Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za ptujski okraj •E0NI$T\0 Ok UPRAV« PTTJJ PREStRJ«0\* 7 - rSLtfON STtV ije ČEKOVNI RACUK PRJ HARODNt BAN Ki KOURUZNICA PTL j ST6V 1 SRB jO je UREDNIŠKI OOSOR - ODGOVORNI UREDNIK vRaBL 10 Z i ROKOPISOV CT vračamo - rtSKA MARIBORSKA TISKARNA LETNA NAROČNINA 50« DIM. POLLETNA 250 OIN ::eTRTtFrNA 125 OfN Štev. 30 — Leto VII. PTUJ, 30. julija 1954. PoStnIna plaiana v gotovini Cena din 10.- Piu,ska mlekarna bo postala pomembno živilsko-predelovaino industrilsko podjetie v letošnjem letu so se prvič pričele izpolnjevati želje vseh, ki so ves čas po osvoboditvi čakali, da bi skupnost tudi kme- tijstvu nudila znatnejšo pomoč pri njegovem razvoju. Visoka številka 2 milijardni sto enajst milijonov dinarjev, kolikor je bilo v tem letu odobrenih kre- ditov Za kmetijstvo in. živilsko predelovalne industrije v Slo- veniji, dovolj prepričljivo opra- vičuje trditev. Ko Se diskutira o kreditih, se pc^osto slišita predvsem dva ugovora: zasebni kmetje pravi- jo, da je za potrebe njihovih gospodarstev bilo premalo na razpol€igo. Resnici na ljubo ix>- vedano bi krediti, določeni za zasebna kmečka gospodarstva, za začetek kar zadostovali, na žalost pa je res, da so pogoji, ki jih je postavila Narodna banka, tako neugodni, da od odobrene kvote za Slovenijo ni bilo izkoriščenih nit^ 10 odst. Drugi, posebno najzaostalejši kmečki proizvajalci pa skušajo zan&ati, da ima živilska prede- lovalna Industrija sploh kaj skupnega s kmetijstvom ter so mnenja, da od nje nimajo no- benih koilsti. Kolikor prvi ugo- vor vsaj malo drži, je drugi ne sanx> nazadnjaški, temveč praw tieumen. Da bo bolj jasrx>, kaj pomeni v narodnem gospodarstvu na- predne kmetijske države živil- ska predelovalna industrija, na- vajazno nekaj podatkov, ki ve- ljajo za holandsko mlekarsko indiistrijo za leto 1952. (Podat- ki bili objavljeni na holand- ski mlekarski raszstavi junija 1953 v Haagu.) V mali Holan- diji, ki šteje sicer 10 milijoriiov prebivalcev, po površini pa je le eno tretjino večja od ljud- ske republike Slovenije, se pre- deluje mleko v okrog 600 to- varnah, v katere je vloženih osem milijard holandskih gol- dinarjev investicij. (Holand- s-ki goldinar 78 dinarjev). Poleg ogromne domače potrošnje mlečnih proizvodov znaša vred- nost letnega izvoza mlečnih proizvodov 831 milijonov hol. goldinarjev, kar predstavlja 10 odst. vrednosti vsega holand- ekega izvoza. Se bolj presenet- ljive so številke, ki kažejo, kakšen delež ima Holandija v svetovnem izvozu mlečnih pro- izvodov: surovo maslo 13,5 %, sir 23,5 "/o, mleko v prahu 22,3 odst., kondenzirano mleko pa celo 52,25»/«. Ali hj mogli Holandci svojo živinorejo razviti do tako za- vidne višine in kam bi z mle- kom, če ne bi imeli tako raz- vite mlekarske predelovalne industrije? Nespx>mo je torej, da se bo tudi naše kmetijstvo razvijalo brez večjih pretresljajev le, če se bo vzporedno s tem razvojem ; gradila tudi živilsko predek>- i vdlna industrija. ' Po pravilni ocenitvi tega dej- stva je kolektiv ptujske Mle. kame zaprosil in tudi dobil po- sojilo Za modernizacijo in raz- šiiitev svojega obrata. O najetju posojila so razp>ravliali več me- secev. ne samo upravn^ odbor, temveč ves kolektiv. Saj se- demdesetmilijonsko posojilo ni- so mačje solze, kot so pogosto poudarjali. Ali je td investicija res po- trebna? Ali gre samo za to, da se najame kredit, ker je to pač možno? V stari Jugoslaviji v ptujskem okraju sploh ni bilo nobenega mlekarskega obrata, oziroma so nekaj mesecev v letu delo- vale tri male sirarnice. ki jih ni vredno niti omenjati: v Ptuju, Trnovski vasi in Središču- Vse tri so v času polnega obrato- vanja predelale dnevno okrog POO litrov mleka v sir. Leta 1942 so Nemci adapti- rali staro šupo na Zrinjsko- Frankopanski ulici v Ptuju, kjer So namestili napravo za paste- rizacijo, posnemaInik in n\aslar- no. To jim je bilo potrebno za zbiranje mleka iz obveznega odkupa, namen pa v glavnem ta, da mestno prebivalstvo ne bi uživalo polnomastnega mle- ka, ki so ga v mlekarni posne. mali za proizvodnjo surovega masla, s čimer so hoteli omi- liti silno pomanjkanje maščob. Leta 1944 je bila Mlekarn bombardirana in je vse do le- ta 1948 obratovala v zasilno popravljenih prostorih. Leta 1948 je biLa končana adapta- cija in preureditev z napravami, ki so bile v tem času na raz- polago. Taka je še danes, z dnevno zmogljivostjo 10.000 li- trov konzumnega mleka, ki pa je zaradi manjšega povpraševa- vanja izkoriščena le do ene tretjine, sirarna 3600 litrov, ki je polno izkoriščena, in maslar- na 13.000 litrov, k, je izkori- ščena le 7 odst., čeprav je po surovem maslu sUno povpraše- vanje. Torej, Mlekarna ne mo- re izdelovati tistega produkta, po katerem je povpraševanje največje, iz enostavnega razlo- ga, ker ne more izkoristiti so- produkta, sirotke — skute, po katerem ni idcoraj nobenega povpraševajna. Kolektiv se je odločil, da bo to oviro odstra- nil, in sicer s tem, da bodo zgradili nov oddelek za proiz- vodnjo kazeina v skladu s pol- no zmogljivostjo maslame- Ka- zein (suha beljakovina), ki se po postopku širjenja izdeluje iz posnetega mleka (sirotke), bo torej tisti novj soprodukt, ki je zaradi svoje mnogostran- ske uporabe zelo iskan tako na domačem kot na tujih tržiščih. Uporablja se kot najboljše le- pilo v lesni industriji (lesonitne plošče, vezane plošče itd.), v in- dustriji barv. za izdelavo pla- stičnih mas, umetne volne, umetne svile itd Po približnih 'podatkih ga Jugoslavija letno uvaža iz inozemstva okrog 2000 vagonov. Njegova uporaba pa se bo v naslednjih letih še znatno povečala. Z ureditvijo oddelka za pro- izvodnjo kazeina bo ptujska Mlekarna ob polnem izkorišča- nju zmogljivosti sposobna letno postaviti na trg 200 ton suro- vega masla in 155 ton kazeina ter bo lahko dnevno odkupila 15.000 do 25.000 litrov mleka (sedaj odkupi največ 7000 li- trov). Razširitev Mlekarne ni po- trebna le zato, da se bo za- poslila nova delovna sila in prodzvajala za domači trg pro- izvode. ki primanjkujejo in ka- terih potrošnja bo vedno večia (med drugim bo razbremenila uvoz kazeina iz inozemstva za 7 odst.) temveč je potrebna predvsem zato, da razširi kme- tovalcem ptujskega okraja trži- šče za mleko kar je že v tem c^asu pereč problem in bi z na- daljnjim razvojem živinoreje postal naravnost nevzdržen. Mlekarna namreč lahko odku- puje samo m^eko ene molže in to jutranje. Vzrok so nesoraz- imemo porazdeljene kapacitete, pa tudi primitivna opremljenost zbiralnic (brez hladilnih na- prav). To prizadene zlasti več- ja (kmetijska gospodarstva, ki So zaradi zasičenosti lokalnega trga z mlekom prisiljena pro- dajati vse viške Mlekarni. To zelo jasno vidimo iz primera Kmetijskega gospodarstva So- betinci, ki mesečno oddaja 5800 litrov. To posestvo si je pred kratkim samo nabavilo hladilno napravo, zato lahko oddaja zdravo mleko vseh treh molž. Tudi pred tem je Mle- karna (sicer nerada odkupila vse mleko, od katerega pa je bilo 40 odst. ski&anega in spo- sobnega le za proizvodnjo sku- te. Ker se skisano mleko pla- čuje le po 7 din, je posestvo s tem i^ubljalo mesečno 17.000 din. V takem položaju so tudi druga kmetijska pose- stva, razen Elmetijskega gosjK)- darstva Zavrč, ki ima tudi že hladilno napravo- Tud, zasebni kmetovalci, predvsem tisti, ki so bolj oddaljeni od potrošnih centrov, se neprestano pritožu- jejo, ker se odlslaner tov. dr. Jože Potrč še druge volilne enote. V. J Poslanec tov. dr. Jože Potrč pri spomeniku borcev NOV v Goriš niči Iz Leskovca Dne 20. julija je port. patrulja krenila iz Lesikovca. Na.jprej se je 16-članska četica ustavila na pokopališču in opravila spomin- sko slovesnost gl^e na dogodke in žrtve okupacije- Se salva ob grobu žrtev in patrulja je kre- nila na partizansko pot. Obho- dila je javke, grape in hiše, kjer se je v času okupacije največ dogajalo in delalo za NOB. Pa- trulja je obdarila otroke na do- mu padlega partizana tov. Bel- Šaka in s tem končala del na- loge. Se s hriba nav2xlol v go7xi ob Dravi in začela je priprava za napad na Videm. V strogem kritju, tišini, v hitrem hodu. po prehodu čez naraslo Dravinio skoizi šturmovsko jel.