Edini slovenski dnevnik ► z: v Zedinjenih državah :: | Ve(ja za vse leto... $3.00 ► Ima nad 8000 naročnikov. GLAS NARODA List slovenskih delavcev r Ameriki. | The only Slovenian daily r f :: in the United States:: i \ Issued every day except j \ Sundays and Holidays : i TgLEJPOH MSAEJfB: 4187 OOBTLATPTj_Balftd m McOBd-CUti Matter, September 11, 1MJ, at tke Poit OfSce *t Kew York, f ■ mn4er the Act of CoB^ren of Marek ». 187». MUTTON PISAJLN«: 4487 OOBTLAHM NO. 301. — ŠTEV. 301. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 23, 1912. — PONEDELJEK, 23. GRUDNA, 1912. VOLUME XX._LETNIK XX Slava Bogu na višavi — mir ljudem na zemlji...! Božični nozdrav. -< Ho žič — hrepenenje in upanje titotiwx'fV! zopet je tukaj in duša je tallica v njegovem okrilju. Tisoče let fru j«* pričakovalo izvoljeni* ljudstvo in ko so umirali ljudje j«- bila grenka smrt. Ker se jjiu ni izpolnila največja. najsil-f nejša ž-Ija v srcih, ker niso pri-j čaka! Odiešenika. Obupa polno je bilo življenje in bilo bi' brezpomembno, če bi se ne svetili \ bodočnosti žarek enkratne rešitve. Toda vse pi ide ob času. čeravno so leta dolga, čeravno so' t rtu) ne noči! i Kam obračate sedaj |M>gled. | potomei onih v preteklosti? Ali: jim niste do pičite enaki.' Ali nii tudi vam trpljenje zakonit in postaven delež od rojstva do smrti? Hudar koplje v zemlji in mu-goče niti ne pum isti. tla je z vsakim udarcem bližje nevarnosti m smrti. Pšenico na polju ni zalival sumo nebeški dež. temveč tudi im»( kmetskega obraza in na vseh ti^tiii silnih strojih ki so zasužnili svojega stvaritelja, dela ven. si* poznajo madeži delav-ske krvi. In ko bodi ta silna vojska zvečer preku ceste. kaj je v njihovih srcih Ali so otopela in se uda ta vsakdanji monotonosti, ali je še v njih iskra hrepenenja po boljših, še nikdar uživauih časih? Da. zelja j** v nas. ki se mora izpolniti. k«-r n« smiselno bi bito hrepenenje po nekaj- nemogočem! f h* vet na jstst odvanajst i Božie je tu. de\etiiajststodvaJjajstkr»1 s«- bode oddidmilo človeštvo. Mir ljudem in blagor jim! Miru v sr-ea bratje in blagora v dusc. in ee je britkost šo tako grenka.' ee je trpljenje še tako težko — od legalo bo vam! Božie naj vam da miru. sveta noč naj vam da pokoja! I'rise l je praznik miru in sprave, prišel je praznik izpoli-njenih želja. Jasno oko in močilo ! roko. kedo se vam more ustav-i jljati, kedo se vam upa zastaviti j pot.' Ne malodusnosti. ne omaho-l vanja! Še nikdar ni zmagala ma-j lodušnost in ee je le senca dvoma v sreu se strese roka. se za-; megli oko. Tam daleč je domovina, tako! lepa <»b vsej svoji revščini. Za-j vest. da tudi zanjo živite na j f vas navdaja k ustrajnosti. Lep je' noeojtsnji večer v domovini in od neznane britkosti bi se zjokal človek, če bi nenadoma zaslišal polnočni zvon. Tam so sta riši. biatj«- sestre, žene in otroki: kje je oče v tej svečani uri ? Tu prodaja za |»st denarja svojo telesno moč. ker jo tam niso hoteli, ker jo tam ni mogel prodati*. Usoda naj mu da sreče, naj mu d;i priložnosti da bo premagal iz-lahka vse težave in se vrnil enkrat nazaj, ne kako kot se je vračal izgubljen sin. potrt in obupan na duši in telesu. ampak skušenj boffat. samozavesten človek ! Taka je misel naših v domovini. to je misel spočeta v •zvezdnati sveti noči. poslana preko morja, da najde odmeva v sr-1 en onega, ki mu je namenjena. Poguma bratje in vse bode lahko! V zavesti, da živite tudi za svojo drut»o mater za domovino, naj vam tečejo prihodnji dnevi. Boljši bodo in jasnejši. vedno bi ižji svobodi naroda in vas sa-r mih J. T. Božičoi večer. —O— » I Dogodba. — Spisal Ivo Trošt. —o— Prav »iiez/i v o jutro je bilo lani sredi advents. Se polumrak je objemal megleno pod krimsko o-koheo. Ljudje so Že večinoma odšli od zorniee in se po blatnih stezah razkropili na svoje skromne domove. Povsod po hišah so že ugašale luči in živino so napajali sosedje in se odpravljali v krimske gozdove, ker tako mokrot no delo ni za boljše delo. Že • lav no je pri župni cerkvi od zvonilo .^edetn. a dan se še ni preselil pod Krim. Tedaj je potrkal v šoli Pikov-' nik i/ sosednje vasi. krepak mož kakih šestdesetih jeseni, a brez» sivih las. V. učiteljem sta bila prijatelja, kaj mož je bil spošto- j van med občani povsod, kjer so ga poznali. V boljših letih je bil v domači vjisi tudi župan — samo 12 let. Ljudje so ga radi ime- j li. ker ui iskal povsod pike. dasi se je pisal za Pikovnika. Kad je hvalil s svojim bogastvom in pa s svojimi otroci. Po prve in pozdravu je stopil kar na sredo kuhinje iu začel | brez zadrege: "Veste, pa saj i Vem. da Veste: moja žena je ta- j ko iu tako. Skoro da me je sram. j pa njo tudi. a kaj se hoče? Božja volja. Saj sta tudi Joaliim in A-j na iu < 'aJiarija. moj Bog. s staro Klizabeto... Ali ui res. da Še ne-i kaj vem. (»lejte. to sem vam ho-j tel povedati: oba z ženo sva že j stara. prestara za take igrače, pa , bo v kratkem treba pri nas ziba-! ti. Pa kdo * Lepo vas prosim!! Sam sem se že popolnoma odva- • dil iu žeua gotovo