Stev. 115.
Izhala vsak de-taik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144*— za pol leta K 72’—
V Ljubljani, torek, 24. maja 1921.
Poitnina platan« v gotovini.
Leto L
Uredništvo In upravaišti« v Ho-
piturjfvi ulici št**. 6 — TeMon urednlštfa štev. 59 — Telefon = upravništva šte», 328 t=s
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10"— DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN.
■L'*
Tridesetletnica oeltfeega dogodke.
, ^e 15. maja tega leta je minulo tride-kar 3e eden največjih umov našega °|etja, papež Leon XIII., izdal svojo sojino encikliko Rerum novarum. Dočim je i^ksov komunistični manifest pozval pro-seb^6-	sveta, naj se združijo med-
sd h *zklJučno na podlagi svojega go-podarskega stanovskega interesa, je pare^ ®anifest pokazal na edino trajni in xSIV_cni temelj človeškega občežitja: brado t- ^u^ezen vsled zavesti neskončnega stojanstva v Bogu odrešene in poveličane sna^'	*° krščansko duhovno sorodstvo
a ^ed seboj ljudi, dočim jih materiali-kotQl S°.c*a^zem> ki računa s človekom le razdZ	sebičnih natumih nagonov,
mor	živalske sebičnosti socializem ne
eoan ?reinagati niti bo izginila, če se samo Ured?. -Ske osnove človeške družbe premislit'0 *n izPreme^ijo. Nemogoče si je iz-vek ^ socialni red, kjer bi človek člo-jjli v ne mogel izkoriščati, kjer bi bila iz-trim06116 vsaka možnost, da drug nad drugje Zavlada in ga tlači, če ne zavlada ob-sm ^ n.a<^ vsemi ljudmi idealno načelo, da niv° eno v Bogu, če se ne čutimo res-cn° kot brate, če ne bo vsak egoizma pre-,3al sam v sebi kot nekaj, kar ovira pove-canje vsakega posameznika in cele člove-«e družbe, ki naj bo kraljestvo božje na zemlji. To resnico oznanja krščanstvo že r^atisoč let človeštvu in Leon jo je pred ^desetimi leti glasno zaklical, ko so prole-^ci v Evropi bili že skoro vsi omreženi od Vl8°kodonečih fraz človeka, ki je črpal socialne nazore iz nemške materiali-Da ® filozofije. Zgodovina je resničnost aPeŽevih besed sijajno opravičila.
je danes edinstvo človeštva 1 Evro-rov \r^6dvoien^ v nebroj sovražnih tabo-kakor	nar°di se ločijo med seboj
niedsoK • ^anska plemena, ki mislijo na nad . °Jn° iztrebitev^ eni se maščujejo
zopet
°dja . Simi zaradi preteklosti, drugi pa ?aJ° maščevanje na jutrišnji dan, ko se repijo .Evropa je tako edina, nje-,	^a	višina	se	tako	ceni,	njena	no-
naro j. m°S se tako uvažuje, da se vzhodni Žen > ki so se dozdaj smatrali za hvale-ijrjaK^e^.met političnega in gospodarskega osam j? .zapadnih velesil, čedalje bolj
da j? Va3ai° in da se pripravljajo na to, stvo °Pi iztrgajo iz rok kulturno prven-ajj svetom. In ker se bo tudi ta ko-^a naslanjala na zunanjo silo mas, se ^ ■ za bodočnost obeta zopet le era ljutih
pregamfaMlas In-HosioDsnso m Istri.
&iok
24. maja. Radikalna in de-ratska stranka sta imeli sestanek, na S° se Posvet°vali ° odredbah v %	? ^Jovanov v Istri proti preganja-
Italijanih. Po sestanku so poslanci govor	8	katerim	so imeli daljši po-
Ustanoo delo.
je„a ®elgrad, 23. maja. (Uradno.) Seja ož-uStav^Stavnega °dseka. — V seji sekcije lpg ^ega odseka se je razpravljal pred-skrK ^®Wina Kurbegoviča glede pre-nih ? testnih siromakov z lesom iz držav-iVladr>n Ve^eP°sestniških gozdov, ker je v smgPem “stavnem načrtu predvideno, da deiJ°. bivati koristi iz gozdov samo polje-ga itiv	so vsi siromašni meščani od te-
ta<3i t	"i' Pos1, Fehim Kurbegovič je
, da ej?'a zahteval, naj se v ustavi zajamči, drvarjenje dovoli razen poljedelcem diu Siromašnim meščanom, ki se poleg bi ^eSa bavijo tudi s poljedelstvom. S tem Herc!f flki siromaki, zlasti v Bosni in in 0;58°vini, ne bili več izpostavljeni bedi Seh.	bogatih prodajalcev drv v va-
bil ‘m ^llog Kurbegoviča je bil sprejet ter • 41 v tem zmislu redigiran. — Sejo t>odbp 8a odseka je otvoril danes ob 17.30 8q Rednik Juraj Demetrovič. Pri čl. beš0cJe sprejela nova stilizacija, da se k b5 pok >2ei»ljorodniki<: doda >in oni, ki in ^ g drugega bavijo z poljedelstvom^.
*Vae‘T4“ 9 agrarni reformi so zahtevali , ip in Srskič spremembo v korist ®tal j^dnikov. Dr. Laza Markovič ni pri-1’ »..^Premembe, ki so se odklonile, skič se je vzdržal glasovanja. Pri
bojev, globokosežnih prevratov in zopetnih prevratov, ki bodo svetovni kaos le še povečali.