^evje in že se je patrul.ia približala Vidmu na mestu, kjer So jo na^man.i pričakovali- Grom petarde iri krepak >hura« je spremljal leskovške borce, ki so se skozi 5olsko dvorišče nri.kazali n-eso- ncčersim Videmčarom. TTdari"i so se pa le s Pod^ehn^t^ni in kmalu kor>čaIi borbo. Žrtev ni bilo, le rahlo znam-onie na čelu na eni stran-; borcev m rar)-pn čevelj pri nasorotjiikah bo nekaj dni predmet r^zgovo-? boren'. Gla^-ni jsca-Tarnik — demčani namreč — nisi .-^orir v akcijo in s t-em prikralšaH padalce. ki sn se nanlo pcš?-«^ Fio pripravili. Se v po-zen vrče- je odmevate pesrm borcev -n dajala duška u-eli akr^i. ki je no 14 km poti ' ■ ia&kovšisa patrulja. -bič Stran 2 Ptuj, 30. julija 1954 Nekaj o zniževanju režife In cen v trgovinoh v torek, 27. julija t. 1., je bil v Trgovinski zbornici za LRS širši sestanek članov odbora za li- nančna vprašanja in odbora za organizacijo tržišča ter drugih predstavnikov trgovine, na kate- rem so razpravljali o predlogih za družbeni plan in o planskih instrumentih za blagovni promet v letu 1955. Na posvetovanju so osvetliti vrsto vprašanj s pod- ročja trgovine, ki jih bo treba rešiti s primernimi instrumenti oziroma izpopolnitvijo obstoje- čih instrumentov družbenega pla- na. POMANJKUIVOSTI dosedanjega PLACNEGA SISTEMA V TRGOVINI Letošnji družbeni plan je spra- vil plačni sklad v trgovini moč- neje v odvisnost od doseženega prometa, in siccr na ta način, da je doseženi plačni sklad maksi- miran z določenim odstotkom ustvarjenega prometa. S tem smo dejansko dosegli, da trgovina ni več toliko zainteresirana na čim večjem pribitku k nabavni ceni, ampak fkuša doseči ob nižji ceni čim večji promet. Ta sistem, ki je \ načelu pravilen, pa ima neke pomanjkljivosti, ki jih bo treba v novem družbenem planu po- praviti. Prva pomanjkljivost je v tem, j da sedanji sistem ne stimulira ko- ,ctn-!.; k /'^iž.-^^^u dobička ozi- roma cen tam, kjer gre za dcftci- ; tarno blago, oziroma kjer prometa ' ni mogoče bistveno povečati. V takih primerih sedanji sistem celo navaja k zviševanju cen, kajti tudi z višjimi cenami je mogoče doseči večji promet po vrednosti. ^ Mkrati sedanji sistem stimulira i kolektive, da skušajo razširiti pro- ! met z dražjim blagom na škodo prometa s cenejšim blagom. Tak primer je n. pr. v trgovini z od- padnimi surovinami. Podjetja z odpadki so namreč svoje delo pre- usmerila v nakupovanje dražjega odpadnega blaga in zanemarjajo . zajemanje cenejših odpadnih su- rovin. Promet s starim papirjem n. pr. kaže, da bo letos v Sloveniji za približno 4.000 ton manjši ka- kor lani, kar predstavlja precejš- nji izpadek, zlasti če upoštevamo, da bo potrebno za nadomestitev tega izpada še mnogo večja koli- čina celuloznega lesa. Hkrati sku- šajo ta podjetja doseči večji pro- met z odkupom dražjih odpadkov, ki jim celo dvigajo ceno, kakor se to opaža n. pr. pri železni litini. V Sloveniji se odkupna cena za litino drži še od 26 do 28 din za kilogram, v Srbiji pa plačujejo za to blago žc 43 din. Druga pomanjkljivost, ki jo je treba popraviti, je ta, da obli- kovanje plašnega sklada v dolo- čenem odstotku doseženega pro- meta ne daje kolektivom nobene : pobude, da bi zniževali stroške , upravnoprodajne režije, ter od- : visne stroške. Nasprotno ta i- I stem celo navaja kolektive k brc;/- j brižnosti in razsipnosti na tem ; področju, zlasti v primerih, kjer ^ je doseženi dobiček precej večji od plačnega sklada in je treba ' presežek dodajati v proračun. V j resnici opažamo v mnor^h prime. I rih, da se režija v trgovini veča, 'namesto da bi zniževala. Po drugi strani pa niso redki primeri skrivanja dobička v blagovnih za- logah, s čimer si trgovina ustvar- ja nekakšno tiho rezervo za pri- mer poznejše potrebe znižanja cen za neidočc blago. i Pri postavljanju zdaj veljavnih ■ gospodarskih instrumentov je bilo sicer vodilno načelo, da je J treba čimbolj znižati razliko med nabavno in prodajno ceno, vendar tega smotra nismo v celoti do- segli. Razen tega smo z reorga- nizacijo trgovine ustvarili večjo konkurcnco. ki naj bi pripomo- gla k zniževanju cen v trgovmi; pa tudi ta ukrep ne more po- vsod pripeljati do zaželenega | uspeha, zlasti ne tam, kjer gre za ; deficitarno blago, saj v takem primeru med podjetji celo pospe- šuje tendenco k zviševanju cen. KAKO IZPOPOLNITI INSTRUMENTE DRUŽBENEGA PLANA Na konferenci so formulirali vrsto predlogov, da bi se sedanji gospodarski sistem, ki je v obnovi brez dvoma pravilen, izpopolnil, oziroma, da bi se odstranile sla_ bosti, ki jih je pokazala dose- danja praksa. Tudi v bodoče naj velja osnovno načelo, da jc treba i čimbolj stimulirati zniževanje raz- like med nabavno in prodajno ce- no. Osnovna zahteva, ki je bila poudarjena na konferenci, je ta, da je treba enkrat izdane pred- pise dosledno izvajati in ne z naknadnimi predpisi jemati pra- vice, ki jih je prejšnji predpis že priznaval, ali pa s predpisi za tehnično izvedbo omejevali tisto, : kar stimulira kolektive. V trgovini i naj iic dosledno izvaja načelo, da ; blagovni promet ne ustvarja aku- I mulacije. Sedanji instrumenti družbenega plana naj se izpopol- nijo tako, da bodo vplivali na zni- ' ževanje režije v trgovini. V tem oziru je bilo stavljenih več pred- logov. Prvi predlog gre za tem, da bi se del doseženega prihran- ka v režiji stekal v plačni sklad, drugi del pa v rezervni in inve- sticijski sklad, bodisi po progre- sivni lestvici, f!i pa z drugačno omejitvijo. Prihranek pri režiji ! naj bi se določal relativno v pri- merjavi s prejšnjim letom. Hkrati naj bi se kolektiv dodatno stimu- liral za zniževanje razlike med nabavno in prodajno ceno. Lahko pa bi se stimulacija za zniževanje režije in za zniževanje pribitka združila tako, da bi bil kolektiv deležen dela doseženega znižanja razlike med nabavno in prodajno ceno, pri čemer naj bi se uporab- ljala progresivna lestvica. Ob zaključku posvetovanja so obravnavah Se potrebo spremem- be predpisov o kreditiranju trgo- vine. Sta'n(i obratna sredstva tr- govine naj bi sc ne določala v od- visnosti od izkoriščanja kreditov . v predhodnem razdobju, marveč ' naj bi se določila na podlagi stan- dardnih zalog blaga, upoštevajoč običajni koeficient obračanja sredstev in realno višino blagov- nega prometa. Hkrati je bilo iz- raženo mišljenje, da je restrikcija kreditov v trgovini težko izved- ljiva in da je treba podrobnejše predpise o kreditiranju reševati v sode'ovanju z gospodarskimi oi- ganizacijami, upoštevajoč pri tem tudi specifične pogoje posamez- nih strok oviiroma podjetij. P. B Iznad psenicnsh rastav se v Dornavi svetlika Dom defektne dece. Na DAN VSTAjp: V Zetalah 22. julij — Dan vstaje so letos v 2ctalah dostojno prosla_ vili. 20. julija je odšla iz Zetal partizanska patrulja, ki je obiskala partizanske kraje in borce v Kočicah, nato pa odšla po partizanskih poteh preko Dolene, Rodnega vrha, Gorce in Dežnega v Podlehnik, kjer