Posamezna številka 6 vinarjev.
Štev. 209. Izvcn Mubijanc 8 vin. v LiuDljani, v pelek, 12. septembra 1913.
Leto XLL
sb Velja po pošti: == Za celo leto uprt] .. K 26'—
sa ta aiueo ......2-20
■a Hemčljo oeloletno . „ 29'— ■a ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
la celo leto upre] . . % 24--■a en nese. „ . . „ 2'—
V	oprail praltnn mesečno „ 1-70
s. Sobotni ixda]a; = sa celo leti ..... „ V— sa Hemčljo oeloletno . „ B-— n ostalo Inozemstvo „ 12*—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): 7a enkrat .... po IS t za dvakrat .... „ 13 „
za trikrat......10 »
ta večkrat primeren popust.
Porotna oznanila, zahvale, osmrtnice lil:
enoslolpna petltvrsta po 18 vin.
" Poslano: ■
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga Vozni red.
por Urednlitvo ]e v Kopitarjevi allot štev. 6/UL Rokopisi ie ne vračajo; netranklrana pleme se ne ma sprejemajo. — Uredniškega teletona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-Uero. št. 7563. — Dpravnlškega teleiona št. 188.
3T Današnia številka obsega 6 strani.
Delavsko varstvo.
Na poziv zvezne švicarske vlade v Bernu se vrši dne 15. septembra t. 1. v Bernu mednarodna konferenca za delavsko varstvo. Svojo udeležbo na tej konferenci so priglasile sledeče države: Avstro-Ogrska, Nemčija, Belgija, Danska, Španija, Anglija, Italija, Luksemburg, Norveška, Nizozemska, Portugalska, Rusija in Švedska.
Ta konferenca bo zelo velikega pomena, ker se bodo na tej konferenci razpravljale stvari, ki jih bodo potem udeležene države vpeljale doma, oziroma sklenile zakone, ki bodo v korist delavstvu. Program je izdelal poseben urad v Švici in obsega predvsem:
1.	Prepoved nočnega dela mladoletnih delavcev v industrijskih podjetjih, in sicer do 18. leta starosti. Nočni počitek mora zna-Sati najmanj 11 nepretrganih ur. Nočno delo se dovoli mladoletnim le izjemoma in to le v slučajih, ki so nastali iz višje sile in je vsled tega industrijsko podjetje ogroženo, da bi prenehalo dalj časa z obratovanjem, in pa v slučajih, da je neodložljivo podelati surovine, ki se v najkrajšem času pokvarijo.
V sezonskih industrijah se sme za mladoletne delavce, ki so stari že 16 let, šest-desetkrat na leto skrajšati nepretrgani nočni počitek od 11 na 10 ur. Tudi v raznih kolonijah, ki jih imajo evropske države v drugih delih sveta, je dovoljeno vsled posebnosti klime skrajšati nepretrgani nočni
E očitek pod 11 ur, vendar pa se mora pri-rajšani čas nadomestiti in določiti dnevni počitek.
2.	Upostavljcnje največ d e -seturnega delavnika za ženske in mladoletne delavce v industrijskih podjetjih.
1.	Delavni čas za ženske brez razlike Starosti in za mladoletne dclavce nc sme v industrijskih podjetjih trajati več kot 10 ur.
2.	10 urni delavni čas naj se večkrat pretrga z odmori, katerih čas in dolgost naj določijo posamezne države same.
3.	Najvišji delavnik je deset ur in ta je sme le včasih podaljšati s posebnimi prami, in sicer le v sledečih slučajih:
a)	v slučaju nenadnega, vsled višje tnoči nastalega prekinjenja obrata;
b)	ako je surovino Ireba hitro in brez odloga obdelali, ker bi se sicer pokvarila in bi vsled tega nastala velika škoda;
c) v vplivom sezije podvrženih industrijah in potem še v vseh industrijskih podjetjih v izrednih slučajih.
Posebnih ur se na dan ne sme več opravljati kot samo ena, ali pa vsak drugi dan dve in njih skupno število nc sme znašati na leto več kot 60. Ni pa dovoljeno čezurno delo mladoletnim delavcem pod 16. letom.
Delavni čas v kolonijah evropskih držav se lahko uredi za vsak teden posebej. Vendar ne sme delavni čas v tednu znašati več kot 60 ur.
Gotovo je, da sta ti dve točki, ki jih bodo na konferenci zastopane države obravnavale, velikega pomena nc samo za delavstvo, ampak sploh za vse evropske narode in države. Veliko dobrega jc že rodil sklep na mednarodni konferenci združenih držav z dne 26. septembra 1906, kjer sc je žc takrat prepovedalo nočno delo žensk v industrijskih podjetjih. Žc takrat so udeležene države izrekle željo, naj se izdela nujno kak načrt, ki bi varoval najbolj varstva potrebno delavsko kategorijo. Sklenila jc vsled tega sklepa mednarodna komisija, predložiti mednarodni konferenci najvišji 10 urni delavnik za žen-| ske v industriskih podjetjih, obenem pa je sklenila komisija, naj bodo deležni vseh dobrot, ki jih bodo vsled mednarodne konference uživale ženske, tudi mladoletni dc-lavci.
Francija ludi na tej konfcrenci ne bo udeležena, kakor ni bila udeležena !. 1906, V vseh evropskih državah je nočno delo za ženske v industrijskih podjetjih čc že ne popolnoma, pa vsaj deloma omejeno, medtem ko v Franciji še nimajo prav nobene postave v tem zmislu. Pa saj ni čuda. Ako bi sc vlada pečala z delavskim varstvom, potem pa nima časa izganjati duhovnikov.
Ker se bo tudi Avstro-Ogrska udeležila te konfcrence, upamo, da bodo gospodje od vlade še letos pričeli prav energično z delom za delavsko varstvo, oziroma bodo imeli več umevanja za koristne predloge od strani delavskih zastopnikov v državni zbornici.
Osnovanje iroovsko olirine Kreditne zadruge y Celju.
Te dni se jc izvršil za slovensko trgovino in obrt na Spod., štajerskem tako važni korak, da ga moramo širši javnosti razložiti.
Znano je, da pri nas slovenske trgovine in obrti pred približno 25. leti takorekoč ni bilo, nihče ni poznal tega
stanu ali vprašal, če jc slovenskemu narodu potreben ali ne, dočitn so v naših mestih in trgih gospodarili naši narodni nasprotniki in si polnili žepe s slovenskim denarjem.
Kakor v vseh strokah je napredovala tudi organizacija slovenskega obrtništva in trgovstva v zadnjih 20. letih na Spod. Štajerskem vidno. Bin-koštni obrtni shod pretočenega leta jc pokazal, da obrtni in trgovski slan ni šc mrtev, da živi in liočc napredovati. Poprej nepoznan stan razvil sc jc v kratkem času do one stopinje, da se to nc da več utajiti, temveč bode imel v bodoče v narodnih gospodarskih vprašanjih odločilno besedo.
Poleg kmetskega stanu iu stanov z višjo izobrazbo jc narodu potreben 1r-govski in obrtni takozvani srednji stan. kateri tvori temelj narodnega gospodarskega vprašanja. Kadar bode ta stan gmotno neodvisen in zaveden, ne bode potrebno so prepirati za slovensko rešitev posameznih aktov, ker bodo dejanske potrebo postale takšne, da bodo nemški uradniki pri državnih uradih in železnici nemogoči. V primero nam služijo spodnjoštajerska mosta iu trgi, katere smatrajo s peščico nemškutar-jev za nemško posest.
Pred 20. loti so so začeli snovati slovenski denarni zavodi, kar jo bilo gotovo koristno in najpotrebnejše, in vsakdo bode uviclel, da se jc s tem narodu mnogo pomagalo, kor so jo izločil vpliv nemškega kapitala na naš. kmetski stan.
Vsj ti zavodi so pa osnovani v pretežni večini za hipotekami kredit, (ločim obrtniku ali trgovcu, čc ni imeljio-seslva za svoje delo. na zalogo blaga ali pa na knjižne terjatve ni bilo možno dobiti kredita ali pa le v. dobrimi poroki.
Da se razvoj slovenskega obrtništva in trgovstva »ta Spod. Štajerskem omogoči tudi v gmotnem, vršil so jc meseca marca t. 1. sestanek, na katerem se jc sklenilo ustanoviti Trgovsko-obrtno kreditno zadrugo v Celju, ko bodo podpisanih 100 deležev po 100 K.
Ker je ta pogoj bil v kratkem času izpolnjen, so so pravila predložila v registriranje ter so vsled sklepa o. kr. okrožnega sodišča v Celju z dne 22. julija t. 1. vpisana v zadružni, register.
Uradni prostori Trgovsko - obrtne zadruge so v hiši g. Volavšoka na Bin-gu v neposredni-bližini pošto, kolodvora iu davkarije. Praclni dan je vsaki i torek in petek od 0. do 12. uro dopoldne,
»Ej, boter, glejte, da ne bo iz toga kakšnih sitnosti, kajti naredil som samo radi vas.«
»Sami veste, cla ponoči in v megli ljudje tam lahko zgreše pot in zajdejo, torej žele stebra ali podobe, naj torej imajo. Ni vaša stvar dati dovoljenje, ampak okrajnega glavarja in zato jc njegova glava.«
»Ilm, vendar jaz moram uradno potrditi in sem odgovoren,« jo odvrnil razžaljen v svoji uradni časti.
»Seveda, brez vas nima nikdo pravico tukaj gospodovati, in zato prosimo najprej vajs za dovoljenje.«
»Skrbim z vsemi močmi za občino in red,« je rekel resno, »ako torej tako prosijo in nadlegujejo, naj imajo.«
Sekirski jc šc pogostil župana s pivom in cigaretami, potem jo pa šel k -Malinovemu, ki ga jo vprašal:
»Kaj pa župan?«
Obotavljal so jo, slednjič jo pa pritisnil pečat ter mu jo pokazal papir.
»To jo dobro,« jc rekel in spravil papir, »imate vendar vpliv nanj.«
»Nekaj že,« so jo nasmehnil, »zdaj mi pa povejte resnico, ali bo imel kakšne sitnosti?«
»Hm, brez tega pri naši vladi ni nikdar. Ako dovolijo križ. mu ne bo nič. ako ne dovolijo, mu kazen iu odide.«
posluje pa vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši nedelj in praznikov ter so sprejemajo hranilne vloge in dajejo strankam pojasnila.
Trgovina in obrt prevede na leto največ denarja. Stotisoče, da celo milijone znaša promet, s katerim upravlja ta stan v svojih obratovališčih, in ako so vsi stanovski tovariši oklenejo tega zavoda, mora v teku časa ta denarni zavod posta t i eden 'največjih in najmočnejših na Spod. Štajerskem.
Vsakega obrtnika in trgovca dolžnost jo, se posluževati pri inkasiranju svojih računov, faktur in knjižnih terjatev našega stanovskega denarnega zavoda in da stopi k istemu v zvezo v tekočem računu, nadalje da nalaga vse dnevno izkupičke in hranilne vloge pri našem zavodu, obratno pa tla pusti svoja plačila nakazali potom zadruge. Vsa tozadevna pojasnila daje zadruga pismeno ali ustmeno.
Zavod jo ustanovljen v prvi vrsti za trgovce in obrtnike ter smejo biti v nafielstvo izvoljeni samo trgovci in obrtniki.