tudi. Najstarejši sin je doma ter komaj ča- j ka. da mu izročim posestvo. On| bi gotovo raje zibal negu jaz. Se preti postom mu izročim gospodarstvo. Naj se ženi! Mlajši je pri vojakih. JlHdi ga imajo, da j ga nočejo pustiti domov. Dve j hčeri •imam že omoženi in iiuati i po več otrok — obe na j man je i pol dueata — in Bog pa obeča1 še in še." • Kakor po suši dobrodejni de-1 že k poroča hladno zemljo, tako i »e Pikovniku dobro dela ta sa-Imohvala. Najraje bi bil govori; | samo o sebi in svojih otrocih, ku 1 bi ne bilo tistega, česar so priča kovali doma — v strahu in veselju. pa ui bilo nikogar, ki bi "ti slo" znal zibati in tudi drugače tešiti. "Veste. to-le sem vas mislil prosili: vi se poznate s tistim gospodom v Ljubljani, ki oddaja tako-le siromašne otroke na deželo. K n o deklieo bi rad med desetim in enajstim letom. Taka bo' /e zibala, mislim. Prosim, pišite v Ljubljano. (V jo bo imel. naj naznani meni ali županstvu, pa pojilem sam ponjo. Pri nas jej lie bo kriviee. da bo le zibala.'*; I eitelj je možu obljubil, da hoče takoj pisati in tudi pri županu — ako bo sodišče poizvedbi- j vato — označiti Pikovuikovo hišo /a pošteno in zanesljivo. i Pi kovni k je odšel se z večjo i samohvalo, nego se je bil posta 1 vil na sredo kuhinje. In res! Deset dni pozneje se je J zopet oglasil, pa ne sam. Seboj i je pri vedel enajstletno deklico iu se prismejal pred učitelja: "To-j h*, glejte, sva dobila. Mislim. da j bo za nas. Kaj ne. da boš. Zorka.'" Deklica je saiuo prikimala I boječe. Obleka jej je bila še po-! poluoina mestnega kroja, a obra-jzek bled. nežen, oči zaupne, te-I lesee nekoliko slabotno. Tudi u-čitelju je bila kmalu všeč, zakaj |ujeno vedenje je kazalo nekaj | mehkega, milega. kako>- žalostna , lpesem iz daljave. "Prišel sem jo vpisat. \ šolo j | bo hodila k vam. tako so naročili-i gospodje na sodišču. Povedali solili. da je bila v mestni šoli prav | j pridna. Cpam. da bo tudi tukaj, r i Bom pa jaz zibal, ta čas. Česar' bo potrebovala za šolo. dobi vse | pri meni. Dob% tudi obleke in še | denarja, česar bo potrebovala.1 saj nismo zadnji v vasi. Delati1 znam in poštenp delo tudi cenim' in dobro plačujem." Po dovršenem vpisu je Pikov-! ni k zopet odšel z deklico domov. | Seveda ni pozabil še vnovič pri-' trditi, da jej pri njem ne bo kri-; vice. I'eitelj mu je pritrdil in' prašal bolj natihem. tjf bo kma-. Iu "tisto", ki ga bo treba zibati.' "V par dneh, najkasneje v e- •iem tednu -— gotovo ", se je po-j smejal Pikovnik in se pohvalil, 1 ia je tako dobro opravil zastran ; deklice. Zorka je hodila v šolo. Prve 'Ini so jo gledale tovarišiee neza-upno. celo norčevale so se \/. njene obleke, pa Zorka se ni pritoževala zato. Zadnji dan preti Božičem , pisali v šoli nalogo "Božični ve-; čer *. Pisala je tudi Zorka. 1 'eitelj je samo. naročil, naj vsakdo »1 >iše dogodke, ki jili je doživel lani na sveti večer. Otroci so se spogledali. Molk po soli. zakaj v mladih glavicah so se dvigali spomini vseh svetih večerov, kolikor jih je kdo doživel. Za.škr-tala so peresa po papirju. Tuin-tam se je dvignil iz prsi globok vzdihljaj, tuintam pritajen na-smeh, zakaj spomini so žalostni in veseli. Po dobrih 'JO minutah so se zvezki začeli zgrinjati p;» klopeh. Najkasneje je dovršila Zorka. Ko je zgrnila zvezek is: se ozrla po šoli. je imela solzne oči. Molče je oddala svoj izdelek molče Šla z drugimi domov. Začele so božične počitnice. Po praznikih se učitelj in Pikovnik zopet snideta. Pripovedoval je. da je prišlo "■tisto" sieef po sreči, a ueverjetno je majhno in slabotno. Morda ne bo živelo. To opomujo je pristavil mož z žalostnim glasom in hitel pripo-i vedovati. kako dobri so njegovi otroci. Obe hčeri sta prihiteli ki materi — pa ne praznih rok. Pri-1 nesli sta masla. jajc. kokoši, me-j sa. "Kakor bi rekel, da ne moremo pri nas sami kupiti. Saj- imamo. hvala Bogu, pa se mi vendar dobro zdi. Tudi France stopa po slej bolj tiho po hiši." I'eitelj in Pikovnik sta še dol-go potem govorila tudi o Zorki. Njen izdelek "Božični večer" je bil namreč takšen: Lepo je bilo lani na božični večer. Z mamo sva bili doma. V topli sobi sva sedeli in prepevali pri jaslicah. Sama sem jih napravila v kotu nad mizo. Na okno je prihajal mili glas božičnih zvonov. Spodaj po ulici so hiteli ljudje. Nocoj jih je bilo še le malo. Zvonovi so peli mehko in u-brano. Mama je rekla: "t'uj. Zorka, ali ne zvoni mrliču;" Kakor bi se zares bala. se je stisnila i k meni. Jaz pa sem rekla: "NeJ mama ! Malemu -lezuščku doni pozdrav, ker je došel odrešit nas ljudi." Mamica mi je položila desnico okolu vralu in zopet sva .prepevali: "O, Dete preinilo. nebeško darilo..." Svečica pred jaslicami se je utrinjala in drhiela. "<»hj. kakor bi gorela večna luč pri mrliču", je menila mama. "Milemu .Jezuščku na čast se ui l itija . sem rekla jaz iu nadaljevala tisto božično: "Te niso sprejeli, pod streho ne vzeli, nemili ljudje." Mama je [»omagala. Potem je rekla: "Zdi se mi. da naju nocoj še kdo obišče. "Kdo neki'" se