PBIHOBSKI DNEVNIK
 ____ca	L	A	S	I	L	O	OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA O ZEMLJA
HI - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din	TRST nedelja, 2. novembra 1947
M
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330. 650 din.
Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka. 45-301; Ljubljana «Primorski dnevnik*— uprava 60-4045-34.
Poštnina plačana v gotovim
Štev. 736
Spedmone m abbon
naš tisk
slovensko in
V VSAKO
hrvaško hiso
Kakor sloni sodobna družba na ^menosti i» si je breg nje ne **®retno zamisliti, tako si sodobne "Vibe ne moremo predstavljati Os fcu d ožjem, pomena bese-. ■ to je brez sredstva, s katerim '*ražaino svoje gospodarske, solatne in politične težnje v reše-tonju sodobnih družbenih vpra-in ki x njim skušamo v nedoločeni smeri vplivati na jav-mnenje. V tem smislu je tisk 'Z*21 volje določenih družbenih ttPin in « tem odraz stališča, ki te skupine zavzemajo v borbi pravično rešitev vseh vprašanj iodobne družbe, brv ga svetovna vojna, ki je pri-‘O zmago Združenih narodov Poskusom naoifašistične ga Zauo)evanja sveta, je načela celo vprašanj v zvezi s povojno '‘reditvijo sveta. Prvotno zavez-*lstoo, ki je v teku oborožene proti nad fašizmu — ko je
lila
fi&va/rnost največja — druži-
vse miroljubne, narode v njiho-£ vojnih naporih, se je pri kon-. etnem reševan ju prvot nih vpra-močno omajalo, in danes Ofimo, na žalost, pred zaostrit-mednarodnega položaja, ki 1 stegnila privesti do nove voj-*e' oe miroljubnim narodom ne ' uspelo pravočasno zajeziti te ^varnosti.
^eino jasneje izstopa namreč ^	y°>	da nevarnost nove vojne,
' bi s sodobnimi uničevalnimi ed*tv i popolnoma upropastila e zadnjo sled sodobne oiviliza-stavi ja tako politične orga-^moije kot vsakega posamezni-® Pred veliko moralno in social-. °&govomosi. Borba za mir je j*: osrednja vsebina celotne be za gospodarsko neodvisnost v^mezmih, zlasti tnalih držam n Par odov.
V * •
rej borbi za mir, za gospodar lik 'n Potilično neodvisnost ma-<frzau in. narodov, za borbo Uj^t* težnjam po gospo dar s krm Političnem monopolu nekaterih zvanih velesil, ima tisk, .^vsem demokratični tisk, ze-P&tno in odgovorno nalogo. Kakor je v preteklosti napred-*&emokrotični tisk uspešno pod-fr'a‘ težnje miroljubnih narodov ,. korfci proti zavestnim in pre-.mamim organizatorjem faši-j0' tle napadalnosti, tako je malh1 vsega demokratičnega tiska J**' danes isto in v svojem bistvu PftvemcnliiiKt. Tudi dame« so vsega demokratičnega ti-^^^uperjeni proti glavni nevar-Jl*4 v sedanjem zgodovinskem tn posvečeni borbi za ' W mirno sožitje mrd naro-mirno rešitev vseh vpra-
jf Povojnega življenju, ker je *** Po mirnem in človeka do-loli 1,1 ^'vljenju izmed vseh naj-tir °^Mten<i in vsesplošno raz-r--!’na Potreba sodobenga člo-
j. *manienju borbe za mir, pro-hnpeVlarnoati nove 1>bjne se — *e °r ,irudOd — tudi na Svobod-iel frža*teč-m. ozemlju vrši teden grafičnega tiska.
,e^en in važnost demokratič-ih
^ tiska je na STO-ju tem več-zaradi tega, ker je
obe, frj
prodna javnost neverjetno ;	1,0	xa vse, kar se dogodi
t***- Ta mednarodna ohčutlji
»to,
za
'tbiju
^ ha-hnt*zi
naše dogodke se včasih Je do take mere, da člo-osupne nad neverjetnimi
'J°nii, ki	jih — v zvezi z
^°šlodki	— nekateri ino-
t*ljr	. tislc širi	med svoje čita-
(i,,,, ’	ln povsem	nemogoče jc po-
ni,^ u Poročila vskladiti s stvar-pPčtefcom. dogodkov pri stas. \tl^V Jara<ti te mednarodne obit^ 'Psti, predvsem, zaradi dej-V	je stvarni potek dogod-
naj> včasih podvržen to-1o»f 171 Potvorbam, je odgovor-Pt^^^hiokratičnega tiska tem
'Ped
tf, 6,1 demokratičnefa tiska*, t'eslj)®>ri vas vrši od 1. do 9. no-t. J., hoče biti manife-»nje	Peomajene volje tukaj-
Je sj ® Pfebivalstna, da tudi s svo->beva J'1 <n P° evoj\ h močeh pri-*i k	utrditvi miru. Prispeva-
la ^ rditvi mirit v mejah 8T0-pr	pomeni	boriti se
rešitev vseh vprašanj <tiijlu	v*dkdanjega življenja v
*keffa n<U:ionalne strpnosti, brat-*• i^ ™*itja med Slovenci, Hrva-hr a‘ijani in stvarne politične g^^luniarske neodvisnosti. (,»lc S0li *n širili demokratični '»»ti tncn' ziato širili in utr jr-PPih, ki hočejo mir, a ''a t,. vrste otiili, ki špekulirajo r, vojno.
0 i«
% ^ osnorna načeta, ki vodijo
> teokratični tisk STO-ja; v .1 ;ffl^ tsivi značaj našega tiska.
hi
značaj našega tiska
ru,F trs	'	m>ro-
?Hnu tini« najširših slojev tu-'»t „ pre61ny.nl ra, je doli-
Posameznika, čigar
Z**tpe ,,4aVO*(anJe je odvisno Od , hi 'brašanj, ki so na dnev-’> t<u (l’i dr,
V10
*trv'ni?r‘*ljo, stopi odločno
iyjr *'>o/ift močeh 'pomaga “hju še redno odprtih
IHJ* hašega tiska, da vsaj ratičnegn tiska do-br„’;;^i « svojo dnsrda-
”d j(| demokratičnega Hud-
vprašanj našega skupnega življenja.
V naši borbi za obrambo in u-resničevanjs naših nacionalnih pravic v mejah STO-ja in v obrambi načela o narodnostni enakopravnosti v vseh vprašanjih našega javnega življenja, si te obrambe ne moremo zamisliti brez pomoči našega tiska. Preko našega tiska dosežejo težnje in pravice naše,ga ljudstva, kakor tudi krivice, ki se mu do danes še godijo, najširšo tako krajevno kakor mednarodno javnost.
Kakor v borbi za naše nacionalne pravice potrebujemo pomoč in sodelovanje vsakega zavednega Slovemctl in Hrvata, ki jim narodna zavednost v tem zgodovinskem trenutku narekuje povsem točne ■nacionalne dolžnosti, prav tako 'je uspeh naše borbe v precejšnji meri odvisen od pomoči, ki so 'jo Slovenci in Hrvati na STO-ju pripravljeni nuditi srnjemu tisku-
Teden demokratičnega tiska, ki 'je obenem tudi teden slovenskega in hrvatškega tislca, mora biti
manifestacija našega narodnega ponosa; predramiti mora še tiste nacionalno dremajoče, ki menijo, da se jih skupna borba za demokracijo, napredek in socialno pravičnost ne tiče, da morejo stati ob strani in mirno gledati, kako se drugi bore.
V rTedivu demokratičnega ti-ska» naj sleherni Slovenec in Hrvat na STO-ju postane in ostane zvest čitatelj našega tisika; sklene naj, da bo umsko in gmotno pomagal, da bo naš tisk čimbolj veren tolmač naših nacionalnih in socialni teženj, ki morajo v skupni borbi vsega demokratičnega ljudstva prispevati k pravičnemu reševanju vseh vprašanj našega skupnega življenja ter tako doprinesti svoj delež k utrditvi miru na svetit, bratskega sožitja med narodi ter politične in gospodarske neodvisnosti STO-ja.
V rTednu demokratičnega tiska» naj bo za vsakega Slovenca in Hrvata na STO-ju oshtono geslo; Jfttš tisk v vsako slovensko in hrvaško hišo!
DUŠAN HREŠČAK
Otvoritev razstave
demokratičnega tiska STO-ja
Včeraj dopoldne ob 11.30 je tov. Leopold Gasparini, glavni urednik dnevnika ril Lavoratoren s kratkim nagovorom otvoril razstavo demokratičnega tiska STO-ja, ki jo js v dvorani krožka mPoligraficn v ul, Trento št. 2-11. priredil odbor za «Tedem demokratičnega tiska STO-ja». Govornik je v prvi vrsti poudaril veliko vlogo, ki jo js odigral naš demokratični tisk STO-ja za časa narodno-osvobodilne vojne in se spomnil vseh požrtvovalnih tovarišev in tovarišict ki so vsa dolga leta težke borbe proti fašističnim zatiralcem v neprestani smrtni nevarnosti vršili važno dolžnost obveščanja in hrabrenja vsega našega ljudstva v nadčloveških naporih za dosego zmagi, kateri je tako naš tisk brez dvoma skromno pripomogel.
r-Danes, ko nam je omogočeno», je nadaljeval tov. Gasparini, «da moremo, kljub neprestanim oviram s strani vojaške uprave tiskati naše čdsopise ob belem dnevu, je dolžnost vsakega resničnega demokrata, da se svojega tiska okleni, v njem sodeluje, ga čita in širi. Kajti tudi danes kakor za časa borbe, je prav naš tisk tista udarna sila, ki nas bo končno dovedla
pionirskim glasilom <<Miheo in Jakec*.
Najlepše urejena stenil pa je brez dvoma ona, kjer je razstavljeno glasilo SIAU STO-ja «11 Pro-gresso» z glasili Enotnih sindikatov «Delavsko-kmečka enotnost* in eUnitd Operaia*.
Posebno pozornost zbuja kotiček z našim satiričnim tiskom, ki gd je na žalost protidemokratična VU popolnoma zatrla, kajti oba satirična lista «11 Canguro» in «L’In-nocente* se v Trstu ne smeta več prikazati. Posebno skupino tvori tisk iz Harodno-osvobodilne borbe s «Partizanskim dnevnikom» na čelu, edinim dnevnikom-, ki je mogoče v vsej Evropi izhajal skoro dve leti vsak dan kot partizansko glasilo.
Vsekakor jxj 'je najzanimivejša — posebno za mlajšo generacijo-razstava našega tiska v preteklosti, in sicer iz dobe ob koncu prejšnjega stoletja pa vse do takrat, dokler ga ni fašizem popolnoma zatrl. Tu je na prvem mestu «/Z La-voratorei> tedanje glasilo socialistične stranke v Trstu ter nekaj redkih številk -Ed i n osti«, ki so morda edini izvodi, ohranjeni iz tistih časov: in sicer ob priliki 25. letnice in 50. letnice lista ter iz devetde-
do popolne zmage in uresničenja j setih let prejšnjega stoletja, ko jr
...S .. « 1:1.	*,..rv ,J., i 7)	lit	1,/t JI	.	_
psih naših pravičnih teženj in zahtevi*
Razstava je zelo okusno prirejena in prikazuje predvsem ves naš demokratični tisk. Na štirih stenah je v posebnih grupah razstavljen dnevni tisk: «Primorski dnevnik*, zli Lavoratore*, tisk o ženskih vprašanjih z revijo «Donne» v a čelu, mladinski tisk s tednikoma cGlas mladihn in «G ioventu* ter
Ust izhajal celo dvakrat dnevno. V tej grupi pa je prav gc/tovo vzbudil največ pažnje članek o Trstu objavljen v r-Lavoratore* iz leta 1912., ki ga je napisal Karel Marx.
Na zastavi se prodajajo tudi najnovejše slovenske in italijanske knjige in brošure napredne vsebine.
Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. dopoldne in od 16. do 20. popoldne.
Komemoracija padlih
za svobodo
Danes se bomo še posebej spomnili žrtev našili padlih. Ob tej priliki bodo komemoraeijske svečanosti z govori v sledečih krajih:
RIŽARNA ob 10: govorila bosta tov. Ferlan in Nadja.
PROSVETNI KROŽEK «S. ŠKAMPERLE« ob 9: govorila bosta tov. Gasparini in Vojmir.
KONTOVEL ob 15: govorila bosta tov. Dekleva in Rizzotti.
BOL JUNEC ob 15: govorila bosta tov. Hreščak in Carletta,
Vabimo vse meščanstvo, da se svečanosti udeleži.
U 24 urah 374 mrtvih zaradi kolere
Kairo, 1. — Egiptsko uradno poročilo javlja, da je v zadnjih 2Jf. urah na novo obolelo na kolen 739 oseb, od katerih je umrlo 37.j ljudi.
Razstava demokratičnega tiska STO-ja je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 20.
FlRl ne bo dovolila
da postane Nemčija oporišče za napade
Beograd, 1. (APP) — Pomočnik zunanjega ministra FLRJ Esref Badnjevič je danes na konferenci tiska izjavil, da mu ni znano, če je bil maršal Tito pretekli teden v inozemstvu.
Na vprašanje nekega novinarja glede »informacijskega urada* v Beogradu, je minister Badnjevič odgovoril da mu je to neznano in sicer zaradi tega', ker nima informacijski urad nobenih zvez z jugoslovanskimi državnimi ustanovami,
O vprašanju razdelitve zlata, najdenega y Nemčiji, je minister Badnjevič dejal, da je bila razdelitev izvršena v nasprotju z nekim sklepom. sprejetim na pariški konferenci in da jugoslovanska vlada načina razdelitve, kakor so ga uporabile ZDA. Anglija in Francija ne more drugače imenovati kakor «p6izkus. ki ima namen delati gospodarski obnovi Jugoslavije težkoče» čeprav je zgubila Jugoslavija več kakor 11 ton zlata, ki so ga oropali Nemci.
Badnjevič je v zveži s sedanjim procesom v Niirenbergu napadel Američane, kakor tudi dr. Gruberja glede njegovih kritik, iznesenih proti Jugoslaviji. Pri tem je pojasnil, da je dal maršal Tito na prošnjo avstrijske komunistične stranke nalog, da se pospeši repatriacija avstrijskih vojnih ujetnikov.
O nemškem vprašanju je mini-1 ster Badnjevič končno izjavil, da ' Jugoslavija nima nobenih ugovorov glede gospodarske obnove Nemčije. da se na ta način izboljšajo življenjski pogoji njenega ljudstva, da pa ne more dopustiti obnovo nemške industrije, kakor jo predvideva Marshallov načrt, z namenom da ustvari nova oporišča za napade. Na vsak način pa bo zahtevala Jugoslavija polno zadoščenje. ki ji pripada na račun reparacij.
Vojne zločince izpuščajo
Bruselj, 1. — Komunistični po-i slanec Demani je zahteval od pravosodnega ministra pojasnila glede Izpusta večjega števila belgijskih vojnih zločincev. Demani je izjavil. da je ob imenovanju sedanjega pravosodnega ministra bilo v zaporih okoli 25 tisoč vojnih zločincev in kolaboracionistov. V naslednjih 7 mesecih so od teh izpu-
Šamac-Saralevo
bo 15. t. m. dograjena
Zenica, 1. — Na mladinski progi Samac-Sarajevo se je vršila svečana konferenca poveljnikov vseh mladinskih delovnih brigad. Ob zaključku konference so poslali maršalu Titu pismo, y katerem se mladi graditelji obvezujejo, da bodo končali na progi dela 14 dni pred določenim rokom t. j. že 15. novembra.
V pismu poudarjajo, da je pri gradbi mladinsko proge sodelovalo 211 tisoč jugoslovanskih mladincev in da so do sedaj zgradili 17 velikih mostov in 230 km proge. «Obvezujemo se napraviti prvovrstno progo, — tako nadaljujejo v pismu, — na kateri bo 17. novembra pričelo voziti 2j vlakov v obeh smereh neizmerna bogastva te pokrajine za našo industrijo, katere razvoj je eden bistvenih pogojev za dobrobit in napredek jugoslovanske republike. Obvezujemo se končati to progo kljub tezkočam, dečju, snegu, mrazu in viharjem. Za boljše in srečnejše življenje delovnega ljudstva naše domovine ni ovir, katere smo vselej pripravljeni premagani.»
VERSKA SVOBODA V JUGOSLAVIJI
2000 ameriških pastorjev
zahteva ohiavo poročila cerkvenih predstavnikov
New York, 1. — Nad dvatišoč protestantskih pastorjev v ZDA je podpisalo izjavo, s katero zahtevajo objavo :n razdelitev celotnega poročila o svobodi vere v Jugoslaviji'. ki ga je pripravilo sedem cerkvenih predstavnikov, ki so pred kratkim obiskali Jugoslavijo.
V izjavi se poudarja, da so omenjeni cerkveni predstavniki spoštovane osebe in da zavzemajo visoka odgovorna mesta. Kljub temu pa so podvrženi napadom in klevetam. ker so v Beogradu imeli tiskovno konferenco, ki je izpadla ugodno glede verskega položaja v Jugoslaviji. Med podpisniki Izjave je več metodističnih in protestantskih škofov, predsednik semenišča newyorske bogoslovne zveze Coffin in predstavniki raznih protestantskih sekt. ki zavzema jo važna mrsta y vzgojnih in založniških zavodih.
Kaibitsch obsojen na dosmrtno prisilno delo
Celovec, 1. — Včeraj se je zaključil proces proti vojnemu zločincu Mayerju Kaibitschu, ki je odgovo-
ren za deportacije in prisilno preseljevanje koroških Slovencev in za smrt 93 koroških Slovencev v koncentracijskih taboriščih. Sodišče je obsodilo tega vojnega zločinca samo na dosmrtno prisilno delo in na zaplembo premoženja. Raz?n tega je celovško sodišče obsodilo Kaibitscha samo kot osebo, ne da bi obsodilo ves sistem germanizacije in zatiranja koroških Slovencev, čeprav so med procesom vse slovenske oi-ganizacije na Koroškem poslale mnogK> resolucij in zahtevale, naj se nacistični vojni zločinec obsodj na smrt ln naj se hkrati obsodi ves sistem zatiranja koroških Slovencev,
BEOGRAD — Danes se je na letalski vojaški akademiji ob priliki proglasitve prvih častnikov, ki so končali prvi tečaj akademije, vršila proslava. Učenci in učitelji akademije so pri tej priliki brzo-jabno pozdravili maršala Tita.
BEOGRAD. — Maršal Tito ji danes v navzočnosti namestnika zunanjega ministra Velebita sprejel brazilskega poslanika Riveiro.
RESOLUCIJA KP FRANCIJE
PRVO MESTO HLAPCA
ameriškega imperializma si delita ¥ Franciji Pe GaulSe in Ramadier
Ramadierova vlada je dala ZDA vojaška oporišča v Franciji in pristala na Marshallov načrt, ki hoče uničiti del francoske industriie
Pred dokončno razmejitvijo med FLRJ in italijo
Trst, 1. (Ansa) — Italijanski in jugoslovanski izvedenci pod vodstvom polkovnika Tortorel-lija in polkovnika Stojisavljevi-ča, ki imajo nalogo voditi priprave v zvezi z določitvijo nove jugoslovansko-italijanske meje, so se včeraj popoldne sestali pri »Rdeči hiši* v Gorici. Razgovori so bili prijateljski.
Po pripravljalnih tehničnih delih se bo začelo delo za za-črtanje dokončne meje na licu mesta, kakor predvideva micov-
na pogodba.
Nove železnice v FLRJ
Beograd, 1. — Načrt za zgrad-njo železnic v letu 1947. je že skoro pbpoinOma dokončan. Poleg mladinske proge Samac-Sarajevo v dolžin; 240 km, ki je največja dograjena proga, bodo še v kratkem končana proga Nikšič - Titog;ad, dolga 56 km, proga Kuršbmlija-Prlštlna v dolžini 68 km in proga Bihač-Knin v dolžini 112 lem. Del teh železniških prog bo dokončan v letu 1948.
V tem letu so bile popolnoma končan* in odprte tudi za pj-omet proge Bukinjc-Krekn-Nova Poljana, ki veže rudnike v bazenu Tuz'e z železniško progo Brčko-Banoviči in proga Brežlčanl-LJubija, dolga 16 km. Končno je bila trasirana na terenu proga v Metohiji v do’ž n! 53 km. ki bo dokončana do konca prihodnjega leta.
Kongres ZDA - cirkus
po zaslugi tako imenovanega
odbora za protiameriško delovanje
N;W York, 1. — Ameriška javnost je vedno bolj ogorčena zaradi postopanja »Odbora za protiameriško delovanje*. Tako piše «Washington Poat«, da kršitev državljanskih pravic od strani tega odbora ne bo olajšala zunanjemu ministrstvu propagande, ki jo izvaja v inozemstvu za razširjenje ameriških Idealov. Med tem nadaljujejo progresivne organizacije veliko borbo za odpravo omenjenega odbora. Posebna delegacija, sestavljena iz 50 oseb, med katerimi so pisatelji, igralci, gledališki ravnatelji iz New Yorka, so prišli v Washington, da dos;žejo odpravo »Odbora za protiameriško delovanje*. Neka druga skupina znamenitih igralcev in pisateljev je prišla prav tako v Waahington, kjer je organizirala v znak protesta proti imenovanemu odboru veliko manifestacijo.
V Filadelfiji so progreslstj protestirali pri Zveznem sodišču proti postopanju župana in drugih občinskih funkcionarjev, ki skušajo ovi-iatj 12 hollywoodskim umetnikom, da bi sodelovali na tozadevnem protestnem zborovanju. Progresistični list v Kaliformiji zPeoples World» poroča, da so demokrati iz Kalifornije poslali Trumanu spomenico, v kateri zahtevajo takojšnjo ukinitev te sramotne in nevarne degradacije ljudskih pravic, povzročeno od »Odbora za protiameriško delavnost*. Spomenica še poudarja, da je Ip odbor spremenil kongres v navaden cirkus.
Pariz, l. — v Parizu se je sestal centralni kbmitet francoske komunistične stranke in razpravljal o političnem položaju. Glavno poročilo je podal tajnik stranke Mau-rice Thorez. Centralni komitet je odobril izjavo 9 komunističnih strank v Varšavi in predlog glede ustanovitve informacijskega urada v Beogradu, pri katerem bosta Jacques Durlos in Eticnne Faran zastopala francosko komunistično stranko.
Na zborovanju so sprejeli resolucijo, y kateri je rečeno, da so podatki občinskih volitev potrdili zmagovit odpor francoske komunistične stranke prot; napadom mednarodne reakcije in koalicije njenih pomagačev v Franciji. Komunistična stranka, ki uživa neomajno zaupanje pretežne večine delavskega razreda in tretjine prebivalstva v deželi, je izšla iz tdh volitev kot temeljni branik francoske neodvisnosti in demokracije.
Stranke in ljudje, ki so v Franciji na vladi, v prvi vrsti Ramadier in socialistična stranka, so žrtvovali francosko neodvisnost ter vrgli Francijo v naročje ameriškega imperializma. Na povelje ZDA so izločili komuniste iz vlade in dovolili Američanom, da Smejo na francoskem ozemlju še nadaije vzdrževati vojaška oporišča. Isti krogi so pristal; na Marshallov načrt.
munistične stranke je nadalje objavil poročilo, v katerem izraža svojo solidarnost z borbi za svobodo in neodvisnost Grčije in obsoja SofulisoVo ter Tsaldarisovo vlado. ki izvršuje samo povelja Wa-shingtona in barbarsko preganja grške domoljube. Centralni komitet poziva končno vse francoske patriote in republikance, . aj potrdijo svojo soldarnost z borbo
poziva proglas republikance in demokrate, naj se uprejo zahtevam reakcije in branijo svoboščine, ki j:h je pridobilo pariško prebivalstvo.
Vojaška pomoč ZDA Čangkajšku
Nanking, 1. — List «Daganpao»
 HHHI , Piše. da- je Truman odobril Wede-
grškega ljudstva za vzpostavitev I *oa)yerjev načrt za Kitajsko. Ta demokratičnih svoboščin in suve- načrt obravnava gospodarska in
renifc pravd Grčije.
Pariz, 1. — Osredni Sind,kalni odbor pariškega okrožja je izdal proglas, v katerem ugotavlja, da sO sindikalne pravice delavstva vedno bolj ogrožene. Zaradi tega vabi vse sindikaliste, naj organizirajo v vseh industrijah, v vsaki tovarni, ladjedelnici, delavnici in sploh v vsakem kraju odbore za obrambo republike. S tem v zvezi
vojaška vprašanja. Polovico posojila Kitajski bodo nadomestili z dobavo določenega materiala. Vojaški del načrta predvideva yež-banje novih čet in njihovo opremo. Ta del načrta se že izvaja.
RIM. — Na zahtevo zavezniške
policije jso v Vianeggio aretirali angleškega kapitana Nik- Meis-tamsa. List «Giornale d'Italia» pi še, da je ta udeležen pri številnih tatvinah v škodo Unre.
Skof Santin
in slovanska duhovščina
Msgr. Jakob Ukmar je v imenu majhne skupine poslal tržaškemu škofu spomenico, obsegajočo dvanajst točk, kjer v zelo obzirni obliki, a vendar odkritosrčno, očita škofu krivice, ki jih dela Hrvatom in Slovencem. To se je zgodilo e. septembra 19 ki.
Tri tedne kasneje je škof Santin dal odgovor, ki je oštet; brezobziren. V odgovoru škof zavrača vse očitke kot skrajno krivične.
Dne 28. septembra so cerkveni krogi objavili, v časopisih tudi tole sodbo:
«A!!a lettera del Vescovo che chiedeva le prove delle gravi affer-mazioni che con estrema leggcrez-za erano State raccolte nci soliti ambienti non ju data rispostan. Cerkveni krogi očitajo torej nton-signorju Ukmarju, da jc skrajno iahkomišljcn, obenem ga zaničljivo zafrkni jejo «kie da je očitke zbral*.
Kako se sploh škof obnaša s slovanskimi duhovniki, je najbolj razvidno iz pisma, ki ga je škofija objavila v zvezi s sodnim procesom o Pazinu o priliki birme v Lani-šču. Kakor je znano, sta med razpravo goborila tudi duhovnika tmgr. Ukmar in župnik Cek. Kakor je vsem v spominu, je msgr. Ukmar podal nekaj važnih, a zmernih izjav. Razjarjeni škof Santin je o tistih izjavah objavil to-le sodbo: ali so lažnive ali je msgr. Ukmar duševno bolan.
Razmerje med škofom Santtnom in slovansko duhovščino mora biti končno razčiščeno, v ta namen je treba, da tisti duhovniki, ki so pod vodstvom msgrja Ukmarja iznesli gori omenjene, očitke v dvanajstih točkah, dajo na škofovo brezobzirno zavrnitev primeren odgotor.
Iz škofovega odgovora je razvidno, da Ukmarju očita lahkomišlje-nost, lažnivost, zavijanje,- Odločno pa zahteva dokaze za vse trditve in očitke.
Msgr. Ukmar in tovariši so dolžni javno odgovoriti in sicer iz dveh razlogov: 1. Ako on in tovariši ne odgovorijo na škofove očitke, bodo v javnosti veljali za lažnivce- Moralna čast zahteva, da duhovniki svoje trditve dokažejo.
2. Odgovor jc tudi narodna dolžnost. Zakaj? V Vatikanu imajo Ukmarjevo pismo in škofov odgovor. Prebrisani škof je v R:m sporočil, da msgr. Ukmar in tovariši niso mogli nič odgovoriti- Torej je vse pisanje proti Santinu v časopisih lažnivo. Slovensko ljudstvo, ki se že več let bori zoper Santina, dela po tem takem škofu krivico.
Zato zahteva ne le osebtia čast, stanovski ponos, ampak tudi korist slobenskega ljudstva, da duhovniki dajo msgrju Santinu primeren odgovor.
Brez ozira na odgovor, ki ga bodo duhovniki dali škofu, bomo mi na svojo pest odgovorili na San-tinovo pismo. Točko za točko. Škofa bomo postavili ob zid, kakor zasluži.
Wallace o vojni
Rim, 1. — Bivši podpredsednik ZDA Henry Wallace je dopisniku lista «Repubblica dTtalia* izjavil: »Prepričan sem, da ne Sovjetska zveza ne ZDA ne želijo vojne*. Pripomnil je, da nekateri znaki kažejo, da bo v odnosih med ZSSR in ZDA prišlo do pomirjenja. Dober katerega namen je. uničiti fran- jznali ie n- l>r- sporazum v OZN
cosko avtomobilsko in podobne industrije, kakor tudi obdržati pri življenju nemške kartele. Na :a način so udušili samostojni francoski gospodarski načrt.
Takšna politika je izzvala med ljudstvom splošno nezadovoljstvo.
stili 8 tisoč, med katerimi je več ..Protikomunistična orientacija vlad-bivših pripadnikov SS. Izpustili so j n;h strank v korist De Gaulla, ki
jih pod pretvezo, da so bili ranjeni v vojni na Vzhodni fronti. Na tisoč vojnih zločincev, ki so jih vojaška sodišča obsodila na smrt, so sedaj usmrtili samo 151.
Izreden davek na dobičke
v ČSR
Pfaga, 1. — Češkoslovaška ljudska skupščina je soglasno sprejela načrt zakona o izrednih davkih na velike dobičke in na velika premoženja. Izglasovali so tudj zakon o davku na luksuzne predmete.
si z Ramadierom delita prvo mesto hlapca ameriškega imperializma, je prispevala k oblikovanju gibanja, ki ima čisto fašistični značaj. Nastali položaj je nevaren, v kolikor SaVisi od njega narodna neodvisnost. Iz tega razloga poziva centralni komitet vse komuniste, naj stopijo na čelo gibanja vseh Francozov, ki jim je na srcu samostojnost dežele, na borbo za izboljšanje življenjskih pogojev, prot} nov m napadom fašizma in za napredek in obnovo Francije.
Centralni komitet francoske ko-
med Sovjetsko zvezo in ZDA v pa lestinskrm vprašanju, ki je važno v interesu miru. Dalje je Wallace dejal, da je vnet zagovornik OZN in da bi se morali Združen; narod; baviti aktivno tudi s svetovnimi gospodarskimi vprašanji in ne samo s čisto političnimi vprašanji.
Danes je imel Henry Wallace razgovor z generalnim tajnikom Italijanskih sindikatov in pOslen-cem V-ttorijem.
Enotna delavska stranka v Romuniji
Bukarešta, 1. — Glavni odbor delavske fronte je začel s pripravami za ustanovitev enotne delavske stranke. Imenoval; so komisije za sestavo pravilnika in organizacijskega ne črta za bodočo enotno delavsko stranko.
sssss;
S SKUPŠČINE OZN
FLRJ ZAHTEVA
izročitev vojnih zločincev
Lake Success, 1. — V glavni skupščini OZN jc Jugoslavija predlagala, naj OZN takoj pod vzame korake, na podlagi katerih bo zagotovljena izročitev vojnih zločincev. Vojaške zasedbene oblasti pa bi morale upoštevati ta sklop. Ukrajinski delegat je kritiziral tozadevno politiko ZDA in Anglije in med drugim zatrjeval, da so vojni zločinci ped zaščito angleško-ameri-ških vojaških oblasti ustanovili organizacije, ki so delovale proti Sovjetski zvezi in Ukrajini. Skupščina je jugoslovanski predlog zavrnila.
Nadalje je prejel glavni tajnik GZN od skupščine nalog, naj preuči svetovne gospodarske razmera in predloži poročilo glavni skupščini s končnimi zaključki.
Prav tako je sprejela glavna skupščina predlog za ustanovitev gospodarske komisije za Srednji vzhod. Gospoda i sko-eoc' ul n i svet se bo lahko v stvari posvetoval s pokrajinskimi organizacijami, kakor na pr. z Arabsko ligo.
Ameriški delegat Johnson je predložil pododboru za delitev Palestine načrt, na podlagi katerega, naj razdeli Palestino v dve samostojni državi. Arabski delegati so se temu predlogu odločno uprli in očitajo ZDA, da so se popolnoma podvrgle zahtevam židovske agencije, ki »o enake Johnsonovim načrtom. Angleški delegat je izjavil, da je treba pridobiti na času, preden se komisija za Pal st.ino oziroma glavna skupščina odločita za ta olj oni načrt. Delegacija Sovjet-
ske zveze še ni opredelila svojega stališča. Zidovska agencija pa se naravnost sklicuje na to, da bo podala izjavo šele potrn, ko ji bo znana sovjetska izjava.
Sovjetska zveza je predlagala, naj se Vietnamska in Indonezijska republika povabita k sodelovanju v gospodarsko komisijo za Azijo in Daljni vzhod. Skupščina je zavrnila predlog s 23 proti 13 glasovom, pri čemer se j: vzdržalo glasovanja 17 delegatov.
Klevetniki izgnani iz FLRJ
Beograd, 1. — Dopisnika »New York Timesa* in »United Pressa; sta bila izgnana iz Jugoslavije zaradi klevetanja in lažnivega pisanja o Jugoslaviji.
PROCES PROTI M ANIUJU
»Orni plašči" in garda „J. Manin"
upali na vojno med ZDA in Anglijo ter SZ
Začetek IV. balkanskega fizkulturnega kongresa
Beograd. 1. — Četrti balkanski kongres z«, fizkulturo je začel danes delo v Beogradu. Sod lujejo albanska, bolgarska, madžarska, romunska. tržaška in jugoslovanska delegacija.
Bukarešta, 1. — Danes se je nadaljeval proces proti Man.uju in njegovim sodelavcem. Zaslišan je bil po.kovnik Stojka, član vodstva vojaškega odbora kmetske stranke. Obtožen; je izjavil, da je imela stranka namen organizirati čim več svojih članov v vojaških edin:-cah, da b; na ta način izvedla državni udar z čim večjo možnostjo uspeha- Priznal je še, da jim je Mihelache poslal iz inozemstva navodila, nanašajoča se na njihovo delavnost v redni vojski ;n v strankinih vojaških organizacijah. Končno je izpovedal, da je skupno s sodelovanjem posebnega odbora sestavil načrt za vojaško organizacijo in da ga je izročil Maniuju. V zvezi s to izjavo je obtoženi Serdici potrdil, da je koncem avgusta 1945. po naročilu Maniu-ja izročil izvod načrta svetovalcu ameriške- misije v Bukarešti Melbournu.
Po zaslišanju obtožencev je sodite izvedlo dokaze potom prič. Razni višji rezervni častniki in člani kmetske stranke, ki so pripadali strankin; vojaški organizaciji. so izjavili, da so se šele kasneje zavedli, da se je imela njihova vojaška organizacija, ki je stala pod direktnim vp.ivom strankinega vodstva, spremeniti v vojaško organ zacijo zarotniškega značaja in po navodilih stranke zrušiti v danem trenutku obstoječo vlado.
Po izjavi ene tdh prič se je op! sano gibanje naslanjajo na podporo ZDA ;n Anglije ter upalo, da bo prišlo do vojne med tema dvema državama in Sovj-itsko zvezo in da bo tedaj prejelo tudi vojaško pomoč. Neka druga priča je zpo-vedala, da je tajna organizacija ♦Črnih plaščev*, kateri je petča pripadala, izvirala -;z organizacije gard (tJuiija Maniuja* ;n da jc bila v tešnl zVezi z naeionalno-cara-nistično stranko.
Nadaljne priče so med drugim izjavile, da so prejele od stranke pčveljn, naj se skrivajo v hribe, kjer se nahajajo tudi člani knut,-ske stranke, pri čemer so priče navedle tudi imena. Drug" priče so zopet potrdile, da so izročale strankinemu vodstvu zaupne listine. Mrd njimi so tudi funkcionarji
in celo neka ženska, ki je bila v službi zunanjega ministrstva in ki je priznala, da je izročila prepis gospodarskih dogovordv, sklenjenih med Romun.jo tn Jugoslavijo in med Romun.jo ter Bolgarijo.
Kcnčno so bili danes popoldne zaslišani tudi letalci in osebe, ki so imele kakršno koli vlogo pri poizkusu bega Miheiacheja in njegovih sodelavcev.
Vohuni v angleških uniformah
Sofija, 1. — Uradno poročilo naznanja, da »o bile na bolgarsko-grški meji v pokrajini Smoljan v nekem opopadu med bolgarskimi obmejnimi stražam; in oboroženimi partizani, ki so prišli z gTškega ozemlja, ubite tri osebe. Ubiti so bivši muslimanski ubežniki bolgarske marodnosti, ld so zbežali na grško ozemlje. Dva od njih sta nosila angleške vojaške uniforme, listine, ki so jih našli pri njih, pa dokazujejo, da gre za agente v grški informacijski službi.
Surovosti holandskih vojakov
v Indoneziji
Batavija, 1. — Na raznih področjih Jave in Sumatre so ;e vedno v teku boj'. Predstavnik indonezijske vlade je izjavil, da so Holandci napadli kraj Tuntan pri Lumajan-gu. Pri tem ss se surovo znašali nad indonezijskimi ujetn-ki ter j.m rezali roke in nege. V vasi Ben-dung so Holandci pobrali vso živino in ubili dve ženski.
Vodstvo indonezijskih sind ka-tov je poslalo komisiji Varnostnega sveta pismo, v katerem zahteva, naj se napravi kcnec holand-sk mn napadu.
Varnostni svet je odbil sovjetski predlog, naj se čete umaknejo na položaje, ki so jih imele pred začetkom sovražnosti. Odbil je tudi avstralski predlog, ki je predlagal umik čet za 25 km.
LONDON. — Zaradi eksplozije v nekem rovu rudnika zlata v Johannesburgu j? bilo 12 ru-darjev ub tih in 44 ranjenih 7 pa jih pogrešajo.
o delujte pri tekmovanju za najboljše dopise!
Kaj misli ZVIJ o .manifestaciji"
v gledališču Rossetti
Tukajšnja Šovinistična drhal je za uvod k svojim manifestacijam začela že v petek zvečer terorizirati občinstvo. V gledališču Rossetti se je poslavljala neka skupina plesalk iz Italije. Kot običajno, je tudi tokrat fašistična in esulska svojat uprizorila šovinističen sejm. Najprej so z galerij zmetali letake s šovinistično vsebino, za tem pa so izročili plesalkam šopek rož z nenadomestljivim trakom v nacionalnih barvah. Po «v že naprej določenem načrtu» pa je orkester zatiral melodije italijanskih pesmi, ki jih imajo šovinistične bande vedno na ustih. S silo so ti <manifestantti prisilili občinstvo, da je vstalo, vendar pa se nek gledalec ni vzdignil in je mirno sedel naprej. Takoj so se vanj zakadile tolpe pobalinov, ga začele pre-tepavati in ga nato vrgle iz gledališča.
Sreča je, da nas take van-drovske družbe «plesalk» bolj poredko obiskujejo. Se bolje pa bi bilo, da se družbe, ki prihajajo v Trst z določenimi nameni, sploh ne prikažejo več. Vojaška uprava, ki tako nepristransko upravlja to ozemlje, pa ima pred seboj zgovoreit primer, kdo izrablja tudi take prireditve v politične namene in pri tem izvaja teror nad mirnim občinstvom.
Da ne pozabimo, pri tej <ma-nifestacijh so tolovaji pretepli tudi nekega policaja. Radovedni smo, kako bo na to reagirala vojaška oblast.
Prva mera fašističnih zatiralcev je bila ukinitev slovenskega tiska. Zato nam je danes toliko bolj pri srcu. Zato ga Širimo in prispevajmo v tiskovni sklad!
TRŽAŠKI DNEVNIK
Le strnjena mladina
bo dosegla svoje cilje
Izvršni odbor zveze komunistične mladine STO-ja je na svoji zadnji seji obravnaval tukajšnji politični položaj in izid pogajanj z drugimi mladinskimi organizacijami.
O vsem tem je izdal odbor sledečo objavo:
Osnovno vprašanje tržaške mladine in demokratične mladine šteta kakor tud; vseh demokratičnih sil predstavlja imperializem, ki grozi z vojno, s katero hoče zasužnjiti narode in da b; na ta naeln oviral svoboden razvoj mladinskih gibanj. Odpor mladine proti tem temnim nakanam hočejo Imperialistične sil? streti z raznimi reakcionarnimi pomagači, pri tem se poslužujejo vseh sredstev. Z brezposelnostjo mladih, z iažmvo vzgojo. s podkupovanjem skušajo zrušiti sile mladincev, ki hočejo s svojim delom prispevati k obnovi in razvoju človeške družb-;. Rezultati politike imperializma in njt-n‘h tukajšnjih pomagačev pa so beda, bolezni, propast določenega dela mladincev 'n pa politično z.o-činstvo. Edino uspešno sodstvo v toju proti imperializmu j? to, da se vsi pošteni mladinci združijo v enotno fronto, da utrjujejo m kre-oijo mladinsko fronto, katero zastopa pri nas zveza ant faš slične mladine. Pri tem pa ne izključujemo možnosti, da b: se z različnimi mladinskimi organizac jam* ustva-vile osnove za bodoči končni program za uspešno borbo za koristi in enotnost mladine. V ta namen smo navezal; stike s federacijo so-I cisllstlčne mladine. Pr; tem smo nrslili ustvariti soc alistično-komu-nistični skupen odbor za enotno mladinsko gibanje, kajti na ta način b; se razširil in okrep.l pokret mladih demokratoy. S kraja so so-ciakstičn; voditelj; pristali na naš predlog. Kasneje pa so se umaknili in nam čez nekaj tednov uradno sporočili, da ne mislijo sodelovat; z nami.
FIZKULTURA
Nogomet in kolesarstvo
v ospredju današnje športne nedelje
Današnja športna nedelja bo potekala v znamenju kolesarske dirke za pokal »Marijana Košute«, ki jo organizira Tržaška kolesarska zveza, s startom ob 9. uri izpred «Cedasa» v Barkovljah ter v nogometnem prvenstvu STO-ja. Nedvomno je spored dovolj bogat, da bo zadovoljil številno športno občinstvo. Nogometni spored je sledeč: Stadion: ob 8.30 Pristaniščniki-Sv. Ana; ob 10 uri Montebello-Nabre-žina. Igrišče Ponziane:	ob 1430
Skedenj-Aurora. IgriSče v Ankaranu: ob 14.30 Milje-Dreher. IgriSče v Umagu: ob 14.30 Umag-Costnlun-ga. IgriSče t) Piranu: ob 14.30 Piran-Magdalena. IgriSče v Ižoli: ob 14.30 Ižola-Tovama strojev. IgriSče Sv. I-vena: ob 10 uri Ponziana-Rojan.
Objave ZDTV
Šahovski odsek. Pred kratkim se je ustanovilo šahovsko društvo «A-labarda«, ki ima svoj sedež v prostor h kavarne «Friuli» v ul. Tara-bocchia. Vpisnina znaša: za redne člane 50 lir, za podporne 100 lir; članarina pa za redne 20 lir na mesec, za podporne pa 50 lir na mesec.
Nogometni odsek. V torek 4. t. m. ob 19. uri bo v prostorih ZDTV sestanek vodij nogometnih enajsto-ric, ki bodo sodelovale v prvenstvu tržaškega okrožja.
V torek 4. t. m. ob 20. uri bo v prostorih ZDTV sestanek predstavnikov sledečih športnih društev: Skedenj, Montebello, Magdalena, Costalunga, Milje, Nabrežina, Tovarna strojev in Sv. Ana.
Zamolčanje dejstev, objava odklonitve vabila v njihovem časepi-su istega dtV kot so nam to sporočili jn provokacije v ladjedelnici Sv. Marka dokazujejo, da je b lo to vnaprej premišljen načrt, s katerim so iz političnih namenov razbili vsak stik z nam;. Očitno so socialistični voditelji Butta, Rossi, Puzzj še vedno popolnoma pcdvpu-vom najslabših elementov desnice. Mladinski socialistični voditelji so do sedaj imeli in najbrže še imajo edini namen, da s socialističnimi frazami skušajo zakriti delovanje reakcije in koristi imperializma. Dasi hočejo biti sredinci, hočeš nočeš branijo s tem demokr'stjane in druge izdajalce mladinskih koristi. Reakcija noče enotnega mia-dinskega gibanja, noče, da bi si mladinci priborili v današnji družbi položaj, ki jim pripada. Reakcija noče, da bi se tudi drugi mladinci zavedali svojih pravic Kar dar časopisje strank bivšega CLN-a objavlja članke o mladinskih vprašanjih. nikdar ne postavlja osnovnih zahtev tržaške mladine n nikdar še ni objavilo programa lastnih mladinskih organizacij.
Naš borbeni program za rešitev teh problemov je jasen. Braniti mir, uresničiti demokratično življenje in gospodarsko in politično neodvisnost Trsta, le tako se lahko upremo imperializmu, fašizmu m iredentizmu, ki ogrožajo mir .n ovirajo napredek mladine. Omogočiti mladini, da sodeluje v javnem življenju, izkoreniniti korupcijo in mvalno propalost pri delu mladine, napraviti konec brezposelnosti in'zagotoviti mlademu človeku delo in praivično plačo, ustanov’tev nove demokratične šole, da se bedo lahko vsi mladinci izobrazil, doseči enakopravnost mladink in omogočit- zdravo športno udejstvovanje mladine. Zato je treba okrepiti in razširiti bratstvo med italijansko in slovansko mladino, treba je strniti vso mladino v enotno organizacijo. To bomo dosegli le z utrditvijo in razširitvijo enotne mladinske fronte v okviru svetovne demokratične mladine, ki se bori za mir in pravice mladine.
Ta naš program je obenem pro-
Tržaška mladinska brigada Ferdo Bidovec se je vrnila
Po enem mesecu dela na albanski mladinski progi Drač-Elbasan, se je te dni vrnila domov I. tržaška delovna brigada «Ferdo B’do-vec», ki je tako častno zastopala Trst. Mladinci te brigade so delali na progi pri Ragoginu, kjer so bili najprej zaposleni pr; gradnji mesta, nato pri kopanju zemlje in končno pri gradnji nasipa za novo progo. Za navdušenje, s katerim se je brigada lotila dela. in za uspehe, ki jih je pri tem dosegla, so jo proglasil: za udarno. Pred odhodom pa je. poveljstvo mladinske proge odlikovalo brigado z redom dela I. stopnje, a komadir briga-de je bič odlikovan z istim redom II. stopnje: namestnik komandanta z redom III. stopnje, vsi ostali tovariši pa so bili odlikovani z redom dela. Pet tovarišev so proglasih za udarnike, 7 pa jih je bilo pohvaljenih.
Preden je brigada zapustila albanska tla, so na čast brigade priredili sprejem na glavnem poveljstvu delovnih brigad, ki so zaposlene pri gradnji proge. Pri tem so dobili mladinci t ržaške brigade v znak priznanja zastayo udarnikov in spominsko zastavico. V Tirani pa so brigado pozdravili predstavniki vlade, ki so v govoru priznali, da so naši mladinci utrdili prijateljstvo med mladino in doprinesli s tem k miru na Balkanu.
Program proslave 7. novembra
Komentar AlS-a in nas
Otvoritev novega cestnega predora
Včeraj cb 10. uri Je bila slovesna Otvoritev novega cestnega predoia, ki veže Istrsko cesto s Senenim trgom. Slovesnosti se je udeležila skupina angloameriških oficirjev s polk. Robertsonom na čelu, predsednik občine Miani in več sto drugih ljudi, med katerimi je bilo mnogo delavcev in uradnikov podjetja Farsura, ki je dokončalo delo v predoru.
Polk. Robertson je prerezal bel trak pri vhodu na Senenem trgu in vsa družba je šla peš skozi predor do Istrske ceste. Predor je razsvetljen z električnimi obločnicam;. Ker ima 727 m, je najdaljša predor v Trstu. Širok je 12 m (n visok 7.80 m.
Predor so začeli vrtat; še za časa nemške okupacije. Oddelek za javna dela je nadaljeval z delom od 22. marca 1946 in zaposlil 680
ljudi z 375.000 delovnimi dnevi. Za pripravljalna dela so potrošili 131 gram vseh poštenih demokratičn h I milijonov in za predor sam pa 432 mladincev slovanske in italijanske | milijonov l?r. Od stran; sv. Ane narodnosti ne glede na socialno i sta dokončani tudi obe dohodni stanje ali na strankarsko pripad- cesti, dočim zunanjih del na So-nost. To je edina pot, da mladina nenem trgu ne morejo še dovršiti, doseže svoje cilje.	I	ker bo treba podreti še hiš.
Košarkarski odsek. Na podlagi sodniških poročil so bile verificirane vse tekme, razen Tomažič-Sko-ljet. Kazni. Zaradi nedostojnega vedenja do sodnika se kaznuje s prepovedjo igranja vsega turnirja i-gralec Tomažiča Verita Bruno, z zabrano enkratnega igranja pa i-gralec Tomažiča Peselli Giuseppe. Opomini. Opominjajo se sledeči igralci: Zanetti (Barkovlje), Cer-lienco (Barkovlje), Dudine (Ižola), Gondolo (Greta), Lisiot (Greta), Guadagnan (Tovarna strojev), Co-razzi in Mikol (Tomažič), Ga-brielli (Barkovlje), Krajnc (Sko-ljet), Stopar (DSZ) im Rustja (ECA).
S ponarejenim čekom
je kupoval jajca
V petek okrog 17.30 je prišel v trgovino z jajc; v ul Scalinata št. 3 neznanec, ki Je naročil 500 jajc po nalogu, kakor je dejal, neke tržaške bolnice. Račun je znašal 20.900 lir. Neznanec je izročil Ste-faniju v plačilo ček za 36.000 lir in zahteval 15.000 lir nazaj. Trgovcu se Je zdelo sumljivo hi ni hotel čeka, ampak je neznancu rekM, da bo pOačal, kadar bo prišel po blago.
Neznanec Je še nekaj časa vsiljeval ček, ko pa je videl, da je njegov trud zaman, je odšel. Kmalu potem je lastnik Stefani odšel
iz trgovine. To priliko je neznanec, ki je bil zunaj na preži, izrabil, se povrnil v trgovino in vsilil svoj ček trgovčevi ženi, ki mu je tudi izplačala višek 15.000 lir.
Neznanca seveda ob dogovorjenem času ni bilo, da b. Ivignil jajca. Ko je Stefani hotel v banki zamenjati ček, je zvedel, da zanj ne bo nič dobil, ker Je ponarejen.
DAROVI IN PRISPEVKI
Družina Simonič z Opčin je darovala za Dijaško matico 1000 lir in ne samo 500, kot je bilo včeraj pomotoma javljeno.
Trat, 1. (AIS) — Poročevalski urad Zavezniške vojaške uprave britansko-ameriškega področja STO-ja je izdal danes naslednjo izr
javo:
»List .Lavoratore’ je v svoji številki z dne 31. oktobra 1947 objavil naslednji članek, (ki ga mi podajamo v slovenščini):
»Trideseta obletnica boljševiške revolucije« — Proslava za sedmi november.
Ob priliki sedmega novembra, tridesete obletnice oktobrske revolucije, »o na sporedu naslednje proslave:
Od tridesetega oktobra do šestega novembra: ljudski sestanki, ki bodo poudarili pomen in vežnost Oktobrske revolucije.
Četrtega novembra ob 11.30: koncert godbe «Rinaldi» na trgu U-o: ta.
Sedmega novembra ob 16.30 shod na trgu Unitž. s povorkami pred in po shodu. Po 22. uri bodo v vseh krožkih manifestacije ljudskega navdušenja z artistično-kulturnimi prireditvami, zbori, plesi itd. Ob 20.30 kulturna prireditev v Ridottu gledališča Verdi ali v gledališču samem (simfonični koncert in umetni ples).»
Podajamo vam sledečo analizo tega članka z zadevnimi komentarji:
31. oktober ob 14. uri — pu>i kacija članka v listu «Lavoratore», v katerem je med drugim rečeno,
1. «da je bil za četrti november na sporedu koncert godbe na trgu Unita.
Komentar: Ob tem času danes ni na Zavezniško vojaško upravo prišla še nobena prošnja za izvedbo tega koncerta. Obvestilo za ta koncert, katerega je objavil «Lavora-tore«, zavaja toliko bolj v zmoto, v kolikor
a) sta list «Giornale di Trieste« v svoj; številki z dne 30. oktobra in list «Voce libera» v svojih številkah z dne 25. in 30. oktobra že sporočila, da je bil trg Unita nakazan za 11.30 uro dne 4. novembra LCgi Nazionale za koncert — za to informacijo bi «Lavoratore» pač moral vedeti.
In je netočna, v kolikor je
b) tozadevna prošnja, ki jo je predložila SLAU in katera je prišla približno ob 16.30 uri dne 31. oktobra v roke višjega nadzornika poiicijž področja, prosila za aovo-ljenje za izvedbo koncerta gedbe na trgu Unita ne za dan 4. novembra, kakor je to zatrjeval »La-voratore«, temveč za dan 9. novembra.
Ta prošnja je zdaj v preučevanju ter j; pod, pogojem, da se bodo organizatorji držali normalnih pravil, možno, da bo odobrena.
2. Shod s sprevodi pred 'n po »hodu je bil v načrtu za dne 7. novembra ravno tako na trgu Unita.
Komentar: Ob uri, v kat?ri je bil izdan «Lavoratore», ni prišla še nobena prošnja, niti ni zaradi tega Zavezniška vojaška uprava mogla odobriti takšno prošnjo. Prošnjo je za tem sprejel višji nadzornik policije področja ob 16.30 uri dne 31. oktobra, kakor to tudi zatrjuje v svojem članku list «Lavoratore», ter je bila zavrnjena na osnovi raz-motrivanja, da ni Zavezniška vojaška uprava dovolila nikoli nobenega pelitičnega shoda na prostem v mestu Trst, razen z izjemo cbeh dnevov prvega maja lota 1946 in 1947. To načelo ostaja neizpre-menjeno.
Zaradi netočnih informacij in takšnih, ki bi lahko zavedla v zmoto, katere vsebuje članek v listu »Lavoratore«, je Zavezniška vojaška uprava izdala zvečer dne 31. oktobra svojo izjavo. To izjavo pa, čeprav so jo dali na razpolago vsem časopisom, nista objavila list »Corričre di Trieste« in list »Primorski dnevnik« v svojih izdajah dne 1. novembra. Omenjamo, da ta dva časopisa torej nista izpolnila svoje dolžnosti, ki je ta, da obveščata javnost o vprašanjih
KOLEDAR
Nedelja 2. novembra
Tcbija, Zala.
Sonce vzhaja ob 6,46, zahaja ob 16.47. Dolžina dneva 10.01.
Jutri 3. novembra
Silva, Vanja.
Spominski dnevi
splošnega interesa, v pesebnem primeru, da popravita netočno informacijo in takšno, ki bi lahko zavedla v zmoto in katera bi lahko bila izvor širokim nesporazumom..
Ko je komisar tržaškega področja vprašal ravnatelja lista »Lavo-ratore« zjutraj dne 1. novembra 1947, je ta v svoje opravičilo izjavil, da mu je informacij?, ki jih je vseboval članek, dala SIAU in da je zaradi tega menil, da so informacije točne ter da je zadevna prcšiija že bila predložena in tudi odobrena od Zavezniške "oji^ke uprave.
Vendar pa bi ta članek, četudi je le netočen in takš?n, da bi za-mogel zavesti v zmoto v najboljši izmed možnosti, mogel v pomanjkanju pojasnila s strani Zavezniške vojaške uprave biti povod razširjanju nesporazuma ter izzvati znatni nitred, za katerega bi bilo mogoče imeti ravnatelja lista »Lavo-ratore« za osebno odgovornega.
Se enkrat naj spomnimo vse urednike, da pr;tiče njim osebno odgovornost, da se prepričajo, da je vsak članek, ki je objavljen v njihovih časopisih, točen z vseh stališč.
1941 sta novomeška in mokronoška skupina partizanov napadli nemško postojanko na Bučki na Dolenjskem.
Sneg se ne suši na peči.
Žigosanje osebnih Izkaznic za Milje, Devin in Opčine
Poročevalski urad Zavezniške vojaške uprave anglo- ameriškega področja STO-ja je izdal danes naslednje obvestilo:
Ker bodo počenši z 18. uro dne 4. novembra 1947 zaprti uradi za ž'gosanje osebnih izkaznic v policijskih področjih Milj, Devina in Opčin, naj vse osebe, ki prebivajo v teh področjih in katere do tega dneva še niso dale žigosat svojih ostbnih izkaznic, pridejo na poveljstvo policije področja, da bi dobile žig na izkaznici.
»Kraljica nalčkov" v Skednju
UVOD D.D.
UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD
posreduje vse vrste poslov s tuzemstvom in inozemstvom
TRST
UL. CICERONE 8
TELEFON 30-00 - 29-306 - 56-38
KRZNARSTVO
TRIESTIMA
TRST — TE« S. GICVANNI 4-III.
TELEF. 25-075
VELIKA IZBIRA
navadnih	in	iz
NAJNOVEJŠIH VZORCEV po zelo UGODNIH CENAH.
POSEBNA
PRODAJA
PROPAGANDNA OB OTVORITVI.
IZDELAVO NATANČNO PO MERI.
IZVRŠUJEMO
Obiščite nas z zaupanjem: vaš obisk nam bo res dobrodošel in boste lahko prihranili ter si nabavili kvalitetno blago.
Po znatno znižanih cenah I
Turistični izlet
v ZAG
emajlirani in
ŠTEDILNIKI
pleskani.
ŠTEDILNIKI — na plin, elektriko in premog.
PEČI za kurjavo z drvmi, premogom in žaganjem.
DIMNOVODNE CEVI in kolena.
SANITARNI
od 15. do 19. novembra 1947.
Vpišite se pri UTAT, CIT, TURI-SANDA in ADRIA - EXPRESS v ul. Fabio Severo 5 - Tel. 29-243, do sobote 8. novembra 1947.
Službo dobijo takoj
TEHNIČNI IN PREDMETI.
OGREVALCI za kopeli na drva in elektriko, kopalne kadi in vodovodne pipe vseh vrst.
RAZNOVRSTNO ORODJE.
OKOVJE za pohištvo in vsa mogoča železnina.
Poleg tega bogata izbira vseh
G0SF00INISKIH
POTREBŠČIN
V*
INTRA
V*
1 gradbeni inženir,
2 gradbena tehnika,
2 tehnična administratorja,
vsi s prakso. — Ponudbe na gradbeno podjetje »EDILIT«, KOPER.
Ortoped
Nlcola Becchl
TORINO - VIA REGGIO 8 specialist za odstranitev
KILE
brez operacije
telef. 85-43
ul. Roma 22
KMčTJE . VRTNARJI!
Semena, krmo za živino, orodje
vse kmetijske potrebščine • Vam nudi
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga
a o. j v TRSTU
Uradi in skladišče: UL. U. FOSCOLO št. 1 — Tel. 94 386. Prodajalna: UL. S. MEKCADANTE št. 4 — Tel. 88-19.
osebno znan v naši pokrajini objavlja eno izmed tolikih zahvaln.h pisem:
Cenjeni gospod N. Becchl! Skozi 25 let sem trpel zaradi dveh , velikih kil ter sem vsako leto iz-I menjaval navadni kilni pas, toda I brez kakršnega koli izboljšanja. Ves obupan sem dočakal staiost 74 let, ko so mi končno nasvetovali, naj se obrnem na vas, ki ste mi a svojim popolnim aparatom v kratkeni časi* popolnoma odstranili ob? kil:. Zagotavljam vam, da vas bom ob vsaki pril ki toplo priporočil.
Romano Barbolin,
Creola di Saccolongo (Padova) *VItST v sredo 5. In četrtek 6, novembra: Hotel »Continental«. GORICA, v petek 7, novembra: Hotel »Universal«.
TR2IC, v petek 7. novembra; Hotel »Moncenisio«.
Glede sporočila ZVU od predvčerajšnjim zvečer sporoča odbor za proslavo 7. novembra sledeče:
»Glede »poročila ZVU o manifestacijah za 7. november, 30. obletnico Oktobrske revolucije ugotavljamo sledeče: Dne 27. oktobra je odbor za proslavo 7. novembra poslal ZVU (.prefektura scba št 49) pismo, s katerim prosi dovoljenje za izvajanje koncerta godb; »Rinaldi« no trgu Unita napovedanega za 4. november (prošnja je bila tedaj oddana pravilno 8 dni prej).
Ker ni balo nobenega odgovora, so bile oddane — vedno v sobi 49 — dve prošnji: za dovoljenj; koncerta godbe «Rinaldi» na dan 9. novembra in za dovolitev javnega zborovanja na trgu Unitž. za 7. november (prošnja je bila oddana več kot en teden prej). Uradnik je vprašal, ce bodo svirali politične himne ali ne in po katerih ulicah bodo povorke kakor tudi za službene govornike na zborovanju. Nato, da bo oddal obe prošnjj naprej.
Se vedno včeraj ob 15.30 (tedaj pred 16.30) je bil oddan v sobi št. 49 seznam ulic, po katerih bodo povorka kakor tudi imena govornikov, razen tega pa je bilo razloženo, da se bodo svirali komadi, himne in ljudske pesimi. Oddana je bila še tretja prošnja in Bicer za gledališče Verdi za kulturno manifestacijo, ki naj bd se vršila 7. novembra (torej 8 dni prej).
Prvi dve prošnji so zadržali s pridržkom glede prve, s tem da naj se tekom dopoldneva odda deflni tivni program koncerta godbe. Tretjo- pa da bodo vzel; v poštev samo v primeru, če bo priloženo tudi do voljenje s strani ravnateljstva gle dališča Verdi.
Prošnje, poleg tega, da so bile oddane pred 16.30 včeraj, je ZVU pre jela najmanj teden dni pred prtdvi denim datumom. Zaradi tega je obvestilo poročevalskega urada ZVU nerazumljivo«.
Danes ob 15.30 uri bo rojansUi otroški oder predvajal v Domu kulture v Skednju spevoigro v treh dejanjih »Kraljica palčkov«, Ki je nadaljevanje Ribičič-Grbčeve spevoigre »V k/aljestvu palčkov«. Pridite vsi, ne bo vam žal!
K gornjemu obvestilu poročevalskega urada ZVU pripominjamo sledeče:
V. Ugotavljamo, da je postopek ZVU v gornjem primeru glede pripombe, da nismo objavili predmet nega sporočila AlS-a pristranski, in sicer zato, ker n. pr. dnevnik eVoce liberaD tudi ni omenjenega sporočila objavilt da ne naštevamo drugih tržaških listov;
Z. smatramo, da načelno ni naša dolžnost objavljati vst.h vesti, ki jih prejmemo od AlS-a, čeprav bi se skoraj za vsako dalo z enega izmed najrazličnejših vidikov reči, da je vest splošnega interesa, kar bi pomenilo, da bi «Primorski dnevnik» postal glasilo poročevalskega urada ZVU, ne pa glasilo O-sxs>bodilne fronte STO-ja. Glasila ZVU pa v slovenščini ne rabi, saj te vendar zdavno ukinila svoj cGlas zasreznihov* :
3. zarod, vsega trga in pa pred■ vsem zato, da ne ?>i prišlo «do širokih nesporazumov*, naprošamo ZVU, da nam v bodoče btagoizvoli izdati službeni nalog za vsako vest, za katero zahteva, da jo objavimo. V tem primeru l>a naj obenem razglasi, da je svoboda tiska na anglo-ameriškem delu STO-ja samo še iluzija.
Vpisovanje v šoferski tečaj v
Bazovici še traja. — Vpis v gostilni Mahnič
ZAKONSKO SPALNICO,
popolnoma nov-o in masivno, prodam zaradi odhoda. — TRST, ULICA ALFIERI št. 9, vrata 1.1
Odkritje spomenika padlim
v Boljuncu
Danes bodo v Boljuncu odkrili spomenik padlim borcem. Ob 10. uri bo maša zadušnica za padle, ob 14. uri pa blagoslovi tev in odkritje spomenika. Sodelovali bodo zbori in godbe delovali bodo zbori in godbe vsega okraja. Vabimo tudi druge.
Strelivo v morju
Ob 40-letnici poroke
TEREZIJE in RAFAELA BUCIK
želijo obilo sreče OTROOl VNUKI in ostali sorodniki. V Trstu 3. novembra 1917-
Enotni sindikati
Zadruga stavbinskih delavcev.
darji, tesarji in kovinarji tržaške zadruge stavbinskih delavcev
U-
združene zadruge (Cocperativa r.ion) so vabljeni na sestanek, ki 2. novembra ob 10. uri v ul. fcriani 5, soba 9, zaradi °brav he nja vprašanj, ki so važna ta zadrugi,
Radijski sporedi
v nedeljo 2. novembra 1941* TRST II. — 236 m
7.30 Koledar, 7.35 Jutranja glj*
ba. 7.45 Napoved časa in P3roiijo 8.00 Nedeljski jutranji pozdrav,,»• Kmetijska ura, 10.00 Prenos ®rc
od Sv. Justa (15 m:nut klasičn' glasbe), 11.15 Klasična glasba;
Pridiga: 11.45 Reproducirana 6-*? ba, 12.45 Napoved časa in čila, 13.00 Glasba po željah, D’ Glasba slovanskih skladat?*-14.15 Pregled t.ska, 14.29
- -	-	-	16.30	0
popoldanskega sporeda,
troska ura. 17.00 Opera: GounO^'
«Faust», 19.45 Napoved in Pa‘‘ . la. 20.00 Zbor s Proseka, dir g?“ Cibic, 20.15 Komorna glasba. Kulturno predavanje, 21.00 SiUS". igra. 21.50 S-mfonična glasba, ?‘-Pestra glasba, 23.15 Napoved in poročila,
Zahvala
Pri čiščenju morskega dna v Novem pristanišču pred obalo št. 7, so našli v petek dopoldne zaboj, v katerem je bilo 300 nabojev za strojnico kalibra 8 mm. Delavci so poklicali pobiralce min, ki so odnesli najdeno strelivo na bolj primeren prostor.
Vsem, ki ste v tako lepem ,,
Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK Tisk Stabilimento Tip. Trlestino
lu spremili na njegovi zadnji P°' mojega dragega moža
RIHTER-ja KARI A
se najtopleje zahvaljujem. na zahvala domačemu ps.vske* zboru.
Bane 31.10.19!,7.
ŽALUJOČA SOPROf IN DRU2INA
POZOR!	, MIZARJU
Pred nabavo mizarskih potrebščin je v vašo korist* da obiščete SKLADISCE TVRDKE
P A N G O S
TRST, ulica Gatteri št. 34, telefon št. 93-682,
ki vam nudi prvovrstno blago, vse vrste vezanih plošč* panel (faesite), lesonit (furnir), lesene liste in klej* Prodaja na debelo in drobno po SOLIDNIH CENAH*
Obveščamo svoje cenjene odjemalce, da je prispela nova
 	V|V|
pošiljka
malih prašičkov za rejo
VIVODA JUST
Ž A V L J E 38
FRANJO RUPENA tl Ei
Z.
dr. z n.
TRST
UL Udine 15 - tel. 86-10
z = izvoz = zastopstva
Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogo10’ ogljem, drvmi za kurjavo stroji, avtomobili in vinom*
PREVOZ BLAGA
DEŽNI PLAŠČI
OBLEKE, HLAČE, PLAŠČI
V VELIKI IZBIRI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V
mmim del cobso
CORSO 1 - PIAZZA DELLA BORSA (Galleria A.
ProttD
Dr. 6AETA. zobozdravnik
Izdeluj« proteze v jeklu, zlatu kav-čuku in plastiki. Največja garan-ctja. Sprejema od 10. do 12. In od 13 do 19.	(Govori	slovenski)
TRST, ul. Torre Blnnca 43
(vogal ul. Carduccl)
KRZNARSTVO
ZILIOTTO
1.) Našli boste vsa najboljša krzna in kože za krzna.
2.) NAJNI2JE CENE NA DANAŠNJIH TRŽIŠČIH,
3.) Kože najboljše kakovosti in najboljše izdelave.
ZILIOTTO jamči za svoje blago in na zahtevo odtrga podlogo pri vseh svojih krznenih plaščih, da dokaže izvrstno kakovost.
OLAJŠAVE PRI PLAČEVANJ
ZILIOTTO - Trst, ul. Trento 11 - tel. 29374
...
.vA- ;
•iMt'
Dunaju in ki edin; zastopa interese koroških Slovencev, delajo vse mogoče ovire. Medtem pa izdajajo slovenski belogardisti pod zaščito angleških oblast; »Koroško kroniko* in v uredništvu ni niti enega koroškega Slovenca. Belogardisti imajo v rokah tudi slovensko oddajo na celovškem radiu, kjer nemoteno gospodarijo. Bivši domobranski oficir Jože Cujež je na primer prekinil eml-s:jo prosvetnega društva iz St. Ilija, ker je imelo na sporedu pesem, ki je vsebovala besedo «partizan».
Nemšk; nacisti so oživeli tudi bivši «Heimatbund» pod imenom «Zveze južnih Korošcev, zvestih domovini*. Ta organizacija 'zda-ja svoj i-st «Unsere Heimat», v katerem širi velikonemško propagando in kleveta partizane ter Osvobodilno fronto.
V zadnjem času so se začele oblasti posluževati tudi provokacij. Tu pa tam dovole kako prireditev, nato pa dopuščajo članom omenjene yelenemške organizacije, da te prireditve motijo m preprečujejo. Ko ljudstvo na to izzivanje reagira, mu pa sodijo. Tako se je pripetilo na primer v Železni Kapli, zaradi česar so obsodili več antifašistov, ki so nosili slovenske zastave.
Koroško ljudstvo pa kljub mu ne kloni in se z vso odločno stjo bori za priključitev k FLRJ, ker ve, da je njegova pravda pravična, in ker naroda k; se bori za svojo svobodo, ne more nihče premagati.
Po nNaprijedu*.
Takrat, ko je prvič ročice razprl, takrat si v radosti plačno vztrepetala:
Samo, da mi ne bi, da ne bi umrl!
Takrat, ko na prsih je tvojih če spal, takrat si mu nelno v solzah šepetala:
Glej, kmalu iz tebe cel fant bo postal.
Postal je tak fant, da bi gore premikal, nikdar se ni klicu svobode izmikal.
Tako si mu segla poslednjič v roko, in v tebi je tlelo: Da! Vrnil se bo!
Zdaj veter raznaša besede njegove, prisluhni natanko, da čuješ glasove:
Lepo je, veš mama, lepo je živeti,
toda, za kar sem umrl, bi hotel še Enkrat umreti.
KAJUH
Prvo italiiansko-slovenska slovnica v Trstu iz leta 1811..
V Ameriki bo velika kriza
Češkoslovaško republiko je obiskal profesor univerze v Cambridge Maurice H. Dobb, najboljši britanski poznavalec Sovjetske zveze, pisatelj mnogih gospodarskih knjig, eden izmed malega šteVla britanskih iabour.stov, ki pezna perfektno Marxa in Key-nesa, teorijo in prakso, gospodarstvo in politiko. Profesor Maur'-ce Dobb je prišel na Češkoslovaško, da b. preučil politične :n gospodarske razmere, ki ga rimajo zlasti v pogledu nacionalizacije težke industrije in bank. Na tiskovn: konferenci, ki jo je profesor M. H. Dobb imel s praškimi novinarji, je odgovarjal na številna vprašanja.
Med vprašanji, ki so praške novinarje najbolj zanimala, je bil problem krize v Ameriki. Na to vprašanje je profesor M. H. Dobb odgovoril, da bo v Ameriki izbruhnila velika kriza, ni pa gotovo kdaj. Morda v letu 1918, morda v 1949. Kdo ve. Toda prva znamenja amer.ške krize so že tu. Zdi se verjetno, da bo izbruhnila najprej manjša kriza in tz nje bo nastala velika. Njena posledica bo zmanjšani volumen svetovne trgovine -n vpliv krize v ZDA na svetovno gospodarstvo bo zelo velk. Prve znake amer ške krize vidi profesor M. H. Dobb v; tem, da povpraševanje po ameriškem blagu neprestano pada in tudi notranji trg je nestalen. Češkoslovaška ne bo preveč občutila amer.ške krize, če bo češkoslovaška zunanja trgovina zagotovljena in zavarovana z državami, v katerih obstoja dolgoletno načrtno gospodarstvo. Za Angleže bo pa imela ameriška kriza posledico v tem, da bosta pštnica jn bombaž cenejša, toda te prednosti ne odtehtajo ogTomne škode, ki Jih bo povzroč.l strogo omejen izvoz v oblast dolarja in v države, ki v to oblast prodajajo svoje izdelke.
W aldtr Miklos, ravnatelj družbe z J z z o* (družba za električn o
l DC7HO
1*—-
Budimpešti)
je poslal iz Svic« ilustriram časopis. Ob sliki krasnega Vier-I roaldstdtske ga jezera se vidi skupinica oseb z naočniki. Na eni od teh je Miklos napravil rdeč križec: «To sem jaz!* Nato
je počCz na robu napisal s svojo pravilno in majhno pisdvo: rVčeraj sem napravil izlet v Engeldorf in dan je pošel ob ribarcnju in sončenju.*
Vprašam po upravnem ravnatelju in uradnica mi odgovori z običajnim nasmeškom, da je dr. Palaggi odpotoval v London, Tudi dr. Nemegngi, poslovni ravnatelj, ;» odsoten: odpotoval je v Nem York.
IValder je pred svojim odhodom na počitnice namesto z električnimi žarnicami delal kupčije s surovo m konfekcioni-rgno volno in si tako nabral nekaj sto tisočev goldinarjev, nakar je z ženo in z dvema otrokoma odpotoval na «počitnice».
Tud* žena Roberta Palaggja je zapustila razkošno stanovanje v ulici Falk Mlksa 19 in odšla za svojim možem v London. Palatryi je pred svojim odhodom prejel od poslovnega ravnatelja okoli tisoč dolarjev, verjetno z% morebitne rnakupr*.
Nato je tudi Nemeyi Bartalan odpotoval v Neto York z nekaj tisoč dolarji in s par slikami znamenitih slikarjev. Glede poslednjih prav res ni mogoče razumeti, v kakšni zvezi naj bodo v industrijo električnih žarnio...
cMorda bo imel tam v Londonu možnost, da bo nameščen pri družbi *G,neral Electric*, o čemer je vedno sanjal* — pravi Jankovich Denes, edini ravnatelj družbe alzzo*, k\ še ni «patriotsko* zbežal.
Tudi Jankovich je od preteklega februarja da julija potoval po Seifkmi in Južni Ameriki. V Buenos Airesu je obiskal bivšega konzula Scmseyta., znanega kolaboracionista, ki je zbežal v inozemstvo, in njegovo potovanje je stalo tovarno nad
100.000 goldinarjev.
Koncev koncev pa ss Jankovich Denes t> primeri z Bosti Gezo, ravnateljem tovarne papirja o Szolnoku, in v primeri z mnogimi drugimi lahko pobaha, da je «čist». Pred svojim odhodom v Argentinijo je Rosti Giza ku.pil z predplačili trgovcev s papirjem razne devize, dragulje, kose zlata in pustil v tovarni več deset milijonov goldinarjev primanjkljaja.
Bolj zvit in romantičen od R. Gize je Viktor Leher, ravnatelj oddelka industrijskih izvedencev v tovarni železniških vozov «Ganz*, ki jr. uspel, da so ga pred kratkim poslali v London za nakup raznih strojev. Pri tem. je poskrbel, da je za njim prišla z vso garderobo njegova ljubimka, neka plavolaska, ki ima na sebi nekaj očarljivega in kadi z dolgim ustnikom iz slonove kosti.
V Londonu je Lther redno prejemal mesečno plačo 4.000 goldinarjev in razen tega vnovčil za svoje potrebe ček za
100.000 goldinarjev, ki so bili namenjeni za omenjeno nabave. Potem ni bilo o njem več ne duha ne sluha.
Pred kratkim je madžarska komunistična stranka predlagala, naj se pr, moženje pobeglih zapleni in da na razpolago tovarniškim delavoem, ki so koncem koncev najbolj prizadeti od teh goljufij. Delavci so odobravali, toda v inozemstvu so začeti vpiti, da je to protizakonito...
DERY ISTVAN (Posebni dopisnik ATI - Primorski dnevnik)
Borba Koroške za priključitev
Na vseh mrtvih dan
Naše gledališče že dve leli ovirajo pri delu
Zapiski in vlisi z obiska pri naših cjledaliških umulnikih
k lugoslaviii
Prepovedane zastave, prepovedana zborovanja, antifašisti pred sodišči; namesto CLN-a — Heimatbund; jugoslovanski emigranti; zavezniška vojaška uprava, — Toda v borbi so Korošci neomajni kakor Primorci.
ITAL J ANI
___c1>	zaceiku
O NAS
Franul), ki nam nepoznavanje njegovega jezika (podčrtal Fia-nul) zadaja precejšne udarce celo v domačih gospodarskih zadevah, — ali ne bi morali biti združeni v istem hotenju? Ali ne bi bilo primerno, da se posvetimo učenju jezika, čigar proučevanje nam je ravno tako koristno kakor potrebno?#
Šovinizem izumetničena tvorba vladajočih reakcionarnih slojev
Tako ni mislil v tedanji dobi samo Franul, marveč še marsikateri drugi njegov sodobnik, ker v Trstu tedaj še ni biio šovinistične gonje. Italijan ter Slovenec sta lahko živela drug po'eg drugega v miru ter složnem sodelovanju. Franul je položaj Trsta v okviru gospodarskega ter nacionalnega vprašanja popolnoma pravilno ocenil. Uresničenje njegovih želja sta preprečila av-strc-cgrski ter italijanski imperializem. V osnovi ponavljamo v Trstu to. kar so si želeli ;n kar so že zahtevali v preteklost; napredni Tržačani. Menjal se je le način reševanja nacionalnega kakor tud; gospodarskega vprašanja obenem. Iz Franulovih izjav je kaj lahko sklepati (za to imamo sicer še drugačne dokaze), da Je današnji šovinizem v Trstu izumetničena jalova tvorba, ker n: poganjal iz korenin delovnega ljudstva, ampak iz vladajočih reakcionarnim slojev v Trstu, ki so zaradi svojih seb.čnlh interesov razdvajali delovno ljudstvo
Zanimivo pripoveduje Franul (k; se drugače šteje za Italijana) o Slovanih ;n Slovencih. V
čičeva, Sancin., Starčeva, Košuta, Raztresen in drugi. Živahno	so	se pogovarjali med	seboj, se zbirali
okrog	mladega	režiserja Babiča —	nove pridobitve
za naše gledališče. Vsako toliko se je oglasil proseč; «psst*, da je za trenotek potihnilo kakor v cerkvi. Izza vrat smo tedaj začuli Podkrajška, ki je skupno z drugim; .pripravljal «veselo uro* za radijsko oddajo. Teda vse le za trenotek. Pot:m zopet trk šunder, da niti neutrudljive Zcre, ki je tipkala, kakor da ne bi bilo pikogiar okrog nje, ni bilo slišat;.
Nekdo izmed nas je nriAj rekel o živcih in nervozno prižgal cigareto.
No -r končno	so iz »dvorane*
prišli Podkrajšek	in ostali. Babič
je tedaj povabil vse »betajnovce* na skušnjo. Tako smo videli skušnjo tudi mi. Sobo, ki ima 3S kv. metrov, so s preprogo razdelili v dva dela. Ena stran sobe je predstavljala oder, druga pa dvorano. Režiser in mi smo bili pa publika. Na oder, ali bolje z enega kota sob3 v drugi — so prenesli mizico in nekaj stolov, da so tako pripravili scene. Režiser Babič ram je pred začetkom povedal, da so v levem in desnem kotu vrata, označil, kje naj bi bila tnitja, kje naj b; bilo okno, itd. Potem se Je začelo.
Kako je bilo, ne smemo povedati. Le toliko: Kljub temu da skušnje trajajo malo časa, da so Dr. A. BUDAL	šele pred nedavnim pričtli s študi-
upranmik SNg’	jem, je uspelo našim igralcem toli-
kanj izdelati posamezne vloge, da pričakujemo mnogo. Izvajanje nas je tolikanj potegnilo za s:boj, da nismo niti opazili, da igralec ni na pr. odšel skoz; vrata, temveč da je ostal ob steni na on; strani preproge.
Ko smo se kasneje sestal; z dr. Budalom, smo s? težkega položaja, v katerem deluje naše gledal.-šče, in brezprimernega škandala, ki g* ta položaj predstavlja, zavedli še bolj. Saj ni čudno! Dr. Bud: 1 nam je po vsem tem, kar smo sami videli, pripovedoval o letošnjem repertoarju našega gledališča.
Repertoar, ki ga pripravlja Slovensko narodno gledališče, je sestavljen iz rietih nagibov, ki bi morali biti lastni slehernemu umetniku ali gledališču: plemenititi, bogatiti, dvigati umetnost in kulturo sploh — na višjo stopnjo; konstruktivno piispevati gradnji boljše človeške družbe; braniti kulturo in civilizacijo pred nicvimi vojnami in pustošenji. Tako bomo videli «Kralja na Betajnovi*, »Zupanovo Micko*, »Miklovo Zalo*, Goldonijevo komedijo »Ba-ruffe chlozzotte*, Molčerovega «Skopuha», Shake-spearjev «Sen kresne noči*, Simonovo «Rusko vprašanj:* in Fadejevo «Mlado gardo*.
Ce...
Na poslednje štiri intervencije so doslej dobili le negativne odgovore. Polkovnik Gardner je rekel, da ne more nakazati našemu gledališču nobene dvorane, ki jo imajo na razpolago vojaške sile — ker za to «ni kompetenten*. Trdil je celo, da Slovensko narodno gledališče s svojimi predstavami izziva nerede (podrobneje bomo o tem raz-giovoru poročali). Za dvorano Verdi tudi ni kompetenten, pač pa občinski svet Le ta pa — kadar gre za vprašanje dodelitve dvorane gledališča Verdi našemu gledališču — tudi «ni kompetenten*... Z drugimi besedami: Ljudje cd Slovenskega narodnega gledališča naj bi hodili toliko časa od vrat do vrat, od Judeža do Kajfeža, da bi se naveličali.
Jasno je, da se to ne bo zgodilo! Našim umetnikom, nam vsem je bil vedno svojstvem optimizem in vera v pravico in napredek.
Kot narodnostna skupina, ki »kupno z Hrvati in Italijani sestavljamo prebivalstvo STO-ja, mera mo dobiti povrnjeno (!) gledališko dvorano, ki smo jo zgubil; ob požigu Narodnega doma, da tako damo naši dramskj umetnosti prepotreben center.
Ako danes nekateri ne razumejo vsega onega, kar nam po občečloveških načelih pripada, naj znajo ločiti vsaj: «kaj je moje in Prizor iz že odigrane Schawov» komedije: rKako zabogatiš* kej je tvoje*.
Po bogatem udejstvovanju na področju dramatike pred fašizmom ter po Jocovem frontnem teatru
— ali po igralski skupini IX. korpusa kakor se je imenoval, so takoj po osvoboditvi po vaseh diletantske skupine rasle kakor gobe po dežju. V Trstu, kulturnem središču primorskih Slovencev, pa se je osnovalo Slovensko narodno gledališče, da posreduje svojemu ljudstvu s slovensko besedo resnično umetnost in da predstavi kulturo svojega ljudstva vsem onim, ki jo žele spoznati, ter onim, ki jo ne znajo ali nočejo ceniti. Samo osnovanje našega gledališča je torej slonelo tia gledaliških tradicijah našega ljudstva, katere je prekinil fašizem, ter na onih načelih zdravega človeškega. stremljenja po napredku ic kulturnim dopolnjevanju med vsemi narodi sveta...
152-krat je od takrat gostovalo Slovensko narodno gledališče po različnih krajih Slovenskega Primerja in v Trstu. Ne bi hoteli obujati spominov, kako so bili povsod sprejeti. Mi vsi smo jih vzljubili in danes skoraj ni človeka po našem podeželju, ki ne bi z neko posebno radostjo spoznal v našem Košuti Jerneja...
In vprašajte vse naše igralce po vrsti, da vam povedo, koliko podobnih ganljivih srečanj so že doživeli!
Morali smo tudi mi k njim, da jih malce povprašamo c njih dčlu, da potem seznanimo vse naše čitatelje, ki jih tolikanj pričakujejo.
Prav za prav smo to hoteli že nekaj tednov tega. Vendar so nas takrat ustavljale novice, da jim nočejo dati dvorane na razpolago. Čakali smo in čakali. Povsod po svetu so se m:d tem začela odpirati vrata Talijinih hramov, časopisje je prinašalo obširne kritike in recenzije predvajanih del — le v našem listu smo bili prisiljeni zaradi kolonialne politike, ki pa mora biti danes že v kolonijah absurdna
— objavljati le protest za protestom, apelirati na domačo in svetovno javnost itd.
Zadeva se ni premaknila z mrtve točke in nekdo, ki mu prav gotovo ni bilo do humorja, nam je prišepnil «Pohitite, dokler pr: hlad ne pobere vsega gjasu našim igralcem, kakor se je to zgodilo lani Sancinu in drugim, ko so bili na skušnji — vedno po zaslugi naše ZVU — v neki nezakurjeni sobi v Skednju zaviti v odeje!*
V neki hiši za Sv. Justom, kjer gostuje po prijaznosti gospodarj:vi naše gledališče sredi trušča in hrupa, smo poiskali novega upravnika tov. dr. Budala. Med splošnim prerivanjem, odpiranjem ln zapiranjem vrat, kričanjem režiserjev, ki so izmenoma vežbali z igralci različne scene iz del, ki so v letošnjem repertoarju, smo komaj utegnili razumeti, da moramo počakati, dokler se vaje ne bodo končale, kajti sicer je vsak razgovor nemogoč.
BiH smo v majhni predsobi, kjer so bili vsi igralci, ki pripravljajo «Kralja na Betajnovi*: Košič, Nakerst, Lukež, Rodoškova, Drolčeva, Gabrijel-
Koroškim Slovencem v Av-.®rUi ne priznavajo niti najosnovnejših pravic, saj jih bivši naci-zatirajo kakor doslej. Parti-8ahi so s svojim krvnim plebi-in s svojo borbo pregazili taro mejo in papirnati plebiscit “ teta 1920, ki je to krivično meto ustvaril. Koroški Slovenci so 'u edini, ki so se v mejah «Ve-Nemčije« borili proti naci-Borbe se je na Koroškem . ležllo nad 3000 partizanov, pri jih je bilo 1200 mrtvih, ^njenih in pogrešanih. Kljub tej Pa jih je po koncu vojne
tifašističnih žena. Zvezo slovenskih izseljencev pa so na vse načine ovirali in preganjali, preden so jo priznali. Leta 1945. so jim hoteli s silo preprečiti povratek v domovino. 15. aprila 1946. ob četrti obletnici prisilnega izseljevanja je policija napadla in s silo razgnala skupščino izseljencev, škofija pa je prepovedala sveto mašo za žrtve. Pri tem se je zlasti odlikoval bivši Hitlerjev oficir in sedanji upravitelj policije za Koroško polk. Stossler. Sele po 18 mesečni borbi so avstrijske ob-
J*o razočaranje in bivši za-jjJlpMi niso pokazali za njihove ta-, ne zahteve prav nikakega T^tnevanja.
Zatp se ne smemo čuditi, če ne
‘ c-to* KoroSci Prav nobenih pra-J,,"6 priznavajo jim niti ene
«c. .,o
jajčne, organizacije. Osvobodil-t>r0t °nta’ ^ za6ela borbo jijj * nac;stcm že leta 1942., še ni fec‘i a’ P[ePovedali so organi-koroških partizanov, mla-0 organizacijo in fronto an-
lasti na pritisk ljudskih množic priznale Zvezo.
V pogledu denacifikacije niso dejansko ukrenil; prav ničesar. V vseh službah so ostali nacisti. Omenjeni Stcssier, k- je še v maju 1945. ngsil uniformo nar-sfčnega podpolkovnika, Je bil povišan v polkovnika. Tak.h pri- • merov bi lahko našteli ogromno.
Osvobodilni fronti še n:so dovolili lastnega časopisa .n ((Slovenskemu ve|*niku», ki izhaja na
S trm e os r. han
Z besedami: <iMate troliu hleba!*, kar potneni v češčini: «A/i imate malce kruha!*, nam prihajajo naproti otroci na češko-nem-ški meji.	,
Nekoč nemški otroci v skladu z željo svoj,ga očeta, Nietzschejevega	«Uebermenscha* (nadčloveka)
niso	govorili češčine, tako kakor
niso	govorili slovaščine, poljščine,
francoščine, madžarščine, čeprav so ts jezike znali.
Sedaj očetje sami učijo svoje otroke osnovne stavke raznih tujih jezikov, tako da lahko prosijo kruha one tujce, katere so še včf.--	v	raj smatrali kot «nižje» ljudi,
slnijl	berlinskemu,	brzovlaku je	priklopljenih nekaj vozov, ki
s kl!°*a	prevoz	Nemcev.	Vrata	mednarodnih vozov zaklepajo
*hor <~e b°ie kak tuj potnik stopiti z vlaka v Draždanih, zv. “ Prositi spr, vodnika, ndj odklene vrata. Sprevodnik, ki »icif*0 svojo dolžnost, odgovarja na vprašanja tujca: «7 Orodnih vozovih/nič Nemcev. Verbotcn!»
Zakai!
~~ EcfehU
Aft so to prepovedale zasedbene oblasti! Mož tega ne ve.
Befehl je. Bcfehl! bur„pomin)an> se tega. kar mi je pripovedoval Ilija Ehren-sta v zvezi z zasedbo Konigsberga. Dan po zavzetju tega me-cijasf. ie na sovjetskem povrljstvu zglasila nemška delega-Vorfl je izročila sovjetskemu poveljniku ključ. Nato je nekdo, "la, dejal:
ČT To je ključ getta.
a°vj,tski poveljnik je bil presenečen in je vprašal:
Getto!
Končno je poveljnik zvedel, da se je kohigsberško prebt-
talT zatrkl° m utrdilo na lastno pobu.do v nekaterih ulicah ko ustvarilo pravi getto... Mislili so, da bi sr. morali Rusi tako ravnati, kakor so oni ravnali z Židi.
'tolst in
l/rOr
UrJ^renburgovo pripovedovanje utrjuje moj sum, da ni za-9vrat s ključi v mednarodnih vozovih kot prostovoljen 'V,), ^ postaje načelnik njegov prostovoljni varuh. Teorija t°„iiffihensch-a* it» njegovih pravic ni v Nemčiji nikakor za-8(1;, postajenačelnik mi je pokazal svojo osebno izkaznico, fe izpred vojne.
kakT; T,}drij sem tehtal 9!i kg — praiH s širokim nasmehom, toni r- kotel, da bi sočustvovali z njim — danes tehtam ko-,. kg, ln morda bom še izgubil na teži... ho na?rjv dkts je ponižen, pretirano hlapčevski ju izraža že1 jo ***nu ^»bil, po eni cigareti. Ista miselnost, ki ga j„ silila k
*l je čistil čevlje v meča h Madžarov. Čehov im Slo-^ je Kriva, da se danes plazi pred dobro oblečenim tujcem.
jop
ki	“jptilL.
Iluaj.a včeraj silila poUske delavce, da so vi na svoje jopič 9hgt-,y°kko črko P in Židje rumeno zvezdo. Pa:ljivo bertta »ra,,.! slovnico, nato se začneta pogovarjati o politiki in a. da ne bo Nemčija nikoli več neodvisna.
pl •	-	-	.	*	f	IIV*	DO	J/ll.VI	|Z	I	11*	Ul/l/l	1/	l/l/l	'	VVIVI	KH	\	tA	n*.
Jopjg tnojem otUlrlku sla si dva potnika priprla v gumbnico
ki švedske znake. Dejansko pa sta Nemca. Ista \emca,
Jas
toda,
no j', da je ponižna pOd/vrženost današnjih Nemcev le
kuičtftKtn.ie včerajšnje ošabnosti. Hitler je vzgojil Nemce v 1)0 sužnjev, zato da bi smatrali druge narode za sužnje, ko st ,rai so N mci zrni kali drugim narodom plemenski cna-4d,|f _ ker ao lmcit vrtino pušk in kanonov v svojih rokah. *to(tn tri>" fv°je pleme, kt ga smatrajo za manjvredno, dokler 'dzoroženi.
so i,JCer kako bi sr. mogli Ntmci v Frankfurtu naučiti, na »ith. r°di in plemena vsi enaki med seboj, ko dan za dnem »re,	svejimj očmi Roundups* (tramvajske vozove, ki
'to*ltjTa^° a me 1 iške vojak, in t) katerih se Nemci ne smejo b*!i * so ločeni po sr> dl, da se v prvem delu voza vozijo Afričani, v drugem pa Criici.
■:	šola	*Yankerjev* ni najboljša, da bi izruvala
^oev miselnost tUeber/ncnscha», osnovo nacionalistične
BETLEN OSKAR (Posebni poročevalec — ATI - Primorski dnevnik)
uvodu pravi: «Slovenski jezik, k; ima svoje korenine v govoric! starih Slovanov, katerega rodovi bivajo še dandanes na ozemlju med Boko Kotorsko pa yse tja do Ledenega morja, na ozemlju med Goriško pa tja do Kamčatke.... je eden izmed najbolj blagozvenečih ter izrazitih ibrskih narečij;
Zgodovine se ne more potvoriti
Današnji ((branitelji* italijan-stva naj pogledajo okrog sebe, pa bodo lahko ugotovili, da so Franulova izvajanja točna in da veljajo tudi za današnjo dobo. Fašističn. raznarodoval« so se zaman trudili, da b; slovenski narod izbrisali iz tega ozemlja. V svoji gonji proti slovenskemu delovnemu ljudstvu so prizadejal; težke udarce tudi italijanskemu delovnemu ljudstvu. Zaradi tega bo delovno ljudstvo reševalo nacionalno vprašanje, kakor je reševanje tega vprašanja nakazovala že sama narodnoosvobodilna borba, to je brez sodelovanja tistih, ki so bili kot pijavke na plečih slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva.
V zgodovini Trsta bomo odkrili resnično zgodovino ter dejstva y dokaz, da so fašistični zgo-dovinarj; domačo zgodovino docela falslficirali. Sodelovanje poštenega slovenskega ter italijanskega prebivalstva, .ki sloni na nezlomljivem bratstvu, bo uniči.o šovinizem, ki je eden glavrih izvorov zla in je v določen; dob: objel skoro vse plat; družbene aktivnosti.
VILHAR SREČKO
C0MP0&T0
a-'-::'.:	$4
J
vin cm# mAtim m
emtom c-i lira«*. PJMTM
Sutttftt ji Jpti!a in t&H f Ai rJ »nMfiia /»»«•/«*
V*	b^pt.	tutprij	?
Ven
Slovnica, ts leta 1811.
V rokah imamo redek izvod Italijansko-slovenske slovnice, ki je izšla v Trstu leta 1811. pod naslovom ((Saggio Grammaticale Italiano-Cragnolino*. Avtor te zanimive slovnice je odvetnik Franul Vicenzo. k; ga najdemo za časa Združene Ilirije med predstavniki tržaškega mestnega sveta. Franul je znan kot pravnik ter ljubitelj znanosti in umetnosti. Zaradi tega se je čutil tudi zelo navezanega na nekatere člane znane plemiške rodbine For-zia, ki se je kakor nekoč v Sloveniji Valvasor ali pa baron Zois, bavila z znanostjo in umetnostjo. Svoje delo, ;z katerega veje ljubezen do slovenskega jezika, je posvetil princu Francu Serafinu Porzii, k; je imel posestva tudi na Krasu in tako imel stike s Slovenci. Franul piše v posvetilu, da je knjiga posvečena ježku, «na katerega je navajeno Vaše (njegovo) uho*.
Franul in slovenski protestan-
tovski pisatelji ter Linhart
Franul je poznavalec slovenske književnosti, slovenščine ,n celo slovenskih narečij. Navaja važnejše slovenske protesta ntovske pisatelje ter tudi prve preporod:-telje. Navdušuje se za prvega slovenskega dramatika Linharta in slovnici dodaja njegovo veseloigro «Veseli dan ali Matiček se ženi«. V tretjem delu knjige imamo še -.talijansko-slovenski slovarček s kratkimi rek; ;n pregovori.
Gospodarska in politična sila Slovencev v Trstu
Pri listanju po slovnici se sama ob sebi vsiljuje misel: Zakaj se je Franul lotil s tako vnemo pisanja italijansko-slovenske slovnice? Iz tega sledi enostaven zaključek, da Franul s svojim' nazor; ni bil ravno osamljen, da je računal, da sc bo njegove slovnice p>osluževalo napredno .talijan-sko prebivalstvo. Iz trga pa sledi, da so tedanji Slovenci v Trstu prav gotovo predstavljali precejšno silo v gospodarstvu kakor v politiki. Razmah slovenske književnost; in znanosti za časa Združene.Ilirije (1809-1813) je naletel na ugoden odmev pr; Slovenc.h v Trstu. Frnnulove slovnice so se lahko posluževali Ital.jani in Slovenc..
Povezava Trsta s svojim zaledjem
Pr; Franulu se pojavljajo docela sodobne misli. V.dl sc, da je bil Trst tedaj navezan na svoje prlrodno zaledje. Tu nam prihaja na um vsa ona težka borba, k; jo opisujejo nekateri tržaški zgodovnarji in ki je šla za tem, da si Trst zagotovi povezavo s svojim zaledjem. Ta borba objema v zelo izrazit; oblik, celo 15. in 16. stoletje. Znano je, da je tczrr.j tržaška obč.na kupila od goriških grofov ozemlje s središčem v Podgradu, od koder Je vo-cKi iz Kranjske pot v Buzet, samo da b: r-ccmečlli. da se Kranjska ne bi navezala na strska pristanišča. Franul izjavlja odkrito, da je okolica Trsta popolnoma slovenska ter da je Trst na to oko;Uro tud; gospodarsko navezan. Pravi namreč: «Mi, ki smo prav tako slovanskega porekla (podčrtal Franul). ki pripadamo staremu ilirskemu ljudstvu (naciji), ki živimo v mestu, v čigar podeželju je razširjen le slovenski jezik (podčrtal Franul), mi, k; živimo v stalnih stikih s slovenskim ljudstvom (podčrtal
Korošica
1TAL1AMO - CRAGNOLINO
Radio	\službi človeška
Predavanja v tržaškem radiu ne pripomorejo ničesar k rasti našega človekavsedanjih razmerah
V zadnjem članku o radiu smo obravnavali vprašanja radijske oddaje kot javne informativne službe. Primerjali smo organizacijo radia v državah zapadne demokracije in v državah, kjer vlada ljudska demokracija.
Brez dvoma pripada važna vloga v^adijskih oddajah predava^ njem, dasi bo marsikdo rekel, da so le nepotrebna navlaka, ki nikogar ne zanima. Ta trditev je deloma veljala pred vojno, kajti velik del predavanj, ki smo jih tedaj poslušali (n. pr. v ljubljanskem radiu) je bilo neaktuelnih in neživljenjskih. (Sicer pa nam niti ni potrebno posegati y preteklost, ker zadostuje, da poslušamo nekatera predavanja slovenske oddaje v tržaškem radiu).
Prav s predavanji izpolnjuje radio zelo koristno nalogo za posredovanje širše izobrazbe Hid-skim množicam.
Poleg resnično objektivnih informacij in enakih političnih komentarjev ter pregledov tiska so predvsem važna gospodarska predavanja, kj obravnavajo probleme s področja različnih gospodarskih panog in nam tolmačijo v gospodarskih poročilih tudi uredbe.
Pomen teh predavanj je silno Velik, ko se dandanes še obnavlja po vojni opustošeno gospodarstvo. Seveda jim posvečajo pozornost le države, v katerih je utrjena ljudska oblast. Namesto abstraktnih besedičenj slišimo od tam reportaže iz raznih področij proizvodnje zlasti iz tvomic. Pri teh reportažah govore poedlncv izmed delavstva, udarniki jn izumitelji o svojem delu in uspehih. Zadrugar n. pr. pripoveduje o svojih naporih pri ustanavljanju zadruge in o izkušnjah, ki si Jih je pri tem pridobil. Radijski poslušalci se na ta način prestavijo v okolje, ki ga doslej sploh niso poznali, radio pa postane govornik najširših ljudskih slojev.
Tudi prosveta predstavlja teren, ki nudi obilo gradiva za radijska predavanja. Med nje prištevamo predavanja o šolstvu, o •literaturi, o kulturnih prireditvah, o glasbi itd. Ce so predavanja te vrste napisana v duhu napredka in če jih pripravljajo strokovnjak;, lahko ogromno koristijo, nasprotno pa lahko prinesejo tudi veliko škode.
Ijanskimi radijskimi predavanji tudi nekatera, ki pri nas ne pridejo v poštev n- pr. predavanja, ki nazorno prikazujejo delo za petletni gospodarski načrt in za posamezne njegove oddelke kakor n. pr. načrtovanje y kmetijstvu, vprašanje norm v rudarski Industriji itd.
V Jugoslaviji se n. pr. postavlja zahteva, da morajo imeti radijske postaje v tistih podjetjih, od katerih je odvisna izpolnitev petletke svoje dopisnike. Posebna važnost se polaga predavanjem, ki jih prirejajo sindikati in posegajo na najrazličnejša področja. Ugotoviti moramo, da ljubljanski radio res skrbno spremlja gospodarske, prosvetne, politične, športne In druge pomembne dogodke ter jih v pravi naravi prikaže svojim poslušalcem.
V ljubljanskem radiu torej v oddajah skušajo s predavanji pomagati širokim ljudskim množicam pri njihovih delovnih naporih, pri strokovni izobrazbi itd., tukaj pa slišimo oddaje, s katerimi pomaga onim, katerih namen je širokim ljudskim množicam onemogočiti zanimanje za Važna življenjska vprašanja ter
Jih odvrniti o posega in dela za zboljšanje položaja. Dasi imamo prav v Trstu pred očmi nešteto problemov, ki bi bili vredni, da bi jim posvečali pozornost v radijskih predavanjih n. pr. problem Socialne zaščite, zadružništvo, ljudska prosveta, problem slovenskega šolstva na našem ozemlju itd. pa nam radio v svojih predavanjih nudi skoro, izključno najrazličnejša poročila in novosti iz dežel «zapadne demokracije*.
Ne rečemo, da niso zanimiva tudi taka predavanja, če so sestavljena tako, da prikažejo objektivno sliko, vendar tudi tedaj ne bi bilo zadoščeno nalogi, ki tukaj pritiče radijskim predavanjem — reševati, predvsem sedanje življenjske probleme našega ljudstva in objavljati tudi objektivna poročila iz bratskih slovanskih držav, poročila o o-gromnem delovnem poletu tamkajšnjega ljudstva in o uspehih, ki so bil; doseženi.
Zaključili bomo naše besede z zahteva naj bodo naše radijske oddaje res življenjske ter naj služijo vsemu ljudstvu, obenem pa naj bodo sredstvo izravnavanja nasprotij, ker bodo na ta način služila učvrstitvi svetovnega miru I
-TONE KRALJ; Begunka
Nikakor ne smejo manjkati med radijskimi oddajami fizkul-turna predavanja. Pravilno je, da radio pomaga usmerjat; vse fiz-ltulturno udejstvovanje od zasebne jutranje telovadbe do velikih športnih manifestacij in naj bo cbenem fizkulturna oz. športna posvetovalnica. Da spadajo sem turistične vesti, objave izletov itd. se razume samo po sebi.
N>bena slovenska dežela tako in toliko ne poje kot Primorje. Iz vse te zemlje in njenih ljudi žehti in polje neprestano melodija življenjske vedrine in silne volje do kršne zemlje in morja. Prirodni ponos, krepki korak, barva glasu izdajajo, da je posluh za pravo svobodo tod najtanjši, da so gospodarjeve misli in čustva trdne kot Kras. Vsak korak te spominja, da si v deželi sonca in pesmi. Ta pesem raste iz napetega zdravja množic, čigar melodija in ritem korenlnita v bogatem vrelu osnovnega ljudskega tona in sta. najbolj prvobitna vprav tam, kjer so stikališča med slovanskim in romanskim življem (Istra Trst, Brda, Rezija) najostrejša.
Glasbene Matice v Trstu, Gorici in drugod so bile pred prihodom fašistov glavno umetnostno vzgojno žarišče pevske kulture. Prizadevale so si, da so iskale, zbirale in oblikovale ljudske glasbene talente, da so postale žive oblikovalke ljudske pevske kulture po vsem Primorju. Tako je lahko razumeti, zakaj je peysk; plamen zajemal množice vse sil-neje, da je nastala mogočna reka otroških, mladinskih', moških in mešanih zborov, ki sq tekmoval; med seboj. Višek pevsko kulture je predstavljal učiteljski pevski zbor, k; je zmagoslavno koncertiral po Italiji.
V senci Londonskega pakta in Rapalla stopi na primorsko zemljo rimska «kultura». Njena «kul-
Boris Kalin : Zena
Ako tako zopet primerjamo poslanstvo radia In obliko delavnosti na sektorju predavanj v zapadnlh državah in državah ljudskih demokracij, odnosno — ako primerjamo tozadevne oddaje tržaškega radia z oddajami radia Ljubljane, pridemo do na-slednih zaključkov:
V ljubljanskem radiu danes niso več odvisni od gospodarjev, ki bi zadušili vsak poizkus, da bi se ljudstvo seznanilo s problemi resničnega življenja, kajti tam ne pripravljajo oddaj več ljudje upognjenih hrbtov, ki so se uklanjali bcd.si predaprilskim jugoslovanskim denarnim ali strankarskim mogotcem ali fašističnemu okupatorju. To dejstvo se v polni mer; pozna pri radijskh sporedih odn. pr; radijskih predavanjih, o katerih danes govorimo. Predavanja o katerih smo zgoraj razpravljali, so v polni meri sestavni del spondov ljubljansko radijske postaje. Ker pa so v okviru ljudske oblasti dani dosti širši pogoji za smotrno rrdfj-sko službo, najdemo med ljub-
turna» bilanca dvajsetih let: požgali so kulturne domdve, prepovedali slovensko besedo m pesem, sežgali glasbene publikac.je, ubijali glasbenike (Lojzeta Bratuža iz Gorice, sramotno razbili kulturne spomfnike skladateljev (Volaričevega v Kobaridu in Vilharjevega y Postojni). Izgnali so z rodne zemlje skladatelje in glasbenike (Matijo Bravničarja, Ivana Grbca, Marjana Kogoja, Srečka Kumarja, Mihovila Logarja, Matetiča-Ronjgova, Vasilija Mrka, Karla Pahorja, Zorka Pre-lovca, Bredo Sčekovo, Viktorja Sonca, dr. Danila Švaro, Vogriča in druge).
Prvi partizanski strel je dal znamenje za splošno vstajo na Primorskem. Primorska je globoko zadihala in pravilno začutila veliki čas. Vsa zemlja je vstala in postala nepremagljiva barikada človečanskih pravic in kazalo načina borbe vsem malim narodom sveta. Zrasla Je silna ljudska vojska, IX. korpus, srce slehernega Primorca. Politična zavest in zrelost množic sta zgradili in
BORBA PRIMORCEV ZA PEVSKO KULTURO
KULTURNO ZGODOVINSKI MOTIVI
postavili ljudsko oblast — Pokrajinski narodno-osvobodilni odbor (PNOO) za Slovensko Primorje.
Iz pogorišč svoje pevske kulture so si Primorci izbrskali vse še zdrave prvine in si jih ubrano zlili v ljudsko pesmijo in tej še prilili partizansko ljudsko pa tudi umetno pesem. Pevski zbori so rasli s tako hitrostjo, da jih je bilo nujno potrebno povezati v posebno organizacijo ter jih strokovno podpreti. Kot strahotna dediščina rimske kulture se je najobčutneje pokazalo pomanjkanje strokovnega kadra in kakršnih koli pesmaric. Kajti izmed glasbenikov skladateljev sta ostala tod samo Emil Komel v Gorici in župnik Vinko Vodopivec, ki je na skrivaj zalagal Primorje z notam; jn vodil partizanski pevski zbor na Kronbergu. Poseben bes je oblil Rtmce in pozneje vse zvrsti okupatorjev, če so zagledali kakršno koli noto, ki so jo s pravcatim vandalskim užitkom zažgali. Zelo resno vprašanje so torej bile pesmarice. PNOO je sicer izdal 1944. dve in naslednje leto v februarju eno pesmarico, vseh skupaj v 6000 izvodih. Toda to je bila le kapljica v pevsko morje. Razmah pevskih zborov je narekoval PNNOu, da je ustanovil referat za pevsko kulturo. Po vzorcu upravno politične organizacije se je sprovedla organizacija pevskih zborov n sicer: krajevni, okrajni, okrožni pevski zbori, ki tvorijo vsi . skupaj Pokrajinsko pevsko skupnost. Krajevnih pevskih zborov jo bilo konec oktobra 1944. nad 300, v aprilu naslednjega leta pa nad 500. Organizira' . pevcev je bilo nad 10.000. Podoben pevski razvoj se je vršil v vojsk'.. Poleg neštevilnih zborov je imela vojska še dve godbi, in zraven teh še mnogo majhnih od-benlh skupinic.
PNOO m štab IX. korpusa sta pevsko prizadevanje ljudskih množic in njenih novih potreb pravilno razumela. 25. oktobra 1944 sta ob priliki stoletnice Gregorčičevega rojstva ustanovila m odprla pevovodsko šolo. Ta je na svojih treh tečajih vzgojila nad 100 pevovodij in organizatorjev pevske kulture na terenu in v voj-
ski. Vsak tečaj se Je zaključil s koncertom, ki so ga dirigirali ab-solventje sami. Ob sklepih tečajev je šola izdajala glasbene publikacije, ki so se razlile po vsem Primorju, tako tudi po Režiji ;n Benečiji, kjer že desetletja niso videli in tudi ne poznali slovenskih pesmaric. Sola je organizirala y svojem okolišu pionirske in ženske pevske zbore, ki so bili praktični seminar za njene gojence.
Kulturno prosvetno prizadevanje, ki je zajelo najširše ljudske množice, posebno glede pevske kulture, je dobilo svojo najvišjo obliko in resnično potrdilo v Kulturno prosvetnem centru (KPC). Naloge KPC so bile, da vso kul-turno-prosvetno dejavnost vodi, usmerja in oblikuje. KPC so sestavljale naslednje ustanove: Pe-vovodska šola s svojimi okoliškimi pevskimi zbori, godba štaba IX. korpusa in slednjič igralska skupina istega korpusa.
V veliki osvobodilni borbi si je
Primorec z največjimi žrtvami zgradil ne samo svoj vojaško politični, ampak tudi svoj kulturno pevski obraz. Prav iz krvi mladih glasbenikov je pognala mlada pevska rast. Tovariša Kacina, pevovodjo Rezijanskega ter Beneškega bataljona, skladatelja himen obeh bataljonov, so okupatorji in njih hlapci ubili na najbolj zverinski način. S pesmijo na ustih je padel Marko Bajt, mladi glasbeni talent in pevo--vodja Bazoviške brigade. Ob veličastnem Poreznu počiva vsem znan; virtuoz na harmoniko, tovariš Ludvik Krašna. Ljubljenec in ponos vsega ljudstva je bil v Kamnjah pri Ajdovščini od četnikov zahrbtno zaklani Rudi Pešl, partizanski skladatelj m dirigent godbe štaba IX. korpusa. V slehernem primorskem srcu utripajo ta imena in neugasljiva hvaležnost plamti kakor večna lučka nad njihovimi grobovi.
MAKSO PIRNIK
Poživiieviu razvoj glasbe v €vrepi
Objavljamo kratek pregled povojnega razvoja glasbe v Franciji, Belgiji, na. Nizozemskem, v Avstriji, Madžarski in Bolgariji.
FRANCIJA: V Parizu je po vojni glasbeno življenje doseglo velik blesk. Gostovalo je mnogo inozemskih slavnih umetnikov, kt so bili navdušeno sprejeti. Med gosti je bil tudi dunajski Burg-thealter in milanska Scala. Domače francosko glasbeno življenje pa je v Obstoju, čemur je zlasti kriv težak gospodarski položaj., ki duši glasbeno iniciativo. Radio, ki v drugih deželah prinaša v domove lepo glasbo, ni v tem pogledu v Franciji ravno na višini. Edina izjema so strasbur-ški koncerti, ki jih vodi Charles Muench. Z malimi izjemami jo tudi muzikalna raven radioslu-šateljen selo nizka.
BELGIJA: Nekaj let pred dru-
go svetovno vojno je znani belgijski glasbenik Paul Collatr opozoril na pomanjkljivost irinr-nosti v belgijskem glasbenem življenju. Njegova, ostra sodba še vedno velja). Belgijsko ljudstvo ljubi glasbo in inozemski umetniki lahko računajo na topel sprejem, toda ni skoraj nobenega domačega dela, ki bi imelo resen značaj. Preteklo zimo so v Bruslju zelo toplo sprejeli La/urijo, Volpija in Grace Moore, ki je tragično umrla na potovanju na Skandinavsko.
NIZOZEMSKA: Pred vojno je slavni amsterdamski Concertge-bomo jobčinski orkester) vodil znani Wlllem MePgelberg, ki živi no središče glasbene vzgoje. Na koncertih je povsod polno občin-scda)'v Švici„ ker jo sodeloval z nacisti. Orkester še vedno igra pod vodstvom Mengelbergovih
učencev in je gostoval v raiznih evropskih državah.
Inozemski orkestri so nastopili v Nizozemski takoj po koncu vojne in glasbeno življenje je zelo razvito. V Haagu so peli mednarodni solisti. Anglija in Francija sta poslali tja najboljše glasbenike, ki so uspešno nasto-
pili. Tudi v raznih drugih mestih je doseglo glasbeno življenje visoko raven. Ni pa novih slavnih skladateljev, katerih pomanjkanje so na Nizozemskem skoraj vedno občutili.
MADŽARSKA: Glasba je bila prva veja umetnosti, ki je po vojni zopet vzcvetela,
Posamezni orkestri, ki so bili osnovani že 191,5. I. so predvajali koncerte, še preden so Sovjeti popolnoma izgnali ndciste. Akademija za glasbo je bila skoraj nedotaknjena in njen vzgojni program se jo nemoteno razvijal t; popolnem obsegu. Pomanjkanje velikih koncertnih dvoran v Budimpešti se je občutilo ostreje v sezoni 191,6-/,7, ko so nastopili razni inozemski umetniki. Največja umetniška izguba je bila za Madžarsko smrt Bele Bartoka v ZDA. Njemu na čast se vrši sedaj veliko glasbeno tekmovanje. ki vzbuja široko zanimanje.
Organizirali so občinski simfonični orkester za redne koncerte. Filharmonični orkester še ni obnovljen, ker je bilo v njem nunogo nacistov. Živahno glasbeno življenje se izraža zlasti v širjenju novih glasbenih ustanov. Orkester madžarskih železniških dtlavcev je primer nove miselnosti v kulturi. Poučevanje glasbe je doživelo korenite spremembe, s tem da se zlasti v petju poudarjajo kolektivni napori.
BOLGARU A: Pr. d vojno so bili v vsej Bolgariji samo trije državni orkestri. Sedaj sta v Sofiji dve organizaciji za koncerte, radijski orkester in filharmonična društva v štirih glavnih podeželskih mestih, Poleg tega z‘-lo cvete glasbena vzgoja ,n skladat el jstvo. Bolgarski skladatelji skušajo doseči evropsko raven tehnične dovršenosti na osnovi bogate dediščine ljudske glasbe. Glasbeno življenje se širi iz Sofije v gorate pokrdjine in mnogo vodilnih umetnikov nastopa v krajih, ki so se prej zdeli nedostopni. Muzikalno bolgarsko ljudstvo podpira pri njegovem razvoju Zbornica za kulturo, ki vodi vso umetniško dejavnost. Otvorihi je akademiji v Plovdivu in Varni, ki so jih smatrali prej kot ^podeželskem in vzdržuje sofijsko akademijo kot narod-stva. Znani bolgarski skladatelji Vladi gerov, Pip kov, Kute,v in drugi so mladi in zelo aktivni.
Dr. K. P.
AWWV%n.W.P.,WA%	W.W.V.%W.%V%VW1.
Mali sovražnik
MAKSIM GORKI
Ko mi je bilo 9 ali 10 let, je bil moj tovariš Vaška Ključarev mojih let in je bil sin nekega uradnika. Vaška je bil nenavadno pogumen boksar: suh, mišičast in močan kot jeklena palica. Kadar koli sva se srečala, sva se tepla, dokler ni tekla kri in solze. Nisva pa jokala zaradi bolečin, ampak od jeze, ker niti on niti jaz nisva mogla premagati drug drugega. Najprej sva se stepla in potem sva mirno odšla vsak po svoji poti jokaje grenke solze in sva se zopet začela pretepati, brž ko sva se vnovič srečala, seveda vedno brez odločitve. Vso zimo sem upal, da bom nekoč dal Ključa-revu tetiko batin, da bo on sam priznal mojo premoč. Se razume, da je on gojil iste nade. Sovražila sva se, kakor se morejo samo otroci sovražiti med seboj.
Na velikonočni teden sem srečal Ključareva na neki poti, ki je bila znana zaradi obilice blata, ki se ni posušilo niti poleti in kjer je nekoč poginil celo nek konj. Zaradi tega blata so dejali, da je lesena ograja po eno strani poti zelo nesolidna, dočim so se ne drugi strani stiskale revne koče. Ključarev je bil v pražhji obleki in je šel naravnost proti meni.
Poskočil je, da bi planil name, pa se mu je spodrsnilo v blatu in padel je ter pogreznil oba komolca v brozgo. Pomagal sem mu, da se je dvignil, toda on je sto-pil korak nazaj in dejal s stisnjenimi zobmi:
«Tepli me bodo*.
«Misliš, da res?*.
«Prav za gotovo* je dejal on in globoko. vzdihnil. Nato je vprašal: «Kdo pa tebe tepe?)).
»Stari očes.
«Mene pa očes.
Pomislil sem na udarce, ki jih bo dobil moj mali sovražnik in sem ga skušal potolažiti.
sDanes je velika nočs, sem mu dejal, amorda te ne bodo tepli...*.
Toda Ključarev je obupno zanikal z glavo.
Ponudil sem mu, da mu hočem oprati rokave njegove srajce. V začutku se je obotavljal, potem pa je molče pristal.
Nekje je cesta tvorila malo vdrtifio, v sredini katere je bila majhna in umazana mlakuta. Ključarev si je slekel zamazano srajco in mi jo izročil. Stopil sem v vodo do kolen in začel izpirati od blata zamazane rokave...
Vreme je bilo megleno in rezko. Moj nasprotnik je trepetal in šlde-petal z zobmi od mraza. Žalostno je gledal na moje junaško delo. Ko je srajca izgubila svojo tem-norjavo barvo in postala rumenkasta, mi je dejal polglasno:
«Kar pusti... Saj je vse zaman!... Vseeno bodo videli, da je srajca umazana!...v Po kratkem posvetovanju sva sklenila, da morava srajco posušiti. Jaz sem takrat že kadil izborne perzijske cigarete, 10 za 3 kopejke, in sem imel n žepu tudi vžigalice. Odšla
sva iz blata na samoten kraj, kjer sva napravila ogenj. Tam sva stavila sušit srajco. Oba sva molčala. Navsezadnje-kaj pa naj bi govorili s svojimi sovražniki?...
Zaradi dima je postala srajca vsa sajasta in črna. Na dveh krajih se je celo osmodila: na enem rokava je nastala majhna luknja in druga večja se je pokazala na hrbtu. To se nama je zdelo še precej smešno in zato sva se smejala... SeVeda se nisva smejala od srca. Ključarev si je zopet oblekel srajco, ki je bila ponekod še mokra in potem dejal žalostno:
rDomov grem. Danes se ne bova več tepla.*
Res je odšel. Bil sem zelo žalosten. Prav zares, tisti dan bi z veseljem prenesel vse njegove udarce.
Cez nekaj dni sem zopet srečal svojega nasprotnika in sem ga vprašal:
«No, ali so te tepli'!* uTo te prav nič ne briga?* je odgovoril on izzivalno in stisnil pesti: aNaprej! Eden, dva trii*.
Zdelo se mi je, da sva se tistikrat tepla bolj zagrizeno kakor druge krati, toda tudi topot ni-sva dosegla odločitve. Moj nasprotnik se je naslonil na ograjo in si je obrisal kri, ki mu je tekla iz nosa ter dejal:
Postal si močnejši!*.
«Ti tudi*, sem odvrnil jaz, ki sem m el od njegovih udarcev črn kolobar okrog očesa in mi je tudi spodnja ustnica krvavela. Zopet sva se srečala in seveda tudi zopet tepla še dva ali trikrat, nc da bi mogla dognati, kdo je zmagal in kdo je bil piemagan. V resnici nisva nikoli govorila o tem, kdo je prišel bolj obunkun
iz borbe.
Avgusta meseca, potem ko je
dva dni lilo kot iz škafa, sem sre-kal v bližnji ulici Ključareva n bližini one blatne ceste. Nepremično je sedel na nekemi kamnu in stiskal glavo med roke. Kadar je dvignil glavo in me pogledal, sem opazil, da ima oči zatekle in rdeče od joka.
«D<tnes se nočem tepsti,* je dejal z glasom, ki je bil poln žalosti.
«Ali se morda bojiš?* sem ga vprašal v namenu, da bi ga razdražil. On pa je odvrnil:
«Sestrica mi je umrla. Toda to še ne bi bilo najhuje, ker je bila sestrica zelo majhna. Pripetilo se mi je še nekaj hujšega. Poslati me hočejo v vojno akademijo *
Zame je razlika med akademijo, ogromnim poslopjem v Kremlju, in med zapori obstojala samo v tem, da je bila akademija belo pobarvana, dočim so imeli zapori zopenio rumenkasto barvo. Ko sem bil majhen, sem bil sovražnik vseh velikih poslopij, ker se mi je dozdevalo, da vlada med njihovimi velikanskimi stenami veliko dolgočasje, zaradi katerega so ljudje izbulili svoje oči.
«Zakaj ne zbežiš?*.
On pa je ustal in prvič ponudil svojo bojevito ročico, katere moč sem lahko dostikrat oktusil na lastni koži.
uZgogom bratec*, je dejal mir-7io in ne da bi me pogledal. Ko je odšel, sem opazil, da so mu ustnice nalahno trepetale.
{{Zbogom,* sem odgovoril žalostno.
In kaj naj bi rekel drugega? Gledal sem dolgo in žalostno za svojim dragim nasprotnikom, ki se jc počasi oddaljeval po umazani cesti.
Sc dolgo časa potem se mi je zdelo življenje brez mojega nasprotni ka pusto in dolgočasno.
KULTURNE
OROBTINf
Bolgarska grafika v Pragi
V zvezi z bolgarsko-češkoslova-Šktm sporazumom, o izmenjavi kulturnih dobrin med obema državama so v Pragi organizirali prvo razstavo bolgarske grafike. Razstavljenih je bilo nad 50 grafičnih del sodobnih / bolgarskih grafikov, katerih ustvarjanje je zelo pestro in raznoliko v pogledu tematike in tehnične izvedbe. Razstavljena dela prikazujejo razvoj bolgarske grafične umetnosti v 19. in tto. stoletju. Med njimi so prave mojstrovine, kamor prištevajo zlasti umetnine Samokovske-ga m drugih bolgarskih grafičnih originalnih mojstrov.
Ruska književnost in Zapad
Institut za književnost pri sovjetski Akademiji znanosti v Moskvi pripravlja znamenito delo z naslovom {{Ruska književnost in Zapad*. Ta knjiga prikazuje širjenje ruske književnosti v zapad-nih državah in vplive, ki so jih tam razvili s svojim umetniškim delom pisatelji Lev Tolstoj, Turgenjev, Dostojevskij, Cehov, Gorki in drugi, ki so vplivali na oblikovanje francoskih, italijanskih, jugoslovanskih, norveških in drugih književnikov. Pripravljajo delo, ki bo obravnavala vplive ruske književnosti na narode in kulturo Latinske Amerike.
Povratek dr. Andrica iz Moskve
Pisatelj dr. Ivo Andrič, predsednik Zveze jugoslovanskih književnikov, je bil povabljen na obisk v Moskvo, kjer se je mudil več tednov. Obiskal je glavna mesta Sovjetske zveze, od koder se je vrnil z mnogimi vtisi, katere bo oblikoval v svojem bodočem književnem delu.
drama prikazuje ilegalno b<F bolgarskih domoljubov proti Ja*1' stom ob težkih pogojih policijskega ustrahovanja in hitlerjtvSM Okupacije. Drama «Borba se nor daljuje* je zdaj izšla v !t/cra^’ skem prevodu, v Sovjetski zvezi-v prevodu znanega sovjetskeg pisatelja v Ukrajioni P. Tiana.
Jugoslovanska knjiga v Budimpešti
V Budimpešti so 10. oktobra od prli razstavo jugoslovanske knj ge, katero je priredilo Društvo z kulturno sodelovanje med °°fm državama. Jugoslovanske ‘ ne delavce je pri tej Pr,l°z1}°l. zastopal pesnik Cedomir Mina rovič, avtor nove državne hitnn ■
Mednarodno konferenca za folkloro
Od sz. do S7. septembra je bila v Londonu mednaroaw konferenca za folkloro. 0sn?L. je bil mednarodni svet za na vprašanja, kjer so bo glavna skupščina za l0™, stroko prihodnje leto. Za zacff, .. ga predsednika stroke za j. > na vprašanja je bil izvoljen » t tanski skladatelj dr. R■ ^a,‘l Williams, član izvršnega oaoo pa je tudi jugoslovanski dekS na konferenci skladatelj ^ Devčič, profesor Drž konsen torja v Zagrebu.
Bolgarska drama v ukrajinščini
Med bolgarskimi književnimi deli, kios prišla na trg po jeseni 191)1,, se odlikuje posebno drama Kruma Kljuljavkova z naslovom v Borba se nadaljuje*. Avtor drame je znan revolucionarni pisatelj, ki je. aktivno sodeloval v bolgarski osvobodilni borbi. Njegova
Obisk jugoslovanskih književnikov na Poljskem
Komite za kulturo in '!{Tnetn^f pri poljski vladi v Varšavi je rt vabil v goste skupino jugoslov
slcih književnikov. Pozivu_ so odzvali:	Desanka	Maksimotj
oazvan: uesanira	j,a
Vekoslav Kaleb, Juš Kozak, Samokovilija in Blaž Skupina se bo mudila na r skem približno tri tedne.
Kongres nemških pisatelj«' v Berlinu
V Berlinu se je vršil pred kim I. kongres nemških P'sa!^i-po drugi svetovni vojni. Va la se ga je teudi delegacija l > slovanskih književnikov, g sta zastopala Jovan Popovtc ^ Beograda in Miško Kranja Ljubljane.
«NAŠA NEDELJSKA ČRTICA* — JE TOKRAT IZOST^ VSLED POMANJKANJA PROSTORA .
UL. G. V AS ARI 10
TRGOVINA ČEVLJEV
TREVISAN
PRISPELA JE NOVA POŠILJKA NAJMODERNEJŠIH CEVLjEv
za ZENSKE, MOŠKE in OTROKE. CENE ZELO UGODK&' UL. G. V AS ARI 10
ul. Torrebianco 21
TRST
T elefon
Nudimo v tranzitu in dobavljamo takoj
AMERIŠKE AVTOMOBIL®
gume «FIRESTONE» vseh dimenzij, sveče «CHAMPl°^*' prikolice, kompresorje in druge tehnične predmete, Nadah cljnata mazila tvrdke «Macmillan», Petroleum Corp. TT po cefiah:
Lit 145.— za kg v sodih po 195 kg » 160.— za kg v sodih po 106 kg » 164.— za kg v kantah po 4.5 kg » 180,— za kg v kantah po 1 kg.
U.S-A'
AD
uvoz
DRUŽBA Z O. Z.
IZVOZ
ZASTOPSTVA
T R S T
UL. V4LDIRIV0 11. »■ n0^ TEL. 8770, 2913*
KRZNARSTVO lO^
TRST, ULICA ROMA št. 17	TELEFON	?2'
VELIKA IZBIRA PO KONKURENČNIH CEHA ^
ZADRUC\ PDOD^IALCil
l|||||||||||||!llllllllllll!llllllllll!llllllllllll!llllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllll'^
UU It	IVA
trst
ULICA MAZZINI 6, II. NAD.