Prepričani smo, tla so slovensko tr-govstvo in obrtništvo zavoda naloge, katero si je v. ustanovitvijo toga zavoda postavilo, in da bodo vsak obrtnik in trgovec zastavil vos svoj vpliv, da si1 bode Trgovsko-obrtna zadruga v Celju razvila do one stopinje, ki jc obrtnemu in trgovskemu stanu primerna.
Dijaška socialna konferenca v Ljubljani.
Osrednji vsedijaški podporniški odbor v Ljubljani- sklicuje na 27. in 28. septembra posebno dijaško zborovanje v Ljubljano, ki se ima ha vi ti 7. dijaškim socialnim vprašanjem in ki ima pokazati pota za delo v bodočnosti na tem, pri nas najbolj zanemarjenem polju.
Na to zborovanje vabimo cclokupno slovensko dijaštvo. Hočemo, cla sc vzbudi skupna dijaška stanovska zavest. Vabimo pa na dijaško socialno konfcrenco obenem ono slovensko javnost, ki kaže zmisla za dijaško socialno vprašanje in jc voljna sodelovali pri njega rešitvi. Pri delu na dija-ško-socialncm polju jc sodelovanje dijaštva in javnosti neobhodno potrebno. Dijaštvo je vse preveč fluktuirajoč element, da bi bilo zmožno samo in trajno prevzeti vse to delo na lastne rame. Sploh je potrebna kontrola ocl strani javnosti pri dijaških socialnih institucijah, ki morajo biti kol država, dežela, občina in druge javne institucije popolnoma nevtralne. S tega stališča pričakujemo, da sc odzove slovenska
»O Jezus, vrnile mi torej papir, slutil je nekaj, pa me je zarotil pri najini bolrinji. Vrnite!«
»Človek majhno vero,« je rekel Malinov resno, »ali se bojiš trpeti za vero, za Kristusov križ? Kakšen spoznavalcc si ti?«
»Imate prav,« jo rekel skesano, »saj gre vendar tucli moja h glavarju.«
»Ako bi tudi župan trpel,« je dejal Malinov s povdarkom, »to ni nobena goljufija, ampak za križ. za znamenje rešitve.«
»Bos jo.« jo odvrnil Sekirski s pre« pričanjem, »a krivica, katero bo trpel, šteta mu bo tam v zaslugo.«
»Prav imate, Mihael. -
X.
Drugi dan zgodaj zjutraj jc pripravil Šelog voz, priredil pripravne sedeže, nakrmil in napojil konje, da hi so odpeljal z ženo in z ono sosedini k okrajnemu glavarju.
Ko jo pogledal iz hleva, jo zapazil, da njegova žtma gre vun skozi vrata, in jo vpraša začudeno:
»Vikta, kam pa?«
»Imam važen opravek, vrnem se takoj,« in jo naglo odšla.
»Z ženskami jo vedno tako,« mr-tnral je nezadovoljno, »da le zaprežeš I in se hočeš odpeljati, pa gre k botrici. <
LISTEK.
Uporniki.
Poljski spisal Ar tur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L e n a r d.
(Dalje.)
Stražnik je stopil na stran začuden, da ga tako glasno opominja, Malinov jc pa stoje pri konjih vprašal djaka:
»Koga pa danes lovite?«
»Pravijo, da jc v gozdu kontra-banda,« je odvrnil djak v zadregi.
»Morebiti, da. jc, le iščite jo.«
»Išče, česar nikdo ni zgubil,« se je nasmejal Šelog in položil sveženj suhljadi na voz.
»Če nisem našel danes, najdeni jutri,« in djak je pogledal nanje z nepri-tajeno jezo.
»Menda gumb,« jc zaklical Marcelek.
»Ah, tudi ti, kača, grizeš?« je zakričal djak in skočil, da bi ga udaril.
Marcelek ni čakal djaka. ampak vrgel je celo naročje suhljadi, katero je nabral v naglici obenem z mahom in zemljo, napadovalcu na glavo.
Djaku je padla kapa, stresal jo z glavo, brisal oči, zemlja pa in iglovje
sc mu jc vsulo 110 koži za srajco. Posi-ncl jc od jeze, klel z najgršimi izrazi, a njegove kretnjo, s katerimi so jo hotel iznebiti ostankov suhljadi. so pri vseh navzočih izzvale glasen smeh. Hotel so je vreči še enkrat na Marcelka, toda opazil je, da ti, ki so prišli z njim, 110 kažejo volje, da bi mu prišli na pomoč v tem boju. Zadovoljil so je torej s kletvijo in z grožnjo prihodnjega maščevanja.
»Seveda, čo bi svinja imela roge, so je pošalil Marcelek.
Podčastniku je bilo tega dovolj in je zaklical:
»Dovolj imam gozdnega
zraka, poglejte peljali.
drugič pa, Fjodor Pjotrovič, dobro, prodno nas boste kam Zapomnite si!«
Obrnil se je in so počasi vas. drugi pa za. njim.
Sekirski je držal besedo in drugega dno zjutraj jo takoj predložil županu prošnjo, katero jo napisal Bal, podpisalo pa dvajset gospodarjev, cla je treba kažipota ob poti proti Červonki, in dobil jc od župana potrdilo, cla je. res treba kakšnega znamenja, ki naj bi stalo z dovoljenjem Malinovega na njegovem svetu.
Ko je pritiskal pečal, je prišel županu nek pomislek in pogledal jo Se-kirskemu v oči:
javnost našemu vabilu in se udeleži socialne konference.
Da je tako zborovanje potrebno, izhaja iz dejstva, da je možno lc na takem zborovanju zbrati cclokupno slovensko dijaštvo iz vseh vseučiliških mest. Prireditev samo pa narekuje predvsem mizerija, v kateri se nahaja slovensko dijaštvo, narekuje ga dejstvo, da so blagajne naših podpornih društev prazne, da prihaja vedno več dijaštva v vseučiliška mesta in da narašča draginja od leta do leta ter postaja tako dijaško socialno vprašanje vedno bolj pereče. In končno nas vede k temu koraku dejstvo, da se pa žc prav ničesar ne stori pri nas nc od dijaštva, ne od strani slovenske javnosti, da bi se skušala omejiti naraščajoča proletarizacija slovenskega dijaštva. Dijaštvo je pri nas popolnoma prepuščeno svoji usodi. Če sc pa omeni dijaška mizerija, se odpravi vsiljivec navadno z odgovorom, polnim cinizma in sarkazma: »Jaz sem tudi stradal.« Iz takih nazorov, ki jih ima pri nas velik del slovenske inteligence o dijaškem socialnem vprašanju, govori na eni strani zakrknjenost, ki jo mora zapustiti v mladem človeku visokošolska beračija, iz njih pa govori tudi oni fatalizem, ki se vdaja v »ne-odvračljivo« zlo stradanja, fatalizem, ki je mnenja, da je slovenski študent od nekdaj stradal in da bode stradal i v bodoče; zato ga prepuščajmo njegovi usodi. Da, najdejo se celo nazori, da visokošolska mizerija celo dobro vpliva na mladega človeka, ker ona ga utrjuje in vzgaja značaje. S takimi nazori mora pač slovensko dijaštvo enkrat prav pošteno pomesti. Treba, da enkrat spozna slovenska javnost in tudi dijaštvo samo, kake izgube pomenja za nas Slovence večna skrb za kruh pri mladem človeku, ki mora naporno duševno delati.
Edino, kar se pri nas danes stori za slovenskega dijaka, so podporna, društva. V beračenju in razdeljevanju miloščine, ob katerih v mnogih slučajih ni možno nc živeti, ne umreti, obstoja pri nas skoro celo delo na dijaško-socialnem polju.
Tovariši, dijaška socialna konferenca je klic samopomoči, je klic odpora proti neznosnim razmeram! Ako se sami ne po-primemo dela, od zunaj nc pride, kakor uče vse izkušnje zadnjih let, Pričakujemo vsled tega obilne udeležbe zlasti od vaše strani!
NB! Natančnejši program zborovanja objavimo v prihodnjih dneh. V slučaju, da bi želel ta ali oni tovariš za one dni brezplačno prenočišče, naj to naznani, kot daje vse natančnejše informacije o socialni konferenci M. R. Lemcž, Slovenska Bistrica, Štajersko.
Odsek za dijaško socialno konferenco v »O. V. P. O.«
Balkanski dogodki.
TURŠKO-BULGARSKA POGAJANJA.
Pariz, 11. septembra. Iz Carigrada se poroča: Turški delegati so v včerajšnji seji predlagali sledečo novo turško-bulgarsko obmejno črto: Enos — reka Marica—Liile Burgas, od tu proti zahodu do neke točke pri Šamani, vzhodno od Ortakoja, ki ostane bulgarski, nato severno-vzhodno do Svilena in do neke točke med tem krajem in Kadikojem. Končno se obrne meja naravnost do neke še nedoločene točke ob morju, tako da ostane Lozengrad turški.
London, 11. septembra. Neobvezna pogajanja mirovnih delegatov so razprave pospešila. Če bodo sofijske inštrukcije
Slabe voljo jc prižgal pipo, ker ni maral prijeti za delo pred odhodom, ter je kadil, ogledaval voz, poskušal, če je sedež dobro pritrjen, čc so vajeti močni, medtem so se odprla vrata koče in majhna deklica s kodrastimi plavi-mi lasmi, v srajčki in spodnjem krilcu, bosa. sc jc prikazala na pragu, si otipala zaspano oči z ročicama in za klimi a :
»Ate, kje so pa mama?«
»Šla je nekam na zabavo,« jc odvrnil jezno, ko jc pa pogledal na otroka, je postal takoj ginjen in jc nadaljeval z nasmehom: »Ali si se naspala, ti mala zaspanka?«
»Kako so bo človek naspal? Spat sem šla pozno, vstati jc treba zgoraj,« je rekla resno.
»In gotovo si so zdelala celi dan,« sc jo nasmejal veselo.
■>0 jej, dela pa no zmanjka.«
Hm, ako si takšna gospodinja, naša Marcelka, mi pa daj zajtrk.«
»Takoj,« jo zaklicala veselo, samo da se umijem in oblečeni po človeško,« in zginila jc v veži.
Šol jo za njo v izbo, kjer jc bilo šc, zaduhlo od noči, odprl okno in pogledal na dveletnega sinčka Androjčka, ki je spal na materini postelji.
Muhe so obsedle polni obrazček otroka, ki jih jo odganjal v spanju ma-jaje z glavico.
(Dalje.)
ugodne, je mogoče, da se šc danes med Turčijo in Bulgarijo sklene mir. (?) Narodno vprašanje se je načelno rešilo. Turki zahtevajo versko svobodo in državljanske pravice za mohamedance v pokrajinah, ki pripadajo Bulgariji in končno petletni rok, v katerem naj bi se Turki v novih bulgarskih pokrajinah odločili o bodočem državljanstvu. Bulgari so voljni pripoznati 20 km-pas okolu Odrina onkraj Marice, Dimotika pa najbržc ne ostane turška.
MIR MED GRČIJO IN TURČIJO.
Dunaj, 11. septembra. Kakor se v diplomatičnih krogih trdi, se te dni perfek-cionira mir med Grško in Turčijo, ker so pogajanja zdaj že zaključena.
SRBI IN ČRNOGORCI.
Cetinje, 11. septembra Trdi se, da tvori glavno oviro glede na srbsko-črno-gorska obmejna pogajanja zahteva Srbov, da dajo Srbom v najem za odstopivša ozemlja pristanišče Bar, kar je Črnagora odklonila, češ da je Bar že oddan v najem laškim koncesionarjem in da Črnagora ne more ugoditi želji Srbov ter laškim koncesionarjem odtegniti koncesijo.
