ADVERTISE Ш i THE BEST 1 SLOVENE NEWSPAPER L wnunmiii Commerical Printing of All Kinds g ..............................ifjiiitiiiiiMinmiiiiiimtjiiiiniHil NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKI DELAVCE V AK^ERIKB ^iumnnciiiiiininiiniiiiniiiiiitiiiniiminniiniiniiiitiiMiMiiiiiiniiiiiuiinit^ i i OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine riluuuiiuiiaiiiiimiluniiiHiHHiiniiiiimmicjiniiiMiiiiniiiiiiiiiiiiniii ... xxxvni—LETO XXXVIII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 21, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 78 Ta ameriški jug... V državi Louisiana obstoja posebna ustanova, ki naj skrbi 2a dvig morale in boljše družab-»e pogoje. Leta 1954 je imela državna z ornica nalogo, da se izreče o Zakonskem predlogu, ki naj v ouisiani prepove igranje, stave podobno. Zakonski načrt je Pi'opadel in ni postal zakon. Direktor omenjene ustanove ark Lower se je spravil na te-jneljito preiskavo, kako je pri-® o do negativnega glasovanja v ^ ornici. Veliko zakonodajalcev Je pilo, je bilo pijanih, pet do nezavesti. Da so bile orgije še huj-se, so imeli v svoji sredi lepo število prostitutk iz New Orlean-sa. Podkupovanje ^olilcev? ,, 20. aprila — An- Eden je slavil prvo zma-бо v parlamentu. Napovedal je Rizanjg davkov. Državni prora-jui bo izkazoval dobiček, če bo a Prosperiteta dalje, bo dobiček Laboristi pri debati o ti davkov niso mogli ime-ža kritike, kot da je zni-^Je davkov pred volitvami— podkupovanje volilcev. •^EKLO—NAVZGOR! v teden je produkcija ^eriških jeklarnah izrabljala ojo kapaciteto skoraj do 96 ip ^ '^Gdenska produkcija 2,304,480 ton jekla, jekla pozna rekord ted ^ enega tedna, namreč ^ Marcu, ki se je končal ђЛ ^ leta 1953, ko je ton znašala 2,324,000 na i ^^'^"kcija prejšnjega ted-od ^ nekaj ton nižja tedenskega rekor-zgodovini ameriških jeklarn. ^»ajal je lastno 23-letnega Harolda ^ stanovanjem na du t- ^2 Street v Clevelan-žeuo ^ ^^vajal svojo 17-letno Sest k tajni prostituciji. se vršili na omenje-spQ stanovanju. Oba sta bila ^ kriva, ko sta se za-pred sodnikom Wold-obna^v'"'.^'^ njunega bodočega 0(Js odvisno, ali bosta <3en^ kazen do enega leta in ^•I'no kazen do $1,000. Važno Roosevelt je ravnal v Jalti v korist Ameriki WASHINGTON, 20. aprila—Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je moral pred senatni odbor za zunanje zadeve. Bilo je govora o Jalti. Demokratski senator Humphrey je po zaslišanju Dullesa dejal, da so bili dogovori, ki jih je sklenil pokojni Franklin Delano Roosevelt na konferenci v Jalti meseca februarja 1945, za Ameriko koristni. Ko je bila ta izjava objavljena, sicer iz tajne seje, tajnik Dulles te izjave ni zanikal, jezil se je le, da je bilo nekaj objavljenega, ker je bila seja pač tajna. Senator Humphrey, ki zastopa*" Minnesoto, je tudi razodel, da je državni tajnik Dulles pred senatnim odborom izjavil, da bi spričo okolnosti, ki so bile takrat, pristal ravno tako, kakor pokojni Roosevelt na dogovor, ki se je sklenil glede Poljske. Konferenco v Jalti so hoteli nekateri nasprotniki pokojnega Roosevelta izrabiti kot politični kapital. Očitali so, da je takrat preveč popustil Stalinu, da je pristal bistveno na sedanje razmere na Poljskem, da je Poljska po nepotrebnem v sovjetskem bloku. ^elo odbor opozarja vse iQj Progresivnih Slovenk, ki ^ e banketne listke za 1. maja da gotovo sporočite ^0 25 ^ ^^^ega krožka najkasneje V^... ■ aprila zvečer število rezer-•Jq °^iroma prodanih listkov, da ^^^olutno potrebno prvič, Street prvovrstna po- ^ drugič, da se ne trati Zato se prosi ђ1(, od strani vseh čla- ^ ^taro domovino ^P"la se podajo Mr. k; ^ ■ ^"ton in Frances Bartol, tej. gostilno v Madison, O., Pgp Mrs. John in