlata, streliva ter da je oborožena s.topovi. To pa Angleži nikajo. Ladja se je kmalu potopila. Spustili so sicer v morje rešilne čolne, a teh se je mnogo potopilo, tako da je med 2160 osebami utonilo 1500 potnikov. Na ladji je
bilo 188 Američanov. Amerika je vsled tega strašno razburjena. Ameriški predsednik Wilson je bil potrt, ko je čul o nesreči. Ne ve se še, kaj ukrene Amerika, toda zanimivo je, da je Wilson govoril na shodu 4000 ljudi, kjer je dejal: Če tudi Združene države žele ohraniti mir, nameravajo le poskusiti, da Nemčijo prepričajo o krivici te žaloigre.
V Ameriki so bile proti Nemcem demonstracije, kjer so nekaj Nemcev do nezavesti potepli. Tudi na Angleškem razbijajo ljudje nemške trgovine in hiše. — Ne potrjuje se pa še vest, da bi bila Amerika poslala Nemčiji ostro noto.
Politične vesti.
Dogodki v Italiji.
Garibaldinska slavnost.
Dne 6. maja se je v Qiiartu pri Genovi vršilo odkritje Garibaldijevega spomenika. Slavnost bi bili imeli posetiti tudi kralj in ministri. Joda to se ni zgodilo, kar se je smatralo ugodno znamenje za mir. Na slavnosti je govoril slavnostni govor italijanski pesnik d’Annunzio, čegar smisel je bil za vojsko. Natančnega smisla in besedila tega govora ni mogoče dobiti in ne prinesti. B  ------ ^	-
Posvetovanja v Rimu.
»Pester Lloyd« poroča iz Rima dne 8. t. m.: Avstrijski poslanik baron Mac-cliio je došel kmalu po deseti uri v zunanji urad in je imel kratek razgovor z zunanjim ministrom Sonninom. Pozne je -sta prišla tajnik kneza Biilovva in francoski poslanik. Popoidne je Sonnino sprejel romunskega poslanika Ghiko in od 5. do pol 6. je imel knez Biilow razgovor z njim. Za danes je zopet sklicana seja ministerskega sveta.
Veiika posvetovanja so rastala, ko Je došel v Rim Giolitti, bivši min. predsednik, ki je na glasu, da hoče ohraniti mir. Bil je v avdijenci pri kralju, govoril s Sa-landrom in drugimi. Govorilo se je že, da bo vrgel sedanjo vlado, ki je za vojsko. Toda doslej se to še ni zgodilo. Napetost je vsekakor velika. Najnovejša poročila pravijo:
Rini, 12. (Kor.) »Agenzia Stefani« poroča: Ob 10. dopoldne se je pričela seja ministerskega sveta, ki so se je udeležili vsi ministri in ki je trajalo do 1 popoldne. Po končanju ministerskega sveta objavljeni komunike vsebuje nekaj sklepov običajnega značaja.
Kakor poroča »Giornale dTtalia«,^ je razširjeno mnenje, da je vlada sklenila, stopiti pred zbornico, prepuščajo ji, da se izreče o položaju,
Berlin, 12. (Kor.) Glasom neke brzojavke lista »Berliner Zeitung um Mittag« iz Rima, so vse vesti o kaki kabinetni krizi prezgodnje .Kar se zamore reči z nekako gotovostjo, je, da vlada, kralj in Giolitti v zadnjem času trezno razmišljajo o položaju.
Rim. 12. (Kor.) »Agenzia Stefani« poroča: Novi ruski veleposlanik pl. Giers, je prispel semkaj.
Monakovo, 13. Današnja »Miinchener Neueste Nachrichten« poročajo iz Rhj)^ da je Biilow v imenu Avstrije in Nemčije sporočil vladi nove in zelo važne predloge. — Isti list poroča iz Lugana v Švici, da pogajanja v zadnjih 24 urah dajo možnost, da se ohrani nevtralnost.
Italija in Turčija.
Kakor poroča nemški list »Vossischc Zeitung« je Italija protestirala v Carigradu proti temu, ker je turška vlada v I rl-polisu s pomočjo svojih častnikov in vojakov podpirala upor. Italija bo zato naj-brže anektirala otočje Dodekanos.
Italija v Albaniji.
Grški listi priobčujejo: Italijani so izkrcali zadnje dni 60('0 mož v Valoni, kar je Albance še bolj vznevoljilo proti Italijanom. kakor so že vznevoljeni.
* *
Švica, ki je takoj ob začetku sedanje svetovne vojske mobilizirala svojo vojno moč, da ohrani svojo nevtralnost, je decembra del teh čet izpustila domov na dopust. Sedaj pa poročajo, da je Švica zopet poklicala za 10. t. m. pod orožje 6. divizijo in zasedla meje.
Srbija. 0 razburjenju v Srbiji so poročali vsi listi. Baje hoče Pašičeva vlada odstopiti. Kaj je vzrok tej razburjenosti, nam pove naslednje poročilo, ki je je prinesla „Vossische Zeitung" 10. t. m. iz Kodanja. Tam poroča o Srbiji ter nato pravi :„ „Reč“ (ruski list) piše: »Poročali smo že, da je dogovor trojnega sporazuma z Italijo povzročil v Srbiji veliko razburjenje. Srbsko javno mnenje vidi očividno v naraščajočem vplivu Italije in v pomnoževanju njene posesti ob Adriji nevarnost za Srbijo. Prejšnji srbski mini. predsednik Stojanovič in profesor Bjeltč sta došla v Petro grad. V svojih razgovorih z našimi (ruskimi) diplomati sta dokazovala srbska odposlanca, da prepustitev Dalmacije Italiji oškoduje najvažnejše »srbske koristi in lahko povzroči, da se Srbija sprijazni z Avstrijo." — Nato list poroča, da so srbskima odposlancema Rusi zagrozili, naj Srbija miruje, če hoče sebi dobro. Slovanofilski krogi, kamor sta se obrnila na pomoč, so bili hladni.
Bolgarija. Doslej je bila Bolgarija nevtralna. Ali tudi ostane? Če ne, kam se nagne? Naj navedemo naslednja poročila, ki podajo saj nekaj jasnosti. Iz Sofije se poroča 29. aprila: Posebnega poročevalca francoskega lista »Petit Parisiena« je sprejel v avdijenci bolgarski ministrski predsednik Radoslavov. Radoslavov se Je tako-le izrazil: »Do sedaj smo držali strogo nevtralnost, ki je odgovarjala bolgarskim interesom. Z zadnjo akcijo zaveznikov proti vzhodu je pa za Bolgare ustvarjen nov položaj. Bolgarija vidi možnost, da uresniči svoje nacionalne ideale. Bolgarija bo svojo dolžnost izpolnila, da doseže svojo nacionalno politiko.«
Za nedoločen čas je prekinjen železniški dogovor med Bolgarijo in Turčijo. Kot vzrok se navaja napad na polotok Galipoli.
Radoslavov je tudi povedal, da je Bolgarijo z vsemi sosedi v prijateljstvu, celo s Srbijo so se razmere izboljšale.
Bolgarska je začela klicati na orožne vaje več letnikov rezervistov.
Kaj stori Grčija? Ni preteklo še niti dosti tednov, ko je grško vlado vodil Ve-nizelos, mož, ki je hotel za vsako ceno pomagati Francozom, Angležem, Rusom. Srbom proti Turčiji in Avstriji. Grška na] bi dala Solun popolnoma na razpolago Francozom, da bi uvažali v Srbijo strelivo, živež in vojaštvo. Na razpolago bi bila morala pa dati tudi brodovje in vojaštvo proti Turkom. Kralj Konstantin je to preprečil, vrgel Venizelosa in nastavil Gu-narisa za min. predsednika. Toda ta se je takoj zopet začel pogajati s triplentento. Izprva je zahteval veliko odškodnino, posebno varstvo proti Bolgariji. Dunajski list »Neue Freie Presse« z dne 8. t. m. pa poroča, da se grška vlada že v mnogo-čem vdala in da hodi že popolnoma po potih Venizelosa. Zdi se, da bo kmalu zopet prišel na krmilo pregnani Venizelos.
Kitajska in Japonska sta se pobotali Kitajska je v zadnjem trenutku sprejela japonske zahteve. Tako je Kitajska prišla popolnoma pod oblast Japoncev, ki so tako gospodarji največje države na svetu, japonska je sklenila s Kitajsko zvezo, kar pa je v resnici le odvisnost, ter se oboro-žuje dalje z vso silo. Tako bo evropska vojska koristila le rumenemu plemenu ter ga ojačila za poznejši boj proti Evropi.
Kolonom se odpovedujejo pogodbe!
O tem je izdal dež. odbor naslednji razglas: Poleg dicšlih informacij imajo baje nekateri izmed veleposestnikov naše dežele namen, odpustiti svoje kolone, ker se boje, da bi se sedaj veljavne pogodbe s močjo zakona podaljšale avtomatično za nadaljnih šest let, ako se ne izvrši formal na odpoved v predpisanem roku po 25. čl. zakona z dne 24. maja 1914., to je do 11. maja. In ravno v tem lučaju bi se vrgle na cesto veliko število kolonskih družin poleg vseh drugih neprilik vojnega časa. Treba torej preprečiti napačno razlaganje tega zakona. Kolonski zakon nima namena, odpraviti sedanje pravno razmerje, obstoječe med gospodarjem in kolonom, marveč urediti je v tem pogledu, da se o-nemogočijo eventualne zlorabe. Ako torej v pogodbah ni dispozicij, ki bi vzroča-le dostop zlorabam, potem ni povoda, preminjati razmerja med gospodarjem m kolonom. Vsled tega je irelevantno, ali se
obstoječa pogodba podaljša formalno ali molče, glede na dispozicijo § 15. kolonskega zakona, ki previdevajo pravico odpovedi, kadar se v osebnih razmerah kolona, njegove družine ali v gospodarstvu pokažejo premembe in sicer take, ki izključujejo1 možnost, da bi se izvrševale pogodbene obveznosti; tako na primer, kadar je število delavnih moči postalo prešibke1. Glede na to se sme pričakovati, da veleposestniki tudi iz patriotičnih čustev ne odpovedo pogodeb svojim kolenom in si ne nakopljejo težke odgovornosti, da še poostrijo že tako hude posledice vojne. _______________________________
Novice.
f Prof. Matko Mandič, državni in deželni poslanec Istre, je umrl sinoči v Trstu po dolgi in mučni bolezni. Bil je zastopnilk istrskih Slovencev; vnet naroden delavec. R. i. p.
Sprememba dekanata. Kuraciji Li-
bušnje in Drežnica, ki sta spadali doslej pod dekanat Tolmin, sta odslej v kobariškem dekanatu. — Kuracija Gor. Trebuša, ki je doslej spadala pod goriški dekanat, spada odslej pod tolminski dekanat.
Prestolonaslednik lastnoročno pripel svetinjo junaškemu goriškemu Slovencu.
Alojzij Trampuž iz Temnice na Krasu služi kot saper pri 3. bataljonu na severnem bojišču. Te dni je pisal domov svojim dragim, da mu je 20. aprila sam presvetli prestolonaslednik lastnoročno pripel na prsi hrabrostno srebrno svetinjo 2. razreda, ki si jo je prislužil ravno na veliki petek. Bog živi vrlega slovenskega junaka!
Promet zasebnih avtomobilov — ustavljen. Uradno se poroča: Promet zasebnih avtomobilov v ozemlju med zahodne mejo '1 rsta in Primorja do črte Bohinjska Bistrica, Hotavlje—Trata, Dolenji Logatec-Postojna, Št. Peter, II. Bistrica se ima dc nadaljnih ukrepov ustaviti. Zasebne avtomobile, ki bodo po tem ozemlju vozili, bodo ojaške straže ustavile. Turistcvski promet in fotografiranje je v tem ozemlju prepovedano.
Dr. Gregorčič postal deželni odbornik namesto dr, Frankota. Dr. Franko je odstopil kot dež. odbornik in napravil prostor dr. Gregorčiču. Dež. odbor se je sestavil L oktobra I. 1913. Tedaj je bil izvoljen dr. Gregorčič za odbornika, dr. Franko za namestnika. Tedaj je glasilo tedanje liberalne stranke »Soča« pisala: »Nova deželna odbornika slovenska, ki bosta izvrševala jiosel deželnih odbornikov sta: svetnik Dominko in dr. Franko. Slednji je izvoljen sicer le za namestnika dr. Gregorčiču, ki je izvoljen za pravega deželnega odbornika, ali dr. Gregorčič je bil izvoljen na to mesto samo radi tega, da ga more deželni odbor poslati v deželni šolski svet izmed članov deželnega odbora; v deželnem šolskem svetu je pa dr. Gregorčič po sodbi Slovenskega khuba kot veščak na šolskem polju potreben. Odbornik bo torej dr. Franko, dr. Gregorčič ne bo odbornik tudi v slučaju, da bi ne bil več državni poslanec.« »Edinost «pa 12. t. m. piše: Dr. Franko pa je sedaj iz svojega lastnega nagiba odstopil svoje mesto dr. Antonu Gregorčiču, ki že izvršuje svoj deženoodborniški posel.
Vseh nas dolžnost! Samo še dobre tri tedne je do žrebanja velike loterije »Slovenske Straže« v korist ubogim slovenskim otrokom, invalidom in vdovam padlih junakov. In Slovenci ne bi imeli toliko zavesti, da ne bi takoj pokupili vseh srečk, katerih namen je tako blag? Vsi, ki smo še doma, tekmujmo, da se vse srečke že tekom tedna prodajo. To bo najlepši naš pozdrav junakom na bojnem polju! Naši junaki so za nas vsak dan v smrtni nevarnosti, mi pa bi ne imeli toliko srca, da bi se jih sedaj, ko se nam nudi prilika, da jim dejansko1 izkažemo svojo ljubezen, ne spomnili? V prvi vrsti so poklicana slovenska županstva, da takoj store svojo dolžnost. Na delo naši vrh občinski tajniki 1 Prečastiti župni niadi naj namen »Slovenske Straže« pi iporo-čajo slovensko učiteljstvo, dijaštvo naj poseže takoj v najživahnejšo agitacijo. Naši denarni zavodi, naša gospodarska društva, ali tudi Vas ne klRe dolžnost do ljudstva, iz katerega ste izšli. Ali i sploh kak naš slovenski denarni zavod naše gospodarsko društvo, ki no sedaj zaspal svojo dolžnost? Nasa društvena ,>CSebno naše mladenke v
izobraževaUiili drufvili. Marijinih drui-L h vse se zganite, da bodo oči naših junakov ob uspehi »Slovenske Straže« veselo Sijale. Podružnice »Slovenske Straže« tekmujte med seboj, katera bo v naredila za uspeh »Strazine« £°ICIVU Vsem, katerim je mar ljudstvo m Mter im ljubezen do ljudstva ni prazna beseda: Osnujte takoj v vsaki župniji agitacm odsek naših mladenk in drugih, ki naj te-
kom tedna preskrbi, da bc povsod naročenih kar največ srečk. Vrednost dobitkov je vendar tudi nekaj; vseh skupaj_20.000 kron, glavni dobitek v vrednosti 5000 K, in kar je največ vredno, izbera dobitkov je tolika, kakor pri nobeni drugi loteriji. Srečka pa velja samo 1 K. Stopite okolu svojih prijateljev in znancev, nagovorite jih, naj vam dajo kronico za loterijo, zapišite si njihova imena, potem pa po poštni nakaznici takoj vsaj za 10 srečk skupno pošljite denar na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljani, nakar dobite po pošti srečke, katere razdelite med one, ki so jih naročili. Tam pa kjer prodajajo prodajalne in trafike srečke jih ondi kupite! Žrebanje je že 31. maja. Ne čakajte do zadnjega tedna, ker sicer pisarna ne bo zmogla dela Sedaj v vojnem času se tudi pošiljanje denarja ne vrši takio hitro kot sicer, i.i zadnje dni bi se lahko zgodilo, da denar pisarna pravočasno ne dobi. Vseh nas dolžnost je — takoj storiti svojo narodno dolžnost!
Umrl je mcž ... Tako globoko nas je zadela vest o smrti pok. nadučitelja F. Simčiča, da se šele zdaj popolnoma zavedamo, kaj smo izgubili z njim. Kot učitelj naroda je bi vzoren vzgojitelj. Živel je šoli z vso dušo, z vsemi svojimi močmi. Z neumornim trudom je vzgajal mladino v zdrav, krepak rod na novi biljansla šoli (ki se je preuredila po njegovi in g. župnika Ludovika Kumarja zaslugi) na Dobrovem skozi celih dvajset let, tako, da je postal vzgled in ponos učiteljskega stanu. Njegovo največje veselje je bila glasba. Kot med. organist je povzdignil cerkveno petje do višine in se po-vspel do enega najboljših organistov na I 'rimerskem. Poživil in gojil je pravo narodno petje in s svojim mešanim zborom proizvajal najtežje skladbe. Na cerkvenem polju je sodeloval z vzorno složnostjo z domačim g. župnikom, ki je izgubil v njem najboljšega prijatelja, pri vseh cerkvenih opravilih z nesebično vestnostjo in ljubeznijo. A njegovo delovanje še ni izčrpano. Kot pristaš S. L. S. je neutrudljivo deloval za gospodarsko povzdigo zapadnih Bricev, organiziral in vodil je izobraževalna društva in delal ves prosti čas za d o m a č o posojilnico, ki občuti sedaj nenadomestno izgubo. A pri vsem tem tih, skromen, preudarjen. ljubezniv. P 1 e m e n i t značaj vedno in povsod, da ga ni ljubilo le ljudstvo. ampak tudi njegovi politični nasprotniki. Teda najlepše je pokazal to svojo plemenitost v težki in mučni bolezni, ko ni prišla preko njegovih ust pritožba, ko je prenašal najgroznejše bolečine s popolno udanostjo v Boga. Vsak dan je željno prejemal sv. obhajilo in opravljal celo na bolniški postelji devetdnevnico k sv. Jožefu. Tik pred smrtjo je bil še obhajan in umrl tiho. mirno in lepo smrt. Zapušča razžaloščeno vdovo in dva otroka. Spa-vaj sladko, zlata duša!
Smrtna kosa. V nedeljo je umrl v Gorici g. Ivan Kraševec, učitelj na slovenski šoli Podturnom, star 55 let. Bil je rodom iz Medane. Pogreb je bil v torek t. m. N. p. v m.!
V Gorici je umrla soproga profesorja Franca P o v š i č a, gospa Ana P o v š i č, rojena Podgornik. Umrla je ravno na drugo obletnico svoje poroke. N. p. v m.! G. soprogu in celi družini naše sožalje!
V goriški bolnišnici usmiljenih bratov je umrl g. Jakob Pirih, predsednik Kat. slov. izobraž. društva v Cerknem, poslovodja »Kmet društva« in obč. starešina. Njegova izguba je težka za našo organizacijo v Cerknem. Naj počiva v miru!
Poroka. V soboto 1. t. m. se je poročil v Rihembergu g. Franc V a 1 e n č i č, poslovodja hranilnice, z g. lončko S t e-g o v e c od Sv. Martina. Vse najboljše mlademu paru!
Vcjaška vest. Za nadporočnika v rezervi ]<. imenovan rez. pioročnik pri topničarjih g. Bogumil B e r b u č, c. kr. na-lnest. koncipist v Gorici. Nadporočnik Je postal g. dr. Ant. Š a p 1 a, voj. poveljnik na goriški postaji.
Poročnik v rezervi je postal g. Maks Kosovel iz Sela na Vipavskem, službujoč pri 47. pešpolku.
Laški državljani se vozijo doinov v Italijo. Iz Trsta se je v ponedeljek in torek odpeljalo več vlakov laških podanikov, regnicolov, ki se vračajo v domovino. Tudi iz Gorice so se te dni odpeljali.
Avstrijski bogoslovci se vračajo lz Rima. Avstrijski bogoslovci, ki študirajo v Rimu bogoslovje na takozvanem »uer-rnaniku«, so se pret. dni vračali domov v Avstrijo. Enako tudi bogoslovci, ki so nemški državljani. V soboto sta prispela v Gorico dva gospoda. V nedeljo sta se odpeljala.
»Mrtvi« se je oglasil. Anton Kurinčič iz Iderskega št. 8. je bil v seznamu izgub št. 124 naveden kot mrtev. Vsled tega so opravili za njim dama mrtvaške
obrede in tudi na sodniji je bila že zapuščinska razprava o njegovi zapuščini. Dne 6. marca pa je Anton Kurinčič pisal iz Rusije svoji sestri .Pismo je došlo 7. maja. Vjet je bil 20. decembra. Nahaja se v As-liabadu, Turkerstan Asjat. — Sedaj je seveda zapuščinska razprava brez pomena.
Po 5 mesecih se je oglasil iz Rusije.
Iz ruskega vjetništva je pisal domov Aioj-zij Gregorčič iz Drežnice. Služil je pri d. domobr. polku. Že od 24. decembra ni bilo o njem nobenega glasu. Piše. da se nahaja v mestu Karakaia, gubernija Za-kaspia. Pravi, da je zdrav in da je pisa! že mnogo pisem, katerih pa domači niso piejeli. Torej potrpljenje in pogum!
lz ruskega vjetništva so se oglasili sledeči Vipavci:	Albin Vrtovec in
Henrik C u k iz Velikih Žabelj (27. dp.
2 stot.) Pišeta, da se peljeta v vjetništva proti široki Rusiji. Dalje Ciril Vrtovec iz Šmarij (Lisjaki (27. dmp. 7 stot) in Fr. Uhelj iz Gaberji (97. pp.) v vjetništvu v Samarij. Iz Dobravelj Franc Vovk (2ti lov. bat.-) v vjetništvu v Simbirsku in L. Novak (27. dpp.) iz Malih Zabelj na poti v rusko vjetništvo. Upamo, da se oglasijo kmalu tudi drugih pogrešanci!
Iz ruskega vjetništva je pisal domov svojim starišem Mihael Besednjak 'iz Pedrij št. 108 pri Rihembergu. Značilna je njegova skrb za dom. Piše: »Najprvo vam pošiljam pozdrave. Naznanim Vam, da sem dobil denar, ki je potoval 6 mesecev; a pisma ne dobim nobenega od vas. Mislim. da delati nima doma kdo. Obdelajte za- eno leto kakor morete. Mislim, da pridem v kratkem času domov. Z BogomT«
Pogreša se že od meseca septembra Valentin Lan go, ki je služil pri 27. domobranskem polku, 16 stot. Kdor bi vedel o njem kaj natančnejega, naj to sporoči njegovi ženi Katarini Lango, Avšje 53, p. Avče.
Izpiti za vrtnarice se bodo vršili 12. junija. Dne 21. junija bo izpit za ročna dela. Priglasiti se je treba tekom tek. meseca.
Slov. kat. akad. tehn. društvo »Danica« Dunaj IX. Liechtensteinstrasse 95/8 prosi one, ki imajo znance-ranjence v dunajskih bolnišnicah, da javijo društvu nji hove naslove, oziroma bolnišnice, v katerih se nahajajo, da jim more poslati slovenske časopise, ki jih ima društvo na razpolago.
Podpisovanje drugega vojnega po sejila. Ob priliki podpisovanja prvega vojnega posojila se je izkazalo kot zelo ne-prilično, da so vlagatelji hranilnic, poso jilnic in drugih denarnih zavodov podpi sovali vojno posojilo s tem, da so za poravnavo podpisanega zneska izročili svojo vložno knjižico. Kdor se misli udeležiti podpisovanja pri drugem vojnem posojilu, stori najboljše, če ga podpiše pri tistem zavodu, kjer ima naložen svoj denar. S tem se prihrani zamudno pošiljanje vlož nih knjižic od zavoda do zavoda, kar po vzroči obilo nepotrebnega dela, podpiso-vatelju pa prizadene precejšnje stroške.
'I udi pride vlagatelj potem veliko poprej v posest svoje vložne knjižice.
Taiovi povzročili ogenj na goriški italijanski gimnaziji. Pref. teden so doslej neznani tatovi vlomili v nemško gimazijo v Gorici, odnesli več denarja in važnih papirjev. — V noči od sobote na nedeljo pa so vlomili tatovi v laško gimnazijo kjer so tudi pobrali nekaj denarja. Nato so znesli na podstrešje gimnazijske kata loge in ž njimi zakurili. Ogenj se je kmalu oprijel in nastal bi bil velik požar, da niso ognja pravočasno opazili. V nevarnosti je bila licealna knjižnica. — Res čudno, da so znesli na podstrešje gimnazijske kata loge.
Kako se bo odslej razdeljevala moka? Odslej se bo moka razdeljevala na glavarstvih za občine po deželi.
Združena knjižnica S. K. S. Z. in S. D. Z. prosi vse one, ki imajo že več ka kor i mesec izposojene knjige, da jih v r-n e j o ali pa, da se zglasijo pri knjiž ničarju v soboto popoldne. — Posebno opozarja one, ki gredo k voja-kicm, da vrnejo izposojene knjige pred odhodom. Ce pa kdo izmed teh, ki so že odšli k vojakom, ni prinesel izposojenih knjig nazaj, se opozarja, da to nemudoma store njihovi stariši ali sorodniki. V nasprotnem slučaju ima knjižnica veliko sitnosti glede izterjatve.	Knjižničar.
Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. Na novo so došli Luka Šuligoj, orožniški a-sistent, Jakob Rozin 97. polka, Fran Bo-rič 20 lovskega bataljona, Matija Pavlič, Miha Oblovšek, črnovojnika, Fran Gregorič, topničar. Jakob Marcuzzi, železniške stotnije, Friderik Karaj, enoletni prostovoljec. Med ranjenimi in bolnimi, zadnje dni dcšlimi, se nahaja tudi neki ruski ujetnik, zaznamovan s številko 6776.
Perocid za škropljenje trt. »Goriška zveza« naznanja članom pridruženih za-
drug. da je m o d r a g a 1 i c a pošla, da pa je dobila kot nadomestilo za galico surovi perocid. Naročnike opozarja, da pridejo kmalu po naročeni perocid. Obenem obvešča, da je še nekaj perocida na razpolago. Navodilo za vperabo perocida se bo dalo pri odvzemanju blaga.
Poziv v takojšnje vojaško službovanje. Crmovojniki letnikov 1873 do 1877, ki so bili potrjeni pri zadnjih naborih, bi bili imeli k vojakom 15. maja. V nedeljo 9. t. m. pa je došel ukaz, da morajo takoj oditi.
Nov drobiž. C. kr. korespondenčni u-rad poroča: Ker se je pokazalo, da v prometu se nahajajoči nikelnasti drobiž ne zadošča in ker se kaže osobito v industrijskih okrajih močna potreba po njem, je vlada sporazumno s kraljevsko ogrsko vlado sklenila, da s pridržkom naknadne postavne potrditve te odredbe pusti kovati in izdati drobiž po 10 vinarjev, za vsak slučaj tudi po 20 vinarjev iz novega srebra (zmes 50 odstotkov bakra, 40 odstotkov cinka in 10 odstotkov nikeljna). Izdajati se prične ta denar in sicer lOvi-narski novčič dne 10. majnika, in sicer po neobhodni potrebi in kolikor ga potrebuje promet do, najvišje vsote 20 milijonov kron. Denar bo po velikosti in teži nikel-nastemu denarju popolnoma enak in se bo razločeval le po kovinski barvi in po kovanju reverzne strani.
Srečkanje deželnih obveznic izdanih leta 1888. je dalo ta rezultat; vrsta A. št.
57, 73 in 43 za 2000 K vsaka, št. 49 za 1000 K, št. 97, 93, 21 in 65 za 200 K; vrsta B št. 16 za 2000 K, št. 1 za 2000 K. št.
59 in 79 za 200 K vsaka.
Cene živil v Trstu. Po posredovanju aprovizačnega odbora so začeli na mnogih krajih mesta prodajati krompir po 20 vin. kilogram. Ta ukrep aprovizačne komisije je nasploh ugodno vplival na^ znižanje cene krompirju, ki se je prošlega meseca prodajal po 32 do 36 vin. kilogram. V Trstu bodo zaloge starega krompirja zadostovale do konca maja, ko dobijo prvi novi krompir iz Istre; mesec pozneje pride na trg zgodnji krompir z Goriškega. Letos uvoza iz Italije, Grške in z Malte, odkoder so doslej najprej dobivali novi krompir, ne bo. Kar se mesta ti-če, edina jagnjetina ni predraga, to pa sled tega, ker se je malo kupuje. Enako je s sirom, ki je tudi obdržal primerne cene. Mleko je po 40 vinarjev liter; lanskega julija je bilo po 22 do 28 vin. Jajca sta--nejo po 14 do 16 vinarjev eno. Bali so se višjih cen. Namesto kruha se rabi mnogo polente, ki je izdatna, okusna hrana; zlasti jo uživajo z ribami, radičem (cikorijo) ali paradižniki — na benečanski način. Mestni svet je načeloma sklenil, pritrditi združitvi vse peke kruha v oskrbi apio-vizačnega odbora.
Izkaznice za one, ki smejo ostati v Pulju. Že pred meseci so imeli ostati v Pulju le oni, ki so imeli od oblasti za to izdane izkaznice. Sedaj so te potekle in o-blast bo izdajala nove. Te nove izkaznice pa dobe le oni, ki morajo vsled svojega poklica ostati v Pulju ali pa, ki se izkažejo, da imajo za 6 mesecev hrane in kurjave. —
Meseca avgusta in septembra porotna sodišča ne bodo razpravljala. C. kr.
korespondenčni urad objavlja:	Notranje
in pravosodno ministerstvo je 10. oktobra 1. 1. odredilo, naj se sestava prvotnih imenikov porotnikov odgodi na spomlad 1915. Vsled izurjenja cele črne vojske je mogoče, da radi nastalih izprememb ni mogoče imenikov več rabiti. 6. t. m. se je zato razglasil ministerski odlok, ki določa, naj se sestavijo imeniki po stanju od meseca julija do septembra in se tako skrajša za sestavo določeni rek od stinh na tri mesece. Praktična posledica te odredbe je, da porotnih razprav avgusta in septembra še ne bo.