SRBI OBSODILI NA SMRT IN USMRTILI VEČ ALBANSKIH VELJAKOV.
Dunaj, 11. septembra. Albanska korespondenca poroča iz Djakovice: Srbi so več albanskih glavarjev in 18 Malisorov radi punta prijeli, jih obsodili na smrt in usmrtili. V vasi Tarova so ponoči štiri sinove uglednega Albanca Bekeš v domači hiši radi protisrbske agitacije aretirali, jih zato na smrt obsodili in usmrtili.
IZJEMNE POSTAVE V RUMUNIJI PODALJŠANE.
Bukarešt, 11. septembra. Ker so radi kolere morali vojake opazovati, se veliko čet pozneje demobilizira, kakor so prvotno sodili. Pričakujejo, da izide dekret justič-nega ministrstva, s katerim se podaljšajo izredne postave za en mesec. Prepoved za izvoz živine in živalskih produktov se je odpravila.
FRANCIJA IN GRŠKA.
Pariz, 11. septembra. »Agence Havas« poroča: Zunanji minister Pichon je zaslišal danes dopoldne grškega poslanika Roma-nonesa, ki mu je izročil brzojavko grške vlade, ki izvaja, da se Grška predobro zaveda, kar dolguje Franciji in da hoče vse ukreniti, da se vsako nesporazumljenje odstrani. Venizelos se vrne danes v Atene in pričakujejo njegove izjave.
Berolin, 11. septembra. Zdaj sc je šele doznalo, da jc cesar Viljem izročil maršal-sko palico grškemu kralju Konstantinu žc na anhaltskem kolodvoru, ko so bili samo princi in generali navzoči. Cesar in kralj sta govorila že tu govore, ki naj bi se bili šele v Potsdamu govorili in so ministri za vsebino govorov izvedeli šele bodoči dan,
BERCHTOLD NE ODSTOPI.
Dunaj, 11. septembra. »Fremdenblatt« piše: Z avtoritativne strani smo pooblaščeni izjaviti, da so popolnoma neutemeljene govorice, ki so tudi zašle v časopisje, da v kratkem grof Berchtold odstopi,
BUREN SHOD RADI REGNIKOLOV V MILANU.
Milan, 11. septembra. Republikanci so sklicali v ljudsko gledališče shod, da protestirajo proti znanim odlokom tržaškega namestništva. Shoda se je do 600 oseb udeležilo, med njimi tudi veliko socialnih demokratov. Poslanec Cappa je primerjal, kako da se postopa v Avstriji z Italijani in z drugimi narodi, nato je pa ostro tro-zvezo napadal. Poslanec Chiesa je nato naglašal, da sc z odloki tržaškega namestništva krši mednarodno ljudsko pravo in delovna pogodba. Naglašal jc, da morajo republikanci radi tržaških odlokov voditi protestno gibanje, ker da so socialni demokrati vdinjani vladi. Govorila sta še dva v Milanu naseljena Tržačana: en republikanec in en socialni demokrat, Repu-| blikanec je strašno napadal odloke trža-j škega namestništva, socialni demokrat jc i pa napadal iredento, a so ga prekričali in | nastal jc tak trušč, da niso mogli naprej zborovati. Na cesti je došlo do manjših spopadov med republikanci in socialnimi demokrati. Nasprotnike so končno kara-binijerji razpodili,
NOVA SPRAVNA POGAJANJA MED ČEHI IN NEMCI.
Praga, 11. septembra. Prager Tag-blalt« poroča, da uvede vlada nova spravna pogajanja med Čehi in Nemci koncem septembra ali pa začetkom oktobra. Vodil jih nc bo Thun, marveč ministrski predsednik grof Stiirgkh; pogajanj se pa udeležita tudi notranji minister Hcinold in namestnik knez Thun.
NEMŠKI CESAR NE OBIŠČE LONDONA.
Monakovo, 11. septembra. Nasproti poročilom angleškega časopisja, da nemški cesar Viljem šc to jesen obišče London, se z avtoritativne strani določno izjavlja, da ta poročila niso isliuila. Izključeno pa ni, da obišče nemški cesar avstrij-
skega prestolonaslednika že koncem septembra ali pa začetkom oktobra in ne šele začetkom zime, kakor se je prvotno nameravalo.
JAPONCI NA KITAJSKEM VOJAKE IZKRCALI.
Tokio, 11. septembra. Japonci so izkrcali vojake v obrambo svojih trgovin v Nankinu.
KOLERA NA OGRSKEM, V BOSNI, SRBIJI, RUMUNIJI IN V CARIGRADU.
Budimpešta, 11. septembra. Državni tajnik notranjega ministrstva Emil Hor-wath je izjavil, da jc na azijski koleri dozdaj obolelo v Budimpešti 7 oseb.
Budimpešta, 11. septembra. Mestni višji fizik jc izjavil, da se je danes prijavilo 200 obolenj na koleri, med katerimi jc dejansko 25 slučajev azijske kolere.
Sarajevo, 11. septembra. V Tuzli je danes obolela ena oseba na koleri; v Lu-kovci je obolel na koleri neki delavec, ki je pripotoval iz Slavonije. V okraju Brcko je 15 oseb bolnih na koleri; v Šamcu je ena oseba bolna na koleri, v okraju Belona jc tudi ena oseba na koleri obolela.
Belgrad, 11. septembra. Statistika o koleri zadnjih osem dni za Srbijo slove: Odkar jc kolera izbruhnila, jc obolelo za kolero 1224 oseb, ozdravelo 370, umrlo 277, bolnikov na koleri je še 577.
Bukarešt, 11. septembra. (Agence Tc-Iegraphique Roumane.) Stanje kolere je, odkar je izbruhnila, sledeče: 1555 bolnikov, 661 smrtnih slučajev, 159 obolenj. V bolniškem stanju ostane 735 oseb; vojakov je umrlo 79.
Carigrad, 11. septembra. Od 5. avgusta do 6. septembra je obolelo v Carigradu za kolero 22 oseb, 12 jih je umrlo.
AEROPLAN POVZROČIL STRAŠNO NESREČO.
Koblenc, 11. septembra. V manevrskem ozemlju 16. armadnega zbora v Hunsrucku se je dvignil vojaški aeroplan, da rekognoscira. Komaj se je dvignil aparat 15 metrov od tal, jc motor odpovedal. Poročnik Schneider, ki je vodil aeroplan, sc je zato spustil doli, a močan vetrov sunek jc povzročil, da sc jc aeroplan vozil nad glavami gledalcev. Propeler je zadel na glavi orožniškega stražmojstra Pavla Schmidta, ki je bil takoj mrtev; enemu kmetu jc propeler odtrgal glavo; eno žensko in enega otroka je propeler popolnoma razmesaril; dve osebi sta smrtnonevarno ranjeni; več ali manj ranjenih je 15 oseb; aeroplan sam jc le neznatno poškodovan; letalcema poročnikoma Schneiderju in von Teuberju se ni nič zgodilo.
Dnevne novice.
-j- Shodi S. L. S. v Beli Krajini, in
sicer v nedeljo v Metli k i, v ponedeljek v Črnomlju in na K r v a v č j c m vrhu so se izvrstno obnesli. Vodil je shode poslanec Matjašič, poročilo pa podal državni poslanec Jarc. Možje, ki so se povsod zbrali v velikem številu, so izrekli soglasno zaupanje poslancem in S. L. S.
-f- Protialkoholna zveza Sveta vojska z vsakim dnem svoj delokrog bolj razširja. Samo iz Kranjske je pri njej učlanjenih nad 10.000 udov, med temi 4000 odraslih. Treznostna misel je pognala svoje kali žc med narodom samim, in to v veliki meri v vinskih okrajih in sadonosnih občinah, kjer se največ žganja nakuha. Posebno živahno pa postaja to gibanje mecl brati Hrvati. Hrvaški akademiki štejejo danes 100 popolnih abstinentov. In kako ne. Saj jc to uadstrankarski boj, vreden podpore slehernega človeka, ker stoji edino lc na temelju ljubezni do bližnjega brez razlike političnega mišljenja, v blagor posameznika in srečo celega naroda. Napredek treznostnega gibanja bo začetek rešitve socialnega zla med nami. Želeti bi bilo, da bi to gibanje našlo šc več prijateljev in to posebno med našo svetno inteligenco. Ljudstvu je treba tudi v tem pogledu izobrazbe, poduka o sadni uporabi, raznem konserviranju, izdelovanju zdravih brezalkoholnih pijač itd. Za vse to je pa treba moralne in gmotne podpore. A žal, da treznostna akcija tega na celi črti pogreša. — Zvezino pisarno — kjer se nahaja mala protialkoholna razstava — sta predvčerajšnjim in danes dopoldne počastila s svojim obiskom prevzv. g. knezoškof dr. Mahnič ter preč. g. monsignor Pifferi, rektor bazilike sv. Petra v Rimu. Oba sta se pohvalno izrazila o vodstvu in organizaciji sami.
—	Novo postajališče Dobravice na belokranjski železnici jc dovoljeno po prizadevanju poslanca Jarca. Postajališče bo dobro došlo zlasti podobčini Dobravice in občinam Črešnjevec in Lokvica, zlasti še, ko bo popravljena dovozna pot. Tudi za postajališče Otavec je upati ugodne rešitve.
—	Novi mest čez Krko pri Valti vasi in Straži bo kolavdiran od 18. do 20. septembra, 21. septembra ob treh popoldne ga pa bo blagoslovil prevzvišeni gospod knezoškof Jeglič in bo potem izročen pro-
metu. Most dela v vsakem oziru čast teh' nikom deželnega odbora.
—	Na progi Metlika—Črnomelj ž«
žvižga lokomotiva. Gosp. Lončarič bo izmed vseh podjetnikov prvi gotov s svojim .delom, bržkone že do 1. novembra.
—	Uravnava Sore. Preteklo nedeljo je
zborovalo v Sori ogromno število mož, ki so prizadeti in interesirani ob tej veliki zgradbi. Zborovalcem jc pojasnil g. nad-svetnik Zbrizaj stališče in sc je splošno sklenilo, da naj deželni odbor gradi Soro v lastni režiji, da bo dober del zaslužka ostal doma. Ta sklep obvelja in še to zimo začno z nabavo materijaia in vožnjo.
—	Cvetlični dan slovenske sokol« ske Zveze. V nedeljo, dne 14. septembra, o priliki petdesetletnice obstoja Sokola v Ljubljani priredi slovenska sokolska Zveza splošno nabiranje po vsem Slovenskem na ta način, da bodo Sokolice prodajalo, in usiljevale cvetje. D o 1 ž n o s it. v s a c e g a somišljenika Š. L. S. jo, da popoln o-m a preži r a to prireditev .in odkloni v s a k o r š n o vsiljevali j o. Vrhu toga >i pa tudi poklicajmo v spomin za (rije dneve, ka ko so liberalci nastopali proti našim prireditvam in na kak grd način vodno blatijo S. L. S. in njeno somišljenike.
—	Iz šolske službe. Začasna učiteljica v Cirkljah jo postala Frančiška Urban ei č. Definitivna učiteljica na ljubljanski mostni Srazrodni nemški dekliški šoli Elizabeta. Trenz je imenovana zo definitivno učiteljico na mostni dekliški šoli v Bolcanu.
-— Sneg je pobelil dne 10. t. m. Karavanke in Julijske alpo nad 1200 m visoko.
—	Kolesarska dirka. V nedeljo, 14. septembra, priredi kolesarsko društvo »Ilirija« dirko za klubovo prvenstvo po državni cesti iz Ljubljane v Logatec in nazaj, in sicer v času od 2. do pol 6. uro popoldne. I)a se izogne nc-prilikam ali pa celo nesrečam, se občinstvo, osobito pa vozniki opozarjajo, da sc natančno ravnajo po predpisih ces*nega zakona (hoja, vožnja po levi strani, prehitevanje na desno). Prireditelji so preskrbeli zadostno število rediteljev, ki bodo na vseh važnih križiščih in ovinkih pazili na red.
—	Opustitev davčnih uradov. Fin. ministrstvo namerava opustiti več davčnih uradov. Na Tirolskem so že šost davkarij opustili. Davki se vedno bolj po poštni hranilnici vplačujejo, kar seveda delo po davkarijah olajšuje. Kakor poroča »Laibacher Zeitung«, so na Kranjskem nameravajo opustiti davkarije v Ilirski Bistrici, Kranjski gori in v Tržiču.
—	Kontrolni shodi tudi letos od-« padejo.
—	Iz Ribnice. V »Slovencu« z dne 6. septembra 1913, št. 205, je nekdo stavil več vprašanj, zadevajoč terjatve članom pogoditvenega društva za užitninski davek okraja Ribnice. Primoran sem stvar javno pojasniti. Do leta 1911. jc bilo društvo pogojeno za 27.000 K državnega davka in od tega 40 ri deželne naklade. Za leto 1911. jc pa dežela podražila užitnino za 3000 K, torej na 30.000 K, Kljub temu se je dru-štvo pogodilo tudi za to svoto, misleč da bo tudi s to svoto izhajalo. Znano mi je, da so skorej vsa pogoditvena društva na Kranjskem z deželo vred imela to leto izdatne izgube vsled podraženja vina in tudi denarne krize. To je zadelo tudi naše društvo. Jaz sem prevzel dne 1. aprila 1903 po umrlem načelniku gospodu Francetu Podboju v Ribnici načelstvo. Kakor on, tako sem tudi jaz vodil čisto natančno račune in nobeden se ni pritoževal, pač pa hvalil pošteno vodstvo, dokler so se delili čisti dobički. Sedaj pa, ko ni dobička, hočejo nekateri, mogoče da ne prizadeti člani — mene v nekako slabo luč postaviti, kar sc jim pa ne bo posrečilo. Na stavljena vprašanja ne bom tukaj odgovarjal, temveč svetujem vsakemu prizadetemu, da pride k meni knjige in priloge pregledat in odgovor bo imel na vsa stavljena vprašanja. Le na eno vprašanje odgovarjam, in sicer na: 9. Zakaj ni načelnik takoj izterjal izgube? — Ko sc je letni račun zaključil, pokazala se je znatna izguba. Načelnik se je posvetoval z več člani, kaj je za storiti. Dogovorjeno je bilo prositi c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani za povrnitev izgube. To nam jc nasvetovalo obrniti se neposredno na c. kr. finančno ministrstvo. Vložili smo potem prošnjo na c. kr. finančno ministrstvo in prošnji priložili vse račune v prepisih, poverjenih po c. kr. okrajnem sodišču v Ribnici. Prošnja nam je bila dvakrat vrnjena s pripombo, da se za take stvari denar nc povračuje. Prosili smo potem enega nam naklonjenega gospoda državnega poslanca, ki je osebno vložil našo prošnjo pri c. kr. finančnem ministrstvu in sc za nas tako potegnil, da smo letos tisti čas, kakor dežela 80.000 kron, tudi mi de-
j bili povrnjeno lepo svoto 4000 kron. Vsled I tega je popolnoma neopravičeno nični ' predbacivati počasnost in nepremišljenost, ! kajti z moit> orcmišljenostio sem lc pridobil
E»o gospodu državnem poslancu prizadetim epo svoto 4000 kron. Prosili smo potem tudi visoki deželni odbor kranjski, da bi nam blagovolil tako kakor država povrniti nekoliko vplačane deželne naklade, ki nas je pa z našo prošnjo zavrnil. Oni člani, kateri so izračunali, koliko manj so užit-nine v letu 1911. od prejšnjih let plačali, so mi rekli, da so mislili, da bo veliko vec izgube za poravnati, kakor sc je zdaj izkazalo. Omenim še, da je na terjatvah, ki so jih prizadeti člani dobili, natančno natisnjeno, da je vsakemu prizadetemu dovoljen vpogled v račune, torej naj svojo dolžnost storijo in prepričan sem, da bo pri njih vsak sum odpadel. Od onih članov pa, ki sc mogoče ne bi dobilo povračilo, je edinole Kari Pakiž iz Podgorc pri So-dražici, kojemu je vse posestvo prodano in ki je z družino vred odšel v Ameriko. »— Načelnik.
—	Umrl je v Cerkljah pri Kranju dne 11. septembra ondotni mežnar Anton Koš-njek, star 58 let, ki je opravljal službo mež-narja pri farni cerkvi vestno in marljivo nad 35 let.
—	Tečaj za razstreljevanje zemlje v Cerkljah na Gorenjskem, ki ga je vodil inštruktor g. Humek dne 9. septembra, se jc dobro obnesel. Udcležcnci so sledili pozorno zanimivemu predavanju. Šc bolj pa jih je zanimalo praktično poizkuševanje dinamona. To je vam neslo štore naokrog! Ne dvomimo, da bi ostala vsa prireditev brezuspešna. Za rahljanje sadovnjakov, za napravo drevesnih jam, kakor za razbijanje šotorov se bode v tem okolišu gotovo rabilo to razstreljivo. Izrekamo zahvalo vsem činiteljem, ki so nas za boljše izrab-ljevanje zemlje navdušili s tem tečajem,
—	Pekovski pomočniki v Zagrebu so te dni mojstrom poslali spomenico, v kateri stavijo podrobne zahteve za izboljšanje službenih razmer. Ako mojstri do 15. t. m. ne ugodijo zahtevam spomenice, bodo pomočniki začeli štrajk. Dosedaj pogajanja niso imela uspeha.
—	Tujci na zagrebškem zboru.
Za časa jesenskega zbora (od 15. avg. do 8. septembra) je prišlo v Zagreb 4001 tujec, od teh 2800 iz hrvaških pokrajin, 1201 oseba pa iz drugih dežel.
—	Zagrebško mestno aprovizacijo Je prišel proučit ljubljanski mestni tržni nadzornik Adolf Ribnikar.
—	Reorganizacija zagrebške policije bo prvo delo novega policijskega načelnika pl. Mraoviča. Pred vsem se nabavi 20 koles za policijsko službo.
—	Novo cerkev sv. Blaža v Zagrebu so v notranjščini že začeli beliti. Tekom tedna postavijo okno na kupoli, ostala okna sc po za sedaj narode samo začasno, ker bodo slikana cerkvena okna izvršili polagoma domači umetniki. V pozni jeseni se bo začelo s tlakanjem cerkve. Ključavničarska jn mizarska dela so domala končana. Prihodnji mesec postavijo začasne oltarje in se bo služba božja začetkom zime žc vršila v novi cerkvi.
—	Krapinske toplice je posotilo do 6. septembra 4730 kopališčnih gostov.
Razne slvari.
Zastrupil se je v nekem solnograškcm Iiotelu lekarnar Frank iz Inomosta.
Samoumor župana. V gališkem mc-stecu Czortkow se jc ustrelil tamošnji župan lekarnar Noss. Vzrok neznan.
Svetovni rekord nemškega letalca. 11. t. m. ob 6. zjutraj sc je letalec Faller dvignil v Freiburgu in ob tri četrt na 7. uro pristal na 1400 metrov visokem Feldbergu. S tem je Faller postavil nov svetovni rekord.
Z bajonetom zaboden. V okolici Mo-ravskih Orlic so sc v gostilni stepli fantje. Med njimi sc je nahajal na dopustu bivajoči infanterist Dlugos iz I. pešpolka v Krakovu. Med pretepom je eden fantov vojaku izdrl bajonet in z njim zabodel delavca Jožefa Wolka, ki sc je takoj mrtev zgrudil.
Strokovni tečaji za občinske redarje.
Na zborovanju državne policije v Opavi je bil med drugim sprejel predlog, da se tudi za občinske redarje uvedejo strokovni tečaji, kakor se že prirejajo za državno policijo in orožništvo. Stvar naj bi podpirala država. V šlezkem deželnem odboru so žc sestavili učni načrt za take tečaje in proračun stroškov.
Cesar Viljem v avstrijski šleziji. Vsled povabila šlezkega deželnega predsednika grofa Larisch-Monnicha sc cesar Viljem 14. septembra pripelje na Larischcv grad Solza pri Karvvinu, da sc udeleži lova na fazane. 16. t. m. se Viljem z avtomobilom zopet odpelje in bo mimogrede obiskal poslanika kneza Lichnovskega. Varnostne odredbe so se poverile policiji v Morav-skih Orlicah.
Kaznjenci zadavili tovariša. V kutal-ski kaznilnici na Ruskem Poljskem so jetniki zadavili bivšega pomočnika generala Tolmaczeva, ki je bil obsojen radi pone-ycrjcnja 170.000 rubljev.
Nova justična palača v Pragi. Češka Union banka je ponudila justičnemu ministru Hochenburgerju ob njegovem obisku v Pragi, da zgradi na mestu sedanjega plemiškega gospejnega samostana novo justično palačo proti temu, da ji vlada prepusti veliki kompleks stare justične palače. Plemiški gospejni samostan si postavi novo palačo v bližini Claryjcvega zavoda za slepce na Mali strani.
Borzo za kupčijo z dekleti je na podlagi zaupnega naznanila odkrila varšavska policija v nekem tamošnjem hotelu. Na borzi so se zbirali kupčevalci s človeškim mesom s celega sveta. Policija jih je veliko število zasačila in našla pri njih nad 70.000 rubljev, ki so bili namenjeni za v blagom.
Moško truplo brez glave so našli v gozdu grofa Spee pri Diisseldorfu. Kdo je izvršil zločin in kdo je bil umorjen, še ni dognano. Najbrže gre za roparski umor.
Umor v cerkvi. V Kleparowu v lvov-ski okolici je delavec Rybak v cerkvi ustrelil neko sosedo, s katero sta že dolgo časa živela v sovraštvu in ga je ista pri cerkvenih vratih začela glasno zmerjali. Rybak se je sam javil oblasti.
Tragična smrt krakovskega odvetnika. 10. t. m. je ugledni krakovski odvetnik dr. R. pl. Iskrzycki urejeval potni kovčeg, da bi se peljal v Zakopane k svoji ženi. Ko je polagal v kovčeg revolver, se je ta nenadoma izprožil in krogla jc odvetnika pogodila v srce, da je bil v hipu mrtev.
Tragedija v kopališču, V gališkem kopališču Ciechocinek se jo veleposestnik Vladimir Jachoritow seznanil s hčerjo varšavskega trgovca Kotowskc-ga, a jo kmalu zapustil. Prevaljeno dekle je nato izvršilo samoumor. Dne 10. t. m. je dekličin brat. na promenadi ustrelil zapeljivca. včeraj so pa truplo mladega maščevalca potegnili iz Visle.