Mary objgi^^' t^di iz Madisona, O., na Vali X ^ domovino. Poto- ie Л ^ letalom. Mrs. Bartol Pri Stični, ^amor Loškega potoka, IfQ , namenjena, medtem svoi Perparjeva obiskala jjjjj ^ Žužemberku, želimo tek pot in zdrav povra- Ko gre za Jalto v zvezi z na-daljnim razvojem v Aziji, posebno s komunistično revolucijo na Kitajskem, naj prijatelje "Enakopravnosti" opozorimo na to, kar smo v tem vprašanju že pisali. Vprašanju posvečamo zo-pej: dva uredniška članka. Vprašanje Poljske: Kakor na primer v Jugoslaviji, se je tudi na Poljskem, ki, je bila okupirana po Nemcih, kasneje razdeljena med Nemce in Ruse, začelo osvobodilno gibanje. Kakor v Jugoslaviji, tako so tudi na Poljskem imeli dvoje vlad. Prva je bila tista, ki se je ustanovila v tujini, središče teh vlad je bil London. Druga je bila ona, katero je postavilo doma osvobodilno gibanje. Kakor v Jugoslaviji, tako je šlo tudi na Poljskem za vprašanja, kdo pravzaprav državo predstavlja in kdo, naj jo upravlja v bodoče. Ali pa bo prišlo do skupne vlade, ki naj se postavi iz zastopnikov obeh vlad? Domača poljska vlada revolucionarjev se je sestavila doma v mestu Lublinu. Glede te vlade se je v Jalti sklenil dogovor, da se razširi in da vanjo stopijo tudi pristaši drugih strank. Domače vlade so sestavljali navadno zmagoviti partizani. V Lublinu je bila enaka vlada, v Jalti pa se ni dogovorilo, da naj se ta vlada združi z begunsko poljsko vlado v Londonu. Za drugo svetovno vojno in za splošne politične razmere v tej vojni in po njej je bilo značilno da se je povdarjala socialna stran. Naravno je bilo, da zmagoviti levičarji niso mogli pristati na to, da naj imajo v bodočih vladah besedo bivše reakcionarne stranke. Tudi prva češkoslovaška vlada, ki je bila sestavljena, še vedno v vojnem času, v slovaškem mestu Košice, ni računala s tem, da bodo v njej predvojni češki agrarci, ali kake druge kapitalistične stranke. Razvoj nadaljnih dogodkov na Poljskem je bil precej sličen razvoju v Jugoslaviji. Formalno se je poskušalo s političnimi kompromisi, pa je moralo biti v naprej jasno, da so domače vlade res popolnoma nove, pa tudi močnejše od onih, ki so se se- so končno prevzele v obeh državah vso oblast v svoje roke, one v tujini so se razšle kot nepotrebne. Ameriški državni tajnik John Foster Dulles torej tudi glede Poljske priznava, da bi.bil v danih razmerah in okolnostih ravnal, tudi ko je šlo radi Poljske, prav tako, kakor je ravnal Roosevelt. Leta 1952 so si republikanci dali na program, da te dogovore prekličejo. Demagogija prve vrste! John Foster Dulles je sedaj aktivni ameriški zunanji minister in se zaveda, da mora govoriti pamet. Kako pa take mednarodne pogodbe preklicati, če naj tak preklic praktično vzeto kaj pomeni? Tajnik Dulles prav dobro ve, da bi enostranski preklici teh dogovorov, če naj kaj praktično pomenijo, pomenili vojno. Če namreč druga stranka na spremembo ali razveljavljen je pogodb ne pristane, druga stranka pa sili v to, mora pač prijeti za orožje. Slovenka ubila Včeraj popoldne je umrla v Huron Road bolnišnici, eno uro potem, ko jo je zadel tovorni truk na E. 125 St. in St. Clair Ave., Slovenka Mrs. Nettie Korn, starp, 65 let. Stanovala je na 12701 Iowa Ave. Njen mož John je umrl pred nekaj leti. Kot je policija poročala, je šla Mrs. Korn preko ceste, ko je neki voznik ustavil avto, medtem pa je za njim. prihajajoči tovorni voz šel ob strani tega avta in jo zadel. Pokojnica zapušča ave hčeri, Mrs. Lloyd Shivley in Miss Irma Korn ter vnuke. Pogreb se vrši v soboto popoldne ob 1.30 uri iz Merle Owen 0 Son pogrebnega zavoda na 16049 Euclid Ave. KDO IMA PRAV ALI FRANCOZ ALI ITALIJAN? Bivši predsednik francoske vlade Pierre Mendes— France je