m vprašala in naštela po vrsti vse znanke in prijateljice. ki so mi obljubile, da pridejo pogledal jaslice po praznikih, ker imajo doma lepše. Posebno je pa vsakdo rad doma na sveti večer. Mama me je pogledala pozorno in prašala : "Ali meniš, da naju ne bi mu-gt ' kdo iznejiadili s pohodom .' Zelo sem nemirna. "Ali se res bojiš, mamica' "Seveda. Zlobni jeziki so me obrekli in po nedolžnem zatožili tvojemu papanu v Ameriki. Ti sedaj še tega ne umeš; povem ti pa. ko odrasteš. A vedi že sedaj, da sem nedolžna. Tistega želez-ni'"aria Smrdela, ki je ]irihajal k nama včasih zvečer, sem od-!pravila; ne maram ga. ker se grlu vede. Morda me je prav on sum očrnil pri tvojem papanu v Ameriki zato. da se je maščeval. "Ali se bojiš papaua?" sem vprašala vsa v skrbeh. Odgovora ! nisem dočakala. Nekdo je močno [potrkal zunaj na duri našega i stanovanja. Mama je zadrhtela in tekla odpirat. "Tako sama.'" je prašal ne-I zna n glas. ki je razodeval pritajeno jezo in strast. "Sama ž Zorko." "Kje pa je oni.'" "Moj Bog. koga pa misliš M" "Ti svetohlinska pobožnost razuzdana!" je rekel os^^mi moški glas, po katerem sem spoznala — svojega očeta. Došel je nenadoma iz Amerike. Ze sem ho-| tela teči mu nasproti, ko je ne-I kaj počilo, kakor bi kdo razbijal 'drva v drvarnici. Težko okovana palica je tedaj padla na glavo moje ljube mame. Zgrudila se je in zavpila: "Nedolžna sem. Frane, nedolžna! Tam Je v miznici je njegovo poslednje pismo. Nisem ga slušala To izveš iz pisni a — — Oh. za kaj si me u—da—ril'.'..." -Moje lfcame glas je bil vedno lišii. Pritekla seni bližje in se sklonila jokaje k ubožiči. Topi«, kri jej tekla i/, globoke rane ir> se strjala po podu. Sama nisen vedela, kaj bi počela. -Papa jt brskal v tem času po miznici. na šel pismo, je hitro preletel z očmi. vrgel palico na tla in stopi' k mami ter jo skušal vzdigniti Pogledala je milo in saino za jeclja I a : "Zdaj vi—diš! 1'u—.sti me! 1 —mi—rani! " ■ Papanu je omahnila ubožica iz rok na rla. izpustila mojo roko, poslednji«'- me pogledala in zacepetala.- — "Ali ni—sem rek—la. da. to zvo—ni mr—li—ču. me—ni. da, me—ui zvo—ni... V—bo—ga me—j a Zor—ka!" Papa se je zgrudil poleg meue na tla. velel meni po vodo in iz-kušal pol m rt vem u truplu vrniti uh aja.jnče življenje. Obupno je za vpil -. "O—o— o ! Kako sem se varal! O—o—o! Ne umreš, ne! Ne smeš! Ne umri. Krna! O—o—o! Krna. Krna! Vzbudi se. reviea! Poglej me! Tvoj Frane sem! Sai te nisem ubil. Eni a ! O—o—o! Saj te ljubim, za Boga, in najino dete. Zorieo ljubim! Moja si, Krna. samo moja! O—o—o!'! Zastonj je klical. Moja mama je bila — mrtva. Zajokala sem na ves glas. .zakaj za-rie se je "podrla polovica s vejte in še več. Najraje bi bila umrla, da bi šla z mamo. Papa je molčal. Vstal je. me pfcjjel /A roko in dejal: " Pojdi^ Zorica.' greva k mami v nebesa !J" Strašen je bil njegov pogled. Bala sem. se ga. Roko sem izdrla iz njegove in zbežala po stopnicah.. Papa je tekel za menoj. Veselo si je Zažvižgal in zapeh "Oh kakšna radost, veselje bo. ee v nebestit snidemo se!" Pesem o nebesfet "ohceti". Po ulici so ljudje hiteli k polnočnici. Zvonovi so vabili v razsvetljeni božji hrstiu. Papa je pel. Njegov glas je lxil ! grozen in pesem kakor mrtvaški smeli. Prižvižgal iu pripel je prav lahkotno na celico. Ko so spo-:jj;di. da ni pijan, marveč — bla-en. so g;i od}»eljali v blaznico. -stala .M-iii na bližnjem oglu in vi-lela vse to in jokala in klicala •ia pomoč. Ljudje so hiteli mimo. ihteli v cerkev častit novorojenega Boga. Mene si' ni usmilil nihče. Vrnila sem se k mrtvi mami. Tam je bilo že nekaj sosed in tudi več neznanih ljudi. Orni možje so pobrali in odnesli mojo mamo. Mene niso pustili za njo. Rekli so. da jo nesejo v grob. Policaj mi je velel na magistrat. Takoj morala z njim. a drugi so hiteli v cerkev k veseli po-polunočnici. Prejokala sem vso božično noč. Po praznikih so me poslali na sodišče, ki me je oddalo dobrim, ali zlobnim ljudem — siroto. Tako se je veselo začel in žalostno dovršil zame lani božični večer.. . Vaški učitelj in sosed Pikovnik sta se še dolgo glasno in živahno pogovarjala o Pikovnikovi rejenki in njenem lanskem božičnem večeru. Nedolgo po listih božičnih dneh je umrlo pri Pikovniku "listo", česar ga je bilo sram na starost. Slabotno je bilo otroci in kdo ve, če bi se kdaj popravilo. Bog ga je vzel. Pikovnica je žalovala za njim. kakor je jokala že pred njim in še prej. nego ga je Bog dal. Pikovnik je pa došel neko popoldne iz šole domov in stopil trdo pred svojo žen ko: "Lenka. veš. rati te imam. Nikdar ne žaluj za "tistim'', ki je! bilo tako majhno. Morda bi še zbolela. Cilej. stara sva že. Delati ne moreva več tako kakor prej in otroci naju izpodraščajo. France naj prevzame gospodarstvo. midva pa greva v kot. Novo hišico sezidam. Tam bova prebivala. dokler naju ne pokliče Gospod. Za postrežbo in kratek čas rzamemo seboj to-le dekle, to-le 2orko. Ni res, ni prav tako.'"' "Sam angelj-varuh govori s teboj", se je začudila žena. "Za dobro dekletce — siroto. Midva jej ze zapustiva toliko, da ue bo več sirota. Ni res. Lenka.' Prav je tako! Saj nismo tako na malem. Kaj.' Pikovnik ima več. nego marsikateri. Zorka bo na- Začel je žcui pripovedovati, kako je dekle sama opisala lanski božični večer. Pikovnica je brisala solze. Slepe Mieike božična povest. —o- Napisal Joško Kevc. —o— V sneg odete Julijske Alpe so kristalno blestele v večerni zarji, ko sem se pred par leti na predvečer "svetega večera" bližal prijazni gorski vasi. na potu v obiske k bližnjemu sorodniku. Sorodnikovi otroci so mi že precej daleč iz vasi priskakljali nasproti ter mi v svoji naivnosti, obešaje se mi za roke in obleko, pripovedovali o pripravah na njih domu, ukrenjene baje "meni na čast". Ko sem po cesti, pobeljeni z nizkim in suhim snegom stopal v vas ob večernem mraku, so zapeli večerni zvonovi iz lin daljnih in bližujih cerkva, tako slikovito »posejanih po gričih in holmičih. Glasovi zvonov so se v tajinstveni harmoniji izgubljali , ° O—O—O—O—o—O—O—o—o—U— O—O—O—O—O—O—O—O—O—O—O—O— O 0 1 1 Vsem rojakom in rojakinjam sirom Zedi- ? i njenih držav voščim tem potom f i najveselejše božične praznike. i i FRANK SAKSEK. ? ? ______? ! daleč tja preko dolin in hribov. ■ Ti srebrno čisti glasovi, ki se že isto in stoletja razlegajo preko .tega mirnega dola in ponosnega I gorovja, so me po dolgem času j zopet spominjali na "sveti ve-jčer". kakor sem ga slavil kakor dete. ko mi je bil ta večer še ne-jkaj skrivnostnega. Ia jinsl v.-ne-jga!--- I -t r . . ... i \ vasi smo m srečujemo ljudi, ki — po stari šegi in navadi naših pradedov — s kadilnico iu blagoslovljeno vodo hodijo okolo po poslopjih. Vsakdo je mene • "tujca" spoštljivo pozdravil z j "dober večer7'. Na pragu hiše, v : katero sen* bil namenjen, me je pričakoval sorodnik s svojo so-progo in mi je že od daleč klical: ;"No, vendar enkrat!" Otročiči so me zopet prijeli za roke in o-bleko in me vlekli v izbo. kjer jo ! v lieštevilnih lueicah in v zimski 'opravi blestelo "božično drevesce . a pod njim \/. mahu pripravljene "jaslice". j Posedli smo okoli mize. Med i raznimi vprašanji od moje in j njihov e strani je vzkliknil Tlctni j sinček Miško: "Mjcika povprašuje. kdo je prišel k nam!" Na te besede sem se ozrl po sobi iu oko mi je ostalo na sfarikavi ženski, sedeči v takozvaneni "ztli-! ču " ob gorki peči. Na moje vpra-,.sanje, kdo jo ta ženska, ki se za-I nima zame. mi je odgovoril so- ; rodni k : "To je B..... Micika, : ki je že par let sem popolnoma i Sle, >a in živi le odmilodarov do-i brili ljudi. Za praznike sem jo | vzel k nam sirotico: saj veš. ka-j ko nas je vseh. posebno še tebe, i rada imela svoje dni..." \ Misli so mi ušle v nekdanjo j dni. ko sem kakor otrok in deček zrl v bistro oko najkrasnej.še. a vedno otožne B..... Mieike. prijateljice pokojne mamice, ki me je tako rada božala po mladem licu. Vstal sem iu nekaj časa nemo od daleč zrl na nesrečno slepo žensko, na nekdanji kras vseli deklet te tare. Opazoval sem jo. kako je preštevala med prsti erne jagode "rožnega venca" in v molitvi pregibala ovenele ustnice. Spomin na njo iz otroških let je vedno bolj živo vstajal pred očmi in najrajše bi bil kur glasno vzkliknil ter se privil uesreč-nici okoli vratu. Ali ostal sem miren; približal sem se jej počasi in jo ogovoril. Slepa Micika ni več spoznala mojega glasu, kajti dolgo, dolgo me ni videla in slišala. Mali Miško je splezal k njej iii jej zašepetal v uho. kdo je prišel k njim v "gostijo". Tedaj pa je slepa starka privzdignila suhi. koščeni roki. me pritisnila k sebi in vzkliknila: "Kaj, ti si Joško, t.i si! Oh. jaz te ne vidim, ne vidim te L" ter rae poljubljala na čelo. Gorko sem čutil tedaj na svojem licu njene solze iu se ; vglobil v nesrečo te toli dobre starke. "Kakn rada bi te videla", je pričela po kratkem presledku, "aii glej. že več let sein slepa in prepuščena popolnoma dobrim ljudem in nemili usodi. Kaj sem neki zakrivila, da me Bog tako kaznuje?! Zgodi se naj njegova' volja!" Iskal sem tolažljivili besedi, ali kje najti primernih izrazov V tolažbo nesrečnice vspriČo tolike nesreče.' Domači so začasno odšli po o-pravilu:. gospodinja v kuhinjo, gospodar v klet in hlev k živini; otroci pa so se vrteli okoli jaslic in potem delali napotje materi v kuhinji. Ostala sva sama s starko, kar mi je bilo zelo ljubo, kaj-Nadaljevanje na 6. strani, IGLAD TIDING* O^OTEAT'^ j f ROTI PA) NT iN G E>Y PLOCKHpR^T 1 Danes je najkritičnejši dan na mirovni konferenci v Londonu. --o- ZAVXACEVALNA POLITIKA TURČIJE. ZAHTEVA OD ZAVEZNIKOV, DA JI DOVOLIJO DOBAVO ŽIVIL ZA OBLEGANO POSADKO IN PREBIVALSTVO V DRINOPOLJU. VOJNA ALI MIR? -O- BALKANSKI ZAVEZNIKI PRAVIJO, DA SO PRIPRAVLJENI NADALJEVATI Z VOJNO, AK O TURČIJA NE ODNEHA. — BOJI GRKOV IN TURKOV PRI JANINI. ---- London, Anglija. 22. dec. —r Pi i jutrašnjem zasedanja mirovne k nferenee nastopi kriza. Le ak" < !povedo Turk: svoji zali;«-v i dobavo živeža poi-aui-i : in ju. m\aistvu obleganega Dri-predložijo zavezniki svoje pogoje, nakar je mogoče začeti . z resnim delom. Turški kabinet se j«' danes posvetoval ter poslal brzojavnim potom (»tomanski delegaciji navo-J diia. Vse delegaeije so se danes posvetovale v svojih hotelih ter poslale dolge, šifrirane brzojavke svojim vladam. Zavezniki ne oponirajo turški prošnji za dobavo živeža Drino-polju samo zato ker bi pridobili Turki s tem veliko predn st za slučaj nadaljevanje vojne, ampak tudi zato. ker delegati nimajo pravice razpravljati o vojaških vprašanjih, s katerimi so se ba-j vili na konferenci pri Cataldži. Zavezniki sie< r ne želijo liada-i lje\au;a vojne. toda izjavljajo, da so tudi za ta slučaj popolnoma pripravljeni. Dasi se sumi, da Turčija navlašč zavlaščuje rešitev spornih vprašanj, da pridobi eas. prevladuje mnenje, da spoz-I na v a turška vlada resnost polo-. tja in «la sklene mir; že političen položaj v Carigradu zahteva tako. Bolgari izjavljajo, da so zavez-niki pripravljeni nadaljevati s sovražnostmi, ako se Turčija ne ukloni. In sieer bi se nadaljevala vojna z novimi silami, s trdniru zaupanjem na končno znvigo, kajti, kakor pravijo zavezniki, "se ne borijo samo za neodvisnost Balkana, ampak tudi za zapadno eivili/aeijo proti staremu sovražniku na vzhodu *\ Od strani zaveznikov zatrjujejo, da se je njihov vojaški položaj zelo ojačil. Ako bi biii prisiljeni .»•<<> novih in iz-vež! anih vojakov, ki komaj čaka ■ • \ ojiic. (Sii.ooO Srbov in 40.000 < Ji kov >■ more izkrcati vsako minut,, v Bedeairaču in Enos. v, na tukajšnjih vojaških krnirov je mnenja, da zavezniki ne i:r»i -idejo nedvomno ojačenih obranil.nih č t pri Cataldži. ampak da pričakujejo Turke za utrdbami. nadaljuieio z obleganjen Drinopolja in prisilijo trdnjavo do predaje. > "liti j' , da* je postavila tako j turška kakor tudi bolgarska armada red l ataldžo nove nasipe I in jarke. — Grška kolonija vi . Londonu je priredila danes zve-Čer v počast grških ' delegatov slavnosten banket. Carigrad, Turčija. 22. dec. — Dane.? s.* je kabinet zopet p os ve-j toval o mirovnih dogovorih in jej brzojavnim potom poslal delegatom v London nova navodila. V eotovih krogih menijo. du želi Turčija posredovanja velesil. \ vojaških krogih vlada močno Ta/noio/»»nje. \ lani svetujejo. da naj rajše zopet začne s sovražnostmi, kakor da* bi dala Drinopolje. Skoraj vijak dan pri-hajajo nove sveže čete iz Sirije in Kurdistana. V inozemstvu so naročili mnogo topov in drugega vojnega materijala. Vojaška stranka je zato. da ostane armada preko zime v de-in/ivi in tla začne spomladi z ofenzivo. Ta vojaški duh sicer ogroža kabinet toda trezno misleči ljudje komaj čakajo sklenitve miru. Vlada obrača veliko pozornost reformam v anatolskih pokrajinah ter namerava poslati tja po s-bno preiskovalno komisijo. Belgrad, Srbija. 22. dee. — Mi-; nistrski predsednik Pašič se je! včeraj v imenu vlade oprostil pri avstro-ogrskem konzulu radi nevednosti. ter je obljubil, da bodo krivci kaznovani. Kakor naznanjajo brzojavke iz srbskega glavnega stana Skoplja >o Turki kljub premirju že večkrat napadli Srbe. Pretekli petek so bile srbske čete napadene blizu Skadra. Srbi so Turke po hudi bitki pognali v beg. i. Dunaj, Avstrija, 22. dec. — Kakor poročajo brzojavno iz Bel-! J grada, se posvetujeta Srbija in i j Bolgarska glede dogovora, po ka , terem bi prepustila Bolgarska Sr-j biji svoje teritorijalne zahteve vi Macedoniji in sicer l*ot odškod-j nino za srbsko nomoc Čatal- i dži. za slučaj da se vojna nadaljuje. Atene, Grško, 22. dee. — Turško brodovje je podvzelo danes, izpad. Njeni torpedolovci so ob-i .-tiv'jevali otok Tenedos. Kakor naznanja guverner v j Tenedos, je so prišli danes do-noldne ob enajstih pred vhod v j Dardanele turška vojna ladja i "Tougut Reis". križarka '"Medji-dieh in trije torpedolovei. Vojne I- i je so ostale pod varstvom fort o v. Torpedni ruŠilei so avancirali iii izstrelili 20 er^^"* na Tenedos.; kjer ^o poi/ kušali prebivalci raz-i viti turško zastavo, ter odpluti v j čolnih na morje, da bi pozdravili turške vojne ladje. Mala grška posadka na otoku i je streljala na one v čolneh, usmr-! tila tri ter jih ranila dvanajst. Turški str« li niso napravili skoraj nobene škode, in torpedni lo-1 :! i >o se kmalu zopet umaknil'; v Dardanele. Pred Lemnos zasidrano grško j v..;;io brodovje je bilo obveščeno izpadu Turkov, ter se je takoj; :• Spravilo na zasledovanje sovražnika. Guverner Tenedos jej !■ ■ ' il poziv, da naj proglasi prek i i sod. Admiral Coimtiouriotis je nine-! nja. da mora biti poškodovani!-j vee turških vojnih ladii tako n. I pr. turška zastavna ladia "Khevr-• l-Din-Barbarossa". vojna ladja j ' Messudieh" in " Asser-I-Tew-1 lik". ker če bi bile v dobrem stanju. bi gotovo spremi i stle brodo- vj!; . \ ojno ministrstvo je objavilo j danes poročilo o tridnevnih us-n Šnili operacijah pred Janino. .000.000 napram $1.563.-000.000 leta 1910.. in takrat so d■ ^r1 i najvišje število; izvoz cenijo na Jr2.400.000.000 napram 43093,000.600 leta 1911.. ko je bil naj večji. Tudi ko!edi:rično leto 1912. bo podalo najvišje številke izvoza in uvoza. Prirastek uvoza obstoji posebno v surovinah za tovarnarje, ki predstavljajo vrednost $523.873.088 za deset mesecev, napram ^421,-503.273. v istem času preteklega ieta. Prirastek te rubrike uvoza s-- nanaša v prvi vrsti na kožuhe i 11 kože, od katerih so impor-tirali za $33.(KiO.000 ve.'-: na kavčuk. prirastek $20,000.000; na bombaž.prirastek naefe 15.000.000 : na barvila, prirastek $10 000.000. t "voz kave je postal večji za •s31.000.000: uvoz sladkorja za s23.000.0t K). Izvoz bombaža tekom enajstih m.-seeev 1912. je znašal $531.000.-napram * -$40.000.000 v en-kem času leta 1911. Izvoz žita doseže v enajstih mesecih najbrže visočino 100.000.000 bušljev, kar je za 20.000.000 več. kakor preteklo leto. Žrtev svojega poklica. Fittsburg, Pa.. 22. dec. — Dr. William Stevenson je umrl danes v Coal Center za davico. Ker leto za letom umre vsled te bolezni na tisoče otrok, jo je sklenil natančno preiskovati. Ko je zvedel, da divja davica v Coal Center s-je podal tja in postal žrtev svojega poklica. Cena mesu pade? Edward B. Sehmalholtz, znan mesni veletržec se je'povrnil iz svojega potovanja na zapadu in prinesel je s seboj veselo novico, da se meso po Novem letu poceni. Zh iiio so hranili večinoma s tur-šico. ki je letos nepričakovano dobro obrodila. Cel vlak svile. Tacoma, Wash., 22. dec. — Iz Japonskega pripluli parnik "Bel-' lerophon je pripeljal te dni 4150 bal svile, v skupni vrednosti ! $2.075.000. Posebni vlak pripelje to svilo v Xew York. _' -- Nov načrt za rudnike. Wilkesbarre, Pa., 22. dec. _ Dne 27. dec. se sestane tukaj dr-I žavna rudarska komisija, da se (posvetuje z načrtom, katerega je j predložil nek pododbor in ki za- Ibteva radikalne iznremciiibi v rudarskih postavah te držav«. Krasni In brzl parnik | MARTHA WASHINGTQH ! (Avstro-American proge) j !oi ; verpola in je bila namenjena " ; Halifax. Vreme ;'e meglen^ in zaradi te^ra ni mogel k: j>itai določiti prave smeri. Skoraj go tovo je zašel parnik v morski t'>i in to je bila njegova izguba. M*' gla je bila tako gosta, da ni.s-, prej videli kleči dokler niso zadeli vanje. Parnik je šel na kost in se omenjena mornarja nista moi je poslovala dobro ►rganizirana diaižba in preskrbovala službe svojim ktientom. Kakor se čuje. nameravajo pre-drugačiti policijski pouk ia vbo-loče odnustili vsakega straž-ni-ka iz službe, kateri bi se najnia-nje pregrešil. •šieer so nekatere važne ~riče pre-1 dašeue, ker dobivajo danzadnem ■ grozilna risma, toda 'u-eiskava s. i vseeno nadaljuje in kakor se vi- | di z uspehom. Vsa krivda leži na pohlepni po-jliciji in prej se te razmere ne daje odstraniti, dokler se nolieij-»opolnoma ne reorganizira. Nevarni morilci, Chicago, 111. 22. dec. — Danes i so aretirali tukaj i»et isiožki!i in j šiii i ženske, kateri so skoraj go-j Lovo krivi umora II. Logue. ki jej bil na neznan način usmrčen \ j McVicker gledališču. Banda je i prirejala v zadnjem času različne vlome in dru^q hudodelstva. Smrt vsled plina. Včeraj so našli v stanovanju štv. 30. Columbia Place, Broo-j k!yn. tri osebe zavdušene vsled | plina. Sodeč po legi trupel sta se I hotela oSletni Martin MeGreaeev in 21 letna hčerka IMarv rešiti. I dočim je sin ^Iartin umrl v s]>a-■ ii ju. Plinova eev v kuhinji je bila napol odprta. Rešilni zavodi. —o— ( Iovek je v premogokopu v vedni nevarnosti. Zdrav in vesel gre pod zemljo, toda kdove, če se bode vrnil nepoškodovaa. Ne smrtonosne skale, ampak različni plini zahtevajo mnogo življenj. Vlada je sprevidela to nevarnost zaraditega je vstanovila več zavodov, takorekoč potujočih šol. v katerih se rudarji podueujejo. i kaj da jim je storiti v takih slu-! čajih. Te šole so za vse rudarje j i neprecenljive važnosti in zaradi j | tega smo tudi mi priobčili o tem j spis v našem Slovensko Ameri-1 j kanskem Koledarju. Rojaki prid-jno segajte po njem. Stane samo! 30 centov s pošto vred. Naroča se j pri Slovenic Publishing Co., 82. Cortland Str., New York, N. Y. i Drzen rop na ulici. —o— Pri belem dnevu sta bila napadena dva bančna sela. — Roparji so odnesli nad tiseč dolarjev. Predrznost newvorskih bandi-tov presega že vse meje. V soboto se je zopet zgodil drzen napad v najživahnejšem delu našega mesta. roparji so srečno utekli s plenom £111)4 v gotovini. Trije možje so na vogalu Hudson in Btelmne St. pobili na tla dva "uslužbenca Silk Finishing Co. of Amerika, Kdmunda Wyder in Chariest Webber. jima iztrgali torbico, v kateri je bil denar, in izginili brez sledu. Roparji so morali biti dobro znani z navadami omenjene tvrd-ke. ker so vse tako dobro pripravili. da jim je napad popolnoma uspel. Ko so si prilastili torbico /. denarjem, so skočili na avtomobil, ki je čakal nanje, ter se odpeljali. Takoj temu avtomobilu je sledil drugi najbrže da pripravi zasledovalce v .zmoto in zapelje na napačno sled. Napad je bil izvršen tako hitro, da nobeden ni mogel priskočiti napadenima seloma na pomoč. Očividcev je bilo veliki. toiia nikdo ne more natanko opi-.,-! napadalcev; tudi številk'* avtomobila si ni nikdo zapomnit 7.a drznimi roparji seveda ni no benega sledu. Požar v kinematografu. Bruselj, Belgija. 22. dee. — Med neko kinematografsko pred- j stavo se je vnel film in v kratkem času je bilo celo gledališče v pla-i menu. V gruči je bilo ranjeno več | oseb. Ko so pogasili požar, so na-1 šli med razvalinami 12 ožganih trupel. Samomor anarhista. Rim, Italija, 22. dec. — Na mladega anarhista Del Ferro je prišla vrsta, da bi moral usmrtiti jtaljanskega kralja Viktorja Kina-nuela, toda zbal se je svoje uloge in se* je ustrelil. Mrtev sicer ni bil takoj, imajo pa le malo upanja. da bi ozdravil. Premcgarska družba kriva nesreče. Wilkesbarre, Pa., 22. dec. — Včeraj je dobila pristojna oblast poročilo nekega razsodnika, ki spoznava Iron Temple Coal družile za krivo katastrofe, ki se je pripetila leta 1908. in --i kateri ie bilo ubitih dvanajst mož. Proti družbi bodo sedaj vložene odškodninske tožbe. Kolmja letalnih strojev v zraku. Pariz, Francija. 22. dec. — V Villacoublav je kolidiral včeraj v zraku nek aeroplan, v katerem sta se nahainla zrakoplovec Oeor-p?es Collardeau in Theophile Del-easse. sin francoskega mor-narie-nega minigtra, z nekim drugim zrakoplovom. Oba letalna stroja sta seveda padla na tla. r>otniki so odnesli težke poškodbe. | & 0 £ & - ® S- © & ® & oagr VESELE BOŽIČNE PRAZ-Tjgr NIKE ŽELI NAŠIM PRI-JATELJEM, NAROČJNI-CSSr KOM IN CITATELJEM Uredništvo in uprava . "4 Glas Kare da". Velikanski promet med Zdr, drž. in Evrope. —o- Dva milijona oseb iz in v Evropo. — Število naseljencev je tudi sedaj v tem času veliko. —o— MANJ IZSELJENCEV. V medkrovju je prišlo preteklo leto 27C tisoč naseljencev več. — Izseljencev je 33 tisoč manj. ! . , Preseljevanje narodov v in iz Evrope je še vedno v polnem ti-■ ru. Dasi je sedaj oni čas. ko osla-j vi Ameriko največ naseljencev, I je število onih. ki pridejo, še ved-i 11.0 večje, kakor ono, ki so se že | naveličali nove domovine. Da naseljevanje ni pojenjalo je najbolj-jši dokaz ta. tla pričakujemo bo-j žični teden dvajset velikih preko-atlanstkih parnikov. ki so vsi dobro zasedeni. | Število izseljencev je padlo na-'pram onemu preteklo leto za 39 'tisoč oseb. Preteklo leto se je vr-; nilo v medkrovju 947.920 naseljencev v staro domovino, letos pa samo 43>.7i7. Število semkaj -jdoŠlih naseljencev že presega mili-3 jon, kajti v medkrovju je dospelo v Združene države 1,025.151 naseljencev, napram 271.:>:U preteklo leto. Deportiranih je bilo to leto 13.729 oseb, napram 12.17G ^ pretklo leto, toraj 1533 več. j Da so jirekoatlantski orjaki pravzaprav samo prevozni brodo-| vi, dokazuje kajitni promet med Združenimi državami in Evropo. a ! V prvem razredu se je priueljalo , to leto 103.610 potnikov, okroglo ' dva tisoč manj, kakor preteklo le-' | to. V Evropo je odpotovalo v k:i-jjitali to leto 1('K).433 oseh. približal no devetsto manj. kakor l<-tt> prej. V drugem razredu je prišlo v j Ameriko 285.772 oseb, 20.." >2 več. j kakor preteklo leto. in v Evropo je j odpotovalo v drugem razredu \z 1 Združenih držav 123.(529 os,-h, 1 i3441 več kakor 1. 1911. Te številke nam kažejo veli-" j kanski promet med Združenimi 'j^ižavami in inozemstvom, ki ]>o-I staja vedno večji. i Preti trustu sa premog. Washington, 1). {'., 22. dec. — i Centralni odveuiik Wiekersehain ji1 namignil, dji ima dovolj dokazov za pregajauje j»r«-iaogarske-ga t rust a na podlagi Shermano-ye protit rust nega zakona. Tekom nekaj tednov se odloči, kaj ukreni; vlada proti temu trustu.. Avtomobilna nesreča. Philadelphia, Pa., 23. dee. — "j Znan zrakoplovec G rover Cleve-1 j land Bergdoll je vzel v svoj avto-jmobil dve ženske in dva možka in 'jzačel vo/iti s hitrostjo 50 milj na uro. Xa nekem voglu je zadel v 1 atomobil lesnega trg!>vea Walter 15. Mellvaine. s tak<> silo. da se je težko poškodovalo pet oseb. Bergdoll je zletel takoj uri bljižno IH»stajo, hoteč pobegniti z vlakom. 1 toda prijeli so ga še pravočasno. : Denarje v staro domovine j pošiljamo: 50 kron ......... za ? 10.25 100 kron ......... za 20.35 200 kron ......... za 40.70 400 kron ......... za 81.40 500 kron ......... za 101.75 1000 kron ......... za 203.00 2000 kron ......... za 405.00 5000 kron ......... za 1013.50 Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane Bvote po-i polnoma izplačajo brez vin&rjm odbitka. Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnje pošte c. k. poštno hranilnični urad na Dunaju v naj j krajšem času. ■! Denarje nam poslati je najpri-ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. FRANK SAKSEE, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 6104 St. Clair Aveaue. N. B. (JierCxm^ a GLAS NARODA, :3. ORUJDflA, 1912. Otroška srca. —o— Za "GI. N." spisal I. T. Peter in Tonček sta bila pri-jat« Ija, velika prijatelja — pa saj so prijatelji vsi ti naši mali. Včasih se .sprejo, toda htiro jej y<>|M-t sklenjeno prijateljstvo, po-1 zabljen j«- v čerajšnji dan. < »l»a sta iiihi revnih starišev, mogoče ju je: revščina /družila še bolj. Mila sta zadovoljna in srečna, samo t:* j I:j -it k bo šlo, brez nevarnosti, j Saj bi lahko siim, toda nimam • asa. naši bi me tie pustili iz hiše. <'e hoč'-š ti vse povem!