Kaj je materialistični socializem doprinesel k temu, da se človeštvo resnično zbliža, da se njegova solidarnost zopet vpostavi, da zaviada s tolikim patosom oznanjevano bratstvo? Morebiti bo kdo rekel, da je to stvar bodočnosti, da bo socializem svojo tvorilno moč pokazal šele na razvalinah vsega dosedanjega, da bo iz krvi in bratomornega boja vendar-le vzklil v doglednem času večni mir, solidarna družba delovnega človeštva, pravični družabni red gmotno zadovoljenih mas.
Prazno upanje! Znanost, socialne teorije, zgolj naturna morala, s katero se hoče nadomestiti krščanstvo — vse to ne prinese niti končne rešitve svetovne uganke niti gmotne sreče dražbi niti utešitve brezmejnim željam in potrebam človeškega srca. To more le vera, le pravilni odnos omejenega, pritlikavega, brezpomočnega človeka do Boga, le umiritev njegovih plemenitih stremljenj v večnem idealu. Velik del človeštva je ta ideal 7-mrgel, se je osamosvojil, je postavil na prestol sebe, svojo omejenost, pritlikavost, brezpomočnost, odevši svojo siromaščino v visokodoneče fraze, — in čedalje bolj se razgalja to človeško uboštvo, ta kultura, ki hiti nasproti' svojemu propadu, ki je na višku svoje civilizacije razvezala vse divje in živalske nagone človeka, da je danes človek človeku največji sovražnik. Šest let krvi in trpljenja in ta človeček še zdaj ni sit, se ni izmodril, zmagovalec tlači premaganega, premagani kopiči jezo in srd v svojem srcu, vsi neso zopet vsak svojo tresko na kup pepeli, da se razvnante požar in zgori še to, kar je ostalo.
In tu naj bi pomagal Marks s svojim evangelijem razrednega boja, proletarske zavesti, bratstva vseh nasičenih in napojenih !
Te misli se zbujajo ob tridesetletnici drugega manifesta, ki je bil napisan v večnem Rimu, od moža, v kojega, blagorodni duši je gorel ogenj krščanske ljubezni za ves človeški rod, ki mu je zaklical: Vrni se k Bogu, zedini se v njem, uravnaj svojo časno srečo po večnem smotru bogopodob-nosti, ki bo delež vernega človeštva. Vse drugo je dim in prazne besede zaslepljenih, tavajočih v mraku.
čl. 43 je bil sprejet predlog dr. Laze Markoviča, ki je bil sporazumni predlog večine in po katerem se'zadnja točka glasi: >Z zakonom se bodo določili slučaji, v katerih poljedelci najmanjše površine zemlje ne morejo razdeliti med naslednike niti ne na kak način odtujiti.« Tako je ostalo več prožnosti, da se more vprašanje o mi-nimu zemlje čimbolje rešiti zakonitim potom. Za tem se je razpravljalo o čl. 23 ter se je sprejel del predloga socialistov o ureditvi delovnega časa v nastopni stilizaciji: >Z zakonom se določijo posebni ukrepi za brezposelnost in varstvo delavcev ter se uredi delovni čas v vseh podjetjih.« Namesto prejšnjega čl. 24, ki se je zavrgel, se je na predlog poslancev vstavil nov clen: ^Umstveni proizvodi so lastnina in vživajo varstvo zakona.« S tem je bila končana razprava o izpremembah II. poglavja, nakar se je razpravljalo o izpre-membah IV. poglavja, ki se je končal s tem, da ostane to poglavje neizpremenje-no. Za tem se je razpravljalo o izpremem-bah V. poglavja. Sprejeta je bila pri čl. 54 predlagana izprememba Jugoslovanskega kluba, naj se koncem člena doda: »Ako ho državi napovedana vojna iu ako ho napadena, se ima takoj sestali narodna skupščina.« Pri *1. 59 je bila odgodena razprava o predlagani izpremembi posl. dr. Cede Kostiea, dokler ne bo razpravljala vlada o njej. Glasi se: >Za odsotnosti kralja ali prestolonaslednika vlada nima pravice do razpustitve in odgoditve narodne skupščine, podeljevanja činov v vojski in pomiloščevanja političnih krivcev.« Seja se je zaključila ob 19.45.
NOVI NEMŠKI ZUNANJI MINISTER. Berlin, 24. maja. Za zunanjega ministra je imenovan dr. Rosen.
Pred interoefldfn male entente?
Belgrad, 24. maja. Velika in mala en-tenta sta napravili na Dunaju korake zaradi plebiscitnega gibanja v prilog priključitve Avstrije Nemčiji. Velika ententa se je omejila na to, da zahteva pojasnila, mala enteta pa je podala svojo noto v obliki de-marše. Ako pride do vojaške akcije, jo bo po vsem tem izvedla mala ententa.