napovedal boj vinu in povzdigoval mleko kot družabno pijačo. Ta boj je odjeknil tudi v Ameriki. Neko ameriško dekle je bilo izbrano, da je neslo Mendesu-Franceu v Pariz 48 kvartov ameriškega mleka, simbolično torej en kvart iz vsake države. Ameriški farmarji, zlasti oni, ki se pečajo s pre-dukcijo mleka, so pozdravljali Francoza Mendesa— Francea. Produkcija mleka v Ameriki je namreč ogrom-H£l> • • • v Ameriki se je mudil predsednik italijanske vlade Mario Scelba. Amerikancem sedaj slika Italijo na način, da se dobrika Amerikancem. Komunisti niso več tako nevarni kot so bili. Komunisti sami imajo za seboj le 22 odstotkov italijanskih volivcev. Marshallova akcija je rešila Italijo. Sicer bi šla v gospodarski polom in bi bila postala plen komunistov. (Italija je dobila okrog štiri milijarde ameriške pomoči.) Italija pa še rabi ameriško pomoč. Ima poldrug milijon brezposelnih, 20 milijonov delavcev od skupnega prebivalstva 47 milijonov. Toda dve tretjini italijanske zemlje je neplodne. Amerikanci —sprejmite še več Italijanov! Scelba je tudi razodel, da so odkrili v Italiji v hribovju Abruzzi in na Siciliji nove petrolejske vire. Indirekten poziv, da naj se dolar udej-stvuje gospodarsko tudi v Italiji. Italijanski pridelek vina je velik. Vino je dobro. Scelba je naslovil na Ameri-kance tiidi poziv, da naj pri jedi ne popijejo več toliko vode, kakof delajo to ^edaj, marveč naj se poslužujejo raje vina in sicer italijanskega! Scelba je tudi nagla-sil, da ni pristaš Mendesa— Francea, ker on ne pije mleka, marveč pije vino. Pričakujemo, da se bodo organizirali ameriški vinogradniki in izbrali dekle, ki bo šlo v Rim, pa neslo kakih 48 vrčev ameriškega vina, če je to \ino tako, da bo kos italijanskemu . . . KITAJSKA V BAKDUNGU PRECEJ OSAMUENA! POSKUSI S SKUPINAMI DRŽAV ISTEGA REDA ет. APRIL 10 LET AVSTRIJSKE VLADE DUNAJ, 20. aprila—Dne 27. aprila poteče deset let, odkar je bila sestavljena povojna narodna avstrijska vlada, seveda pod nadzorstvom štirih zavezniških zasedbenih sil. Za ta dan pričakujejo na Dunaju, da bo Sovjetska zveza tudi objavila, da je dala svobodo avstrijskim vojnim ujetnikom, ki se še nahajajo na Poljskem. Ko gre za mirovno pogodbo in za svobodo avstrijske republike je treba priznati, da je vzela v tem vprašanju iniciativo v svoje roke Sovjetska zveza. Te iniciative ne bo dala iz rok, dokler ne bo avstrijsko vprašanje dokončno rešeno Na Dunaju bo žfe meseca maja sestanek predstavnikov držav, ki imajo Avstrijo še okupirano. Poročila iz Washingtona, kakor tudi iz Londona in Pariza vedo povedati, da so tudi te tri vlade ne pogodbe in da odstranijo vse zapreke, da se avstrijsko vprašanje ne zavlačuje več. * Ko gre za nemško vprašanje, je jasno, da se enako hitro dela na pogodbah, da se Nemčiji da svoboda in se oboroži čim preje. Severeno atlantska zveza ima 15 članic. K tej zvezi ima pristopiti tudi Zapadna Nemčija. Parlamenti 14 držav so že pristali na to zvezo z Nemčijo. Pogodbe ima odobriti le še nizozemska zgornja zbornica; spodnja zbornica jih je že odobrila. 250.000 LET STARA ČELJUST Po poročilih iz Pariza so izkopali v bližini mesta Casablanca v francoskem Maroku človeško čeljust, o kateri trdi fran- coska Akademija znanosti, da je na delu, da od svoje strani pre- bila zakopana v zemlji najmanj stavljale v tujini. Domače vlade gledajo načrte avstrijske mirov- 250,000 let. VPRAŠANJA FORMOZE NE BODO REŠEVALI BANDUNG, 20. aprila—Nastop predsednika kitajske vlade Chou En Laia je bil v glavnem obtožba Združenih držav, da skupno z zapadnim blokom povečujejo svetovno napetost in sejejo razdore. To da kaže tudi slučaj s For-mozo. Vendar pa En Lai vprašanja Formoze ni predložil konferenci v rešitev. Posredovalni