Klanje živine zopet omejeno. Te dni so izšle tri ministerske odredbe, ki omejujejo prodajo goveje živine, telet, prešičev in kokoši na pet dni na teden. Ostala dva dni je dopuščeno predajati klobase, jeti a, možgane in druge notranje dele. Z dnigo odredbo se smejo molzne in plemenske krave pobijati le s posebnim dovoljenjem in se omeji še bolj klanje telet. 11 etja odredba uvaja gotove vrste legitimacije živinskim trgovcem. Brezpogojno so odpravili zapore, ki so jih glede na promet z živino odredili posamezni okraji in dežele.
Umrlo je v Gorici v času od 25. aprila do L maja 18 oseb, to je 7 v mestu, 7 v bolnišnici usmiljenih bratov in 4 v me stni ženski bolnišnici. Rodilo se jih je v istem času 9.
Kcliko pisem odpošlje vojna pošta? C kr. ker. urad poroča med drugim iz vojnega poštnega urada, da so^ neki dan prešteli vsa vojnim poštam došla pisma Našteli so jih 1,853.820. Marca je bilo po poštnih nakaznicah nakazanih 13,643.93
kron. O božiču je došlo dva in pol milijona vojnih pošiljatev.
Pegasti legar v Avstriji. Uradno naz-glašajo, da je bilo od 25. aprila do 1. maja v Galiciji in Bukovini 165 slučajev pegastega legarja. Na Češkem in Moravskem je bilo 5 slučajev; v vojaških bolnicah in v vjetniških taborih pa so ugotovili 145 slučajev, in sicer pri vojakih ,beguncih in vjetnikih.
Smrt uši! T e x a n n a j b o 1 j še s r e d-stvo zoper nesnažne živalic e. Eden najneprijetnejših pojavov v sedanji vojni so muke vsled nesnažnih živalic, radi katerih morajo naši vojaki veliko pretrpeti in zato izražajo tudi v svojih pismih zelo pogosto in nujno prošnjo, da se jim naj dopošlje zanesljivih sredstev zoper uši. Ušna nesnaga neprestano grozi zdravju vsega prebivalstva, ker razširjajo — kar je znanstveno dokazano — ob-lekne uši bolezen pegastega tifusa, ki nam preti ob vseh naših mejah na severu in jugu in zanese k nam po ranjencih- beguncih in vjetnikih. Obvarovati se ušij, je toraj skoro isto, kakor obvarovati se pegastega tifusa. Imamo pač veliko število zanesljivih sredstev zoper uši, kakor n. pr. olja, mazila in praške, vsa ta sredstva imajo pa to napako, da je njih vporaba zelo komplicirana, ker se morajo ista dobro odrgniti, nasipati in to še celo zelo pogo-stoma, tako da se vporabi ta sredstva pač lahko doma, ne more se jih pa vporabljati na bojnem polju in v strelnih jarkih.
Z iznajdbo »Texan«-a se je našlo toraj sredstvo, ki odgovarja na izvrsten način vsem potrebam na bojnem polju. »Te-xan« je prašek, ki vsebuje zanesljivo učinkujoča olja na tak način, da ista vsled telesne gorkote zanesljivo učinkujejo in pri tem počasi razhlapijo. Ena vrečica »Te-xan«-a obdrži svojo učinkujočo moč skoz 3—4 mesece: perilo in obleka, ki je o-premljena z vrečico »Texan«-a je do te meje tembolj obvarovana zoper nalezenje uši, kolikor dalje časa je vpcrablja. Radi te lastnosti je »Texan« najpripravnejše in najzanesljivejše sredstvo za izgubitev usij na bojnem polju in najzanesljivejše sredstvo proti nalezenju ušij. Sestavlja? j i po navodilih c. kr. štabnega zdravMKa docenta dr. S. G ' C:' s
Izkušnja uCi, a se v gnezdi' obkkna uš v v viku uu'*'.'.no izvzemši svilo, -rako da ima svileno perilo eno gotov«; nepristojnost.
Ce st vporabi toraj pri svlleneftt pe rilu vloge iz »Textn«-a, se lahko z gotov st j o reče, da ta, kateri nosi to perilo obvarovan teh nesnažnih živalic ip to za ves čas. Skoraj jednaki uspeh kot svileno »Burett«-perilo, katero se da napraviti po taki ceni, ki ne presega veliko nabavne cene vportbnega perila iz bombaža.
Priporoča se za toraj tako svileno Burett«-perilo z vlogami »Texan«-a v najbolj razširjeno vporabo.
Kdor ima na bojnem polju kakega svojca, mu bode napravil s pošiljatvijo takega perila največje delo ljubezni.
Kdor pride v dotiko z bolniki, begunci i. t. d. se obvaruje pred nalezenjem in obolenjem, ako nosi tako perilo.
1 vrečka »Texana« stane 50 v, 1 garnitura 1.20 K. Dobiva se v trgovini Hed-ž e t & K^o ritnik. Gorica, Vogal Via ScUole — Corso Verdi. 5.
Po svetu.
Madžarski Judje ukradli Iz Pžemlsla dva polna vlaka.
Na Ogrskem, tej obljubljeni deželi vseh judov, so zopet odkrili čedne stvari. Ogrski list »Pesti Hirlap« piše: »Do sedaj smo brali v ameriških detektivskih romanih, da je izginil vlak brez vsakega sledu, kakor da bi ga požrla zemlja, a končno se je le zvedelo, da je vlak ukraden. Sedanji dogodki za časa vojske so nas poučili, da ni nobena reč nemogoča, pa niti ta, da se ukrade cel vlak. Domobransko vojno sedišče v Pečuhu je odkrilo veliko zlorabo pri dobavi žita za vojsko. Več tednov se je vršila preiskava, katere niti so vodile v Košiče in Miškolc. Dokazalo se je, da so dobavitelji oškodovali erar za več tisoč, in sicer s tem, da so vojaški u-pravi prodali po večkrat eno in isto blago in da so pet ali šeskrat dobili za eno in isto blago denar ter si ta dobiček po bratovsko med seboj razdelili, namreč dobavitelj in njegovo osobje, ki mu je pomagalo pri goljufiji. V Stolnem Belgradu je bil aretiran neki član tega društva, ki je pri zasliŠavanju izjavil, da je glavni krivec pri tej goljufiji Ignacij Pollak, eden od lastnikov košiške tvrdke Pollak in Bernatt. Tvrdka je že 40 let dobavitelj vojaške u-prave in za časa mobilizacije ni le prodala erarju slabega ovsa. sena in slame, ampak je izvršila tudi neke predrzne goljufije Vojno domobransko sodišče v Pečuhu je brzojavno obvestilo budimpeštanskot
vojno oblast, naj se imenovani Ignacij Pollak aretira, ker se baje nahaja v Budimpešti. V soboto zvečer je prišel k policiji neki vojaški avditor in zahteval aretacijo Pollaka. Detektivi so dognali, da: le ta milijonar stanoval v »Continentalu«, a je v soboto odpotoval na Dunaj, izjavivši v hotelu, da se v nedeljo vrne. Detektivi so neprenehoma pazili okoli hotela, a vratar je dobil nalog, da takoj obvesti vojno sodišče, kakor hitro se Pollak vrne. Avditor je na policiji izjavil, da Ignacij Pollak ni samo osumljen navadne goljufije, ampak da je obtožen tudi zaradi ponever-rjenja dveh vlakov, katerih vsaki posamezni je štel 50 vagonov. Po prvem obleganju Pžemisla, potem ko je bil Pžemisl osvoboden, je dobil Pollak naročilo, naj pošlje v Pžemisl 50 vagonov sena. Oseba, ki je aretirana v Stolnem Beigradu, se ]e prav takrat nahajala v Pžemislu in od Pollaka prevzela vagone ter jih tudi izplačala. Potem sta znala oba izredno spretno ukrasti oba vlaka, ki sta bila že prevzeta in izplačana. Nekeoa dne sta izginila iz Pžemisla oba vlaka s senom. Ta dva sta namrečvlakaukradla, ju pripeljala v Košiče in seno spravila v skladišče tvrdke Pollak. Tudi sedaj sta seno ponovno prodala vojaški upravi in ponovno dobila za to denar. Nimamo še podatkov, kako sta mogla neopaženo ukrasti dva vlaka. To bo že povedal Pollak in vse odkril pred vojnim sodiščem, kajti v ponedeljek zjutraj se je v resnici vrnil z Dunaja v hotel »Continental«, kjer so ga detektivi aretirali. Pollaka je policija takoj drugi dan prepeljala v vojaški zapor.
Tako mažarski list!
Sedaj pa še nekaj! Ogrski minister-ski predsednik grof Tisa je v državnem zboru pred kratkim izjavil, da je na Ogrskem sedaj v vojski tak red, kakor ga v miru nikdar ni še bilo, da sploh sedaj ni potreba ne žandarjev ne policajev, Tot bi bilo lepo, ko bi še policajev ne bilo!
V Nemčiji znižali ceno moki. Uradno poročile iz Berlina: Vojna žitna družba le znižala od 15. inajnika nadalje cene moki povprečno za 37.50 mark pri (oni (= 1000 kg) in sicer rženi moki za 25, pšenični pa za 50 mark pri toni. Ceno pšenični moki so znižali zato' bolj, da more tudi revnejše . prebivalstvo kupiti moko. Cene znašajo zdaj: rženi moki 32. 50 do 35.50 in pšenični moki 35.75 do 38.75 mark za dvojni cent.	.......
Najnovejše vesti.
Rirsi vedno naza/l
Dunaj 13. maja. Uradno poročajo: Bogat plen je os^al v rokah zmagovalcev. Od 2. do 12. maja popoldne znaša skupna svota od vseh armad privedenih ujetnikov 143.000 mož, dalje okoli 100 topov in 350 strojnih piršk. K temu pridejo še vsi oni, ki so bili presenečeni vsled dogodkov, so zamudili zvezo z umikajočimi se četami in blodijo posamezno na-
okrog v gozdovih Karpatov. Tako se je štab ruske 40. pehotne divizije z generalom pehote Kornilovom, udal včeraj za hrbtom naših armad pri Odrzechow.
Severno od Visie prodirajo avstro ogrske čete preko Stebnice. Nemške čete so osvojile gubernijsko glavno mesto Kielce.
Vzhodno od Užoškega prelaza so zavzele nemške in honvedske čete z naskokom včeraj več ruskih višinskih postojank, podrle do južno od Turke in ujele 4000 mož. Napad se tu in v smeri proti Skole nadaljuje. .
V jugovzkodni Galiciji prodirajo močne sovražne čete preko Horodenke.
* * *
RIM, 13. SALANDRA .JE ODSTOPIL.
Darovi.
Vdna!
Voln:.!
P. n.!
Mi vkupimo ovčjo volno, vsako množino, oprano in neoprano, po naj višji dnevni ceni.
HEDŽET & KORITNIK.
Za naše vojake.