LDU Dunaj, 24. maja. Listi opozarjajo na nevarnosti, ki bi nastale za Avstrijo v slučaju priključitve k Nemčiji, zlasti pa pri izvedbi nameravanega plebiscita. »Agence
Havas« objavlja avstrijsko izjavo, da je plebiscitno gibanje na Solnograškem zasebno podjetje. Večina listov sodi, da Hodo na Solnograškem še v zadnjem trenutku spozuali, da je plebiscitno gibanje za pri-klopitev k Nemčiji brezuspešno. »Excel-sior« govori o težkočah avstrijske vlade, ki jih ima pri izvrševanju obveznosti st. germainske mirovne pogodbe, pri čemer, se brez uspeha bori proti političnemu po* ložaju na Solnograškem, kjer se bo ple* biscit kljub temu izvršil.
linsliKii! iz Jnžeie Srbije zapustilo
feonStituanto?
Belgrad, 24. maja. Pogajanja med Pa-ščem in muslimani iz Južne Srbije niso uspela. Posredoval je poslanec Korkut iz
Sarajeva, a brez uspeha. Kakor stoje stvari, bodo muslimanski poslanci iz Južne Srbije zapustili konstituanto.
ITALIJANSKI SOCIALISTI VSTOPIJO V VLADO?
LDU Milan, 23- maja. (ŠBA) Listi se bavijo z možnostjo vstopa socialistov v I vlado. »Giomale d’ Italia« sodi na podlagi vesti iz parlamentarnih krogov, da se bo sestava kabineta izvršila s sodelovanjem socialistov in da bo zbornični predsednik de Nicola, ki vživa pri socialistih mnogo simpatij, postal ministrski predsednik.
3*oUtični dogodki.
+ Kancelparagraf sprejet. Ustavni odbor je 18. t. m. v podrobni razpravi rešil čl. 12 ustavnega načrta, ki govori o razmerju države do veroizpoved anj in vsebuje tudi takozvani kancelparagraf. Jugoslovanski klub je stavil predlog, naj se iz 12. člena črta tako kancelparagraf kakor tudi odstavek, ki govori o občevanju priznanih vero-izpovedovanj z njihovimi verskimi poglavarji. Socialisti so stavili predlog, v katerem zastopajo stališče, da je vera privatna stvar in zahtevajo, da se cerkev loči od države in da se verske skupine podrede zakonu o združevanju; najodločneje se izjavljajo tudi proti verskemu pouku v šolah. Pri glasovanju je bil člen 12. z neznatnimi izpremembami sprejet; predloga Jugoslovanskega kluba in socialistične skupine sta bila odklonjena. Poleg Jugoslovanskega kluba so glasovali proti kancelparagrafu tudi zemljoradniki, radikalec Ljuba Jovanovič in bos. radikalec Srskič. Kancelparagraf ima sedaj naslednje besedilo: >Verski predstavniki ne smejo svoje duhovne oblasti po verskih molilnicah ali po napisih verskega značaja ali sicer pri izvrševanju svoje duhovniške dolžnosti uporabljati v strankarske svrhe.c — Jugoslovanska poli-cajdemokracija je rešena.
+ Vprašanje notranjega ministra. Našo včerajšnjo vet, da regent ni hotel podpisali ukaza o imenovanju Svetozarja Pribičeviča za notranjega ministra, potrjujejo današnja belgrajska poročilo. Demokrati ugibajo, kdo bi bil na dvoru Pribiče-viču izpodmaknil tla.
+ Vtis Pašičeve izjave na koroške Nemce, Znana Pašičeva izjava v konstitu-anli o Koroški je koroškim Nemcem pretresla kosti. Kakor poročajo iz Celovca, so vse koroške nemške stranke prepričane, da to niso bile prazne besede in da je treba računati z odločnostjo belgrajske vlade.
+ Monarhistični prevrat na Portugalskem. Poročila iz Londona naznanjajo, da se je v Lizboni izvršil nov prevrat, ki ga vodijo monarhisti s pomočjo vojaštva. Prevratniki so celokupno dosedanjo vlado zaprli v ječo. Vlada je podala demisijo. Naj-brže bo razpuščen tudi parlament. Gibanje vodi Mahado Los Santos.
+ Krvavi nemiri v Egiptu. V Aleksandriji ie neki Grk ubil domačina. Vsledteda so po vseh večjih mestih Egipta nastali izgredi proti Evropejcem. V Aleksandriji je bilo ubitih 5 Evropejcev, 72 pa ranjenih.
ISastooilc so britanske čete. da UDostaviio red.
4- Boj za Šlezijo. Boji v Zgornji Šleziji se nadaljujejo. Nemci so začeli napadati vstase enotno od treh strani. Vstaši so uspešno branijo. Francija vztraja na Po-; ljakom prijaznem stališču in si prizadeva pridobiti za to tudi Anglijo. Angleški pooblaščenci v Zgornji Šleziji doslej sploh odklanjajo vsako pogajanje z vstaši, ker
jih nočejo priznati. — Bivši predsednik francoske republike Poincare je v >Temp-su« objavil članek, v katerem zavrača angleško stališče v šlezijskem vprašanju kot krivično in pravi, da je bilo ljudsko glasovanje v Šleziji potvorjeno. Ni mogoče misliti, da bi zgolj volja nekaterih velesil odločala v usodi drugih. — Nemška vlada je na pritisk medzavezniške vojaške komisije v Zgornji Šleziji prepovedala nabiranje nemških prostovoljcev za boje proti poljskim vstašem .
3)nevni dogodki
— Kovinarski štrajk na Češkem. Dne 20. maja je 50.000 čeških kovinarjev stopilo v štrajk. Tovarne so hotele skrčiti delovno dobo od 48 na 32 tedenskih ur ter znižati mezdo za 10 %. — Kakor se poroča, bodo tovarne s 1. junijem izprle 40.000 delavcev. Ta štrajk, ki obsega doslej le Češko brez Slovakije in Morave, bo zelo občutno vplival na gospodarski položaj češkoslovaške države.
— Boj za 44 urni delavnik. Stavci y Združenih državah Severne Amerike so začeli boj za znižanje 8 urnega delavnika na 7 ur 20 minut ali na 44 ur na teden. Delavni čas bi se tako znižal za 4 ure na teden, a plače bi morale ostati iste. Za dosego te zahteve so stavci začeli stavkati. Nekaj tiskarn je stavcem že ugodilo ter so podpisale novo pogodbo.
— Sedem dni hočejo delati. V Middle fordu 111. v Ameriki zahtevajo rudarji, da bi smeli delali po 7 dni na teden. Ker jim podjetje ni ugodilo, so začeli štrajkati.
— Ljubljanski veliki semenj. Vse stranke, katere nameravajo postaviti na. prostoru »Ljubljanskega velikega semnja« lastne pavilijone, se prosijo, da se naj zgla-se takoj pri gospodu arhitektu Costapera-ria pri Obratnem ravnateljstvu južne že« leznice v belgijski vojašnici II, nadstropje, kateri jim bo dal vse potrebne podatke.
— Ptuj. Shod delavstva se vrši v nedeljo dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani minoritskega samostana. Shod je velike važnosti za delavstvo brez razlike strank, osobito pa še za služkinje. Vsled tega se poživljajo, da se v obilnem številu odzovejo.
— Roparski napad v ljubljanski okolici. 18. t. m. popoldne se je pridružil po-setniku Antonu Bremcu iz Št. Vida, ko se ie vračal domov, neznan človek, ga z zvijačo zvabil na stezo ob železniški progi, ga tam nenadoma podrl na tla, ga tolkel po glavi in mu uropal listnico s 15.000 K denarja. Ropar je nato pobegnil v smeri proti Ljubljani.
— Pravda za dedščino. Ivan Sargo iz mesteca Milne v Dalmaciji si je v Ameriki pridobil veliko premoženje. Ob smrti je volil' vse svoje premoženje v vrednosti 350 milijonov kron švojemu rojstnemu mestu Milni, ki šteje okolu 350 družin. Potemtakem bi postali vsi milnski občani mili-jonarji. Toda tega veselja jim nočejo privo-sčiti njihovi soobčani iz bližnjih vasic Bo-bovišče in Ložišče, ki zastopajo stališče, da je Sargo zapustil svoje premoženje* celi občini in ne samo mestu Milni ter zalite« vajo, da se dedščina razdeli tudi mednje. Milničani o tem nočejo ničesar slišati. Bo-boviščani in Loziščani so tožili, a so pri prvem todišču pogoreli; sedaj so napravili vzklic na višje sodišče v Splitu in si najeli
Stran %
par prebrisanih advokatov. Le-ti bodo v tej pravdi gotovo prišli na svoj račun.
— Ob Bohinjskem jezeru se otvori s H. junijem t. 1. sezonski poštni urad z brzojavno postajo in javno telefonsko govorilnico.
— Iz radarske službe. G. minister za Sume in rude je imenoval abiturijenta g. Jankota Kogovšeka za administrativnega praktikanta pri kr. okrožnejp rudarskem uradu v Ljubljani.
— Vintgar. Poprava razdejanega Vintgarja se je pričela in bo delo dovršeno do srede junija. Do tega časa pa ostane Vintgar za občinstvo zaprt,
  Za drugo porotno zasedanje, ki se bo
pričelo 30. majnika, so bili izžrebani sledeči glavni porotniki: Ivan Kos, mesar, Vrhnika; Leon Souvan, veletržec, Ljubljana; Volk Ivan, posestnik in trgovec, Primskovo:	Krajnc
Zdravko, posestnik in 'trgovec, Kranj; Turšič Andrej, posestnik in mlinar, Žirovnica; Ivan Okorn, trgovec in gostilničar. Visoko; Rojina Anton, mizar, Ljubljana; Josip Hafner, trgovec, Škofja Loka; Kastelic Ivan, trgovec, Cerknica; Jakob Koman, posestnik, Polhov Gradec; Franc Pock, posestnik, Ljubljana; Guzelj 'Josip, tvomičar, Škofja Loka: Kersnik uroš, posestnik in trgovec, Spodnja Šiška; Leskovec Ivan, posestnik, Dolenjejezero; Thaler Rafael, trgovec, Škofja Loka; Ziherl Franc, trgovec, Zalog; Podgoršek Josip, posestnik, Vevče; Rutner Rud., trgovec, Vrhnika; Koprivc Alojzij, gostilničar, Grosuplje; Šmon Simon, posestnik,. Nadgorica: Umnik Anton, posestnik, Šenčur; Kogovšek Franc, gostilničar, Dravlje; Gostinčar Fran, posestnik, Zg. Kašelj; Jamnik Josip, posestnik, Pijava gorica; Maver Josip, posestnik, Ljubljana; Svete Anion, posestnik, iTomišeK; Ahčen Rudolf, trgovec, Zagorje; Ti-ringer Fran, posestnik, Breg; Šega Anton, gostilničar. Grahovo; Babnik Jožef, gostilničar, Fužine; Berdajs Leopold, trgovec, Leše; Jerala Jakob, posestnik, Polje; Kocbek Edmund, trgovec, Kranj; Hafner Luka, trgovec, Kropa; Anžič Jožef, posestnik, Stepanja vas; Strah fJanez, posestnik, Sp. Kašelj —; Za nadomestne porotnike so bili izžrebani sledeči Ljubljančani: Jesenko Alojzij, trgovec, Vodnik 'Alojzij, kamnosek, Krajec Emil, trgovec, Trdina Fran, trgovec, Kregar Ivan, pasar, Urbas Friderik, trgovec, Oblak Jakob, posestnik, Steiner Ludovik, posestnik, Marchiotti Ivan, trgovec.
iVelika avtomobilska nesreča. Listi poročajo iz Bodenbacha: V nedeljo Zvečer je zapeljal velik tovorni avtomobil, jki so ga delavci apnenic pri Toplicah uporabili za izlet, pri Oberal-Eulau v zid skladišča, ker se je odtrgala veriga. V avtomobilu je bilo 40 izletnikov. Trije, en mož, ena žena in desetletno dete so mrtvi, 16 je težko ranjenih.
—! 1000 kron nagrade dobi, kdor iz-igjgdi moško dvokolo, ukradeno zadnjo nedeljo proti večeru blizo Zgor. šiške. Kolo ije črno barvano, ima ime »Kinta« na zob-enem kolesu, št. 135.308. Imelo je na pr-:,vem kolesu star, temnosiv in ob obeh straneh razpokan, na drugem kolesu popolnoma nov, belosiv gumijev obroč, znamke »Pirellk. Naznanilo sprejme policija ali upravništvo tega lista.
— Detomor. Dekla Frančiška Kumše pri Jamniku v Pijavi gorici je zjutraj med delom pri krmljenju prašičev povila dete ženskega spola in novorojenčka na mestu zakopala v gnoj.
EL Bulwer:
Poslednji dneoi o Pompejih.
Nato se je obrnil njun pogovor do -splošnih in vzvišenih naukov o neumrjoč-nosti; tolažil in povzdigoval je duh mladega izpreobmjenca, ki se je oprijemal še mdogih senc one vere, katero je nedavno zapustil — zrak nebes je bil, ki je poživljal končno osvobojenega vjetnika. Med krščanstvom tega starega moža in 01 in-,tcm je bila! velika in znamenita razlika; -krščanstvo prvega je bilo bolj nežno, bolj iduševno. Veliki hercizem Olinta je imel 'nekaj silnega in neustrpljivega na sebi — bil je potreben za ono vlogo, katero mu je bilo dano igrati — imel je na sebi več poguma mučenika kakor miline svetnika. Ono je bolj navduševalo, izpodbujalo, krepilo, kakor obvladalo in tolažilo. Celo srce tega starega moža je bilo polno ljubezni; smehljaj Božanstva je pregnal strup po-zemskih in priprostih strasti iz njega in združil vso krotkost otroka s pogumom junaka.
»Sedaj pa,« je rekel navsezadnje in vstal, ko so poslednji solnčni žarki izginili na zapadu, »sedaj, v hladu mraka, se napotim proti cesarskemu Rimu. Tamkaj živi še nekoliko svetih mož, ki so gledali obraz Kristusa kakor jaz, in rad bi jih videl, preden umrjem.«
»Vendar noč je prehladna za tvojo starost, oče moj, in pot je dolga in roparji hodijo okoli; počivaj do jutri.«
»Dobri sin, kaj se nahaja tukaj v torbi, ;da bi moglo vabiti roparja? In noč in samota! — Oni tvorite lestvico, okoli katere letajo angeli in pod katero zamore moj duh sanjati o Bogu. Oh! Nikdo ne more vedeti, kaj čuti romar, ko hodi po svoji sveti poti, ko no goji nobenega strahu in se ne boji nobene nevarnosti — kajti Bog je z njim! Veter mu šepeta vesele novice, gozdovi spavajo v senci Vsemogočnih kril — zvezde so sveto pismo nebes, znamenje ljubezni in priče neumrjočnosti. Noč je rq-
>Novi čas«,
Širite JttVI £»5“
ANGLEŠKE FINANCE SIJAJNE?
Medtem ko so francoski listi nedavno poročali, da angleški proračun vsebuje zelo neugodne številke, je državni tajnik za finance Chamberlain ob priiiki predložitve proračuna v nižji zbornici izvajal ravno narobe. Skupni stroški za leto 1921/22* znašajo 974,023.000 funtov šterlingov, računa se pa na dohodek 1.058,150.000 funtov, torej znaša prebitek 84,127.000 funtov šterlingov. Semkaj niso vštete vsote, ki jih ima Anglija dobiti kot reparacijo od Nemčije. Kar se tiče dolgov Anglije, jih je v teku zadnjih dveh let zmanjšala za 203 milijone funtov. Takega rezultata ne more pokazati nobena država. Skupna vsota, ki se bo mogla v letošnjem finančnem letu vporabiti za amortizacijo zunanjega dolga, znaša 103,000.000 funtov. Vštevši 80 milijonov funtov zunanjih dolgov in obligacij, kakor n. pr. zakladnih bonov, ki zapadejo letos, bo Anglija imela letos pred seboj vsega skupaj 300 milijonov funtov dolga. Do se pokrije diferenca med to vsoto in denarjem, ki je za njega amortizacijo dejansko na razpolago, se bo najelo notranje posojilo. Angija je vrnila ves svoj dolg Japonski, Španiji, Argentini#, Urugvaju in Nizozemski. Ostane le še dolg Zedinjenim državam Severne Amerike, Kanadi in Švedski. Večji del vsega zunanjega dolga je torej vrnjen. Chamberlain je dejal, da je Anglija prva finančna velesila Evrope. Zbornica je to poročilo vzela z velikim odobravanjem na znanje in priporočala še večjo štedljivost, da se vsi dolgovi v najkrajšem času popolnoma povrnejo.
Jujubljanski dogodki.
lj K procesiji Presv. Reš. Telesa v
stolni cerkvi se zbero točno ob pol devetih pod zastavo SKSZ vsi vabljeni (starešinstvo, akademiki, delavstvo JSZ, uradniš-tvo katoliških gospodarskih, denarnih in zadružnih organizacij itd.) za stolno cerkvijo.
lj Poslanci med seboj. Z brzovlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 8. uri zvečer, se je včeraj odpeljalo več komunističnih in samostojnih poslancev v Belgrad. Zanimivo je bilo gledati, kako so se izogibali. Sa-jnostojnež Majcen je že sedel v kupeju in obdeloval svinjsko kračo, ko vstopi v isti oddelek dr. Lemež. Majcen je hitro zavil meso v papir in odjadral v sosednji voz.
lj »Lisinski« v Ljub^ani. Včeraj s popoldanskim vlakom je prišlo v Ljubljano, hrvatsko pevsko društvo »Lisinski«, ki je gostovalo na Dunaju, kjer je dalo dva koncerta z izrednim uspehom. Prihod Lisin-skega je bil javljen za danes in se je šele v
marjev dan.« S temi besedami je stari mož pritisnil Apecida na svoja prsa, vzel svojo palico in torbo, pes je veselo skakal pred njim, in počasnih korakov in povešenih oči je nastopil svojo pot.
Izpreobrnjenec je stal na mestu in zrl za njegovo odhajajočo postavo, dokler ga ni drevjp zakrilo njegovim očem; in tedaj, ko so se prikazovale zvezde na nebu, se je naenkrat zbudil iz svojega premišljevanja ter se spomnil dogovora z Olintom.
V. POGLAVJE.
Ljubavna pijača in njen učinek.
Ko je Glavk prišel domov, je našel Nidijo sedeti pod stebrenikom svojega vrta. Prišla je v resnici v njegovo hišo v nadi, da se morebiti on rano povrne domov in je v svoji skrbnosti in bojazni sklenila, da porabi prvo priložnost, da se posluži ljubav-nega čara, medtem ko je v istem času zopet napol upala, da se ji priložnost ne bo ponudila.
V tej strašni razvnetosti, ko je njeno srce močno utripalo, njena lica gorela, je pričakovala Nidija Glavka, ako bi se povrnil pred nočjo. On je stopil v stebrenik, ravno ko so se začele prikazovati prve zvezde in ko je nebo žarelo v svoji najlepši krasoti.
»Ho! Otrok moj, ali mene pričakuješ?«
»Ne, oskrbovala sem cvetlice in se nekoliko ustavila, da se odpočijem.«
»Toplo je,« je rekel Glavk in se vse-del na enega izmed sedežev pod stebri.
»Zelo.«
»Ali hočeš poklicati Dava? Vino, ki sem ga pil, me močno greje, in rad bi kako hladilno pijačo.«
Tukaj se ji je naenkrat sama ob sebi ponudila priložnost, katere je Nidija čakala; sam, svojevoljno ji je podal to priložnost. Hitro je zašepetala: »Sama ti jo hočem pripraviti,« je rekla, »ono poletno pijačo, ki jo ljubi Jone — iz medu in z vodo mešanega vina, ohlajeno v snegu.«
»Hvala,« je rekel ničesar sluteči Glavk. »Ako jo Jona ljubi, dobro; prijetna mi bo in tudi ako bi bila strup!«
24. maja 1921-
zadnjem trenutku izvedelo, da pride že včeraj. Vkljub temu se je xra kolodvoru zbralo veliko občinstva in zastopnikov društev in korporacij. Pozdravili so jih dr. Fuks v imenu mestne občine, dr. Ljubeč v imenu vlade, dr. K;movec v imenu pevskih društev in dr. Hubad v imenu Glasbene Matice. Zahvalil se je v imenu gostov dr. Benkovič. »Lisinski« koncertuje danes v Unionu. Prepričani smo, da bo ljubljansko občinstvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička.
lj Majniški izleti. Včeraj je obiskalo našo Ljubljano več šol iz dežele, med njimi novomeška gimnazija z gg. profesorji Južničem in dr. Šerkotom in trgovska šola z ravnateljem g. dr. Tilerjem. Ogledali so si zanimivosti naše prestolice in se z večernim vlakom zopet odpeljali.
lj Neznana umrla beračica. Dne 12. maja t, 1. je na Veliki Dolini nagloma umrla beračic^. Imela ni pri sebi nikakoršnih list. Stara je bila okrog 60 let. Ljudem je pravila, da je deseta sestra, doma iz Ljubljane ali pa od Ljubljane — eno sestro da ima v Ljubljani in je usmiljenka. Če bi kdo mogel podati o njej natančne podatke — naj naznani župnemu uradu na Veliki Dolini, pošta Jesenice ob Savi na Dolenjskem.
lj Neumesten pouk. Neki gledališki igralec je opazoval, ko je neki policijski nadstražnik miril dva razgrajača. Možu se je zazdelo, da je na odryr in zakričal je nad stražnikom: »Taka država, vse delate še po avstrijskem sistemu: nič ne boste napravili k In igral je svojo vvlogo naprej, dokler ni bil varnostni organ prisiljen, da je peljal igralca na policijo, kjer je klical: »Pro-iti.< Ko so g aizpustiii, se je pa v stražnici ne morem iti. Baltič bo tudi moral kmalu ša debata. — Drofenik jo je še srečno od-poslovil od stražnikov rekoč: »Le napravite poročilo, imam že takšne gospode pri policijskem ravnateljstvu, ki bodo vrgli v koš!« Da je bila njegova kritika pomotna, bo mož izvedel v svojo škodo pred kazenskim senatom deželne sodnije.
lj Smeh v jutru.— Vračal sem se danes zjutraj po grajskem drevoredu. Na klopi ob gradu ta sedela znana dostojanstvenika (!) in zrla v meglo, solnce in — liberalno Ljubljano. Tam ob Ljubljanici pa se je bleščala kasarna in moštvo se je pripravljalo za nastop k službi božji. Momci so vadili, in ko so končali, je zadonel v grajske stene krepak: Bog ti pomozi! Drobnejši dostojanstvenik, ki je preje govoril o Zmagi svoje stranke, je srepo pogledal, odprl tolsta usta, deklamiral; »Bog ti pomozi! Kako bo pomagal, ko ga pa ni?i« Drugi pa je frknil »klerikalno« muho z desnega ušesa in po enournem molku izjavil: »To je vendar treba odpraviti!« In sta odšla desno in levo — na pot. Jaz pa sem se smejal v cirilmetodij-skem jutru — kot malokdaj poprej.
lj Svojega mecena okradel. Lesni trgovec Trebavšek iz Vrhpolja pri Kamniku ge bil v petek v Ljubljani. Ker je naredil dobro kupčijo, je povabil lGletnega Alberta Šlegla s seboj. Šla sta v gostilno »Pod skalco« in tu pila in jedla. Drugi dan pa je opazil trgovec, da mu manjka listnica z nekaj nad 78 tisoč kronami. Ljubljanska policija, ki ji je to naznanil, je takoj sumila mladega kavalirja, ki ga je v nede-
Nidija ga je mračno pogledala in se na to nasmehnila; odšla je za nekoliko trenutkov in se povrnila s čašo s pijačo. Glavk jo je vzel iz njene roke. Česa ne bi tedaj Nidija dala, da bi mogla videti eno uro, da bi opazovala, kako bi se uresničevalo njeno upanje — da bi videla prvo svitanje domišljene ljubezni — da bi častila z večjim kakor perzijskim obožavanjem vzhod onega solnca, o katerem je njena lahkoverna duša mislila, da bo zasijalo na njeno strašno noč! Ko je stala tamkaj, so bile misli in čustva slepe deklice daleko drugačne kakor nečimurne Pompejke v enakem pričakovanju. In navsezadnje, kako revne in neznatne strasti so povzročile ta drzni čin! Kako malenkostna občutljivost, kako majhna maščevalnost, kakšno pričakovanje^ bornega triumfa je povečevalo lastnosti onega čustva, ki ga je počastila z imenom ljubezen! Toda v divjem srcu Tesalke je bilo vse čista, neukrotljiva, nespremenljiva strast — blodeča, nezemska, blazna, vendar neoskrunjena po kakem umazanem čustvu. Polna ljubezni kakor polna življenja, kako se je mogla ustavljati priložnosti, da bi si pridobila ljubezen?
Naslonila se je na steno in njen obraz, ki je bil prej tako rdeč, je bil sedaj bled kakor sneg, in sedaj je s svojimi nežnimi pa krčevito sklenjenimi rokami, odprtimi ustnicami in v tla obrnjenimi očmi pričakovala naslednjih besedi, katere bi Glavk spregovoril.
Glavk je vzdignil čašo do svojih ustnic, izpil nekako četrtino vsebine, ko je zagledal Nidijo in se tako ustrašil spremembe, čudnega, strašnega izraza njenega obraza, da je na mestu prenehal in še vedno držeč čašo pri ustih vzkliknil:
»Nidija! Nidija! Ali si bolna, ali ti je slabo? ’ Ne, tvoj obraz govori mesto tebe. Kaj ti je moj ubogi otrok?« S temi besedami je odstavil kupico in vstal, da bi stopil k njej, ko ga je naenkrat zbodlo pri srcu in se ga je polastila divja, zmedena vrtoglavost. Tla so mu izginevala pod njim noge so bile, kakor da bi se gibale v zraku — mogočna in nadzemska veselost se ie
Štev. 115.
Ijo tudi zasledila pri streliščih in gugalnicah pod Tivolijem. Od ukradenega denarja je zapravil nekaj nad 6000 kron.
J£aša društva.
d Leonova družba. V sredo, 25. majs ima odbor Leonove družbe ob 6. uri zvecei v I. nadstr. Jugoslov. tiskarne svojo sejo i Zadeve važne. Odborniki uljudno vabljeni — Predsednik.