predlogi Indije glede Formoze so enako propadli. Nđkaj splošnih znakov poteka**" konference pa lahko ugotovimo. Prvi znak je huda osebna tekma med dvema azijskima politikoma, Nehrujem iz Indije in En Laiem iz Kitajske. Če pa eden ali drugi stopi na prvo mesto, bo s tega mesta lahko zagovarjal ali bojevito, ali bolj spravljivo tudi politični program svoje države. En Lai je za komunizem, Nehru je proti komunizmu, za Indijo, proti kolo-nijalnim državam in za nevtralnost. Nehru pa ni samo za nevtralnost Indije, marveč za blok nevtralnih držav. Te države pa naj bodo v prvi vrsti azijsko—afriške. Na Srednjem vzhodu v prednji Aziji smo bili zadnje dni priča hudega tekmovanja med Turki in Arabci. V ozadju je seveda diplomacija evropskih držav in Amerike. Med repubUko Turčijo in državo Irak je bila sklenjena vojaško prijateljska obrambna pogodba. K tej je pristopila tudi Anglija. Ne bo presmela trditev, da so Angleži očetje te nove zveze. Arabci so zamerili Iraku, da je šel v to zvezo, ker so smatrali Irak za svojega, nova zveza med Turčijo in Irakom pa da je naperjena proti Vsearabski ligi- To razpoloženje je bilo znano tudi Nehruju, ki hoče imeti Arabce v svojem nevtralnem bloku. Nehruju je bilo tudi znano, da ima v arabskem svetu najvažnejšo besedo republika Egipt pod vodstvom generala Nasser-ja, ki je obljubil osebno soudeležbo na konferenci v Bandungu. Nehru se je udeležil zadnje konference britanskih dominijo-nov v Londonu in je šel nazaj v Indijo, medpotoma pa se je ustavil v Egiptu. Že takrat je imel daljše razgovore z Nasser-jem. Zanimivi so bili njegovi napori pred konferenco v Bandungu, da naveže Nasserja čim bolj osebno nase. Nehru je Nasserja povabil, naj se med ' potjo v Bandung ustavi v New Delhi, iz New Delhi pa bosta potovala oba skupaj v istem letalu. Nehru je hotel dati na zunaj povdarek, da je Egipčan Nasser njegov osebni prijatelj, prijatelj pa tudi njegove politične zamisli. Predsednik egiptske vlade Nasser je orientiran zapadno in ima v Ameriki velik ugled. Osebno je pošten, gospodarsko je napreden, ima velike načrte kako modernizirati Egipt, ti načrti pa se bodo dali izvesti le s pomoč jo ameriškega dolarja. Veletok Nil naj bo moderen v tem smislu, da se zgradijo silni jezovi, po ameriškem vzgledu, ti jezovi pa brez ameriškega posojila niso mogoči. Tudi sicer smatra Nasser,. da je za Egipt najboljša politična orientacija, ki vodi v Ameriko. Borba Nehruja in zapadnih sil, da pridobijo oziroma obdržijo arabske države! Zapadne velesile, predvsem Amerika in Velika Britanija, so svojim prijateljem v Aziji svetovale, da naj gredo na konferenco in naj govorijo. To se je tudi zgodilo. Zastopniki Filipinov, Turčije, Iraka in Pakistana so silovitejše napadli kitajski komunizem, kot bi ga mogel napasti "Washington ali London sam! Organiziranje po skupinah Gre torej za komunistični blok, ki ga vari Kitajec En Lai; za nevtralni blok, ki ga vari Indijec Nehru; za blok azijskih držav, ki sp ali že članice Severno atlantske zveze, ali pa so zaveznice Združenih držav, oziroma Velike Britanije. Ko gre za komuniste in anti-komuniste, se ti napadajo, kakor se pač napadajo doma. Vietnam v Indokini je razdeljen na dvoje, v severni del, ki je pod komunistično upravo in južni del, ki je antikomunističen. Na konferenci sta nastopila oba zastopnika in se obdelavala, kakor se pač obdelujeta tudi doma. Sovjetska zveza na konferenco ni bila povabljena. Med Moskvo in Washingtonom Čeprav Združene države, kakor Sovjetska zveza nista na konferenci v Bandungu, sta pa v ozadju. Ameriški poslanik v Moskvi Charles Bohlen ima zadnje dni več sestankov s predsednikom sovjetske vlade maršalom Bul-ganinom, kot jih je imel