Vezuv se pripravlja. Dne 10. I. m. sla sc vulkanologa profesorja Stolz in Jakob v družbi s profesorjem observatorija l)a Vezuvu dr. Melladrom napotila v žrelo Vezuva. Pot v globino jc bila silno nevarna, ker sc s sten neprestano trga kamenje in pada nizdol. Profesorji so ostali v žrelu nad 8 ur in napravili mnogo interesantnih barometrič-nih, termometričnih, fotografičnih in vulkanologičnih beležk. Med drugim so dognali, tla so se vulkanska žrela zelo pomnožila in da je količina kvišku pro-dirajočih plinov jako intenzivna. Zra-čunali so, da vlada na dnu ognjenika vročina čez 300 stopinj. Iz vsega se da sklepati, da bo Vezuv v kratkem zopet začel močneje delovati.
Nesreča s smodnikom. V Goraždi v Bosni jc hotel neki vojak pokazati, kako smodnik razpuhne. Pri tem sc je vsled neprevidnosti vžgalo 10 kg smodnika. Trije otroci so bili težko poškodovani in jc /letni sinček narednika Brandorja že umrl.
KNJIGE DRUŽBE SV. MOHORJA.
Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1913. Udje prejmejo letcš naslednji književni dar:
1.	Koledar za leto 1914.
2.	Pravljice.
3.	Mlada Breda.
4.	Zgodovina slovenskega naroda, 3. zvezek.
5.	V tem znamenju boš zmagal.
6.	Krščanska mati (molitvenik).
Kdor jc doplačal 60 vinarjev za broširan, oziroma 1 krono za vezan izvod, prejme:
Z o r i s 1 a v a.
Družba sc bo potrudila, da prejmejo častiti udje knjige kolikor mogoče hitro.
Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti d e k a n i j i ali župniji, v kateri sc je vpisal.
Na poznejše izpremembe stanovališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati.
Cenjene gospode poverjenike nujno prosimo, naj po prejemu >^aviza« pošljejo takoj po knjige na železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročajo družbi samo zamudo in nepotrebnih stroškov. Vsem čč. gg. poverjenikom, ki prejmejo po železnici po več zabojev, vljudno naznanjamo, da sc nahaja zapisnik udov vedno v zaboju z najnižjo številko.
Vsakemu zavoju so tudi priložene vpi-sovalne pole in potrdilni listki za prihodnje leto.
Stroške, katere so imeli čč. gg. poverjeniki za odposlatcv denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti.
One čč. gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, naj č i m p r e j e pošljejo po-nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepo-trebnega prostora.
Mnhnriani I 0b sprejemu družbenih mUllUljUUl! knjig darujte po dese-tlnki »Slovenski Straži«H	■ =
ljubljanske novice.
. lj Odličen gost iz Rima. Včeraj, dno 11. septembra, jc došel v Ljubljano na svojem potovanju gospod mon-signor Piffcrj, drugi rektor cerkve sv. Petra v Rimu. Ogledal si je vse katoliške naprave v našem mestu. Zlasti sc je zanimal za katoliški tisk. Ogledal si je vse prostore v naši tiskarni, ab-stinenčno pisarno iu gostilno. Ljudski dom, Zadružno zvezo itd. Izrekel jc jako laskavo sodbo o vseh napravah in sc je naravnost čudil velikanskemu napredku katoliške organizacije na Kranjskem.
lj V uršulinskih dekliških šolah, to jc v uršulinskem učiteljišču, v notranji pet-razredni ljudski in trirazredni meščanski šoli, v vnanji petrazredni ljudski in trirazredni meščanski šoli in v otroškem vrtcu se prične šolsko leto 1913./14. dne 16. septembra s slovesno sv. mašo v čast Svetemu Duhu. — Vse uršulinske šole imajo pravico javnosti. V vnanjo petraz-redno ljudsko šolo in v trirazredno meščansko šolo se sprejemajo vse učenke brezplačno. — Vpisovalo se bode dne 13. in 15. septembra od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne; v nedeljo, dne 14. septembra pa lc ocl 8. do 12. ure dopoldne, in sicer za uršulinsko učiteljišče, notranjo petrazredno ljudsko in trirazredno meščansko šolo in za otroški | vrtec v uršulinskem samostanu, Kongresni trg št. 18, in za vnanjo petrazredno ljudsko šolo in trirazredno meščansko šolo v uršulinskem samostanu, Kongresni trg štev. 17.
lj Opozorilo. Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke na 1 V. slovensko d e š k o l j u d s k o šolo n a Prulah, se opozarjajo, da je vsled kanalizačnih del dohod k šoli c d i n o 1 e m o g o č s K a r1 o v šk c cestc čez P r i v o z. V nekaj dneh pa bodo kanalizačna dela pri Marijinem kopališču končana in potem bo dohod prost tudi preko Prul.
lj V proslavo zmaoe sv. križa priredi Šentjakobsko prosvetno društvo slavnostno predstavo na praznik Povišanja sv. križa v nedeljo, dne li. septembra, v Ljudskem domu. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Na sporedu jc: 1. Potjo več jugoslovanskih narodnih pesmi, ki jih poje društveni meščanski zbor. 2. »Krst pri Savici«, dramatični prizor po dr. Prešernu. 3, Silvin Sar-d en kova »Skrivnotsna zaroka«. Igra v štirih dejanjih. Vstopnice se dobe vsak večer v društvu in na dan predstave pri blagajni.
lj V deželnem gledališču priredi gospod Milan Skrbinšek v nedeljo, dne H. I. ni.. •/. nekaterimi bivšimi člani slovenskega gledališča predstavo. Igrale sc bodo tri enodejanke. Efektna tragedija »Nihilistka«, zanimiva in zabavna groteska »Maska satana« in Etbin Kristanova burka »Kdo jc blazen?« Začetek ob 8. uri zvečer. Predprodaja vstopnic v trafiki gospe šešarkove v Šelenburgovi ulici.
lj Ljubljanski gostilničarji so doživeli neljubo blamažo. Odstraniti morajo sledeče listke: »Cena cigaram in cigaretam je po c. kr. tarifu, za postrežbo pa se daje po 1 vinar od cigarete in 2 vinarja ocl cigare«. Listki so bili izdani ocl gostilničar-ske zadruge. Načelstvo zadruge naj se v prihodnje preje informira pri finančni oblasti, predno izda take listke. Gg. gostilničarji se opozarjajo, naj te listke odstranijo, ker drugače utegnejo biti občutno kaznovani. Po gostilnah je odposlana finančna straža in odstranja to protizakonito tiskovino.
lj Nekoliko besed o mestnem kopališču »Kolizeji« in njegovem najemniku. Kolikor bolj so bliža najemninska doba najemnika mestnega kopališča g. Grila svojemu koncu, tem ljutej-še napadajo gotovi »vzorvzgojitelji« sedanjega najemnika po tukajšnjih liberalnih listih. Nobeno sredstvo jim ni pregrtlo za dosego njihovih namenov. Pred nekaj dnevi so osumili ti ljudje devet let starega najemnikovega fantička, da je opravil malo porebo skozi okno v klet, konkurenčne gostilne g. Korbarja v Kopališki ulici. Takoj so raztrobili to politično hudodelstvo po liberalnih listih ter očitali očetu tega dečka g. Grilu, da svojo družino vzgaja »klerikalno«. Seveda se jc pozneje dognalo, da jc bilo to grozno politično hudodelsvo izmišljeno z namenom, onemogočiti g. Grila kot najemnika li-beralno-mestnih naprav ter mu odvzeti v prilog izborno situiranemu konkurentu g. Korbarju še oni bori košček kruha, ki ga neobhodno potrebuje za prehranitev svoje družine. Najbrže se jim to nc bo posrečilo. Dovolj velikega kozla je ustrelil ljubljanski magistrat vsled posredovanja občinskega svetnika g. Jakoba Smoleta že s tem. da je podelil g. Korbarju gostilniško koncesijo, ki je lam več kot nepotrebna. Krajevne potrebe za gostilno mi bilo, ker
obstoji komaj deset korakov od novo-otvorjene gostilne žc stara izborna gostilna v »Koleziji«, ki je — nota beno — last ljubljanske mestne občine. S t e m j c 1 j u 1) 1 j a n s k a občina s a-m a sebi p o s k r b c 1 a z a k o n k u-renta in tako znižala za dokajŠnjo najemninsko vrednost lastno podjetje. (1. lvorbar pa tudi (nI bil tako potreben gostilniške obrti, saj vživa on kakor tudi njegova soproga prav lepo pokojnino in sta brez otrok. — Pa naj bi šc vse bilo, ko bi se g. Korbar in njegov adlatus g. Smole s tem zadovoljila in ne preganjala še nadalje g. Grila, koje-ga — mimogrede bodi povedano — zasluga jo, da so jc mestno kopališče dvignilo na ljubljanskim kopališčnim razmeram vsaj kolikortoliko primerno višino in da je tudi s svojo iu svoje družine ljuboznjivostjo in postrežljivostjo pridobil kopališču ugled.
lj S trga. Danes je bilo na trgu 61 košar domačih češpelj, katere so prodajali po 8 do 10 za 2 vinarja. Vipavskega sadja jc bilo pripeljanega na trg 72 škatulj. Živahno je bilo na perutninskem trgu, kjer je bilo na prodaj 240 puranov, ki so se prodajali od 4 do 6 K.
lj Ponesrečil se je včeraj dopoldne uslužbenec okrajne bolniške blagajne Jurij Brozovič, ko sc je peljal na kolesu po Zeleni jami. Padci jc tako nesrečno, da si je poškodoval nogo in ga jc moral prepeljati izvošček domov.
Fine fotograflčne razglednice katoliškega shoda so na razpolago v ..Katoliški Bukvami" no 30 vin., navadne po 20 vin.
Primorske vesli.
p Sankcija vodopravnega zakona goriškega. Cesar je podelil zakonskemu osnutku deželnega zbora goriško-gradi-ščanskega glede vodopravnega zakona najvišjo svojo sankcijo.
p Gratlež jc obiskalo do 10. t. in. 9210 strank s 17.890 osebami.
p Tržaško šolstvu. Ministrstvo za uk in bogočastje jc podržavilo zopet pel učiteljev na Ciril in Metodovih S O l ti. h v Trstu. Velik uspeh tržaških Slovencev to ni vpričo velikanskih dobrot, ki jih uživa par tisoč Nemcev v Trstu. Ali uspeh je vendar, za katerega se imajo zahvaliti tržaški Slovenci svojemu državnozborskemu poslancu. Na Koroškem je pa 100.000 Slovencev, pa nimajo nobene slovenske ljudske šole in jim lete brce od vseh strani. Treba bo naši dunajski delegaciji radikalnosti !
p Oporoka bogate grofice. V Volo-skem jc umrla prošli ieden grofica del Mi-stro, ki jc zapustila občini vse svoje premoženje v znesku 600.000 kron. Njeni italijanski sorodniki, ki morajo gledati glasom njene oporoke skozi prste, pa hočejo njeno poslednjo voljo izpodbiti in dokazujejo, cla jc delala oporoko pod vplivom nekega hrvatskega odvetnika.
p Na SenHiški gori na Tolminskem jc bil dne 10. septembra izvoljen za župana g. Ivan Laliarnar, pristaš S. L. S.
p »Rebulijanci« na Primorskem. V Tržiču in okolici so se za časa volitev v deželni zbor odccpili mnogi volilci z županom dr. Rebullo na čelu ocl italijansko-liberalne stranke in so postopali samostojno. Razjarjeni liberalci so novo konkurenco psovali in so »rebulijancc« dolžili, da so »rebulijansko-klerikalno-slovanski-zgagarji, obenem pa so se nadjali, da bo po volitvah zopet vse v redu. Pa so sc varali, kajti sedaj sc poroča, da so rebulijanci osnovali lednik, ki prične izhajati v Tržiču pod imenom »La Rocca dne 20. septembra.
p Samoumor narednika. Na trdnjavici Monumenti v puljskem vodovju se je ustrelil narednik 6. bataljona saperjev Gratzl. Truplo so prepeljali v Pulj. Za vzroke vojakovega samoumora pa nikdo nc ve.
p Igralkina nezgoda. Na cesti iz Vo-loskcga v Matulje bi se bila v torek skoro ponesrečila znana igralka Klara Kiiry iz Budimpešte. Kiiry se je vozila z avtomobilom v spremstvu četvero gospodov na kolodvor v Matulje, odkoder se je nameravala odpeljati v Trbiž, ko se je vsled pokvarjene pnevmatike avtomobil naenkrat prevrgel. Družba jc prestrašena za-vpila, ker jc žc mislila, da je v jarku; k sreči pa je padel avtomobil za ograjo, vsled česar jc bilo petero potnikov lc neznatno ranjeno, dočim sc jc šofer precej poškodoval.
p Velikanski remorker. V torek popoldne so spustili v Tržiču v morje največji remorker Jadranskega morja. Nova ladja, ki še nima imena, jc last Cosulichevc družbe in bo zamogla s svojo silo (1000 H. P.) in s svojo velikostjo (76 metrov) dirigirati tudi največje parnikc avstro-amerikanske družbe.
p Potepuška dvojica zasačena. Pred par dnevi so zaprli v Opatiji potepuško dvojico, pri kateri so našli mnogo dra-
guljev in zastavnih listkov. Poizvedbe so dognale, da je on neki Franc Kalmar iz Velike Kaniže, ona pa Marija Horvath iz Pečuha; izvedeli so pa tudi, da so bili dragulji ukradeni juvelirju Perqucrju v Parizu.
p Žalosten samoumor meniha. V Obrovcu v Dalmaciji se je zmešalo pravoslavnemu menihu Simeonu Opačiču, vsled česar se jc vrgel v hudournik, ki teče skozi omenjeni kraj. Opačič je običajno živel v Monastirju Krupa in je bil vsled svoje skromnosti in radodarnosti zelo priljubljen. Za njim žaluje ljudstvo kakor za očetom.
p Neprostovoljen povratek. V goriško ječo so spravili Emila Gorkiča radi raznih goljufij, ki jih je bil zagrešil v svojem domačem kraju Bilje, potem pa pobegnil v Aleksandrijo v Egiptu. Mislil je, da bo tam na varnem, a avstro-ogrski konzul ga je poslal v iTrst in policija od tam v Gorico.
Zadnje vesli.
VPRAŠANJE HOHENLOHJEVIH NAREDB.
Trst, 12. septembra. Tukajšnji » Cor-riere Adriatico«, ki ima najboljše zveze z vlado, piše: »Tržaška občina je vložila, kakor znano, na ministrstvo notranjih zadev pritožbo proti namestništvenim odlokom, ker rekurz ni dopusten. Dasiravno nima pritožba nikake moči za odložitev izvršitve namestništvenih odredb, dasiravno bi namestništvo lahko zahtevalo, da se nemudoma izvrše njegove odredbe, hoče le iz same čiste korektnosti počakati odločitve notranjega ministrstva. Nikakega dvoma ni, da se bo ta odločitev glasila enako kakor namestništveni odloki, ker so ti odloki popolnoma utemeljeni v zakonu. Pritožba tržaške občine pa je nasprotno zelo uboga na izdatnih dokazih in ne vsebuje nikakih pravnih dokazil. Bo naravnost odbita. Če bi po odločbi ministrstva občina ne hotela ubogati odredbi, da naj odpusti inozemce iz svojih uradov in iz uradov poobčinjenih podjetij, se zaukaže — razpust občinskega sveta!«
ZOPET DEMONSTRACIJE PROTI AVSTRIJI V RIMU.
Milan, 12. septembra. Tukajšnji listi zopet poročajo o demonstracijah, ki so se vršile v sredo, sedaj že tretji večer, v Rimu na trgu Colonna, kjer se nahaja avstrijsko poslaništvo. Na trgu Colonna je svirala godba, a ko je bil končan spored in je bil trg skoraj poln občinstva, so se začeli piski s piščalkami. Nastopilo je zopet redarstvo in orožništvo. Aretiranih je bilo kakih 10 oseb. Demonstracije so se nadaljevale potem po ulici del Tritonu in Corsu. Italijansko časopisje skuša sedaj vse te izgrede pokazati kot nekako nedolžno šalo proti redarstvu, češ, da se jc sinoči neka gruča mladičev hotela pošaliti z redarji in zato da jc nekdo zapiskal na piščalko. Ker pa so piskača aretirali, so se začeli drugi ljudje vmešavati, vsled česar so se izvršile potem nadaljnje aretacije. Vendar pa pripominjajo, da je bilo potem resnih žvižgov. O kakih klicih proti Avstriji sedaj tudi tukajšnje časopisje previdno molči, dasiravno zatrjujejo ljudje, ki so danes dospeli iz Rima semkaj, da je bilo sinoči čuti enakih klicev na trgu Colonna, kakor prejšnja večera.
NAPAD NA KATOLIŠKE TELOVADCE V VLAKU.
Rim, 12. septembra. Neznanci so blizu Pize napadli posebni vlak, v katerem so se peljali katoliški telovadci iz Nemčije. Metali so vanj kamenje in kose železa, razbili okna in ranili 21 telovadccv. Tribuna« dolži vsled tega železniške uradnice in policijo, ki ni svoje dolžnosti storila.
VOJAŠKE ZAHTEVE AVSTRO-OGRSKE.
Budimpešta, 12. septembra. Vprašanje Zvišanja armade, oziroma rekrutnega kontingenta sc nahaja šele v stadiju pred-pogajanj med avstrijsko in ogrsko vlado.
ODLIKOVANJE.
Dunaj, 12. septembra. Cesar jc imenoval dunajskega knezonadškofa Piffla za tajnega svetnika.
ČEŠKE ZMEDE.
Praga, 12. septembra. Udržal nadaljuje svoje napade na češke radikalcc v Unionu'.
Praga, 12. septembra. Danes se vrši tu plenarna seja vseh čeških državnozbor-skih poslancev. Radikalci zahtevajo, da sc ima v parlamentu obstruirati, dokler sc ne odpravi absolutizem na Češkem. — Dr. Kramar izjavlja v -Narodnih listih', da bo začel boj proti radikalcem, ako ga nc bodo pri miru pustili.
BULGARSKO-TURŠKA POGAJANJA.
Carigrad, 12. septembra. Bulgarski delegati šc niso dobili potrebnih instrukcij, zato se je oficiclna seja konference za en dan preložila.
Soiija, 12. septembra. Oficielno se naznanja, da je ministrski svet sklenil dati bulgarskitn delegatom instrukcijo, da imajo vztrajati na odstopu Lozengrada.
BULGARIJA SE OBRAČA DO VELESIL.
Soiija, 12. septembra. Vlada je svojim zastopnikom v inozemstvu dala nalog obrniti sc do velesil, naj Bulgarijo pri pogajanjih s Turčijo podpirajo.
KADAR KRALJI PREVEČ GOVORE.
Atene, 12. septembra. Ministrski predsednik Venizelos jc včeraj obiskal francoskega poslanika in podal sledečo izjavo: Grška vlada živo obžaluje nesporazum-ljenje, ki je nastalo vsled govora kralja Konštantina v Berolinu. Kralj sc s svojim govorom nikakor ni obrnil proti delovanju generala Eydouxa in francoske vojaške komisije, ki je storila Grčiji neizmerne usluge. Če bi obstojala v Grčiji le najmanjša nezadovoljnost nasproti Eydouxu, bi grška vlada nc bila tozadevne pogodbe s Francijo obnovila. Grški narod ceni delo francoske misije in ne bo nikoli pozabil, kaj je Francija zanj storila. Kralj pa je potoval v Berolin brez svojih ministrov in je za svej govor sam odgovoren; sicer pa je hotel izreči zgolj zahvalo nad vojaško izobrazbo, ki jo je užival v Nemčiji.
KONFERENCE V MARIJANSKIH LAŽNIH.
Marijanske Lažne, 12. septembra. Tukaj sc nahajajoči srbski ministrski predsednik Pašič je konferiral s srbskim poslanikom v Parizu Vesničem in srbskim poslanikom v Peterburgu Popovičem.
KOLERA.
Budimpešta, 12. septembra. Tu so se nanovo konstatirali trije slučaji kolere.
KITAJSKO-JAPONSKI SPOR.
Peking, 12. septembra. Japonska vlada je naznanila kitajski vladi svoje zahteve glede na dogodke v Nankingu, to jc glede na umor japonskih podanikov in razžalje-njc japonske zastave. Japonska zahteva, da se kitajska vlada opraviči, krivce kaznuje in plača odškodnino, Ako Kitajska tega ne sprejme, bo Japonska takoj nastopila.
Tokio, 12. septembra. Tukajšnji zastopnik Kitajske je japonski vladi izjavil, da je Kitajska pripravljena japonske zahteve sprejeti. Čc bi Kitajska, sklicevajc se na to, da je treba čakati rezultata preiskave zaradi nankingških dogodkov, zadoščenje zavlačevala, bo Japonska energično nastopila. Za zdaj je general Yama-gata izjavil, da bi bila japonska ekspcdicija na Kitajsko prenagljena.
NESREČA V GORAH.
Dunaj, 12. septembra. A.viatski kandidat dr. Julij Perlis je na »Hochtorn* smrznil.
SMRTNA KOSA.
Dunaj, 12. septembra. Umrl je član gosposke zbornice baron Maks Riibeck v starosti 78 let. — Umrla je grofica Tereza Meran v starosti 78 let.
Opozarjamo, da bodo slike izza katoliškega shoda in slavnostnega obhoda, katere sedaj vse sloje tako Izredno i zanimajo, uprizorjene tudi v »Poročilu ! o IV. katoliškem shodu,« ki v kratkem izide.
Oni, ki se javijo vsaj do srede septembra kot naročniki, dobe knjigo, katero založi Katoliška Bukvama v Ljubljani, po izredno nizki subskrlbcijskt ceni.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI.
Pravaške klube v Bosni namerava baje sedaj bosenska deželna vlada vendar le dovoliti in bo v kratkem umaknila tozadevno nedavno svojo prepoved.
Vojaško sodišče v Skoplju. Izšel je kraljev odlok, s katerim se v Skoplju ustanavlja vojno sodišče prve inštancc.
Carina nasproti Bulgarski. Srbski linančni minister jc odredil, da so od blaga, ki prihaja iz Bolgarije, pobira carina po maksimalni carinski tarifi.
Srbske posadke v Kavadaru in Djevdjeliji prebijejo čez zimo na dosedanjih postojankah in se bodo v to svrho primerno priredila nekatera poslopja.
Okrožna razdelitev novih srbskih pokrajin se je glaeom uradne objave izvršila tako-ie: bitoljsko, debarsko, ka-vadarsko, kumanovsko, pleveljsko, skopeljsko, tetovsko in štipsko okrožje.
— Mažari za — mohamedance. Ma-žari so v Debrccinu ustanovili konvikt za bosensko mohamedansko mladino, ki naj bi kasneje okrepila zgodovinske vezi, ki vežejo Bosno z materjo Ogrsko . Letos jc število gojencev naraslo na — 20.
Tudi jubilej. Mažarsko propagandno društvo za pomažarjenje priimkov jc tc dni slavilo svojo 15letnico in doseglo 10.000. pomažarjenca. To res ni veliko, ako sc pomisli, da so vse šole, vsi uradi in sploh vsa mažarska javnost podpirali društvo v njegovem prizadevanju. Najmanj žetve jc imelo društvo med Rumuni, največ pa med Židi, ki so iz Kohnov in Lowy-jev čež noč postali Rakocziji itd. Tudi Ncmci so radi zamenjali svoje priimke z
mažarskimi imeni. Med Slovani so sc v tem oziru najslabše držali Slovaki,
— Hude posledice pregreika iz dijaških let. Avskultanta pri sarajevskem okrožnem sodišču Petra Sabiča so le dni odpustili iz službe, ker se je zvedelo, da jc bil leta 1906. kot dijak kaznovan s 24 urami zapora, ker se je na železnici vozil s tujo legitimacijo. Sabič jc nato prosil za sprejem pri financi, a je bil odbit. Nato je vstopil v odvetniško pisarno in se hotel vpisati v listo odvetniških kandidatov, toda vlada je tudi to odbila.
V mohamedanstvo sta tc dni prestopila v Sarajevu zdravnik dr. Dimitrije Konjovič iz Novega Sada in Olga Ninkič iz Smedereva v Srbiji. Takoj nato sta se poročila.
Štajerske novice.
š Iz deželne služba. Deželni odbor je imenoval uradnika v risarsko-sUivb-nem oddelku za stavbnega »sistema v kulturuo-tehničnem oddelku.
š Iz politične službe. Okrajni glavni- Jos. de Villavicencio v Nemškem Lonču je odpoklican v službovanje pri namestniji v Gradcu. Namestniški tajnik Ferdinand Joffal pa je od namest-nije prestavljen v Nemški Lonč kot vodja okrajnega glavarstva.. Zoffal zelo naglo pridobiva na karijeri. Mož je bil kot komisar pri okrajnih glavarstvih Celje, Ljutomer, Brežice in Slov. Gradec velik nasprotnik Slovencev.
š Duhovniška sprememba. P. Blaž Seme, kaplan in slovenski spovednik v Marijinem Celju, jo premeščen v Aflenc. — Čudno, da se slovenske duhovnike tako rado prestavlja iz Marijinega, Celja v nemške kraje, čeravno jim je v Gradcu znano, da roma vedno na tisoče Slovencev in drugih Slovanov v Marijino Celje.
š Iz šole. Na ljudski šoli v Ponikvi (II. plačilni razred) je razpisano mesto šolskega voditelja; istotako tudi na šoli v Resniku.
š Deklamacijski večer v Mariboru se ne vrši v ponedeljek, dne 15. t. m., temveč v sredo, dne 2 4. t. m. Priredita ga gg. Milan Skrbinšek, režiser in igralec in Josip Šest, igralec v >;Narodnem domu«.
š Mariborski Orel. V sredo, 10. t. mes., je imel mariborski Orel svoj letni obttni zbor. Udeležilo se ga je krog 30 Članov. Navzoč je bil tudi naš mladinski organizator profesor dr. Hohnjec. Predsednik deželni odbornik in državni poslanec dr. VcrstovŠek je v otvoritvenem govoru razvijal načrte za bodoče delovanje orlovske organizacije s posebnim ozirom na Maribor. Naznanil je, da se bo v kratkem ustanovil odsek Orlic in tudi za naraščaj se delajo priprave. Za predsednika je zopet izvoljen dr. Verstovšek, ostali odbor je večinoma stari. Načelnik je Kones, za, podnačelnika pa je bil na novo izvoljen brat Roman Bende. — Pri našem Orlu so večinoma vajenci in pomočniki. V Orle hočemo vzgojiti za naše tako potreben katoliško naroden trgovski in obri uški naraščaj.
š Divja zverina v zahodnoštajerskih planinah. Cele štiri mesece že straši neznana, zverina po gorovju »Stubalpe« ob koroški meji. Do zdaj, kolikor se je dalo dognati, je pokončanih po tej zverini že do 100 glav govedo in 400 ovac itd. Cele trume lovcev lazijo po planinah, p roparica mora biti silno predrzna in zvita. Posamezni lovci sicer pravijo, da so jo videli, a kaj gotovega se še ni dognalo. Jasno še tudi ni. ali je zver volk. ris, lev. leopard, panter, jaguar ali puma. Nekateri ljudje pravijo, da so videli žival, ki je dolga dva metra in en meter visoka, a inžener Ilausman, ki proučuje in raziskuje sledove, pravi, da je ta velikost nemogoča. Ilausman pravi, cla jc zverina na vsak način mačjega plemena: leopard, panter, jaguar ali puma. On je našel sled, po kateri je mera sledu sledeča: odtis zadnjih nog 115 milimetrov dolg in 95 mm širok, odtis prednjih nog 125 mm dolg in 110 mm širok. Zver mora biti grozno močna, ker odnese cela zadnja pleča govede (težka čez 30 kg) čez planine in skalovje, skače čez 2 metra visoko plotove i« globoke jarke. Opazuje so tudi več mladičev, kateri že tudi gredo sami na lov. Zverina šo dozdaj ljudi ni napadala, a kadar bo živina, vsa odgnana s planin, se bo gotovo bližala tudi človeškemu bivališču ali pa se lotevala, potnikov. Prebivalstvo v okrožju Stubalpe jo zelo vznemirjeno. Radi tega je vlada poslala na Stubalpo posebnega komisarja, dr. Hofforja, kateri organizira skupen velik odpor in lov na nevarno zverino. Dr. Iloffer se jc nastanil na vrhu Stubalpo (v gorski gostilni), t jo jo napeljan telefon od vseh strani. Dr. Moffor razglaša. da se v kratkem vrši velik skupen lov. Iščejo se dobri lovci s puškami na krogi jo. Lovor mora hiti dober strelec iu roorn biti pripravljen na veliko nevarnosti in napore v strmem iu
zapuščenem gorovju. Skupen lov bo trajal več tednov. — Zverino so opazili
9.	t. m. v bližini Marenberga celo v ni-^avi. Takoj se je odpravilo več lovcev in je zasledovalo zver, ali lov je bil brezuspešen. — Tudi s Koroškega prihajajo lovci na pomoč Štajercem. Ko so pred dnevi bile večje čete lovcev v revirju, so nekateri nepridipravi porezali telefonsko žico in jo odnesli. Vidi se, da Nemci nimajo posebnega smisla za to, da bi se usodepolna zver ubila, ampak rajo kradejo žico, ki bi naj služila splošni javnosti. — Škoda, katero je zver, ali zverine, ker jih je po sodbi izvedencev več, napravila, znaša blizu 20.000 K.
š Dve novi bikorejski zadrugi (za
marijodvorsko pasmo) sta se osnovali po posredovanju dežolnega živinorejskega nadzornika Jelovškega. Ena v Rečici ob Savinji, druga pa na Hrastniku. — Bikorejskih zadrug se na Štajerskem mnogo ustanovi, a še več jih vsako leto — sladko zaspi.
š Obstreljen. Posestniški sin Pesek pri Št. Janžu na Dravskem polju je imel neki opravek v domačem gozdu. Ka r nat» ikra t ga zadene na desno stran kroglja. Neki lovec je iz bližine sprožil po neprevidnosti puško. Pesek je le malo ranjen. Kroglja je sama padla raz obleke.
š Nezgoda pri stavbi. Zidarski mojster Miha Kumer v Šoštanju je v Šmi-helu pri posestniku Ivan Atelšeku stavil gospodarsko poslopje. Ko je bil obok končan, so po navodilu Kumer« jevem zidarji odvzeli podpore. Kar naenkrat pa sc je 9 ni dolgi in 7 m široki obok zasul na tla. Spodaj so bili štirje zidarji, od katerih je uka Konšek težko poškodovan, ostali trije pa so odnesli le lahke poškodbe. Proti Kumerju je vložena ovadba.
š Našli so ono »ljubeznjivo« mater, katera, je v Celju odložila svoje novorojeno dele v cerkvi. Imenuje se Antonija Zagradiš in jc hči nekega, kočarja v šoštanjskem okraju. Izročili so jo okrajni sodniji v Šoštanju.
š Ali Slovenci nimamo smisla zA našo narodno last? Nek nemški muzej (Gradec?) kupuje po posebnih agentih v naših slovenskih krajih razne starinske stvari. V Svečini. Sv. Kungoti, Št. Jurju, Sv. Križu, Sv. Duhu in še več drugih krajih na meji jc pred štirinajstimi dnevi hodil mož suhe. postave s črno brado ter je po kmečkih domovih fehtal, in če ni tako šlo, pa kupoval dragocene starinske reči za neko nemško muzejsko društvo. Pri nekem kmetu je dobil za 5 K zgodovinski vrč, ki je nosil letnico 1315 in je bil zavarovan s šestimi srebrnimi obročki, navrh je še dobil starinsko uro iz leta 1745, turški moč in staro slovensko knjigo iz leta 1793. Ta agent, ki je imel vedno Sud-niarkin znak na suknji pripet, je dobil toliko starinskih reči skupaj, da je nabrano blago dal od nekega gostilničarja blizu Ernovža z vozom odpeljati na železnico. In vse to prodajajo ljudje z nekakim veseljem, čc le dobijo groš. Ali ne hi mogli naši ljudje v tem oziru zunaj ljudstvo poučiti o vrednosti takih starin. Hvaležno delo za učitelje i,n druge intoligonte!
• š Bela žena. V Mariboru je umrl gostilničar Valentin Schafhalter. —> Pri Sv. Križu na Murskem polju je pro-minul mladenič Franc Topolnik, star 20 let, Žrtev jetike. — V Račjem pri Mariboru je umrl slovenski veleposestnik Štefan Zernko, odličen napreden gospodar. Bil je posebno vzoren živinorejec.
š Strela udarila v telefon. Dna
10.	septembra jo divjala krog Gradca huda nevihta. Strela je udarila v Eg-gcnbergu v telefonsko zvezo tovarne Ekert v trenotku. ko je bil knjigovodja Ferles ravno v pogovoru. Ferles je bil delj časa omamljen od puha in iskre so letelo od mrežice, dasiravno je kraj, kjer jc strela udarila, v žico. oddaljen od tovarne več sto metrov. Radi strele je poškodovanih več sosednjih zvez. Nadalje jo strela udarila tudi v telefonsko zvezo policijsko stražnice v Eggenber-gu. Stražnika Moser in Puchreiter sta sedela pri mizi blizu telefonske omarice, a k sreči nista bila poškodovana. — Z nevihto se je ta dan vsula tudi huda toča. Posebno v okolici Unter-premstatten je toča pobila vse pridelke na polju. Občini Zettling in Laa ste goli kakor po zimi. Toča je ležala po nekod 2 do 3 dem visoko.
š Vlom v župnlšče. V tukajšnjem oskrbovalnem vsprejetišču za potujoče rokodelske pomočnike je od 3. na septembra t. 1. prenočil nek Janez Hali, po poklicu izdelovatelj orgel, rojen baje v Lavamitndu in pristojen v Rudo pri Vclikovcu na Koroškem, človek s polno brado, velike postave in krepke rasti. Tega človeka je dne 4. t. mes. v jutro bilo videti iti v lukajSnjo Cerkev in čez nekaj časa iz cerkve v župnišče in iz župnišča. Drugi dan, dno
5. septembra, je okoli 10. ure dopoldne zopet prišel, šel v cerkev in iz cerkve naravnost proti župnišču, čigar vrata so bila zatvorjena z zapahom. Vsled tega je najbrž menil, da župnika ni clo-ma, ker je v jutro bil odšel na spoved, in takoj je kar naravnost vlomil v žup-nišče in hitel proti kuhinji. Župnik, ki se je malo poprej pri drugem vhodu bil povrnil s spovedi od bolnika, pribiti iz svoje, pisarne, in ko ga je Hali zagledal, jc ost.rmcl in ni vedel ničesar povedati, kaj bi rad, in to tem manj. ker je žo prejšnji dan bil izvedel, da pri orglah zanj tukaj ni nobenega popravila. Gimnazijec Vincenc Bračko, kateri je ravno prišel zraven, je takoj hitel na tukajšnjo c. kr. žandarmerijsko postajo vlom nazmmit. Naglo je prišel orožnik in Halla aretiral; popoldne sta ga pa, ker se je kazal upornega, dva orožnika odvedla v zapore mariborske sodnije. C. kr. deželna sodnija v Celovcu ga pa itak išče in zasleduje zaradi pregreška po S 30(3. kazenskega zakona in zaradi prestopka tatvine, dočim je on predrzno hodil od farovža do farovža pod pretvezo, da orgle popravlja; in kaj šele bi se bilo v zgorajšnjem slučaju zgodilo, ako župnika v usodepolnem trenutku ravno nc bi bilo doma in ako bi tako hitro nc bil prišel orožnik, pa se in it i presoditi ne da. — Ilall je dne 2. septembra bil v Ilojnikovi gostilni na Ranči pri Pesnici. Tam je nenadoma napadel v hiši zvečer župana in gostilničarja Aleksandra Hojnika in ga je začel daviti. Polastil se je Ilojnikove zlate ure. Ko so ga gostje prijeli, je Hali zagnal uro v neko omaro, da se je
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 12. septembra 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	IP85
Pšenica za april 1914.....11 54
Rž za oktober 1913.....8'05
Oves za oktober 1913 ....	8*65
Koruza za maj 1914.....753
razletela. Nato se je Hallu posrečilo zbežati. Zasledovanje je bilo brezuspešno. Ilall se ie obrnil nato proti Spodnji Sv. Kungoti kjer pa je, kakor je razvidno iz gornjega poročila, prišel v roke pravice.
P
lUI
m
Modni salon
ALOJZIJA OCJKR
l jubljena, Stritarjeva ulica št. 7
Podpisana ti usojaui cenj. damam naznaniti, da sem
ntvoriln modni domski salon
za napravo vsakovrstnih, najmodernejših oblačil za dame in deklice. — Delo solidno. Cene zmerne. -- Obenem se sprejmo tucli
učenke iz boljSe hiše.	2768
Sest dal! Senzacija3
srede, dne 17., do ponedeljka, dne 11. septembra:
Benecanske sanje.
Socialni igrokaz v treh delih. Pretresu-joča vsebina, krasno igrano igrano, sijajne scenerijc Benetk, Milana in Pariza.
Pradstave vsak dan ob 3., pol S.. 6., pol 8. in 9. url. 2778
Išče se v najem
z vrtom v Ljubljani ali zraven Ljubljane, ali pa malo posestvo. Ponudbe na upravništvo ..Slovenca" pod št. 2776.
Vse ljudsko-šolske knjige ......
kakor tudi vse druge
šolske, risalne ter pisarniške potrebščine
priporoča ob začetku šolskega leta	2449 15
papirna trgovina Jerneja Babouec naslednik
IVAN GAJSEK, Ljubljana, Sv. Fetra cesta štev. 2.
Tooarnlška zaloga Šolskih zoezkoo obeh založb.

na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane
šolske knjige
se dobe v predpisani izdaji vedno in v veliki izbiri v knjigarni in
trgovini z muzikalijami
Kleinmatjr & Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg št. 2.
Seznami šolskih knjig se oddajajo zastonj.
Učenca
za kleparsko obrt ln vodovodno inštalacijo sprejme tnkoj J. Košar, kleparski mojster, Ljubljana, Čevljarska ul. 4.
Išče se samostojna
kuhariea
katera bi morala oskrbovati troje otrok in gospodinjstvo v Rudolfovcrn. Zmožna mora biti v pisanju in računstvu. Ponudbe pod „Huha-rica" poste restante Itudolfovo.	2764
olske knjige
priporoča
za vse šole v najnovejših odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah
£av, 5chwentner knjigotržec
v £jubljani5 Prešernova ulica št. 3.
2679

priporoča ivrdfia
JI. JBuSii
£ju6ljana, ctfred šRofijo 19
svojo Bogato zalogo vsaRovrsfniH izgotovljeniR
oBlefi za de čfie in 6qrucq.
2734 (10)
Za jesensko in zimsko If) (}[}(} Jsnnmrfnv blaga najnovejše sezijo sem dobil nad t)(/'(/(/(/ KUmUUUV m()dc ^.
nad 5000 oblek za dečke in gospode.......po K S'— 10•— 15'— in naprej
>	2000 raglanov ali površnikov.........• » W— 15'— 'JO' — ♦ > rt
•	2000 otročjih kostumov...........»	> ,?•— 4'—	5'— •
>	2000 što/astih hlač in modnih telovnikov ...	* 4•— 5'—	ti'— • > »	1000 klobukov za dečke in gospode......»	> ['90 2'90	3'90 »
>	3000 pelerin nepremočljive najboljše kvalitete .	»	• 5'— 6~— 8'—	10'— »
•	15000 kostumov, paletojev, kril in bluz za dame in deklice najnovejšega kroja po priznano nizkih cenah. — V zalogi so vedno tudi najnovejši pariški modeli. — Postrežbii točna in solidna.
Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
Št. 20.089.
Razglas
2< i o
V smislu § 53. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana daje podpisani mestni magistrat javno na znanje, da so računski sklepi za leto 1912, in sicer:
1.	mestnega zaklada,
2.	ubožnega zaklada,
3.	zaklada, meššanske imovine.
4.	ustanovnega zaklada,
5.	mestnega loterijskega posojila. (5. mestnega vodovoda,
7.	mestne klavnice,
8.	mestne elektrarne, in
9.	mestne zastavljalnice
dogotovljeni ter bodo 14 dni, t. j. od 14. do 2 r. septembra t. 1. v prostorih mestnega knjigovodstva razgrnjeni občanom na vpogled, da more navesti vsakdo svoje opazke o njih.
O pravočasno vloženih ugovorih bode razsojal občinski svet.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 11. septembra 1913.
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
CENTRALA: LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ŠT. 26 (POLEG PLINARNE),
Beton Zelezobeton Mostovi Stropi Dvorane Zazidkl tur!»?it
Strokovna IzvrSltev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja
Vodovodi Električne cenlralt Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenice
Obisk strokovnih inženirjev na željo
PODRUŽNICE: GORICA, TRST, ZAGREB.
KNJIGOTRŽTVO.
Sardenko, Mati sv. veselja. 1 K 10 vin., fcez, 2 K. »Katoliška Bukvama.«
Ta ljubka, religiozna pesnitev je žela povsod polno priznanja. Sardenko hoče z njo tudi z odrov vnemati ljudstvo za lepe in svete ideje, katere bi rad zasadil globoko v srce svojemu narodu. Mati sv. veselja je biser našega nabožnega pesništva in bo aasejala mnogo dobrega semena med slovenskim ljudstvom.
Cestni zakon za Kranjsko. 1912. 1 K 20 vin. »Katoliška Bukvama.«
V javnem življenju prepotrebna in za vsakogar priporočljiva knjiga, ki jasno predočuje vsa določila novega cestnega reda.
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče /.a notranje in kirurgičnc bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in Sef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. kir. odi dež. boln.
O/erravallo
železnato J{ina-Tmo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbornl ®kus.
Čeh, v pisarni in na stavbi samostojen delavec, prevzame takoj službo za tedenskih 26 kron pri g. šefu, kjer bi se priučil slovenščini. Cenj. ponudbe pod znamko »Energičen 2759« na upravo tega lista. Potne stroške bi nosil sam. 2750
Sprefme se v župniiie
2756
Izvrstna
(Petkuser, Goltat in
Ivanska rž)
se odda pri Bistrški grajščini.
Naj se piše za kup in za vzorce na
* w ♦
upravo graj seme
Bistra pri Borovnici.
2750
s primerno naobrazbo, izvežbana tudi v gospo-dinjstvu. Ponudbe se sprejemajo pri upravni-štvu „Slovenca" pod naslovom „Kuharica 2756".
i poštni zavitek
(3 kg netto) popolnoma naravnega
sirupa iz malin
pošlje franko po poštnem povzetju za K 5>60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Plccoll, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah.
2061
Hiša
obstoječa iz štirih stanovanj in vrtom se poceni proda, v Rožni dolini št. 227. cesta IV. pri Ljubljani.	2662
Christofov učni zavod
kojega otvoritev je vzela visoka c. kr. deželna vlada na znanje, vpisuje ves mesec september vsak dan od 12. do 3. ure popoldne v Sodni ulici št. 1, I. nadstropje. — Najbolje obiskovan zasebni učni zavod. — Gojenke in gojenci tega zavoda pridejo najhitreje k dobremu kruhu. — Pouk v obeh deželnih jezikih. — šolsko leto se prične 1. oktobra 1913 in traja samo 10 mesecev. — Šolnina nizka.	2581
Sprejmeta se
(tudi dijaka) na stanovanje. Klavir na razpolago. Florljanska ulica štev. 23, I. nadstropje. 2740
K9M
v najnovejših izdajah za ljudske, meščanske, srednje in vse druge šole se dobe v
kjer so tudi seznamki knjig za vse šole brezplačno na razpolago.
Brezplačno se dobe dalje tudi sledeči najnovejši katalogi naše knjigarne:
1.	Splošni katalog slovenskih knjig, ki obsega tudi novosti književnega trga.
2.	Katalog molitvenikov in drugih nabožnih knjig.
3.	Katalog glasbenih del (cerkvene in svetne glasbe).
4.	Cenik učil in šolskih tiskovin.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Priporočamo tudi:
Prof. I. Grafenauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva.
I. Od Pohlina do Prešernu K 2'—, voz. K 2-80.
II. Doba narodnega prebujenju K 6'20, vez. K 7 20.
Prof. dr. I. Šlebinger, Slovarček nemškega in slovenskega jezika, K 1 "20, vez. K 1 '80. Obsega nemško oblikoslovje.
Arhitekt C. Koch, Načrt Ljubljane v dveh barvah K —-30, v petih barvah K —-50.
Prof. I. Grafenauer, Zbirka slovenskih povesti:
I. I. Ogrinec, Vojni mir ali poganstvo in krst. Povest iz časa pokrščevanja Slovencev. K -—60.
Fr. S. Finžgar. Pod svobodnim solncem.
Povest davnih dedov, dva zvezka K 6-80, vezana K 8-80.
— Naša kri. Igrokaz v širili dejanjih, K 140, vez. K 2-50.
Ant. Medved, Poezije II. del. K 4 — , vez. K 5'40.
S. Sardenko, Roma. Poezije. K 2-—, vez. K 3-20.
Ant. Medved, Kacijanar. Tragedija v petih dejanjih. K 1'40, vez. K 240.
Dr. A. Ušeničnik, Socijologija. K 8 50, vez. K 10-80.
Dr. A. Mahnič, Več luči. Iz Rimskega katolika zbral dr. A. Ušeničnik, K 3-, vez. K 4-40.
Urbanus, Knjiga o lepem vedenju. K 3'—, vez. K 4'—.
2711
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik; Jožef Gostinčar. državni poslanec.