Sospodarstvo.
g Sejmski red »Ljubljanskega velike#,
semnja«. Čas in kraj semnja: Ljubljanski velik semenj prične v soboto dne 13 avgusta 192J ob 8. uri zjutraj ter traja do 24. avgusta 1921 18. ure zvečer. Semenj se vrši v posebnih V ta namen postavljenih zgradbah pod TivolijeD na travniku med Gosposvetsko cesto in Kos lerjevim vrtom. — Kdo se more semnja udele žiti kot razstavljalec. Semnja se more udeležiti kot razstavjjalec vsak industrijec, obrtmi in trgovec-grosist, ako se njihova podjetja nahajajo na ozemlju Srbov, Hrvatov in Sloven cev. Istotako se morejo udeležiti semnja jugo. slovenska industrijska, obrtniška in trgovski udruženja. Udeležba je dovoljena tudi inozein skim interesentom, prednost pa imajo oni, k so zastopani po domačih tvrdkah. Vendar P1 se inozemcera zabranjuje razstavitev predme tov, ki se izdelujejo v naši državi, Sejmsk’ urad »Ljubljanskega velikega semnja« si Pri* drži v vsakem primeru pravico prijave k udeležbi odkloniti brez navedbe vzrokov. —1 Razdelitev panog. V splošnem se bo semen, delil v tri dele: 1. industrijskega in obrtniške ga, 2. trgovskega in 3. v oddelek inozemski! udeležnikov. V vsakem teh oddelkov se dolo čijo še poodseki, razdeljeni po strokah, —• »■ industrijskem in obrtniškem se smejo razstaviti samo predmeti jugoslovenskega porekla ki se izdelujejo v lastnih tvornicah ali delavnicah. V trgovskem oddelku se smejo razstaviti vsake vrste izdelki, tudi nozemskega it’ vora, v oddelku za inozemce pa se razstavi)« izključno le njihovi predmeti.
^Raznoterosti.
r Pojemanje draginje na Francoskem
Ker se na Francoskem zadnji čas malo ku puje v veliki množini, je padla draginja oc meseca septembra lanskega leta pa dc konca marca 1.1. za 32 odstotkov. Sirovim za obrt so padle še mnogo bolj ko živila Tekstilni izdelki so padli na pr. v februar ju 1921 proti cenam v januarju za 13.5 odstotka, v marcu pa nadal je za 5.7 odstotkov
r Žalostno orirnje. Kmetje v okolic-Zborova v Vzhodni Galiciji, koder so v le-tih 1914 in 1915 divjali strašni vojni vihar ji, so našli pri oranju cele kupe kosti ot tam pokopanih padlih vojakov in. niso ho-teli dalje orati, da bi ne motili mrtvih. Zaradi tega so oblasti odredile, da se zemsld ostanki izgrebejo in polože v grob na pokopališču. V ta namen je bilo poslanih ’ okolico Zborova 500 delavcev.
Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubija*!.
polastila njegovega duha — čutil se jt preveselega za zemljo — zaželel si je pe roti, ne, v njegovi veselosti se mu je zdelo, kakor da bi jih že imel. Nehote se je m ves glas zasmejal. Ploskal je z rokami — skakal v zrak — bil je navdušen kakoi čarovnica; nato je ta izbruh veselja naenkrat, četudi samo deloma, prenehal, kakoi se je nenadoma pojavil. Sedaj je čutil, kako je kri glasno in hitro šumela po njegovih žilah, zdelo se mu je, kakor da na-našča, se vzdiguje, dere kakor reka, ki jt podrla svoje jezove in hiti proti morju Mogočno je šumelo v njegovih ušesih, čutil je, kako se je'vzdigovalo proti čelu, čutil je, kako so se žile na sencih raztegovale in napenjale, kakor da ne bi mogle dalje vzdržati silnega in naraščajočega navala — nato pa je nekaka tema obdala njegove oči — tema, vendar ne popolna, kajti skozi mračno senco je videl nasproti st nahajajoče stene in na njih naslikane slike so se mu zdele, kakor da se plazijo in lazijo okoli kakor pošasti. Kar je bilo najbolj čudno, on se ni čutil bolnega — se ni zgrudil ali tresel pod strašno blaznostjo, ki se ga je lotevala. Ta nenavadna čustva so se mu zdela svitla in živahna — čutil je, kakor da bi bilo mlajše zdravje vlito v njegovo postavo. Postajal je blazen — in on ni vedel tega!
Nidija ni odgovorila na njegovo prvo. vprašanje — ona ni mogla odgovoriti — njegovo divje in strašno smejanje jo je vzbudilo iz njenega strastnega pričakovanja, ona ni mogla videti njegovega izraza
v obrazu — ni mogla opaziti njegove opotekajoče in nestanovitne hoje, ko je nevede hodil sem in tja; cula je pa besede, raztrgane, blazne besede brez vsake zveze, ki so mu prihajale iz ust. Osupnila in prestrašila se je — pohitela k njemu, tipala s svojimi rokami, dokler se ni dotaknila njegovih kolen, se zgrudila na zemljo, ga objela ter jokala od strahu in groze.
»Oh, govori! Govori! Vsaj me ne sovražiš? — Govori! Govori!«
(Dalje.)