kdaj-koli popre je. Washington ne zanika, da se na teh sestankih obravnavajo prav konkretna vprašanja. Bohlen da je prikazal Bul-ganinu sedanji položaj okrog Formoze kot zelo nevaren. Predsednik Bulganin pa je drugih misli. Vse to rožljanje z orožjem ni važno, ker gre le za rožljanje,, tako pravi Bulganin. Bulganin je prepričan, da se bodo Kitajci pomirili in da bodo direktna pogajanja diplomatskim potom privedla do uspeha. Na sestankih Bohlen-Bulganin je bilo tudi govora o tem, naj se da diplomatskim zastopnikom tujih držav več svobode, da se lahko po svoje razgovarjajo s predstavniki drugih držav, kjer so nameščeni. Bulganin je obljubil, da bo sovjetsko zunanje ministrstvo odslej naprej bolj dostopno tujim diplomatom. V Washingtonu samem pa prevladuje prepričanje, da so postavljeni na hladno tisti republikanski politiki, kakor tudi tisti generali, ki so zagovarjali uporabo ameriškega orožja, kakor hitro bi Kitajci napadli katerokoli posest Ciang Kajšeka. Ti krogi so to nado sedaj opustili, Iter vedo, da je predsednik Eisen- hower trdno odločen, da ne bo dal nobenega povelja za take vojaške avanture. V zvezi s konferenco azijsko-afriških narodov v Bandungu so te politične kombinacije o odno-šajih med Moskvo in Washingtonom vsekakor zanimive. Dokazujejo namreč, da Kitajska ne uživa vse podpore Sovjetske zveze, ko gre za njeno politiko v Aziji. ie vesti Delno oblačno, toda gorko z najvišjo temperaturo 75 stopinj, najnižjo 54 stopinj, je napovedano za danes. Kakih vremenskih iznenadenj ni pričakovati. V vlaku v jedilnem vozu iz Toledo v Cleveland je kap zadela do smrti potnika, katerega so identificirali za 65-letnega Freda Klanerja, doma iz New Yorka. V terminalu so ga dali v mrtvašnico. Snoči so poskušali kako se bo odzvala narodna garda v stanju izjemnosti. Narodna garda je bila klicana v kakih 2,000 občinah po vsej republiki. Izkazalo se je, da je disciplina dobra. V Cleve-landu in De,troitu je bil uspdi 80%, Politično vzeto je bil važen odhod admirala Arthur ja Badfor-da, šefa ameriškega generalnega štaba in podtajnika Walter ja Bobertsona na Formozo. Odletela sta danes zjutraj. Neuradni komentaii je ta, da naj prepričata Ciang-Kajšeka naj prepusti Kitajcem obalne otoke, tudi otoka Quemoy in Matsu in to brez bojev. V Londonu so danes zjutraj po stavki, ki je trajala 26 dni, zopet izšli londonski dnevniki. Na stavki je bilQ osobje iz uprave časopisnih podjetij. Predsednik Eisenhower, ki se je vrnil iz Auguste, Georgije, v Washington, je dobil na mizi zakon o povišanju plač ameriškim poštarjem. To povišanje, kakor ga je odobril kongres, znaša 8.2%. Eisenhower je le za 7.60% povišanja. Ali bo vetiral zakon? V Detroitu je rudar FUip Yadzdik, doma iz Oliphant, Pa., dosegel, kakor on sain trdi, svetovni rekord ko je pojedo 31 por-cij pišk. Predvčerajšnjim je pojedel v Chicagu 77 hamburger-jev. Poleg tega, da je jedel zastonj, je dobil posebno nagrado $100 in $150 za potne stroške. Yadzdik potroši $130. na teden samo za hrano. Je oče sedmih otrok in njegova žena dela kot snažilka, da pomaga preživljati družino. V bolnišnici - Splošno poznana in marljiva delavka pri društvih, posebno pa kot tajnica Relifnega odbora Progresivnih Slovenk, Mrs. Josephine Tratnik iz 6505 Bonna Ave., se nahaja v Mt. Sinai bolnišnici, kjer se je morala podvreči operaciji. Nahaja se v sobi št. 209. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo, da bi se čim preje zdrava vrnila v krog svoje družine in prijateljev . STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)________$10 00 Urednikova pošta t or Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) __6.00. _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries;