THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OE AMERICA. erikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za ?«ro In narod — za pravico in retnico — od boja do zmag«! GLASILO SLOV KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. E DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, štev. (no.) 112. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 10. JUNIJA — THURSDAY, J UNE 10, 1926. LETNIK XXXV, Hindenburg grozi z ostavko. - Eksplozija; pet mrtvih. NEMČIJI VLADA VELIKO VZNEMIRJENJE RADI HIN-DENBURGOVE IZJAVE GLEDE ZAPLEMBE IMETJA NEMŠKIH PRINCOV. — PRINCI SO NABRALI SKLAD $2,500,000 ZA SVOJO PROPAGANDO. Berlin, Nemčija. — Kakor že bilo poročano, namerava "emško ljudstvo ob priliki sPlošnih volitev dne 20. junija rfasovati, da se zaseže imetje Princov in njih rodbine; grado-laj se spremene v bolnišnice ostala poslopja v katerih Hi'ebivajo sedaj člani rodbine bivšega cesarja, naj se vporabi 2a stanovanja brezposelnih in v°inih invalidov ter sirot. Glasom poročila, je zavla-«lo radi tega v gotovih krogih veliko vznemirjenje; Hinden->'g grozi z ostavko, ako bi do & prišlo, da bi njemu bila Odložena v podpis odredba, ^ kateri bi se imela izvršiti zSoi'aj omenjena zaplemba. Komunisti in socijalisti vež-svoje agente, kako naj lv°re ljudstvu, da bo glasovi0 20. junija za zaplembo. * drugi strani pa, kakor pra-11 Poročilo, so princi in sploh kadeti, nabrali veliki znesek k $2,500,000 za propagando, 1 ,Ji bila njim v korist, ysekako, kakor kaže bo to 0)'> ki se lahko razvije v veli-fj. Notranje nemire — ako bo e':t;ltat glasovanja za zaplem-.. bo Hindenburg odstopil in ^ je tukaj. Hindenburg take odredbe bo podpisal je jasno kot 2 1 dan, kajti s tem bi bili pri-•. eti njegovi številni prijate- ^redsednik Hindenburg je privatno pismo baronu .Lobell-ju, v katerem na-vasa. da bo omenjeni odredbi potoval, ako REZULTAT PRIMARNIH VOLITEV V IOWA. H kHl h , 1 socijalistični list apeliral ^?°dišča, naj prepreči nations lstom korespondirati privatni5 Predsednikom, kar se tiče j^nih zadev. ^ndenburg je med drugim 6 ' rpkol, da on vidi v vsemu 6tnU'nehvaležnost, ki razjeda t eJie nemške države. Pravi, , r^ovanje, ki se bo vršilo HJUnVa' ie velika krivica, ki 'lZu.ie, da manjka ljudstvu e sentimentalnosti za nem-tradicije. bo njemu °žena v podpis. To pismo 'ar°n objavil, nakar je vo- DELUJE ZA REŠI-V ŽIVLJENJA AMERI-^ KANCU V SIRIJI. iolloashiiiKton, D. C. — Tajnik si prizadeva rešiti živ-Amerikancu, Bennet J. ^i je pobegnil z neka- 1 tovariši ' - -- 'H — od vojakov v 1(0 se je nahajal v fran- ki ln • • i^l ol)sojenega sina, je-ape- k ijj a f,ancoskega poslanika, V; Pomagal kar je v njegovi V VRSTIŠ SO DO-» '^TOPNICE ZA OPERO. Hh' AnKHja. — Covent } Hv ?Pera še ni videla take kn^or je bil v pon-ie bila odhodnica e °Perne pevke Mme. S t' postave se je vdele kra,ievska dvojica. 4 S° dol Sta,i 22 ur v vrsti, i Vstopnice- Pravijo, t.v^eli,'1 Jlftv,ala še ne pomni- K 2 ;e poia t« llke slave. Brookhart je zmagal z veliko večino. — Porter je zmagovalec v senatorskem konte-stu v demokratski stranki. — Murtagh in Finch sta daleč zadaj. Des Moines, Iowa. — Voliv-na bitka za senatorske kandidate v drž.avi Iowa je končana. Republikanci so izvolili Col. Smith W. Brookhart-a, kateri si je na vse načine pomagal in porazil senatorja Alberta B. Cumminsa. Poročilo pravi, da ima Brookhart okrog 75,000 glasov večine. Demokrati so pa izvolili svo- I jeg.a kandidata v osebi Claude R. Porter-ja, ki je tudi z veliko večino porazil svojtga nasprotnika J. G. Murtagh-a iz Waterloo; ostali kandidati so dobili le malo število glasov. Col. Brookhart, je toraj v ospredju, dasi so ga imenovali nedavno pristaši njegove stranke — izdajalca. Ko je bil obveščen o izidu glasovanja, ni 1'ekel ničesar. -o-- EKSPLOZIJA V KANALU; 11 RANJENIH. New York, N. Y. — Enajst oseb je bilo ranjenih, ena tež. ko, ko je v podcestnim kanalu na 129. cesti, kjer se izteka v Hudson reko nastala eksplozija plina. Razstrelba je bila tako silna, da je daleč naokrog vse razdejano; kamenje je neslo tri bloke daleč in padalo na avtomobiliste in poulično železnico. Tračnice na tovorni progi New York Central železnice je na dveh krajih dvignilo in zvilo. Takoj po eksploziji je izbruhnil tudi ogenj; gasilci so prišli takoj na lice mesta in po trudapolnem delu požar omejili. Goreti je začelo popoldan, a do polnoči je še vedno gorelo. Najhujše je bil poškodovan Robert Meehan, katerega je vrglo 20 čevljev visoko v zrak, zadobil je težke poškodbe na glavi. -o- BLATO DEŽEVALO 15 MINUT V DRŽAVI OHIO. Cleveland, Ohio. — Od tukaj poročajo, da je v London, O., v Madison okraju v pon-deljek deževalo. 15 minut je padal dež podoben blatu, kar še stari ljudje ne pomnijo. Pravijo, da je silni veter dvignili oblake prahu v višavo, ki se je pomešal z dežjam, kar je pov zročilo, da je ,kakor pravijo — blato deževalo. NESREČA V KAMNOLOMU; PET MRTVIH. Berkeley Springs, W. Va. — V kamnolomu, ki je last Ber- keley Glass Sand kompanije se je prerano užgal dinamit; razstrelba je bila strašna; pet delavcev je bilo na mestu mrtvih, sedem ranjenih, dva izmed njih se borita s smrtjo; ni upanja, da bi okrevala. SMRT LETALCA. Strašni vihar je oviral polet poštnih letalcev na prvi poti iz Minneapolis proti Chi. cago; eden izmed letalcev ubit, ostali prišli na mesto z zamudo. Mendota, Minn. — V pon-deljek je divjal nad to pokrajino strašni vihar, ki je bil uso-depoln poštnemu letalcu Elmer Lee Partridge-u, na prvem poletu zračne poštne . službe — Minneapolis-Chicago. Partridge je bil star 46 let, 6100 Washtenaw Ave., Chicago, 111. Bil je na glasu kot drzen in izkušen letalec; zgradil je prvi potniški aeroplan za pet oseb. V pondeljek je bila od-'prta nova črta zračne poštne službe, ponesrečeni letalec je bil s poštnim tovorom na potu proti Chicagu. Ko se je nahajal nad Mendota, je vihar divjal najhuje, pilot se je boril proti elementom, a konečno o-magal; letalo je priletelo na zemljo; med razbitinami je ležalo truplo drznega pilota. Pet drugih pilotov se je nahajalo istočasno v zraku, ki so tudi prestali nekaj1 ur groze; prišli so z velikimi zamudami na določena mesta. POZOR UDELEŽENCI EVHAR. KONGRESA! VAŽNO! Glavni pripravljalni odbor Evharističnega Kongresa sporoča, da je odločil za nas 450 tiketov za Jjeleznico v Mundelein 24. junija za slavnostno procesijo. Vsak udeleženec si mora tiket pi-eskrbeti pred 15. junijem. Kdor misli iti v Mundelein 24. junija z železnico ali z električno karo, naj se takoj zglasi v župnišču 1852 West 22nd Place, da mu poskrbimo vozni listek. LASTNIKI PREMOGOVNIKOV MISLIJO NA ZVIJAČO. London, Anglija. — Lastniki premogovnikov v Angliji so pokazali, da mislijo na zvijačo. Hoteli so tajno govoriti z glavnim predsednikom premogar-skih unij; tudi tajnik A. J. Cook, ne bi smel slišati kaj bi se govorilo. Taki sestanki bi ničesar ne pomagali pri reševanju krize. ZA SLAVNOSTNI BANKET 20. junija v čast evropskim gostom je čas se priglašati samo še do torka zjutraj, t. j. 15. junija. Tudi zunanji udeleženci se morajo priglasiti takoj. Na vsa poznejša priglasila se ne bo mogoče ozirati. Ako komu ne bo mogoče pozneje ustreči, naj se nihče ne jezi na odbor. Enako se morajo tudi de-legatje in delegatinje priglasiti, če se hočejo udeležiti banketa. Tajništvo Slov. Sekcije za Evhar. Kongres. MEHIKANCI STRELJALI NA AMERIKANCE. Brownsville, Tex. — Dva a-meriška patrulna nadzornika sta se nahajala na ameriško-mehiški meji na naši strani Rio Grande v Tahuachal. Kmalu sta jo pa mogla odkuriti, ker so Mehikanci začeli streljati. Vršila se bo preiskava; krivce se bo pozvalo na odgovor. FRANCIJI PRETI GLAD., Iz Jugoslavije RADIČA SE HOČE NOVA VL ADA IZNEBITI; DVA SHODA MU JE DOVOLILA, NA KAR BO ŠEL SE "ZDRAVIT." — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Radič bo interniran. Belgrad, 18. majfc. — O Stj. Radiču poročajo, da je pristal na to, da se mu postavi nagobčnik na usta, da ne bo mogel več govoriti. Z ozirom na to u-gotavlja časopisje sledeče: "Po končanih pogajanjih in uspehih za nadaljnje sodelova-' nje z radikali, je Stjepan Ra- Na Francoskem nameravajo vpeljati sistem, kakor je bil običajen v vojnem času,! dič zapustil Belgrad. V Zagre-namreč kruh in meso se bo| bu ostane nekaj dni, dokler se dobivalo le na karte. Ženeva, Švica. — Aristide definitivno ne sklene njegova nadaljna usoda. Kakor znano, je Radič poleg ostalih obvez Briand, francoski premier, ki, sprejel tudi to, da se bo pustil se je nahajal na seji sveta lige j za dva meseca internirati, da narodov, je naglo odpotoval V| ne bo vladi prizadeval nepri-Pariz, da prisili sprejetje in |etnosti s svojo prisotnostjo in takojšno izvedbo načrta, po ka- s svojim delom." terem se namerava zmanjšati izdatke do 1,000,000 frankov na dan. Za časa odsotnosti če g. Radič ne bi neposredno Brianda, je kabinet podvzel po-j vplival na svoje poslance. Zato trebne korake, po katerih pri- je zahteval, da Radič vsaj za de v veljavo sistem, ki je bil gotov čas odide. Radič mora v običajen v vojnem času, nam- internacijo. Ni se še pa določil reč izdajale se bodo karte za kraj za internacijo. To pa bo gasolin, moko, meso, kavo in najnujnejši posel nove vlade, sladkor, pa tudi 6e bo v veliki Danes se je trdilo, da vlada že-mei'i omejilo uvoz bombaža in li, da Radič sploh ne bi ostal POŠTNI URAD—SKLADIŠČE ZA VINO. Chicago, 111. — Policija in zvezni agenti so vdrli v poslopje poštnega urada Pilsen postaja na 1507 West 18. ulici, kjer so našli poleg znamk in drugih poštnih potrebščin, tudi 24 sodov vina, ki je vredno o-krog $5000. Vino so zaplenili, lastnika poslopja Antona No-vak-a, so pa zaprli. Pri tem pa niso poštni uslužbenci nič prizadeti, ker nihče izmed njih ni vedel, da se nahaja v kleti pod uradom pijača. Novak je tudi lastnik poleg stoječega poslopja v katerem se nahaja mesnica. Imel pa je skrivni vhod do "zaklada," katerega so pa izvohali prohibicijski agenti. IT ALWAYS PAYS TO ADVERTISE IN "AMERIKAN-SKI SLOVENEC". volne, pa tudi pšenice. -o- TEŽKI, MENDA ZADNJI BOJI V SIRIJI. večer vse prišla do OTVORITEV NOVEGA HO TELA V CHICAGO. Chicago, 111. — Naše mesto je zopet za en hotel bogatejše. Odprli so ob navzočnosti velike množice na Randolph in Wells cesti "Bismarck Hotel, katerega lastnika sta Kari in Emil Eitel. Restavracija v velikem novem hotelu je bila prvi dan natlačena gostov. Hotel ima 600 sob. jpillllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIM ■ == st : Izšel je : f SLOVENSKI KAŽIPOT j # == za slovenske romarje, ki pridejo na jg Evharistični kongres. Knjižica ima prilično obliko 6x3 Vi palcev in je ravno prava za v žep. Vsebuje navodila, kako se pride iz vseh postaj v slovensko naselbino. Vsebuje natančni vozni red vlakov iz raznih postaj na vse dele iz Chicage. Obenem vsebuje tudi natančni splošni in tudi lokalni slovenski program evharističnega kongresa. Pišite takoj P° njo predno greste na pot. Stane samo 10c.; po pošti 2c. več radi poštnine. Noben romar naj ne bo brez te knjižice. Ker smo jo izdali le majhno število si jo preskrbite takoj, predno poide. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. iiliiililiiiliiilllliililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Neki časniški poročevalec je tri dni hodil z generalom An-,t0 pa hajcL bile slab dimnik. K sreči je stala ta hiša na samem, tako da s'e ni mogel požar razširiti na druga poslopja. -o- IZPRED SODIŠČA. Razne nerodnosti. — Malo preveč se je razgrel posestnika in gostilničarja sin Ivan Zavr-šek iz Šmarja, ki je nahrulil o-i-ožnika Martina Ačkota z besedami: "Kaj vas briga, koliko imamo živine, samo pri nas tako nastopate, drugih pa ne vidite, ko imajo cele noči gostilne odprte!" — Za te nerodne besede bo plačal mož 100 Din. globe in pa vse sodne stroške. — Mariji Malijevi pa so podelili 4 tedne težke ječe. Delala je pri LTrbančku na Posavju in je pri tem vzela tovarišici Ivani Pečnikovi citre, nekaj žlic in glavnik, kar so vse našli pri njej. — Ključavničar na Hudem, Ivan Celar, pa je nahrulil dva orožnika, ki sta poizvedovala radi nekega pretepa, z besedami : "Banda žandarska, baba vam je plačala šnopsa, pa ž njo držite." Dalje je bil obtožen, da je udaril Franjo Pogačarjevo po glavi in da je metal v hišo kamenje in opeko, razbil vežna vrata in je na-pravH 1000 Din škode. Za zahvalo, ker so ga vzeli iz usmiljenj* v stanovanje, se je fant tako nerod,no izkazal. Obsojen i ie bil na 14 dni zapora. — Mla-Janez Lah, dninar, 32 let. — dft vladft je glužila v neki ljub_ Uzunovič misli, da bi za stabilnost nove vlade bilo dobro, v naši državi, marveč da odide daleč v kakšno kopališče "na zdravljenje." Dobil je dovoljenje samo za to, da sme imeti pred internacijo dva shoda, na- Umrli so v Ljubljani. dream, katerega čete so ----, z.adnje dni v težkem boju z u-j pomiki. Poročevalec pravi, dai — -------- je bilo grozno klanje, ko so A^ust f^ P0^" .Ijanski trafiki. Ker je bilo čed- francoske čete zavzele Salk-| "lk P«k., 68 let. — Milena nQ jn yeselo (dekle> se je hotelo had; Druži so veliko izgubili," Smrekmr h« tiskarske usluz-lepQ obleči> da s0 bm z njo zgleda, kot da se bliža konec »enke, 15 mes — *ranciska fantje bolj p^jazni. Sama je vojne; domačini so šele sedaj Pezd£ delavka, 80let - Ma- tako povedala,. Ker pa je bil za prišli do spoznanja, da fran-J Stanislava, Rudolfina Ra- njene zaMev)e zaslužek pre coskim četam ne bodo kos, pre.i ko se podajo, tembolje zanje. Poglavitna mesta so v rokah Francozov. Ponovno je general Andrea ponudil roko v spravo, zavedajoč se, da bi še veliko krvi preteklo predno bi popolnoma premagali upornike, ki so poleg trdovratnosti, tudi junaški. Da bi ostali koncem koncev Francozi zmagovalci, o tem ni dvoma, zatoraj je od upornikov nespametno, da se ne podajo. Kakor je poročevalec iz vsega kar je videl in slišal spoznal, so domačini pripravljeni napraviti konec sovražnostmi. Le nekateri fanatični voditelji so neizprosni in zahtevajo naj se vodi boj do konca. Med Druži se bojujejo proti Francozom tudi štirje ameriški državljani, ki so bili rojeni v Siriji, a so pozneje prišli v A-meriko, kjer so postali ameriški državljani. Ko pa so čuli o boju svojih bratov proti francoskemu gospodstvu, so pustili delo v Ameriki in prihiteli v rodno vasico, kjer se bojujejo i ob strani svojih rojakov za j svobodo. -o- SO MRTVIH PRI IZGREDIH V UKRAJINI. Berlin, Nemčija. — Demonstracije, ki so se vršile v Tar-nopolu ,kjer je prišlo do izgre- steiger, uršulinka, 28 let. — majheil> je ^gela gospodinji Marjan Oblak, šol. učenec, 12 kragti razne 7ueske in je nosila let. — Vinko Mastnak, sin de- hranit denar gvoji sorodnici lavca, 6 mes. — Janez Poga- 'GladkovL pričlobila si je že čar, sin pletilke, 6 dni. — Aloj- 'okrQg g500 ko s0 jj prišH zij Benaldo, sin hlapca, 14 me- 'na sled_ Ker je yiada vge pri_ secev. — Georg Djurkovic, sin znala in je bila očividno zape_ akademika, 3 mes. — Beno je dobila samo 10 dni za_ Puteany, polkovnik v pok., 83 'pora> njena gtarejša zapeljiv-let. — Angela Klander, vlagal- ka in hrani]ka pa pet tednov ka, 33 let. — Franc Deželak, -ege brezposelni, 28 let. — Jožef ' Petelinek, vojni invalid, 35 let. — Frančiška Hribar, posestn. žena, 36 let. — Alojzij Grošelj, dninar, 61 let. — Marija Mihe-lič, žena žel. delavca, 52 let. -o- -o— Požari. >' Nedavno v noči je začelo goreti v gospodarskem poslopju posestnice Julijane Hojko v Hočah v mariborskem okraju. Ker so požar pozno opazili, ni bilo mogoče rešiti niti sti*ojev niti vozov, ki so poleg drugega blaga zgoreli. Gasit so prihitele požarne brambe iz Hoč, Ra-zorja in Maribora, ki so požar omejile. Kako je požar nastal, še ni dognano, sumijo pa, da je bil podtaknjen. Zavarovalnina je izredno nizka in tako trpi poaestnica občutno škodo. Zjutraj med 8. in 9. uro je na Lipnici pričelo goreti. Pogo rela je hiša in gospodarsko po slopje pri "Tonejcu." Požar se j je izredno hitro razširil, poseb-ker v nepo- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poši-ljali po teh-le cenah: , 500 Din___9 9.45 v: 1,000 "__»18.60 1 2,500 " _% 46-25 \ 5,000 " _J 92.00 ) 10,000 1 100 lir 200 " 500 «• 1,000 " ..1183.00 4.40 "l .9 8.45 -920.25 -939.25 \ I, H dov, ko so govorniki javno zahtevali neodvisnost od Polj-j no še radi tega, ske, je bilo vseh skupaj 50 mr-. sredni bližini hiš ni vode za ga- tvih in veliko število ranjenih J šenje. Vzrok ognja bo najbrž ^455 w. 42nd ST., NEW YORK, N,y. Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah že vračunana. 1%» W Zaradi nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po poitl ali pa brzojavno. < $ IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO Pisma in pošiljke naslovite na: D zakrajSek & česark 1 AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec frvj ta p«j»Ur*jil slov«K*ki list kt. ..j y Ameriki« Ustanovijo* leU lift Izhaja rnk dan razna acdalj, pon-■oljkar I« tenor m mMUIi Izdaja; !n tiskal EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva la vyrsvej 1849 W. Z2nd S«., Chicago, I«, Tflefoa: Canal 0091, Naročnina) ft telo leta _.—_15.00 Ca pol leta ..........................240 Za Chicsgd, Kanada U XttdM Za celo let« ,, . ., .., 6,00 Za pol leta _____- 1.00 Tk« first U delo več uporabni, tedaj počakajo, da do-zore limone, splezajo na drevo in se obesijo z rokami tako za veje, da visijo prosto navzdol. Nato se zberejo pod tistim drevesom njegovi sorodniki in pojejo: "Prišel je čas, dozorel je kot f We t\ -o 1 je lepo sivo brado in bil počasno,' • %e l.u ' ...... ,iinhil kot« nitega nastopa. Dijake je ljubil ■• zato smo ga v zasebnem pogovo vali očka. vrši' ii1 J0 od Šolski pouk v gimnaziji a< traj od 8. do 12. ure in popoldni 4., včasih tudi nekoliko čez 4- pfO jakov je pred uro Čakalo dotičmJ-gorj* pri vratih. d" d1' AMERIKLANSKI SLOVENEC J- •., ')r u , ■!■.;! I Iz življenja in sveta. kaj pripovedujejo talci zračne ladije "norge." 2e se je zdelo, da doživi Amundsenova ekspedicija katastrofalen konec in da se je l«mara ponesrečila v gorovjih Glaske ali pa na ledenem o-2emlju med Alasko in Sibirijo, to je nedavno popoldne pri-nenadno poročilo, da je Norge" srečno pristala na Alaski v mestecu Teller. To pesteče leži na skrajni zapad-meji Alaske blizu Bering-jjtega preliva v notranjosti za-Va Port Clarence, ki je naj-l0'i razvita pokrajina cele A-aske. Leži približno 80 km se-^ao od Nome. Njega pi-ebi-so maloštevilni rudarji in *kimi. Iz Tellerja do Nome 0tii ozka obmorska cesta, ne nevarnosti, ker se že tik cesti vzdigujejo pobočja j0r°vja Alaske. Najlažji je 'r°®et med obema mestoma J°2imi, ko vozijo po cesti sani Psi, medtem ko je pot v po-•toih mesecih radi mokrega je2a in poplav nevarna. Svoji eni Karloti je komandant No-"e brzojavil iz Tellerja: Do-Jfl sem srečno v Teller v Ala- ?>• Zdi > po kateri je že lani le-^undšen. O S° nadzirali tako z radio-etričnimi poročili, kakor Učnimi opazovanji, kadar W a lega solnca ugodna. Do ^'enutka so ugotavljali . 1 zrakoplova z indirekt-, opazovanji, ker je letela Precej visoko. Zrako-prisPel na severni tečaj °S"ega " r . dne ob 2. in pol Ko je "Norge" opazila Stm te*aj, je zmanjšala hi-Amundsen, P]llsworth in le-; šala zvezati z zemljo in priti v stik z radiopostajami na Ala-ski. V četrtek je postaja St. Paul zabeležila radiobrzojav-ko Amundsena, ki se je glasi-, la: Zrakoplov "Norge" pluje proti Nome na Alaski. Oprostite, ali sliši kdo? — Interferen-ca v radiovalovih je preprečila nadaljni razgovor. V petek je isti radiotelegrafist ujel poročilo "Norge," glasom katerega je klicala postajo Srednje-kolinsk v Sibiriji. Motne atmosferične razmere so onemogočile nadaljne redne radiostike med postajami v A-laski in zrakoplovom "Norge." Oblasti so že bile prepričane, da je zrakoplov pristal v nepri-stopnem ledenem gorovju Alaske ali pa pluje nad Pacifičnim morjem in išče pristanka v kakem malem pristanišču. V soboto, ko so dospele prve pozitivne vesti z Alaske, da je Amundsen pristal v Tellerju, je zavladalo po celi Italiji veliko navdušenje. V vseh gledališčih je občinstvo prirejalo ova-cije. "Norge" je preplula pot iz Rima preko severnega tečaja do Alaske v sledečih etapah: 10. aprila odhod iz Rima ob 9:30. Istega dne ob 5. popoldne v Toulonu. Drugi dan ob 3. in pol popoldne prihod v Pullhama na Angleškem po 33urni vožnji. Iz Pullhama od-plula "Norge" v Oslo 13. aprila 20 minut pred polnočjo. V Oslo prispela sledečega dne popoldne. Nato odhod v Gači-no. 5. maja odhod iz Gačine in prihod v Vadso, sledečega dne 7. maja prispela "Norge" v Kings Bay. 11. maja odhod iz Kings Bay. 12. maja let preko severnega tečaja. 13. maja prihod na rtič Barrow. Dva dni pozneje šele prihod v Teller. Skupno 200 ur poleta. Zakasnenje je nastalo vsled neugodnih atmosferičnih razmer. Zrakoplov je dolgo iskal pripravno mesto, da bi pristal. Radi varnosti je odlagal spuščanje z višin in pristanek na negotovem mestu. Alarmi so bili večinoma neosnovani, temeljili pa so na pomanjkljivih poročilih raz "Norge." Na Švedskem in Norveškem vlada radi posrečenega poleta veliko veselje. Vsa javnost pričakuje podrobna poročila o poletu s severnega tečaja na Alasko in o opazovanjih nad tem delom arktičnega kontinenta. -o- I Jj' so Spustili zastave svo-■ijj' '2av. Ročaji teh zastav so ive 'avljeni tako, da so se MUŠJA GENERACIJA. Ameriški naravoslovec prof. Howard je izračunal, da lahko postane muha, ki se je rodila 15. aprila do 30. septembra •oie v in zapla- prababica celega pokolenja. W ' J>0sadka se je odkrila. Ce bi se izlegle vse ličinke in Sup^' v večnem, nepregled-HvjjJ u 'n zapuščenosti so na- na posadko mogočen v je enkrat obkrožila *v0- nakar je usmeri-v.j> 1)olot Proti rtiču Bar-%;°Sadku se je z veliko na-\„J0 ln radovednostjo ozi-J0(>0 km dolgih ledenih guljarja ogoljufala. Brata Bie-nenfeld sta namreč po posredovanju barona Steinerja odkupovala habsburške dragulje leta 1919, 1920 in 1921. Plačala sta zanje skupno vsoto 3,333,000 frankov. Leta 1921, ko so Karlu Habsburgu pošla zadnja sredstva in je potreboval novih denarnih virov za restavracijski poizkus na Madžarskem, se je pri Bienenfel-du oglasila Karlova teta nad-vojvodinja Marija Terezija ter ponudila na prodaj žlahtne kamne ogrske krone za 1,500,-000 frankov. Bienenfelda sta tudi to ponudbo sprejela ter pobrala žlahtne kamne iz krone, krono samo pa vrnila po prvotnem dogovoru. Dve leti po tem dogodku se je Žita pritožila pri bratih draguljarjih, da je bila kupna cena prenizka, nakar sta ji juvelirja izplačala še 431,000 frankov. Glede na ta dejstva, o katerih je pariški tisk na široko razpravljal, je bilo zanimanje za razsodbo naravnost veliko. Vse je drlo v sodno dvorano, da čuje na lastna ušesa glas pravice. Draguljarja sta dokazala, da so bile vse kupčije pravilno sklenjene in da ni govora o slepariji. Sodnik je tudi po izpovedbah prič lahko ugotovil, da sta draguljarja postopala pravilno. — Ugotovil je končno, da so ostali v .rokah cesarske družine najdražji kamni, med njimi svetovno znani "Florentinec," ure s smaragdi in trikotni diamant. Po vseh teh pretresih sta bila pariško juvelirja oproščena. Zastopnik tožiteljice je sicer vložil zoper razsodbo priziv, ki najbrž ne bo na stvari nič iz-premenil in tako je smatrati, da je pravda o habsburških draguljih definitivno rešena. -p- sladkor. Kakor mnogim drugim predmetom, ki jih rabi kulturni človek, tako je tudi sladkorju pradomovina stara Indija. Prebivalci Indije so ..pridobivali sladkor iz sladkorne trstike. Zanimivo je, da je sladkor prispel v Evropo šele proti koncu srednjega veka in da je postal v Italiji šele za časa renesance splošno uporabljena jedilna primes. Neki pisatelj iz renesančne dobe piše, da ni veselice, kjer ne bi rabili sladkorja v raznih oblikah. Iz sladkorja delajo figure, skupine, tiče in četveronožce. S sladkorjem kandirajo sadeže v čudovitih naravnih barvah. Brez sladkorja ne zavžijejo ljudje skoro nobene jedi več. Sladkor u-porabljajo pri močnatih jedeh, stavljajo ga v vino, v vodo in^ celo jajca in ribe pripravljajo s sladkorjem. V Francijo je upeljala sladkor Katarina Medici, soproga kralja Henrika II. Italijansko spremstvo kraljice je upeljalo v Pariz tudi likerje iz Italije. Sredi 16. stoletja zavlada sladkor po celi Evropi in spada odslej k najpotrebnejšim jedilnim pripravam višje francoske družbe. Tudi v Angliji so dajali sladkorne jedi pri vsaki svečanosti na mizo, zlasti kan-dirane sadove, marmelade, želeje. Prvo slaščičarno so otvo-rili v Nemčiji 1. 1573. v Augs-burgu. Leta 1800 so na pr. v Nemčiji po računih Humboldta potrošili 4 in pol milijonov centov sladkorja, kar znaša 1.5 do 2 kg na glavo prebivalstva. Danes je stvar drugačna. Na vsako glavo odpade v Nemčiji letno 17 kg sladkorja. Temu razmerno treba izračunati svetovno potrebo sladkorja. — Mogočni napredek sladkornega konzuma pri vseh kulturnih narodih bi ne bil mogoč, da niso iznašli industrijo sladkorne pese ter začeli pridobivati sladkor iz pese. -o- Cas prihranite na ■v- C AS je Vaše najdragocenejše imetje. Izgubljeni čas se več ne pridobi. Vi si pa lahko veliko na času prihranite, ako ga manj porabite za vožnjo na delo ali z.abavo. Vozite se vsled tega na Rapid Transit, hitra in zanesljiva vožnja; vlaki vozijo redno. Zanesljivo Vas pripelje "L" ob določenem času na mesto, kamor ste namenjeni. CHICAGO RAPID TRANSIT mali oglasi. zgodba o rekrutu in njegovi deci. V Versailles so te dni prišli v vojaško službo novi rekruti. Med njimi Angelo Lalla, čvrst, zagorel fant, delavec z dežele. Veliko vrečo je prinesel na hrbtu, v njej nedeljsko obleko, dve velikanski copati, odejo, nekaj perila, kavni mlinček, dva lonca, sveženj ključev — skratka, vse svoje premoženje. Pa še nekaj: ob vsaki roki je vodil po eno deklico, prvo staro dve, drugo tri let.a. "Kaj pa to?" je zagrmel narednik, ki je na dvorišču sprejemal rekrute. "Moja dva otroka!" je odgovoril skromno rekrut, odložil žakelj in skušal vojaško pozdraviti. "Milost božja, kaj pa naj počnemo z njima ?"- "Sam ne vem," pravi rekrut. "Moj oče je padel na fronti, tudi mati je izdihnila med vojno, starši moje žene so mrtvi in še moja ženka je umrla pred mesecem. Nimamo nikogar..." Narednik je zmajal z glavo in hitel zadevo sporočil poročniku. Poročnik stotniku. Stotnik polkovniku. — In polkovnik je o tem pismeno obvestil vojno ministrstvo. Vse v redu in po predpisih. Toda preden bo vojno ministrstvo odločilo, ali naj rekruta pošlje zopet domov služit vsakdanji kruh ali pa naj obe deklici odda v siro- oko- Ob 7." zjutraj je ki jih še ni videlo zapustil najožje po- H Jemlje' ki ga pokriva Sit^* in led. Posadka je ,!6K1C z so se pojavile goste 'Vit, ° je mora'a Norge ViSino' da je zaplula 0vy m smeri proti rtiču > W in tja »o se za & DoJ ,le mei?le in odkri" na pokrajine, ki so k kiti i k brez znakov ii- t> mJ?6? *em'j«- Pozneje V^ile 0 krnile, da so potomci muhe, torej če bi ostal mušji zarod nepoškodovan, bi štelo potomstvo ene muhe v devetem pokolenju 327 trilijonov članov. Približna progresi-ja devetih pokolenj je po Ho-wardovih računih sledeča: V prvi generaciji 2, v drugi 120, v tretji 7200, v četrti 432,-000, v peti 25,920,000, v šesti 11,555,200,080, v sedmi 93,-312,000,000, v osmi 5,598,720 milijonov in v deveti 327 triljo-nov. Ta roj devetih mušjih generacij bi povzročil gosto meglo, v kateri bi se skril cel Pariz. Škoda, da se dolarji ne množe v taki progresiji, kakor muhe! -o- ŽITA IZGUBILA PRAVDO. Te dni je pariško sodišče razsodilo o zadevi habsburških kronskih draguljev na tožbo, ki jo je svoj čas Žita vložila proti pariškima juvelirjema bratoma Bienefeld. Pri prodaji draguljev so se vršile take transakcije, ki jih Za prenovijenje duha.. V tem velepomembnem času, ko se celi svet zbira okrog svojega Evharističnega Kr.alja, ko se nam misli nehote zresnijo, ko začasno pozabljamo po-svetnost in se duh dviga kvišku za višjimi cilji, sedaj čutimo potrebo spodbudnega berila, dobrih knjig, ki nas povedejo globoko v duhovno življenje ter nam prenove duha ga utrdijo za vse, kar je dobro in plemenito. Knjigarna "Amer. Slovenec nudi za to priliko sledeče knjige: e Vijak pogled na zem- i) edii RENT 7 SOB, parna toplota, blizu Garfield Park, 356 S. Homan Ave., preje $85.00 .sedaj $70.00. 647-p do p TRGOVINA na vogalu in pet stanovanj na 1700 W. 22nd Street; rent nese letno $2250. Napravite ponudbo. Chas. T. Houha, Exclusive Broker, 818 Harrison St., Ph. Euclid 21. Oak Park, 111. 