Slovenski nabiralnici so došli še naslednji darovi: Gorica. Ga. Baltič V. 8 K; Beltran 6 K; ga. Berbuč 1 K 20 vin.; g. Blažon 1 K; dr. Brecljeva 5 K; ga. A. Drufovka 4 K; ga. Fon svet. 8 K; ga. Kna-tysyn 7 K; ga. Hrovatin 9 K; ga. Hvalič 60 vin.; tvrdka Ivančič in Kurinčič 6 K: ga Kačič 1 K 20; tvrt. Kers.eVani in Cuk 4 K; ga. Komac 4 K; Kopač 5 K; Koren 11 K: dr. Kosova 3 K 40 vin.; g. dr. Ličan 3 K; Mermolja 6 K; Milič 8 K, tvrdka Pintar in Lenart 4 K; ga. Papež 3 K; g. Podperšič 84 vin.; Poveraj 4 K; ga. Premrou 5 K; dr. Pucova 1 K; dr. Ru-stja 1 K; Rutarjeva 2 K; ga. Sivec 4 K 20 vin.; Slov. tretjeredniki 9 K; dr Šabčeva 4 K; ga. Šantel 9 K; Šček 1 K 50 vin.; Strosser 1 K; Terpin 2 K; dr. Tumova 4 K; g.a Urbančič 3 K; gd. Velikonja 1 K; ga. Zajec 7 K; N. N. 6 K; ga. Krsnik Ret, 3 K; dr. Pavlica 2 K; dr. Brecelj izgubljena stava 10 K; učit. zbor m. uč. 1% pl. 41 K 50 h.; g. Miklavič M. iz Kobarida K 4.— Vsem srečna hvala!
»*■	motno, zavreto, se popravi kako
VlflO tudi odvzame duh po piesni ail
mufi. Vzorec prinesti ali poslati Naslov povč upravnišivo „Novega Časa".
ŠIRITE „N0VI CAS!“
Kužna nevarnost
nastopi
Zahvala.
Povodom bridke izgube našega preljubijenega soproga, očeta in brata
FERDINDNDa SIMtlt,
nadučitelja v Biljani,
se iskreno zahvaljujemo za prisrčno sožalje in za blago sočutje vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti k večnemu počitku, posebno, preč. g. J. Kurinčiču, iz Medane, čč. oo. frančiškanom, čč. oo. kapucinom, dež. glavarju mil. g. raons. dr. F ai d u 11 i j u, preč. duhovščini, č. usmiljenim bratom, ravnatelju Bežeku, prof. Mastnaku in dijakom nadzorniku Sivcu, ravn. Jakončiču, prof. Finšgerju, rodbini Vyzourek, vsem prijateljem in znancem. Iskreno zahvalo smo dolžni tudi č. g. kuratu Doktoriču in dijaškemu zboru c. kr. moškega učiteljišča in vsem onim, ki so ob težki bolezni dokazovali z besedo in z dejanjem svojo ljubezen do blagega pokujmka.
Bog plati!
V Biljani, dne 5. maja 1915.
Žalujoči ostali.
Edina, večkrat odlikovana slovenska tvrdka na Tirolske in,
se najtopleje priporoča za izdelovanje kipov, razpel, oltarjev, križevih potov
itd. itd. itd.
Velikanska zaloga sv. razpel brez križa ali s križem, zaloga vsakovrstnih slik v najfinejšem olnoti-sku na platno navlečene, v vsaki velikosti in ceni.
Cenike pošilja zastonj in franko
KONRAD SKAZA
umetni atelier za vsa cerk-vena dela.
. S. Ulrich Groden Tirol. -
MoziMli in zoMnilU atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jos. Verdi tekališče štev. 37
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na ksučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste.
Ordinira v svojem ateljeju sti 9. ure dop. do 5. ure pop.
M1HAELJ TURK
Goric* — na Komu štev. fc — Gorica
priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja ločno postiežbo. Stneiema
raročila za n-: skiianie po iincunh c •
VABILO
NA OBČNI ZBOR
Šebreljske štedilne posojilnice v Šebreljah
ki se bode vršil
dne 24. maja 1915 ob 2. uri popoldne v uradni sobi.
Dnevni red:
1. Odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zbo u.
2. Poročilo načelstva.
3. Odobrenje računa za leto 1914.
4. Dopolnilna volitev nadzorstva.
5. Slučajnosti,
Ako-ne bode ob določeni uri zbranih dovolj članov se vrši pravil x/2 ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom sklepal veljavno neoziraje se na število navzočih članov.
: v Šebrelje, dne 10. maja 1915.
v smislu §37 društvenih* drug občni zbor, ki bode
s toplejšim letnim čašam.
Mrčes prenaša največ nalezljivih bolezni  —
*;U.
** IS aa ii
Za vodstvo: REJE0 ANTON.
uniči prav gotovo hišni in hlevski mrčes vseh vrst. — Najbolj gotovo osuševanje in desinficiranje vlažnih in okuženih zidov, sten, kleti, barak — črajni plesk fasad, hodnikov, bolniških, tovarniških prostorov ter stanovanj.
za vse samitetne zavode, za vso stavbevno obrt, za industrijo in kmetijstvo. =-------
M. Elfer, Dunaj 1.. Krugerstrasse št. 3.
Zoper uši
Zahvala.
Podpisani se zahvaljujejo najiskreneje vsem sorodnikom in prijateljem, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba predrage nam
ANE
in so nam na eden ali drugi način pokazali, da sočustvujejo z nami. Posebno zahvalo izrekajo vsem, ki so darovali tako krasne vence in šopke.
Tllaša zadušnica se bo brala v župni cerkvi Sv. Roka v petek, 14. t. m. ob 7. uri zjutraj.
Povšič - Podgornik.
je najboljše sredstvo prašek „TeX!!H“, ki se nosi v vrečicah. Ena vrečica stane 50 vin. in obdrži svojo moč 8-4 mesece.
Dobiva se v trgovini
Hedžet & Koritnik
Gorica vogal ul. Bia Scuole in C. G. Verdi S.
Ljubljanska kreditna banka podružnica y Gorici.
Centrala Ljubljana, podružnice: Celje, Celovec, Salajevo, Split, Trst.
Delnišba giaunica H 8,300.000 Rezervni zakladi „ 1,000.000
Vloge na knjižice po 4l|2°|0 v tekočem računu po dogovoru.
Eskont menic.	Sprejemanje	vrednot	v	varstvo	in	oskrbovanje
Stavbeni krediti.	Safes.
Predujmi vrednostni na papirje.	Nakazila	v	inozemstvo.
Srečke na obroke.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih viednosfnih capine
Kreditna piuma.
U