jo je pričakala patrulja Zveze borcev Podlehnik. Po krajši borbi je bila slovesna predaja zastave in dnev- nika patrulje Podlehničanom, da ju ponesejo naprej. Na celi poti jc prebivalstvo patruljo top'o pozdravljalo. Malo razočaranje so doživeli v Podlehniku, kjer niti za denar ni bilo mogoče do- biti okrepčilaj po 20 km dolgem maršu so bili okrepči'a potrebni. Na sam praznik je pripravil občinski odbor ZB skupno s KUD pester spored. Slavnostne seje in prireditve se je ude- ležilo okrog 100 ljudi. O pome- nu praznika jc govoril tov. Fi- deršek. Podeljena so bila odli- kovanja. Tov. Janez Prevoljšek, ki je bi] aktiven politični dela- vec od začetka leta 1944 pa vse do danes je prejel Orden zaslu- ge za narod III. reda, tov. Janez I korez, borec v Sercerjevi bri- gadi pa je prejel Medaljo zaslug za narod. V imenu obeh odliko- vancev se je s toplimi besedami i zahvalil tov. Prevoljšek, ki je poudaril, da jc odlikovanje, ki ga je prejel, priznanje vsem, ki so v težki narodnoosvobodilni borbi doprinašall žrtve in sode. lovali. Tov. Fideršek je prečital čr- tico o tragični smrti žetalškega Jožeta — prvega borca na tere- nu naše občine — ki je po kriv- di podlega izdajstva junaško t>a- del malo pred osvoboditvijo. Pevski zbor je vmes zapel več borbenih pesmi, sodeloval je tudi tamburaškl zbor. Mnogim prisotnim so s« zasvetile solze v očeh. Vsi so bili s sporedom nad vse zadovoljni in jim bo ostal v spominu. Prebivalstvo je ta dan na splošno praznovalo; delo oo njivah, travnikih in vinogradih ie počivalo — le redki so biU, ki so opravljali poljska dela. ^^ V G^t šn'ci Proslavam 22 julija " ^fjt vstaje slovenskega . Ijudst^ SI rom po naši domovim smo se ^r^ružill tudi Gorjšnic^^ Da je narodna zavest Gor^mčanov L prebivalcev .o^oh^ T®^ na neprimerno višji stopnji ka- Sor je bila pred vojno, nam do- kazujejo razne proslave ob na- rodni in državnih .pra^^^" 1. maia t. 1. smo odkrili ^me- nik padlim borcem. Ta dan je bila prava manifestacij^ zave- S in voije storiti vse za nase domovino. Enako je bilo na dan 22. julija. Bojna patrulja, sestavljena iz samih borcev NOV, je s svojim bojno razpoloženim obhodom obudila ljudem spomin na naj- težje pa vendarle najiepe^ dneve naše gorišniške zgodovi- ne Ponosni prapor svobode, ju- goslovanska trobojnica, ki je plapolala v poletnem vet^ pred patruljo, je budila spomm na tisti čas, ko so padali Gonš- ničani v borbi s tujcem in nje- govim- priskledniki, ko je bila večina ljud.stva naših vasi na poti v bodočnost, ki je možna edino pod tem s krvjo očuva- nim praporom. Patrulja je šla skozi vse naša vasi Ustavljala se je pr- do- movih padlih borcev, izkazovala čast njihovemu spominu s stre- ljanjem. Po prekoračenju svo- jega področja se je priključila 5e patrulji iz sosedne občine Markovci in jo je spremljala do zadružnega doma. Brez kakršne koli večje pro- pagande in razlaganja namena in pomena obhoda patrulje so bile vse vasi od mladih do sta- rih na nogah; špalir in sprem- stvo patrulj sta kazala na zavest in pripravljenost ljudi, da bi vsi v nevaniosti prijeli za orožj'^ in sledili zgledu borcev NOV, !ll!!!lllllllllllllllllllllllllllllllllli!!lllllllll!lllllim^ na vsakih 100 sadik tega sad- nega izbora razmnožiti 20 sadik ostaLh .sort, ki so v naših kra- .iih razširjene, dobro pognane in priljubljene pri sadjarjih. Vsak drevesničar mora pri oddaji sadik jamč ti 7-a sortno čistost in voditi poleg knjige 'T^^adal.ievan1e na 4 strani) kakor so sedaj vestno in mar- ljivo na delu, da bi si čimprej izboljšali življenje. Za.sedena dvorana v zadruž- nem domu v Gorišnici na prsd- večer praznika nam je ponoven dokaz, da naše ljudstvo 22. ju- lij res praznuje kot svoj narod- ni praznik. Sama proslava je bi'a si- cer skromna, dosegla na je kljub temu svoj namen. Na tej proslavi so prejeli za lužena odlikovanih borci NOV. Orden zaslug za narod III. stopnje je prejel tov. Horvat Jože iz Muretinc, medaljo zaslug za aa- rod III. stopnje pa ie prejel tov. Horvat Peter iz Murentinc 90. Medaljo za hrabrost jepre'o" tov. Cajnko Jožef iz Mezgove. Ob izročitvi odlikovanj je buren aplavz navzočih potrd'l da ljudstvo ceni zasluge odlikova- I nih iz časa NOV, j Po slovesnosti so ude^ž^^if'. i zlasti mladina, ostali še dal^ ! časa v dvorani in so se razve- selili Za ljudski praznik ob z v - kih harmonike, pl^su ?n znb-vl ter razgovorih o časih II. ^vf" - tovne vojne, žrtvah in b"ji'"i uspehih ter zaslužen' zmagi za svobodo naših narodov. V L^š u Kak,->r vsako leto je bil tudi letos pohod patmlj ZB NOV 20. julija. Zbirališče je bilo ol^ 8. uri na grobu Sagadinovfh v Srečah pri Makolah. Patrulja se je pomikala .skozi Savinsko, Sesterže, Ptujsko goro, obisk tiiše v Stogovcih, kjer je bila Lackova tehnika in kjer je po- stavljen spomenik. Tu se je patrulia zadržala pri kratki sve- čanosti, nato pa je nadaljevala pot proti Ix3vremcii, k:er so j,o posebno prisrčno sprejeli. V Pu u V sredo, 21. julija t. 1., cb 18,30 se je v Ptuju na Kvcdro- vem trgu zbrala množica okrog godbe na pihala »Svobode« iz Ptuja in je po prihodu patrulje Lz Kidričeva odkorakala proti Ljudskemu vrtu na na-povoda. no slovesnost. V Ljudskem vrtu so se zbrale patrulje iz petih strani okra.ia. Pri!pravlj<^n j€ bdi velik kres, tribuna za predstavnike oblasti in mn,ožič- nih organizacij ter paviljoni za pogostitev patrulj in udeležen- cev slovesnosti. Ljudstva se jo zbralo na običajnem mestu tri- krait več kot lani. Streli iz pušk, plapolanje narodnih in državnih Z6.stav, signalne rakete, zvoki godbe in ostalo je bilo odraz prazničnega rasrpoloženja, ki .le začelo že v sredo popoldne in se je nadaljevalo v četrtek. Po intoniranju narodne him- ne in raportu -komandirjev pa- trulj o dolžin, pohoda, obiskih partiizanskih družin in mest, kjer so bile partizanske borbe, o doživljajih in naporih patrulj, je spregovooril navzočdm pred- sednik OLO tov. IjOjze Fran- gež, ki je ljudstvu čestital za praznik in ga spomnil na težke čai.% .slovenskega nar.ada, na njegove borbe, žrtve in zmage v drugi svetovni vojni, na prvi slovenski p-arlement, njegov po- men in naloge, na prve Ijuds-ke odbore na svobodnem ozemlju ter na ogrcanno politično, go- spodarsko, zdravstveno in kul- «;ufmopiros\'etno delo po osvo- bodiitvi. kar zmore le ljud- stvo, ki boče živeti na svoii zemlji svobodno kot gospodar in ki je vedno priravljeno bra- niti vsaiko ped svoje zemlje in vse pravicc, dosežene z vojno zmagio in revolucijo. Sporrmil je navzoče na žrtve druge sveto^me vojne in na številne hero\e. borce in aktiviste naše narodne in socialne revolucijo. Po kon- čanem govoni je razdelil odli- kovanja sledečim borccm in ak- ti vlistom: Orden zaslug za narod TTT. stopinje so rreieli: Bogo Rsd?:- nov. Jo/f^ Sk-lovnik in Ama- lija Koršič. MMaljo 7») hrnb- rc?t ie preiel Bogo Rada"nov. mrda^jo Z3sluf» za narod ra Milica Janžekovič - Br(«očn'k, Katica Carl( in Miha Kolariv. ^ Buren aplavz po razdelitvi odlikovanj je potrdil, kako ce- njene so zasluge imenovanih za na.^.0 narodno in socialno osvo- boditev. Po slovesnosti je doV-^ g'>'"el kres, rakete so razsvetljeval nebo pesem se je razlf-gal;i ro Ljudskem vrtu. godba na piha- la je igrala poskočno m res praznično razr^oliženje je trn- jalo pozno v noč. France Novak: SADJARSTVO v sadovnjaku moramo čim- prej odstraniti vsa suha dreve- sa in tudi napol suha, ki živo- tarijo iz leta v leto. Od njih no moremo piičakatrl rodnosti, ker so že shirana. Taka dreve- sa jemljejo prostor ostalim in je bolje, da raiste tam trava. Vsekakor So taka drevesa v .'^ramoto gospodarstvu; torej proč z njimi. Ob podiranju dre- ves imamo priložnost odstraniti suhe veje in vejice, ker jih iz- med zelenih listov dobro loči- mo. Tega ne vidimo v jeseni in ne spomladi, ko normalno čistimo sadno drevje. Kar je usahnilo na dreve.su, ne bo ni- koli več ozelenelo. Torej je naj- bolje, da odžagaš suho vejo av- gusta kakor marca. v sadnih predelih s sadno letino je treba s sadovi oblo- žene veje podpreti s primerni- mi preklami. NalomJjcna veja se navadno posuai. Ne bodimo nerodni in podprimo obloženo vejo, da nam bo še drugič ro- dila. Obiranje poletnih sort sadja opravimo z roko. To delo je sicer težavno, vendar nam obrani plodovi predstavljajo kvalitetno namizno sadje. Ško- da je lepK) razvito, zdravo sad- dje kvariti z otresanjom. Prav veliko škodo povzročimo na Ečidnem drevesu samem, če otresamo plodove s preklami. Pri takem otresanju plodov lo- mimo veje, oklcstimo rodni les in odbtjemo cvetno popje, ki jih je drevo nastavilo, da bi po- no\Tio i-odilo plod. S klatenjem Po vejevju pokvarimo, kar je narava s pomočjo rodovitnosti zemlje ustvarila. V juliju bodo dozorela ja- bolka sort: beličnrk, šarlamov- ski (žitnice), grafenštajnc in druga. Ker je cena prvim zre- lim jabolkam navadno ugodna, je prgv, da jih pustimo dobro dozoreli in upravičeno prejme- mo Za nje pravilno ceno. V tem mesecu zorijo hruške: zelena magdalenka, letna de- kanka in druge navidezno lepo barvane hruške. Na vrsti so razne vrste sliv, breskve itd Za Vvse vrste sadja velja pravilo: 1 na trg samo zrelo sadje! i Zakaj sadna drevesa ne rodijo vsako leto? Odgovor je dokaj preprost. Vsako živo bitje, človek, rastli- na in živina, mora dati od se- be energijo (delo, prirast na velikost in težo, plodove), ko- likor ima V sebi življenjske si- le. Na primer zvečer smo iz- pregli konjička po mučnem dnevnem delu, mu dali krme in ga napojili ter ga pustili pre- ko noči pri miru za počitek, jc naslednje jutro zopet sposober» Za delo. Konjiček bo m^očan za delo kot prejšnji dan. Tako smo torej vrnili; konjičku po- rabljeno energijo. Približno ta- j ko, morda celo slabše, je z na- šim sadnim drevjem. Močna j sadna letina je dolgi delovni dan drevesa. To traja ves čas ; od julija do obiranja sadja v najslednjem letu, z izjemo ne- • kaj zimskih tednov. Cvetno L popkovje se začne porajati te. ^ kom poletja za naslednje leto. i Ce je drevo sedaj prazno in irr>a zalogo hrane v zemlji in primemo vreme, lahko nasta- vi cvetne popke. Ce manjka ena ali dmga snov, sc razvije l;stno popkovje, ki ne cveti in ne prinaša plodov. O obiranju sm.o že govorili. V splošnem mora sadno dre vo eno leto počivati zaradi oslabelosti v rodni letini. NI moglo prehraniti obstoječe le tine in istoča.sno nastaviti cvet nega brtsja za drugo leto. Ce se cvetno popkovje poraja isto- časno ko visi na veji plod, je treba drevesu 'hrane za dva. Vsako drevo pa nenehno raste v širino s krošnjo in s kore- ninami; debeli se deblo in ve- čajo veje. Torej potrebuje hra- ne za vse, kar je navedeno in še za samobrambo pred bolez- nj'mi in škodljivci. Za boljše razumevanje se se- znanimo s sledečimi dejstvi. Samo za rast 40 let stare jabla- ne je potrebno vsako leto pri. bližno 200 kg hlevskega gnoja ali .5 kg apnodušika, 2 kg su- perfosfata ;n 4 kg kalijeve SiO- li. Ako želimo pridelek vsaj 50 kg jabolk, moramo navede- no količino gnojila enkrat po- večati. Za pridelek 100 kg sad- ja je treba povečati gnojilo dva- krat čn celo večkrat vsako le- to. Navedene količ-ne gnojil niso stalne. Količina se ravna po gnojni moči zemlje, kjer sodno drevo raste, pa tudi od tega, koliko let raste na istem mestu. Iz tega vdimo, da bi morali dati vsakemu drevesu letno vsaj 400 kg hlevskega gnoja ali odgovarjajočo količino umet- nega gnojila in humusa v drugi obliki, če liočemo vsako leto sadje. Pod humusne snovi za sadno drevje pride v poštev: kompost in vsakovrstne ple- velne raistVne, ki trohnijo. Ta- ko imenovano muleenje (pola- ganje zelenih rastlin pod vso senco drevesa pol metra na vi- soko) daje koreninam drevesa ugodne razvojne možnosti. Ze- lene rastline segnijejo, dajo humus, možnost razvoja čr- vom, ki so koristni, v sušil te rastline senčijo zemljo, kjer se razvija koreninski sisLem. Poskusimo redno gnojit: sad- nemu drevju. Zatirajmo škod- ljivce in preprečimo poškodbe plodov po glivičnih boleznih in škcKllj!'vcih. Uspehi ne bodo izostali. Sadno drevje je zelo In-aležno. Vsa desetletja je ro- dilo brez naše pomoči (izvzem- ši obiranje). Takega sadjarstva je sedaj konec. Zemlja je izčr- pana, škodjivcev je vse pre- več, drevje potrebuje hrano in pohioai sadjarja. Katere sorte sadnepa drevja bomo razmnože- vali? Drevesničarji in o.stali sad- jarji, ki razmnožujejo sadne sadiko, naj sedaj opazujejo, na katerih rodnih drevesih bodo rezalr cepiče. Sadni izbor za ptujski okraj predvideva obvezno sledeči sad- ni izbor: Jablane: jonatan, ka- nadka, boskopski kosmač. kri. vopecelj, mošancelj. Hruške: viljamovka, kleržo, bo.<5kovka, pastorjevka. moštnfca. Breskve: amsdcn, admiral, Dorwe.y, pi- štola, soška. waddcll, allerta, halberta. Slive in če.šplje: do- mača česplja. biihlska rana, ruth-gerstetter Marelica: klo-^ stemeuburiSka. Češnja: dunaj- ka, napolconovka. klcsinova rana. Višnja: lothovka. i Ta sadni izbor za drevesni- Carje, ki razpočavajo sadne sa- dike, je obvezen.'Dovoljeno je Zanimiv Ptui vas tovarlsko vabi no ki bo od 5. do 19. sepiestibra 1954 Ptuj, 30. julija 1954 S,Ki- 3 Kmetje in kmetfiSka gospodarstva Ob zadnjih lepih dnevih so sc polja blizu in daleč od Ptuja skoraj spraznila. Dan za dnem so bile ceste polne dobro nalo- ženih voz z dobro posušenim pšeničnim snopjem. Dan in noč brnijo pa vaseh motorne mlatil- nice, pokajo cepe in ropotajo vejalniki. Znojni, črni od prahu in veselih obrazov spravljajo ljudje zadovoljiv pridelek v shrambe v dobri veri, da bodo s pridelkom shajali do prihodnje letine in da bo tudi kaj za pro- dajo. Po njivah se obračajo mast- ne brazde, na katere bo pose- jana ajda ali repa. Pri hišah rastejo kopice slame kot gobe, marsikje pa škopajo slamo za prekrivanje streh. Iz kleti Vinar- ske zadruge v Ptuju odnašajo skrbne gospodinje in dekleta ba- lone in balone okusnega sadjev- ca za gašenje žeje pri mlačvi, oranju ali setvi, škopanju, košnji otave in pri drugih delih. Težko je najti človeka slabe volje. Vsi so veseli lepega vremena in pri- ložnosti za opravila na polju in J doma, ki so zaradi deževnih dni : precej zaostala. Hiilttsrnl užitek v Gorišsilo v soboto in nedeljo, 24. in 25. julija, so ljubitelji igralske umetnosti imeli svojstven kul- turni užitek. Kot gosta izobra- ževalna umet. društva Ruda Se- ver sta nastopala gojenca II. let- nika Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani tov. Alija Tkalčec in nas domačin tov- Zlatko Sugman. Nastopala sta v svojstveni amerišlci veseloigri v treh deja- njih »Ljubim te«, v veseloigri z dvema osebama. Mnogi gle- dalci so šli skeptični k pred- stavi, ker si je vsak predstav- ljal igranje samo dveh oseb kot dolgočasno in monotono igra- nje, brez prave igralske dina- mike, ki smo jo navajeni pri igrah z mnogimi igralci. Bilo pa je ravno nasprotno. Prizori za prizorom so bili vedno bolj zanimivi, dejanje za dejanjem ie vedno bolj priklenilo gleda- ce in to posebno zato, ker nisi nikdar naprej vedel, ka;ko se bo ta ali drugi prizor razvijal in končal. Igralca sta pokazala, da raz- polagata že s precejšnjo igral- sko tehniko, da je bilo mimično igranje prav dobro spremljano in povezano z vsebino in dano situacijo ter sta igrala v lepem odrskcTn jeziku. Aplavz, ki sta ga bila deležna Po vsakem de- janju, zlasti §e ob koncu pred- stave, je bil najboljši dokaz, da sta si naša mlada bodoča slo- venska igralca pridobila simpa- tije vseh, ki radi obiskujejo predstave in zna.to ceniti kul- turne pridobitve in delo kul- turnih delavcev. IZ PTUJA v torek, 27. julija 1954, zvečer so obiskali Ptuj člani zagreb- škega gledališča »Komedija« in so v gledališču popoldne in ' zvečer odigral, komedijo vKlop- ; ka«, ki jO je o ličkom življenju : napisal Pora Budak. i Ker je bila predstava z le- ' paki napovedana za 28. julij : /.večer, je bilo zvečer na pred- j .stavi malo gledalcev. Popol- j dnevna predstava je bila za re- zerviste in aktivne vojake ptuj- I ske garnizije. Obe pi-cdstavi sta zelo zado- voljili gledalce, kar je za.sluga izkušcTiih igralcev, kj so v lič- kom dialektu prikazali šaljivi odlomek iz ličkegn življenja. Upamo, da nam bo večkrat dana priložnost gledati v ptuj- skem gledali.šču tudi igralce- goste iz sosednjih republik. M MAJŠPERKA v preteklem tednu je 'ovsko družino iz Majšperka obiskala izredna sreča. Član družine, lo- vec tov. Franc Verdenik. se je i vračal v četrtek dopoldne s Ptujske gore v Lešje. Krenil je v gozd in po nekaj minutah ustrelil lepega, 10 let starega srnjaka. V nedeljo, 18. julija 1.1, je bila majšperska družina povab- ljena v Stoperce na lov na divje svinje, ki se kar sprehaja- jo po njivah in delajo veliko škodo. Lov se je končal s srečnim odstrelom 145 kg težke- ga prašiča, katerc<7a je ustrelil z enim strelom Jaka Mlakar. Majšperskfm lovcem čestitamo in jim želimo še daljnjih uspe- hov. Plena je še obilo. -a. Ne poTsahite tako.f nakazati ostale naročnine za mmiid.imjM POZIV k vložitvi davčnih prijav za pavšalno odmero dohodnine in pix)metnega davka za leto 1954. Po členu 37 Uredbe o dohod- nini se odmerja dohodnina pav- šalno za davčno leto vnaprej tistim obrtnikom, ki ne zapo- slujejo tuje delovne sile- Va- jenci se ne štejejo za tujo de- lovno silo. Pozivam,o vse prizadete davč- ne zavezance, da do 31. julija 1954 vložijo davčne prijave pri LOMO Ptuj, ki bodo podlaga za odmero pavšalne dohodnine in prometnega davka za leto 1954. Ljudski odbor mestne občine Ptuj Lepo nam je bilo v Domu ob Dravi ni i Prva izmena počltnišKC kolo- nije, ki je preživela polne tri tedne v lepem Domu ob Dra- vinj; (Statcnberg) s svoio kras- no lego m idilif-no okolico, je dosegla svoj namon. Podhranje- na dcca je telesno pridobila od 1 do 3,60 kg ter tudi drjga- če okrepila. Vreme je bilo žal kaj muhasto, toda kljub temu nam ni bilo nikdar dolgčas. Ob takih dneh smo igrali šah, brali knjige, prepevali, a pod oboki smo sc igraii z žogami. Ob hladnih dneh smo šli nabirat debele in sočne boro\'nice Ogle- dali ?mo si tudi rudnik »Sa- ger<', kier se nhhajajo sloji od- ličnega premoga (7000 kal.). Ka- dar je bilo vreme količkaj pri- .iazno, smo jo mahnili skozi go- ste šume, ki zelo spominjajo na Pohorje. Zadnji teden se je de- ca posvetila vajam Za pro.r,lavo Dneva vstaje. V zasedeni veliki spalnici, ki smo jo spremenili v okusno okrašeno dvorano, je deca irvajala svol izbran pro-- .gram, ki je navzoče očaral. Kaj bi ne, sa.t je bila vsaka točka programa pravi draguljček! Proslave so se udeležili pole.^ domačih gostov tudi predstav- j niki Občinskega odbora, šol ter i drugih ustanov. Naslednjega dne smo se udeležil' ganljive svečanosti ob grobu Sagadino- ve družine, tik hiše, kjer je bil tudi bunker. Po krivdi izdajalca je bilo več članov družine Su- gadin. z njimi tudi doktor iz Sarajeva dr. Mile Levickv, ži- vih sežganih. Deca je položila na grob 7 šopkov. Kolo-nija je torej na dostojen in lep način proslavila Dan vstaje. Skoda, da se je moral tako mono'itno zgrajen kolektiv raziti. Kolonij: ie posvečala največjo skrb tov. KakuJeva, saj je bila naša pra- va mamica. Tajnišivo SZSS je imelo v izbiri vzgojnega osebja zelo srečno roko. Tov. Angela Spclič in Anica Cremošnik. obe učiteljici v Vitomarcih, sta bili nadvse požrtvovalni, pokazali sta svoje' odlične vzgojne spo- sobnosti ter zaslužita pohvalo. Javno pohvalo zaslužita tudi di- rektor KG Dom ob Dravinji tov. Roman Jurinec in njegova žena Zlata, ki imata mnogo r.s- slug, da je bila deca zadovoljna ter da so je zdrava vrnila na svoje domove. R. M lirokkb Ptuj tmii mUm odbcir m lep loSi! dila v soboto 24. julija 1.1. je bil | izredni občn< zbor Aerokluba Ptuj, ki je imel nalogo sprejeti pravilnik duštva in izvoliti nov upravni in nadzorni odbor, ki naj prevzame vse pravice, odgo- vornost in naloge dosedanjega iniciativnega odbora. Do izrednega občnega zbora je lahko prišlo, ko pa je inicia- tivni odbor opravil vjeliko delo ter postavil Aeroklubu Ptuj zdrave temelje in mu zagotovil nadalnji uspešni razvoj. Poseb- nih težav pri volitvah novega upravnega in nadzornega odbora ni moglo biti, pa tudi ne z iz- vedbo občnega zbora, saj se je že z delom iniciativnega odbora ! izkazalo, da so bili v njem ak- i tivni, požrtvovalni in resni od- ' borniki, kateri mirno lahko j ostanejo v stalnem upravnem I in nadzornem odboru. Sekretar Aerokluba tov. Lado Pire je članom Aerokluba na I zboru prikazal sedanje stanje I Aerokluba, ki je dokaj razve- 1 seljivo glede na lepo število pa_ I dalcev, novih tečajnikov za pa- dalce, priborjena sredstva in material za graditev hangerja in j VSe ostalo, kar bo tvorilo jedro kluba v bodoče. Kolikor je naka- i zal tudi težave, ki so bile doslej in ki so še na vidiku v bodoče, ga je pozneje v diskusiji dopol- nil predsednik Aerokluba tov. Jože Tramšek, ki je že doslej storil sam in skupno z odborom marsikaj, kar daje Aeroklubu zagotovila, da bo vse težave ju- naško premagal, zlasti če bo od- bor resno vztrajal na postavlje- nem načrtu dela, S sprejetjem pravi! Aerokluba ni bilo težav, ker je bil že osnu- tek prei temeljito prediskutiran in izglasovan z malenkostnimi dopolnitvami. Volitve upravne- ga in nadzornega odbora so bile hitro končane. V upravni odbor so izvoljeni; Major JLA tovariš Ivan Pcpelko, Jožž Tramšek, ! Lojzka Stropnik, Stane Bizjak, i Miha Kolarič. dr. Ladislav Pire, ! Franc Zmauc, Janez Petrovič in ; Ljubo Viher; v nadzorni odbor i pa inž. Franjo Grinfeld, Lojze ; Frangež in major JLA tov. Jože i I Najbolj je razveseljivo dej- slo, da je v Moškanjcih začela gradnja hangerja Aerokluba, ki naj bi bil, kakor se predvideva, letos septembra že gotov. Ob otvoritvi bo velika letalska pri- reditev in ob tej priložnosti bodo skakali novi tečajniki pa_ 1 dalskega tečaja, med katerimi je zopet več deklet. Obini zbor se Je končal v razpoloženju dobre volje in pri- pravljenosti s-toriti vse, da bo Aeroklub Ptuj v celoti služil svojemu patriotičnemu namenu in da bo postal središče letal- skega življenja mladine ptuj- skega okraja ter številnih prija- teljev letalstva, jadralstva in padalstva. „STAJERSKA V BORBI" Iforolcc Jože, dninar Iz Vurberga pri Ptufu se Je le ¥ stari Jygcislay2ji ves žrtvoval za socializem in laeti ified okupacifo žrtvoval tydi svofe živllenfe v Krčevinah pri Vurberku je živei v stari Jugoslaviji revolu- cionarni dninar Jože Korošec. Najbolj živo Se ga spominjajo revnejši ljudje, saj se je vse življenje boril za njihove pra- vice. Jože Korošec se je rodil leta 1915 kot nezakonski otrok služ- kinje. Materi, ki je živela v Za- grebu, je bilo onemogočeno, da bi imela otroka pri sebi, zato ga je oddala Kranjčevim v Krčevi- nah pri Vurberku. Kranjčevi niso imeli otrok. Na malega Pe- peka so se zelo navezali in so ga imeli za svojega. Kranjčevi niso imeli grunta. Živeli so v tuji razdrti koči. Ker je bila Kranjčeva Jula, gospodinja, bo- lehna, so z dnino težko odsluže- vali najemnino. Kranjc sam je bil vojni invalid iz prve svetov- ne vojne. Preživljali so sc, da je Kranjc hodil po »šterah« in delal čevljarsko. Največ je delal pri revnih ljudeh, ki pa jim ni mo- gel dosii računati, saj mu niso imeli s čim plačati. Tako so Kranjčevi trpeli pomanjkanje. Pozimi so navadno zmrzovali, če- prav je bi^o v bližini na gra- ščinskem dovolj drv. Koroščev Pepejc se je najraje druži! z otroki, ki so živeli prav tako v revščini. Čutili so, da jih bogatejši otroci ne razumejo in nekateri tudi prezirajo. Ce so otroci napravili Jtakšno škodo na poti v ali iz šole na graščinski ali kmečki zemlji, da so pomen- drali travo in žito, polomili' mladje, žgali smolo na 'mrečju itd., so se odrasli ljudje najraje znašali nad revno deco, ki je bila najmanj zaščitena. Čeprav so se nekateri starši potegnili 7q nje, njihova kočarska beseda ni dosti veljala. Nekoč je bil tudi Koroščev Pepek med drugimi obdolžen, da je žgal smolo na graščinskih smrekah. Gozdar je Pepeka pričakal, ga pošteno pre- mikastil in hudo prestrašil. Si- nov »boljših« kmetov pa si ni upal nikoli dotakniti. 2e kot šo- lar je začel Pepek spoznavati krivično družbeno ureditev. Pepek je bij nadarjen učenec, vendar ni bilo sredstev, da bi se dalje šolal. Ko je končal osnov- no šolo, je začel hoditi na dni- no. Ljudje so ga cenili kot do_ brega delavca, ker se je znal lotiti vsaKega kmečkega dela na pravem koncu. Z dobro organi- zacijo in spretnostjo je dosegel pri raznih delih lepe uspeht. Toda Pepek ni til hlapčevski dninar, ki bi gospodarju vse pri- kimal in bil zadovoljen z vsako drobtinico, za oglom pa ga obral do kosti. Gospodarju je povedal vse v obraz in odločno zahteval za svoje delo primerno plačilo. Pepek na primer ni hotel na »dero" na graščinsko, kjer so delali pri 'astni hrani včasih tudi za kovača Pepek je raje ostal doma in študiral knjige. Izkoriščevalci, ki so ga imeli v želodcu, so fja hotel: proglasiti 7a vrran\TČ3- češ d- ' smrdi delo. Pepek je zelo rad čital. Skoraj ves prosti čas je izkoristil za izobraževanje. Zanj so se pose- bej zanimali dijaki-Skojevci.. Oskrbovali so ga z napredno li- teraturo in ga vabili v svojo družbo. Kot fantje na vasi so se shajali ob sobotnih in nedeljskih večerih in prediskutirali dolge večere. V poletju so se hodili ob nedeljah kopat v Dravo, aH pa so organizirali male izlete v bližnjo okolico. Pozimi so se zbirali ob luščenjU bučnic in ko- ruze v naprednih hišah. Najbolj '■" liuhliona hiia bila Kunstc- kova, to je mala kmetija v Kr- čevinah ob Dravi. Vsa Kunteko- vsa družina se je borila v napred- nem aelavskern gibanju. Tu so študirali razvoj družbe, vlogo de- lavskega razreda, izvor družine I in privatne lastnine, dialektični i materializem, Marxov »Kaoital«, i vlogo religije, vlogo sindikatov, I vlogo delavskih organizacij kol I je bila »Svoboda« in pozneje I »Vzajemnost«. Kunstekova pa se je najbolj zanimala za vlogo žene, ki jo je Imela v ramih družbenih redih. Ob posebnih priložnostih se je tukaj zbralo tudi več ljudi. Po?ebna prilož- nost jc bi^a ?a vse 'edaj. če so v sv^ : srr-'' r noslušali svojega »Južett.a~<, to j£ dr, Jožeta Po- trča iz Janeževc. Čeprav jc dr. Potrč moral prehoditi dolgo pot, je rad prihajal med Krčevinarje. Tako je postal Koroščev Pe- pek čedalje bolj zaveden in raz- gledan delavec. Z razrednim nasprotnikom se je kaj rad s-pu- stil v debato. Znaj je pobiti marsikaterega zagrizenega kleri- kalca Pepek je znal povzdigniti delavski glas na zborovanjih, ki so jih organizirale razne proti- delavske stranke v stari Jugosla- viji. Ce je bil kakšen večji shod, so poskušali žandarji Pepeka nekaj dni prej zapreti. Navadno so se njihove nakane izjalovile. Pepek se je prikradel na zboro- vanje in revolucioniral množico z udarnimi parolami. V!=ak?i or- ganizacija, kjer je bil Peoek včlanjen, je bila žandarjem sum- "'i^va. '^»ko i" P ^nek n- O o- ieni vključil v Društvo kmečkih fantov in deklet. Društvo je zelo zafvelo, toda le za kratek čas. ker oa je oblast kma'u razpusti- la O drznem in odločnem Pe- neku so ljudje mnogo govorili. Ko so videli horbpnco.i Perteka. je začela tudi v njih rasti dela> «;ka zavest. Razumljivo je. da žandarji Pe- peksj nikoli niso nu^tili v m^ru. Stalno so na več- krat preobrnUi koto pr. Kranj- čevih. Večkrat so ga gonili trdo vklenjenega po Krčevinah in Grajeni. Tudi pretepali sO g'rtvo'.a' za soriali7Pm, za kafcreoa med okuparijo žrtvov- ■ svoje živ jenje. Rjii. i cc Vaški odbi>r SZDL Draženci priredi v nodel.ip, 1. avgusta 1.1., ob 15. ui'i v Dražencih VRl'NO VESEI.ICO ' T veselim .sporedom in plesno j ffodbo. j Za jedačo in dobio kapljico , preskrbljeno. Za prigrizek bodo j tudi kjncčlce gibance, ' Vabi otlbor SZDL Draženc! p- I/ajdina Stran 4 Ptuj, 80. julija 1954 hm Potfc: Na kmetih v času, ko pričakujemo oni veliki tekst, ki naj bi zajel in poka7^1 z veliko umetniško po- tenco borbo našega naroda, našo revolucijo v drugi svetovni voj- ni, v tem času, ki se že kar pre- več vleče, se pojavlja vrsta del, ki prikazujejo življenje v že pridobljeni neodvisnosti, več del, ki obravnavajo določeno fazo našega povojnega življenja. Med take tekste — in prav med prve — moramo uvrstiti tudi zadnje delo Ivana Potrča ro- man »Na kmetih«. Pisatelja Ivana Potrča pozna- mo že po delih, k, jih je napi- sal pred vojno. Prvi začetki njegovega pisateljevanja segajo v trideseta leta. 1933 se je ogla- sil v Ljubljanskem Zvonu, 1937 je napisal daljšo piovest »Sin«, ki je izšla v knjig,- pri napredni Vodnikovi družbi. Med vojno je pisatelj držal kulturni molk, pač pa se je takoj po vojni po- javil s knjigo »Kočarji in dru- ge povesti« (1946). Prozi je sle- dila dramatika. V petih letih (lOd 1947 do 1952) je izdal dram- sko trilogijo o Kreflih (Kreflo- va kmetija, Lacko in Krefli, Krefli). Poleg tega je napisal filmski scenarij Gorice, po ka- terem so izdelali film. V sami fabuli romana nam pisatelj ne odkriva nič novega, nič, kar bi v tej ali oni va- rianti ne bilo že kdaj napisano. Nova je le časovna perspektiva in nove tudi družbene sile, ki nastopajo. Oblikovno bi lahko roman imenovali oflcviren. Ta okvir je ječa, v kateri se nahajata pi- satelj in junak romana. Vsa zgodba je prippved kmečkega fanta, ki je v ječi zaradi imio- ra. Pisatelj z zanimanjem spremlja pripovedovanje mlade- ga Hedla — tako je glavni ose- bi romana ime — in ga s pre- pričljivostjo pred nami razgri- nja. Zgodba se dogaja prva leta po vojni. Hediovo dJ^žino je zadela nesreča, da so ji Nemci ubili očeta in sina. Ostale so le hčerke in najmlajši — He- dlov Južek. Novo nesrečo pa prinese partizan Štrafela, ki se poroči z eno od hčera. Stara Hedlovka se s tem nj mogla sprijazniti, kajti Štrafela je bil nekako kriv smrti Hedlovlh dveh. Južek ravno v teh letih dorašča in mu take razmere le škodujejo. Nedaleč od njih je Toplekovina. Stari Toplek je že nekaj časa bolan in ima le ma- lo upanja, da bi še kdaj ozdra- vel. Toplečka se tega zaveda, ker pa je treba pri kmetiji vedn(0 močne roke. prosi tu in tam Južoka za pomoč. Toda te pomoči je treba iz dneva v dan več- Južek dela več pri Tople- kovili kot doma. Ker se zadnji p.oskus, da bi dobil od matere gi-unt, ponesreči, se Južek eno- R'.avno preseli k Toplekovim. Ti so imeli dve dekleti. Za mlajšo. Tuniko, se je že neko- liko ogrel, a tedaj nastopi usodno. Stara Toplečka — Z^efa — je še zrela žensika, ki še ne- kaj pričakuje od življenja. Začne ljubezensko razmerje z Južekom ter kmalu po mioževi smrti dobi otroka. Toda Južek se zaljubi v hčer Hano, zato se stara zanemari in začne piti. Iz nekega sovraštva daje piti tudi malemu otroku. Južek jo nekoč dobi, da vliva otroku žganje v usta. Južek je zbesnel in jo za- dušil z njenimi kitami. Zato so ga zaprli. Toda doma ga 5aka Hana, ki je rodila njuno dete, čaka ga Toplekovina in deklica, ki jo ima s Toplečko- Vsebijnsko je roman zelo raz- giban, napisan z napetostjo, ki bralce vseskozi vleče. V roma- nu je tendenca izrazita: prika- zati življenje, resnično življenje In reči moramo, da je p»isatelj odkrit. Erotika v romanu je poglavje zase, ki bi zahtevala podrobne obdelave. Je močria, primarna, a žal, ne vedno res- nična. Potrčevo pisateljsko ustvar- janje je bilo vsesicozi izrazito napredno. Iz VFakega njegovega dela govori dvojno življenje: kakršno je in kakršno bi mo- ralo biti. Socialni moment je os vseh njegovih stvaritev. Ce pa potem preidemo od splošne- ga k posameznostim in natanč- neje določimo ter opredelimo to ustvarjanje, vidimo, da se to dogajanje vrši pretežno v pi- sateljevi ožji domovmi, da se socialnemu momentu pridružuje še drugi, ki mu je skoraj nu- jen, Id pa je za Potrča značilen, erotični moment, Erotiika v kmečkem okolju, ki ni nič bla- ziranega, marveč preprosta, na- ravna po pisateljevem — pra- vilnem ali nepravilnem prikazu — groba in surova, Velil^ odli- ka Potrčevih del je klen, sočen, z narečnimi oblikami prepojen — ne pobarvan! — jesdk. V tem gre včasih tako daleč, da se bralcu kar upira, ker je pre- več navajen papirnatega jezika- Roman je izšel kot prvi v no- vi zbirki Slovenskega knjižnega zavoda »Sodobna, roman«. Ob zaključku ima cel slovarček lo- kaUzmov, Oprema in oblika Uroša Vagaje sta prikupni; tudi tiskarska stran je z vso dcrbjo obdelana. Po Slov. Jadranu IZ ZABOVC V pet^ 23. julija t. 1., do- poldne je požar uničil ostrešje stanovanjske hiše in hlevov Feguš Antona, kmeta iz Zabovc, in je treba pripisati izredni po- žrtvovalnosti vaščanov, ki so se takoj lotili gašenja, da se požar ni razširil na bližnja s slamo krita gospodarska poslop- ja okrog Feguševih. Pogorelo poslopje je bilo malenkostno zavarovano in škoda ne bo kri- ta z zavarovalnino. Na kraj požara so prihiteli ptujski in bližnj; gasilci, ko so bili domači gasilci že v akciji. Sovaščani ženske in moški so prišl« na kraj požiira s škafi vedri, zlasti pa z dobro vo- ljo, ix)magati v nesreči sova- ščanom — Fe,gi.tševim, ki so se ravno ta dan spravljali k mlačvi. Vzroke požara bo dognala preiskava Ob požaru se je za- trjevalo. da je prišlo do požara zaradi kratkega stika na pod- strešju pogorele hiše, k; je bila tudi pokrita s streho. Čuden sosed! Pred kratkim se je pred ptuj- skim sodiščem zagovarjal Aloji Krabonja, posestnik iz Goriinice št 2, ki je bil obtožen tatvine kolesa na škodo Antona Puca iz Gorišnice. Sodba, ki jo je izrejilo okrajno sodišče T Ptuju, jc med ljud- stvom Gorišnice tn okolice ugod- no odjeknila. Krabonja je bil namreč obsojen na 12 .mesecer strogega zapora in na povrnitev škode Antonu Pucu. Alojz Krabonja je namreč so- sedovo kolo na svojem domu popolnoma razmontiral, dele po_ rabil in razpečal, ogrodje pa vr- gel v Pesnico. Krabonjevo po- četje je bilo kmalu odkrito. SADJARSTVO (Nadaljevanje z 2. strani) prodaje sadiik matično knjigo iz- vora cepčev. Drevesnice, ki same nimajo matičnih dreves za cepiče, morajo pravočasno cepiče nabaviti pri kmetijskem obratu, kjer imajo mati čna dre- vesa. Za sorte, ki imajo šibko rast ali so debla občutljiva za pozebo, je obvezno rabiti deblo- tvorce. Dolžnost kupca je, da se za- sigura pri nakupu sadtk, da odgovarja sadika naročilu. Jas- no je, da mora sadika biti zdra- va, rastna, brez kaparja in ostalega, kar nam mora proda- jalec zagotoviti. Le tako bodo naši' novi nasadi koristni. Od- govarjali bodo želji sadjarja. Posebno jc treba opozoriti sadjarja na zatiranje listnih uši, k; sedaj močno nastopajo. U-^s^emo .lih s pantakanom, ni- ko+inolom miišjim lesom, to- bačnim izvlečkom in mazavim z^rbanč jo liste in s tem pre- prečijo prehrano sadike. Okrog Irtos pokajenih sad^k požanje. mo plevel in pustimo, da tir.-i s F gnije. Za tira; m o volu- hcr^a in pazimo, da s" zajček re brus- z-^b n^ našem drev- ju ^eV-o-m -f^-sr-rn. Z zavarova- r>Ti m'-id:h s?d;l' ne odlaš^av rr> x mr. Z^^ec rsd oglod sadike že od avgusta naprej. IMeka^ %a naSe gospodinje in dekleta Sončne pege najbolj vznemir- jajo rdečelase, plavolase ljudi, ker je njihova koža izredno ob- čutljiva za sončne žarke in za- radi tega se zbira podkožni pigment na določenih deUh na- šega telesa. Naj vam povem kar v začetku, da nimamo sredstva, ki bi to zbiranje pig- menta popolnoma prepreSlo, kajti to nagnjenje Je prirojeno, pač pa imamo sredstva, ki po- magajo, da pege zbledijo. V naj- novejšem času uporabljajo fcoz- metičarji pc^eben način, da pege postrgajo, toda če jih je preveč, je ta način predrag in dolgotrajen. Zlato rajši uporab- ljamo domača sredstva, ki so tudd kplikor toliko uspežna, vse- kakor pa so neškodljiva in po- ceni. Tako sredstvo je limonin sok- S sokom Si enkrat dnevno pre- mažemo pege. Ali pa zmešamo 25 g limoninega soka, 1 žlifiko boraksa in 1 žličko prekuhane vode. To dobro zmešamo in pu- stimo v dobro zamašeni stekle- ničid en dan. S to zmesjo pre- mažemo vsak večer pege. Za mazanje laihkio usporabljamo čo- pič. Poleg teh »maž« moramo rfcr- beti tudi za druge organe. Zato spijemo vsako jutro skodelico čaja, ki čisti kri, jetra in žolč. Razen limone uporabljamo lahko tudi kumarice. Lahko stisnemo sok ali pa tudi polo- žimo na oege koščke kumaric in jih tam držimo iCi—JOlal- nut. To naredimo enkrat dnev- no. Izperemo z mlačno vodo. V vsaki lekarni ali celo dro- geriji lahko kupite že priprav- ljeno sredstvo za beljenje sonč- nih peg- Pri uporabi vseh teh sredstev (tudi če si ga pripra- vite doma) ne pozabite na pri- pravo obraza. Pred uporabo kakršnegakoli močnejšega sred- stva masirajte kožo 10 minut z dobro mastno kremo. In ko si sredstvo snerete z obraza, boste mogoče čutile, da se vara koža »vleče« skupaj. V ta namen po- ložite na kožo nekaj obkladkov mlačne vode, v kateri ste raz- topili boraks. Ce tudi to ni po- magalo, namažite kožo s cinko- vo mastjo in jo pustite deset minut, potem oa obrišite ★ Ce hočem pregnati črve iz cvetličnih lončkov, jth dam čez noč v posodo z vodo. Vsi bodo prilezli ven. * Ce hočem, da izgubi moka duh po p^esnobi, dam lesno oglie v bombažno vrečico in jo rilc^^im na moko. O^je bo VT>i- lesno oglje, če hočem odpraviti iz OTiar neprijeten duh po jedi- lih in oblačilih- Oglje drobno stolčem in ga položim v koza- rec vode. Tega pustim nekaj dni v omarL * Zaboj za smeti ne bo nepri- jetno dišal, če dam vanj vsak dan svež časopisni papir. Posebno važno je, da je časopis na dnu. * Zarjaveli ključi bodo postali spet čisti in bleščeči, če jih več- krat namočim v terpentinu in zbtisem z mehko volneno krpo. * Cme volnene stvari, kakor tudi čipke, perem v mlačni vo- di, ko sem dodala goveji žolč. Zo dobro vol^o OTROŠKA RADOVEDNOST •Anica, ali vei, da ti /e šfor- klja prinesla bratca? Pridi ga po- gledat!* •Atek, ali bi lahko najprej vi- dela štorkljo?* MOČNI ZIVCI •Franiek, to je strašno, da se moram stalno s teboj jeziti in se kregata* •Mamica, ne bo tako hudo. Glavno, da jaz tega ne vzamem preresno!* ZAVRNJENA PRAVILA Nekje so ustanovili pogrebno društvo z namenom, da bi svojim članom priskrbelo dostojen po- greb. Društvena pravila so jim bila vrnjena brez potrditve, ker je bil prvi člen napačno formuliran in le glasil: •Društvo ima glavni namen pokopati svoje člane!* NEJASEN BRZOJAV Mlad oče zdravih dvojčkov-no. vorojenčkov je brzo/avil tašČf in tastu: •Danes zjutraj dobi) dvojčka, jutri več!* ZANIMIV ROMAN • Veste, ko čitam ta novi roman, se me pri vsakem listu znova io. teva mrzlica! K •Alt bi mi ga prosim posodili, ko bo začela poletna vročina?* NI GA DOMA »Je gospodar doma? Prišel sem zaradi poravnave računa.* •Ne, pravkar je odše! zdoma!* •Skoda^ danes sem mu hotel poravnati stari račun!* • Prosim, potrpi te trenutek, grem še enkrat pogledat!* Ocenjevalna vožnja Avto-mota društva Pfal Kot vsako leto je tudi letos Avto-moto društvo v Ptuju prirediljO v počastitev praznika »Dan vstaje« ocenjevalno vož- njo motoristov in avtomobili- stov. Vožnja je bila na sam praznik, 22. julija, na progi Ptuj—^Videm—Varejsfci breg— Olrič breg — CMrkulane. Tukaj je bilo na strelišču ostro stre- ljanje. Vsak vozač je moral torej poleg spretnosti v uprav- ljanju motornega vozila poka- zati tudi svoje znanje v stre- ljanju z vojaško puško. Po stre- ljanju se je vožnja nadaljevala preko Borla, Muretinc in Mo- škanjc nazaj v Ptuj. Proga je bila dolga 41 km. Vožnja je v vsakem oziru uspela, saj je potekla brez vsa- kih nezgod ali večjih okvar na vozilih. Vožnje se je udeležilo 5 avtomobilistov in 14 motori- stov. Vsem sodelujočim se tem potom Za udeležbo zahvaljuje- mo- Obenem se zahvaljujemo tudi strelskim družinam »Jože; Lacko« in »Rožnik« za xx)moč v orožju in municiji ter garni- ziji JLA v Ptuju za organizacijo in stražo na strelišču. Vsem, ki so stali ob strani kljub temu, da posedujejo dobra motoma vozila, polagamo na srce, naj poznajo Avto-moto društvo v Ptuju tudi, ko jih društvo po- trebuje, ne pa samo tega j, ako od društva kaj potrebujejo. V posameznih kategorijah so dosegli piva mesta sledeči vo- zači: 1. Avtomobili brez razlike na jakost: Franc Langerholc na av- tomobilu VW. 2. Motorji 500 ccm: Jože Stum- berger na motorju NSU. 3. .Motorji 350 ccm: Drago Klobučar na motorju Ziindap. 4. Motorji 200—250 ccm: Milhajlo Pemek, najboljši čas dneva pa ccm. 5. Motorji 98—125 ccm: Bogo Prstec na motorju Puch 125 ccm. Ocenjevalo se je po točkah vožnjo in streljanje ter je naj- več točk nabral ilov. Miha.flo Pernek najboljši čas dneva pa je dosegel tov. Drago Klobučar- Cene na ptujskem živilskem trgu v sredo, dne 28. VII. za liter, kilogram ali kos Čebula 30, česen 40, fižol lu- ščeni 50, fižol istročnd 30—40, grah 20, grah luščenl 30—40, krompir 16—18, koleraba 30, karfijola 40, kumare 30, Inrm^- re za vlaganje 40—50, peterSilj 40, pesa rdeča 40, por 30, so- lata endiv. 30—40, solata v glavah 20—30, špinaoa 60, ze- lje rdeče 30, zelje v glavah 30, korenček 40, ohrovt 40, para- dižnik 45. Ječmen 20, koruza 20, proso 35. Maslo surovo 400, zaseka 250. Mleko 20, smetana 100—120, sir 40—70- Kokoši 250—400, piščanci 200—400, kozlički 700. Breskve 60, mare- lice 60, hniške 40—50, jabolka 40—50, slive 30—40, ringlo 60, borovnice 50. Gobe 100. lisičko 40—50, jajca 11, med 280. Kcn ske dirke v Ccikove^ V nedeljo, 25. VII. 1954, je bi- la svečana otvoritev novega dir- kališča v Cakovcu. Omenjenih dirk v Cakovcu so se udeležili venije, in to »Drava« Ptuj, »Bo- tudi klubi za konjski šport Slo- rac« Meiribor in Kobilama Tur- nišče. Od klubov republike Hrvat- ske so se udeležili iz Varaždi- na, čakovečki »Graničar« in Za- "greb v sv.oji najmočnejši se- stavi. S klubom za konjški šport Zagreb sta se pomerila v ga- lopskih dirkah Ptuj in Mari- bor, v kasaških pa Kobilama Tumišče. Najuspelejšl v galopsklh dir- kah in v borbi z Zagrebom je bil klub »Drava«, ki je prido- bil 1 drugo in 2 tretji nagradi. Več discipline in prisebn,OGti jahačev bi lahko zboljsalo re- zultate. Pri kasačih se je posebno iz- kazal tov. Repa iz Ptuja, ki je s svojim izvrstnim »Pli- kom« odnesel največjo trofejo dneva — 1. nagrado. Kobilarna Tumišče je dobila 1 drugo in 2 tretji mesti. Lepo je urejeno novo dirka- lišče- Zj. tovariški sprejem vseh klubov iz Hrvatske in Slovenije zasluži klub za konjski šport Graničar vsio pohvalo. Kolikor bo novi klub oziroma njegov požrtvovalni upra\'ni odbor de- lal še naprej z voljo in razu- mevanjem, uspehi ne bodo iz- ostali. Mmetu m počiva Stanko Skok iz Vidma 20 je padel s plota in s^ poškodoval levo nogo; Jera Štrafela roj. Bezjak iz Sp. Hajdine 88 je padla z voza in si poškodovala hrbtenico; Ivanu Korošcu iz Gorce 59 je krava p6škodovala prsta na levi roki; Cirila Simo- nič iz Ptuja Ljutomerska c 12, je padla s kolesom in si poško- dovala levo nogo; Anton Mesa- rec iz Frankovec 48 je padel z drevesa in si poškodoval glavo; Feliks Stropnik iz Ormoža, Ptujska cesta 35 je padel s ko- lesom in si poškodoval nogo; Antonu Smodiču iz Litmerka 48 je cirkularka odtrgala 2 prsta; Janez Rakuš iz Budine 13 se je vrezal z nožem v desno roko; Maks Reberaik iz Placarja 68 si je pri padcu poškodoval des- no nogo; Marija Dretar iz Po- lenšaka 15 si je pri padcu po- škodovala desno nogo; Stanko Jordan iz Pobrežja 49 (star 3 le- ta) se je s kropom poparil hrbtu; Maksu Janžekoviču iz Mihove 56 je stroj poškodoval mezinec desnice; Anton Golob iz Slovenje vasi 65 je padel z voza in si poškodoval ustnico; Ja«iez Kozel iz Ložine 34 je pa- del in si poškodoval levo nogo. TURISTIČNO DRUŠTVO »GOMILA« vabi za nedeljo, dne 8. avgusta 1954, na Gomilo. Obiščite letošnji I. TURISTIČNI IN IZLETNIŠKI DAN GOMILE združen z vrtno veselico, godbo in plesom, šaljivo pošto, z ob- iskom in razgledom iz razglednega stolpa, s postrežbo jedil in pijač, raznimi nastopi itd. Obiščite VI. VINSKO SORTNO RAZSTAVO in pokušnjo štajer- skih najboljših sortnih vin, izbranih lz vinogradniškega področja Radgone, Ljutomera, Ormoža, Ptuja in Ma- ribora, Obiščite TURISTIČNO - GOSPODARSKO in POLITIČNO ZBORO- VANJE. — Govorili bodo ugledni gospodarski, turistični ter politični predstavniki iz Ljubljane, Maribora, Ptuja, Ljutomera itd. — SPORED: ob 14. uri pričetek govo- rov, ob 15. uri otvoritev razstave, nato pa pričetek osta- lih sporedov. — Nastopi hrvaška »Jaz2«-godba Rodežev! V primeru slabega vremena se prireditev preloži na nasled- njo nedeljo, t. j- 15. avgusta. — Cist^ dobiček je namenjen za elektrifikacijo Gomile in okolice. VLJUDNO VABITA: TTJRISTTCNT tn ELFKTRTFIK ACITSKI O.T)BOR na GOMILI IZUD »RUDA SEVER«, Go- rišnica, gostuje v soboto, dne 31- julija, ob pol devetih zvečer V prosvetnem domu v Kajdini s komedi.iiO v treh dejanjih od Romana Niewiarovicza (preve- del S. J) »L.TUBIM TE« v režiji Zlatka Sugmana. V ko- mediji nastopata dve osebi. Na- stopajoča sta gosta IZUD »Ru- da Sever« Gorišnica. Ne zamu- dite lepe priložnosti — nasme- jali se boste dovolj. Predpro- daja \'stopnic v Kmetijski za- drugi Hajdina. Začetek točen! VABLJENI! JAVNA ZAHVALA Dr. Rakuš, zdravnik v Ptuju, je s svojo sposobnostjo in pri- zadevnostjo rešil našo že pri- letno mamo težke in nevarne bolezni. Za to se mu prisrčno zahvaljuje rodbina Pulko GOS^PODINJSKO POMOČNICO iščem v starosti od 25 do 40 let, ki zna vsa hišna dela. — Naslov v upravi lista. Prodnm 70 a gozda. Belec Ma- rija, Drstela 1 p. Dest^rnik. PRODAM 80-basno klavirsko harmoniko znamke »Hohner Verdi Zagreb«. Naslov v uoravi lista- POCENI PRODAM tesan lt>s in 25 gostilniških stolov Vpra- šajte v upravi lista. RAZNOVRSTNO POHIŠTVO in posodo poceni prodam. Na ogled v Ptuju, Aškrčeva 1