651-t do t N. E. VOGAL Menard & 64th Street. 60x125, blizu kare, $1200. Motz L. M., Smith & Bros. Ph. Drexel 4710. 1ft __652-t,sr,č BUNGALOW .ZIDAN, 6 SOB, "73 čev. lota moderno. $8200, takoj $1000. 7215 So. Oakley Ave. 653-t,sr.č $1500 TAKOJ zid. hiša po 6 sob, furnace ht., garaža za 2 kari. Hamlin Ave., blizu Ogden, $12,300. s. H. Poch, 4010 Ogden Ave. DVONADSTR. LES. po 5 in 6 sob, ccmentna podi., elektrika. 4137 W. Wilcox, 2. ndstr. 655-t,sr,č. DVONADSTR. HIŠA ,po 5 sob, fur-nace ht. $12,750.-4811 Argyle. Ph. Graccland 1735._ 658-t,sr,č 2 LES. HIŠI na vogalu 43rd PI. in Parnell Ave., v dobrem stanju, plin, elektrika, 6 sob, 4 stanovanja nesejo $108.00 mesečno. Cena $7000. Mr. B. O. Conner. Ph. Blvd. 7120. ___667-t,sr,č PRAZNE LOTE V INGLES1DE, 111., nekaj lot ob kanalu,' kjer pristajajo čolni, ki vozijo v Fox Lake, Long Lake; tudi na obroke. Charles Harbough Lumber Co., Highland Park, 111. - 659-tdot. LOTE, na katerih je drevje v Fox River ob Five Islands ,5 milj južno od Elgin ,lahka odplačila. A. R. Joseph, 472 N1 .Liberty St., Elgin, 111. 660-t do t UGODNA PRILIKA. SLOVENCEM V JOLIETU! Naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstne slovenske povestne knjige, molitve-nike, angleške in slovenske; rožnevence in druge devoci-jonale iz knjigarne Amer. Slovenca. Kdor kaj izmed tega potrebuje, naj se zglasi pri meni, ali pa mi naj sporoči in mu prinesem na dom. MARKO BLUTH, Zastopnik Amer. Slovenca, 512 N. Broadway St. Joliet, 111. ZNAMENITI BURLINGTON D1S-* TRICT. Obdelana in neobdelana zemlja, raste pšenica, velikokrat ciia žetev plača, kar stane zemlja. Vročega vetra, ali škodljivih žnželk ni. AAV. Winegar, Burlington, Colo. 646-p do p TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM in hišnimi potr. na dobrem glasu in prostoru, primoran prodati. 1454 W .18th St. Roosevelt 8930. 656-t,sr,č -»-,- DELICATESSEN in trgovina z ribami, dobra kupčija, rent v hiši. 7014 S. Halstcd St. 661-t,sr,č GROCERY TEA & COFFEE Store, dobroidoča. Prodati mora radi druge kupčije. 2522 W .51st St. Vprašajte na 1903 W. 51st St. 663-t,sr,č MERCHANDISE STORE, prvovrstni, zunaj na deželi .nobene konkurence, 7 sob stanovanje, porč za spati, kopel .elektrika .pošta in trgovina v hiši .Tukaj se nudi prilika, da si napravite denar. Cena $14,000. 38 milj do Chicago ,ob Grand Trunk R. R. Henry J .Paulus, Ainsvvorth, Ind. 664-t dot R. PAVLOSKI Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni. FR. PENGAL, NOTARSKA DELA. Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in vse druge legalne listine lzdeljuje rojakom za tu in stari kraj JOHN JERICH. Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago, 111. ČITATELJI! Dr. H. Rosenblith iz Przemysla, Avstrija; špccijalist žc 25 let za SRCE IN PLJUČA nerednosti in bolečine, je odprl svoj urad na 2149 W. DIVISION STREET Dr. Rosenblithova znanost za srčne in pljučne bolezni Vam zasigura okrevanje. DR. H. ROSENBLITH, zdravnik in ranocelnik. Officc in Home Uradne ure: 21.49 W. Division Street 8—11 A. M.; 2—5 P. M. Phone Humboldt 2429 7—9 zvečer. ROJAKOM V WEST ALLIS naznanjam, da imam v zalogi razne molitvenike in knjige iz knjigarne Amer. Slovenca. Vabim Vas, da me obiščete in si sami izberete, kar Vas bo zanimalo. John Kovačič, 2025 Sheridan Avenue, West Allis, Wis. POZOR! Vsako katoliško stanovanje naj bo ta mesec zaznamovano z znamenjem Evharističnega Kongresa. Posebno katoličani v Chicagi naj s tem dajo čast svojemu Evharističnemu Kralju pred tujeverci in tujci. Razobesite na okno posebno sliko Evharističnega Kongresa, ki je bila izdelana v ta namen: posrebren utisnjen karton z zlato monštranco. Cena 50c. Lep spominek za hišo ali dar za prijatelje tukaj in drugod je, v krasnem okvirju na steklo delana slika.presv. Evhari-stije. Cena $2.50. Te in vse druge praktične su-venirje za Evharistični Kon. gres dobite v knjigarni AMER. SLOVENCA 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. naroČila sprejemamo TUDI PO POŠTI. amerikanski slovenec S I !f IZDAJAVEC i Zgodovinska povest iz turških časov. spisal: F. V, slemenik + * * ft Budački so neznaten kraj v mali dolini; o-koli in okoli se vzdigujejo hribi z gostimi gumami pokriti ,ali pa gole višine, ki s svojimi pečinami in peščenatimi brdi otožno izgledajo. Na zahodnji strani je dolina bolj odprta, pa oko daleč gleda le nerodovito plan. Ilerbart se vstraši, ko pregleda skupno vojsko; Hrvatov se je nadejal več, mnogo več. Zraven tega ima hrvaško krdelo v sebi toliko, tujcev iz vseh dežel, od vseh štirih vetrov. Kdo se more s polnim zaupanjem opirati na tujca? In kako se bo tujec za tujo reč navdušeno bojeval ? Pa junaku Ilerbartu ne vpade pogum. Kakor njemu ne, se tudi njegovih ne polasti nobena plaha misel. Večji nevarnosti se mora izpostavljati, toliko več poguma. B,azpošlje srčne mladeniče ogledovat, kje se že tabori Turek ,in kolikega števila da je. Proti večeru izgine Vovk in njegov vedni spremljevavec Vohač iz krščanskega taborišča ; rekalo se je, da se je podal na ogledovanje, zakaj povedal je bil pred svojim odho-, dom tako, rekoč, da se ne boji nikake nevarnosti od sovražnikove strani, ker zna dobro z mečem navnati, česar pa doslej še nihče na njem ni bil opazil; zraven je dokazoval, da ako bi tudi naletel na Turka, ni v strahu, ker njegovemu konju'ni para med Turčini. Zmenil se je sicer malokdo za viteza Vov-ka, in ti, ki so se menili o njem, so se ali čudili, da je puščavnik iz Zavrha, kakor so ga priimkovali, tako pogumen; drugi pa niso hoteli verjeti, da bi se v resnici daleč upal proti sovražniku. Vendar pa ni nikomur prišlo na misel, da bi znal ta Vovk kaj drugega nositi v srcu, kakor samo to, da bi se skazal srčnega moža in pred drugimi malo pobahal. Mesec nekako zaspano gleda skozi tanke oblake, ki krijejo ves obzor. Včasih povleče veter skozi grmovje, sicer je zelo tiho, še kopita se skoro ne čujejo v peščeni in mahoviti zemlji, dasitudi skokoma jezdita Vovk in Vohač. Puščava je vse naokoli, kamor pogleda oko; puščava od neštevilnih vojsk, ki so se že toliko in toliko let podile po teh krajih. Vitez Vovk posebno urno jezdi, da ga Vohač težko dohaja. "Gospod! Kako dolgo še hočeva tako jez-dariti v noč ? Mene že neusmiljeno nadleguje žeja, v teh blagoslovljenih krajih pa ni dobiti niti slabe vode." "Kdo bi se menil zdaj za žejo, dragi moj Vohač! V kratkem boš imel vsega dovolj. Naše že imava predej daleč za seboj in Turke, menim, dobiva v dveh urah pred oči. Ha! To bom lepo izpeljal, kakor si želim. Trpi še nekaj časa žejo, potem ti bode piti bolj dišalo." Zopet molčita, kakor prej in dirjata proti vzhodu, da konja plavata v potnih penah. Za nekaj ur se v slabem mesečnem svitu prikažejo daleč pred njima griči, za katerimi je sovražni tabor. Vovk ni slabo računil; mesec nagne utrujeno glavo, pomikaje se v zaton, ko se približata gričem. "Na vrhih morava zadeti na prednje turške straže; tako mi je naznanil Feratov sel. Kaj misliš Luka, kako bova naskočila in raz-podila njih tabor? Imaš, revež, tako osušeno grlo, da ti ne da besede? Jaz sem zabil na vse telesne potrebe. Na, nesi to-le belo banderce v roki; to je znamenje mirnih ljudi. Razumeš, ne izgubiti! Zdaj lahko počasi jaševa navzgor." Turška straža se krepko oglasi; na vrhuncih začne vse mrgoleti. "Allah je velik," povzdigne svoj hripavi glas Vovk. "Prijatelji, najin namen vam ni sovražen; v resnici se bodete kmalu lahko prepričali teh besed. Ni vašemu zapovedniku ime Ferat-beg?" "Ako tudi, kaj te to briga? Kaj hočeš," zahrume turški vojaki nad vitezom ter obsto-pijo oba. "Imate prav, ime me res malo brig.a," skuša Vovk ponižno in ljubeznivo besedovati. Poglejte v to-le pismo ter me urno pripeljite k poveljniku, za katerega imam mnogo važnih novic. Prosim, prijatelji, nikarte izgubljati časa!" Nato pristopi zapovednik straže, ki došla izprva meri od nog do glave. Ko pa vidi bo-bogato obleko, katero nosita oba, in Feratov podpis v pismu, v katerem turški vojskovodja Ferat-beg zapoveduje, da se ima gjavr, ki to pismo pokaže, pustiti skozi vse straže in častno spremiti do njegovega šotora, se turškemu častniku izpremeni obraz, d.a ju prijazno pozdravi in sam zasede konja, cla ju spremi do vojskovodje. Vsi trije jezdijo proti taborovi sredi. Molče so pozdravljale druge straže ter začudene gledale za imenitnima gjavroma, katera doleti tolika oast, da smeta prostih oči jezdariti skozi turško taborišče. "Ako bi nas kdo hotel v vaše taborišče," se smeje častnik proti vitezu, "gotovo bi mu zavezali oči, da bi ne mogel videti stvarce, in morebiti zamašili še nos, da bi le kaj ne ovohal. Reci, gjavr, da ni res!" "Aga, kakor ti je ljubo, tudi nama smeš zavezati oči, ako mi ne verjameš, da bi bilo to nepotrebno delo." "Potrebno ali nepotrebno ,gjavr," odvrača Turek vitezu, "le naš tabor in naša vojska je takšna, da se ogleduha ni bati. Pri Mohamedovi bradi! Take vojske še nikdar nista videla ! In naš vodja, slavni Ferat-beg, tudi velja nekega Turjaškega, ki med vami toliko slovi." Turško taborišče se razširja daleč okoli ter obsega več gričev. Vse( je polno belih šotorov in v bledem mesecu se lesketa turški po-lumesec nad konjskimi repovi, ki so častno znamenje raznih poveljnikov. Že od daleč se odlikuje vojskovodjev šotor od drugih; v sredi n.a višjem griču mimo drugih se dviga ponosno, nižje okoli se pa vrstijo drugi šotori, tudi okinčani. Tu šotoru-jejo Feratovi višji častniki. Zdaj prijezdijo mimo obilih straž do najvišjega šotora; Ferat-begova straža prevzame naša junaka slabega spomina. Mnogo častnikov se zbira okrog. "Gospoda," jih nagovori vitez, "prej ko me doleti oast, da stopim pred vašega slavnega vojskovodjo, blagovolite meni in mojemu tovarišu podariti kako zdravilo zoper grozno žejo, drugače niti govoriti ne morem. Pot je bila dolga in suha." Katoliška Tiskarna BE PRIPOROČA V NAKLONJENOST j —vtem slovenskim društvom in organizacijam« —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikem, —z« vsakovrstna tiskarska naročila« —Naročila Izdeljajemo lično, ločno la hitro, —aalo cono so vodno mod najniijlml, —poizkusita in prepričajte —Naia ipecijaliteta so zlasti druitvena dola« —društvena pravila, in vso druge tiskovino, —Izvršujemo prestave na angleško in obratng. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO fe NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNOi Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, I Lil Ne kupujte drugje! dokler niste videli naše preproge, linoleum, congoleum in vsakovrstne karpete za kuhinjo in druge sobe. č Ceneje kakor v mestu dobite pri F. NOVIČKI 1738 W. 18th St., Chicago, 111. Nove obleke za poletje z enimi ali dvojnimi hlačami. ZA MOŠKE IN DEČKE; I MAMO TUDI V ZALOGI OBLEKE ZA IZ- VAN-REDNO DEBELE. Baš došla velika množina. Z eno ali dvojno vrsto gumbov — zadnja novost iz najboljših tovaren v deželi. — Posebna lepa izbira v svetlih barvah, sive kakor tudi temnejše, u-ključeni modri serge. Vse obleke so delane na roko. Nikjer ne morete dobiti boljših; cene zelo nizke, za $25.00 dobite lepo obleko. — Druge vrste do $50 M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. Established 1857 Ni boljšega časa kakor sedanji da začnete z varčevanjem in polagate sistematično gotovo vsoto v našo banko. Presenečeni boste, ko boste videli, k.ako naglo raste vaše premoženje, ki vam bo nekdaj prišlo prav. Za-toraj ne pozabite položiti gotovo vsoto vsaki plačilni dan v našo banko. Začnite potovanje po poti finančne neodvisnosti DANES in takoj vložite gotovo vsoto v našo banko. Premoženj« tb banka enih $13^0000000 & ■ iMlIMfi DR. J. F. KONOPA ZDRAVNIK, KIRURG IN PORODNIK. X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Otl 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 .- -7—7— .,;.,,., ——-7—7--;;—- -7777T - OPISANO POLJE j &S> J. M. Trunk. Bržkone ne bo nič, ne tu, ne tam. Neki sramežljiv "svobodo-miselc," ki se ne upa s polnim ijnenom na dan, iz Collinwoo-da, O., odgovarja v Prosveti št. 97 na neki dopis v A. S. Piše : ". . . jaz povem za svojo potrebo, da po smrti ne bom ničesar rabil." Well — jesti in piti gotovo ne, na drugo naj pa malo počaka. "Plačilo naj bo na zemlji, ali pa nič." Well — dozdaj ga očividno še ni bilo, bo moral tudi še čakati. "Trdne vere sem, da ima Rev. Hribar prav, ko hoče zase plačilo tu, drugim pa naj bo plačano v nebesih, če že tako hočejo." Well — apostol pravi :"Boga-boječnost ima plačilo na tem in na onem svetu," a svobodomi-selc bo samo stresel z glavo. Rev. Hribar, ne vem, vem samo, da so mu bila večkrat že zagrenjena, kakor večinoma vsem duhovnikom, in sem prepričan, da ta nebesa obstajajo samole v fantaziji svobodomi-šelčevi, kakor bodo ostala fantazija tudi "njegova" nebesa, ki jih pričakuje, in jih ne bo dočakal. V splošnem bi se pa mogel ' svobodomiselc celo od glasila svobodomiselcev, Glasila Svobode, v nekem oziru nekaj naučiti. Sicer v drugem smislu, seve, piše Glas Svobode v št. 36.: "Nebesa niso zapopadena v izobilju in svili. Sreča tirja več, kakor pa skrinjo polno zlata. Nebesa niso tamkaj, kjer je samo zlato doma." * * * Hrvaška in še neka fantazija. Znano je, da imajo Hrvatje v splošnem zelo bujno domišljijo; zato so rojeni govorniki. Tudi razuma jim ne manjka, a domišljija prevladuje. Za kake fantastarije so bolj dostopni, in fata morgana ima pri njih široko polje. Prosveta je v št. 97. objavila članek: "Ljubezen." Spisal ga je J. U. v "Novem čovjeku." Začenja: "Ljubezen. Divna reč. Sladka reč. Polna gorkote in dobrote . . ." Prav, prav vse lepo. Ampak domišljija požre razum, ko pisatelj stresa svoje tirade in piše: "Krist sam je postavil ljubezen kot osnovni zakon, na pouiagi katerega naj se vzgoji človeštvo. In ne samo krščanstvo, vse vere pro-povedujejo ljubezen kot o-snovno podlago svojim naukom. Toda v praksi se vse to ne vrši, toraj so vsi nauki brez pomena. (Razum je šel popolnoma rakom žvižgat.) Kaj pa pomeni znanje, če volje ni znanje udejstviti? Krist sam je tudi učil ljubezen, toda ko je izganjal mešetarje iz doma ljubezni, se je znašel v njegovi roki bič. On sam toraj ni bil dosleden. Ne čakajmo danes, da se pojavi kak bič, ki bo padal po naši sebičnosti, ki hoče zavladati med nami. Ogrevaj-mo se . . ." Glej, glej . . . Sebičnosti je toraj na cente in biča bo treba, a ko ga je rabil Krist iz ljubezni, ni bil dosleden v svojem nauku! Bo narobe res. Doslednosti manjka hrvaškemu fantastu, ne pa Kristu. Drugo so lepo doneče fraze, ki iz stališča pisateljevega nimajo prav nobene podlage, ker pravo podlago hoče s svojimi frazami podreti. * * iK Prav nič ni lepo. Pred senatom sta povedala svoje mnenje glede prohibici-je tudi dva katoliška duhovnika iz Pennsylvanije. Žarkome-tar imenuje to mokra in suha fajmoštrija, ker eden je bil "suh," drugi pa "moker." Mnenje, oziroma sodba je bila seve različna. Zarkometar zabav-, lja: "Lepo je, če katoliški faj-mošter (to bo za njega pač po- sebno lepo) pod prisego izjavi pred senatorji, da se njegov bratec v Kristu laže. Lepo je»< vse je lepo . . ." Vsakdo ve, kaj pomeni kaka izjava pod prisego. "Da se bratec v Krn stu pod prisego laže," to laž je pa naredil samole dični žarkometar,1 in to ni prav nič lepo-in ni vse lepo. Vrlo žalostno mora biti na svetu, ako se morajo fabricirati laži pod P1'1* sego, in se mora to naprtiti kakemu katoliškemu duhovniku, da postane malo fletno na svetu. Mi smo mi, drugi so pa . • • Sam sem priznal, da je bila v moja šolmaštinja slaba, o čemur priča plača, dasi sem P° dveh letih dobil od oblasti pohvalo. G. Molek pravi, da je bila še slabša, in bi me on P]a* čal samo iz usmiljenja. So l.lu" dje srečni, ko so vsa njih dela vrlo dobro in izborna. Tudi kerlci so, prvi med vse- mi seve g. Molek. Jaz sem bil rojen z eno nogo skoroda Nemci, v zibelki sem že slišal. riba—Fisch, miza—Tisch, ka-ša—Brein . . . niti ene slove"' ske šole nisem imel, a jaz sem pač revček, da se ne moren1 nemčizmov otresti. Nemščma je morala tudi g. Moleku doneti že v zibelki na uho, a 011 je kerlc, saj pravi, da "se le nemčizmov otresel že v ljudsK šoli," in sicer nemčizma 'za preklicati," o katerem smo s® s profesorjem na gimnazU1 prepirali. Srečni ljudje! * :!: * Kdo je optimist? Žarkometar pravi, ta, pa pa ta . . . "drugi je Juri Trunk, ki misli, da bi taj«ilu S.N.P.J. delali versko pr°Pa* gando . . ." Največji opti^ je pa žarkometar, ki si ljuje, da bi drugi kaj take£a sploh mislili. * * * Imajo in imata. Zapisal sem: "Zgodovin? 1 ■p, . .. . , žai" Bog imajo svoja pota... " „ kometar cikne na "šolmašt1'^ in zahteva imata, toraj dvoJ\ no. Prav. Glede množine Pa mu šolmašter zopet lahko kaj povedal, česar ga še 111 čila — ljudska šola. f'a stranska stvar. Toraj imata. Pa pravi: •'Jjg0* sečil- dovina gre naprej, Bog Pa zaj." On, Žarkometar, Ere „_ ve z zgodovino, in toraj n1 da, da z Bogom ne prideta sk pa j. . Širite "amer. Slovenca, ŠE JE CAS da se priglasite za eno ali drugo skupno potovanje v stari kraj-obilne domače družbe, >zku u