*' "Samo če ni kaj slabega, te-peii bi bil. saj veš kako me je >ad;ijič — " Peter se je zasmejal. "Nikar se vendar ne boj: idii z menoj, vse ti bom pokazal —j v kozolcu imam skrito. Samo Bogi varuj, kaj izdati!" 1'tiotovo ne! Tako je prav. Tonček. Samo j to bodes storil kar je zapovedala j sr.,t k.,, in vse žepe bova imela i i']ne . . . Prihodnje leto o Božiču lahko storiva isto". " S: k;i . kakšna starka?" "Idi idi. doma imam vse!" * * ... ! ista vas je bila oddaljena si; h eetrt ure od mesta. Oba dni j dopoldan in popoldan sta hodila! s. mi r! ja po ulicah ogledavala ! l.iše od vrha do ta!. \* rokah je držal Peter knjižico in fiepn stano majal z glavo. Po vs. j okolici sta šla in pri-' i "t- injie do samotne vile, ki je bila last mestnega gospoda. "Ali bo ta? Da ta bode! Na hi ibeeku. stolp ima na strehi, ve-i !iko oken. samo z vraimi gre ;mvskriž. Nič za to; ta je in nobena di dga. Jutri je že božični v«r* toraj jutri, jutri!" In zatrepetala sta mlada srca \ v neznani blaženosti, v nemirnem priča kovanju. Bil je sveti večer. Na drevju iu grmovju so se .svetlikali ledeni kričali — vse je bilo tiho in! mirno. Pred vrati samotne vile je stal . Tonček. Ni se tresel. ni čuti! mr;: a. oko mu je žarelo; ali v strahu ali sreči.' "Saj ne zase, j za mamico, ubogo in dobro. Se-' daj mogoče joka, išče me; še malo. še eno uro in vse bo dobro | mamica! " V daljavi je začelo zvoniti in ko je /voneiije utihnilo, je uda-j rilo k! tdivo dvanajstkrat. Ko je vabilo v šestič, je zarisal v sneg | tri kroge. položil v srednjega; svojo suknjico iu stopil k vratom. Sezul si je borne' čevlji«" ke, i jih postavi! *»ia spodnjo stopnico in se napotil navzgor. Zaslišal je pitje, godbo in smeh. Kaj ga jej bri-alo to. Hodnik je bil gora k \ in medio razsvetlen; Tonček jej polglasno mrmral: "Soba. kjer se skozi ključavnico sveti. Tisto j nogo, ki sledi svetlobi pričakuje | zlato ... Zaslišal je oddaljene korake;! popade! ga je strah. "Zakaj je Peter mene silil? Saj bi lahko ravno tako odpravil kakor jaz". Zopet je začel govoriti: "In| ko pridem na prag moram reci: "zlato", ne: "zlato za onega, ki ga išče, bisere za noge, ki so na- j sle pot "... Ne smem poza-1 hiti..,- Dospel je do vrat, iz katerih j se je svetilo. ".Moj Bog. ta soba je!" Prijel je kljuko in šepetal: "Zlato za onega, ki ga išče, bisere za .' * " Na prej ni mogej — močna roka ga je prijela za ramo in krepak glas je zaklical: "Sedaj te imam. falot, kaj si iskal včeraj okoli hiše?" Tonček ni odgovoril; nahajal s ■ je v gospod.ski kuhinji.^ polni svetlega kuhinjskega orodja, to- da o zlatu in biserih ni bilo ne duha ne sluha. "Toraj to ni prava hiša!" si je mislil in se skušal oprostiti hlapčeve roke. "Ne tiček. tako lahko mi ne bodeš ušel; sram te bodi, tako mlad in že kradeš; le počakaj, gospod ti bode že pokazal". Tonček ni ničesar razumel, samo zdelo se mu je, da se je moralo nekaj strašnega prigo-diti. "Lboga mamica, moja zlata!" Hlapec ga je vlekel v razsvetljeno dvorano polno ljudi. \ sredini je stalo božično drevo. polno darov, svetlih zvezd, rožičev, oranž, zlatih orehov in drugih sladkosti. Deklice so prižigale svečke in ena je igrala na glasovir božično pesem. Malček je videl prvič v življenju toliko krasote, tako lepo drcvesee. Brez besed je gledal vse to :— ni vide! ali so sanje, ali resnica. Prebudil ga je glas hlapca, ki je pripovedal čriiooblečeiiemu gospodu o malem tatu, ki je vlomi! v kuhinjo, brez čevljev in suknje, samo da bi mogel celo stvar varnejše izvršiti. "Kaj je resnica?" je vprašal gospod, toda Tonček mu ni odgovoril. "Kaj si hotel tukaj otrok?" je vpraša! z nova gospod bol j nežno. "Zakaj si prišel sem?" , Vsi so se bili zbrali okoli nje-ga in -- s pomilovanjem • gledali. ' Tonček je vzel iz nedrij malo i knjižico in jo podal gospodu re- i koč: "Tukaj je. Jaz in Peter nisva imela dovolj denarja za Bo- i žič, pa sva hotela poskusiti. Dee- j lati bi moral tako. kot je rekla! starka. Saj bi ne zase, za ubogo ; mamico bi; svet večer je danes j pa ni ne ognja v peči. ne kruha i na mizi. Da. da, za mamo!" Zopet je utihnil. Okolistoječi i so imeli solzne oči. Gospod je vzel ponujeno knji- j go v roke in pogledal vn naslov: j "Pravljiee za mladino". Odprl jo je in bral: "V sveti noči. je rekla starka! počasi i^i stresla s svojo sivo gla- j vo. se gode čudeži. Cc stojiš o polnoči pred hišo. ki ima sedmero svetlih oken in troje vrat se ti bodo izpolnile želje. Ko začne biti f dvanajsta ura. naredi pred se- j boj v snegu tri kroge, položi v srednjega svojo suknjo in vstopi, j Na stopnicah sezuj čevlje in po-j išči sobo. kjer prihaja skozi kiju- 1 • avnico svetloba. V tej sobi jej zlato in srebro. Odpri vrata, za-1 pri oči. da te ne preslepi luč zlata in reci ko greš preko praga: "Zlato za onega, ki ga išče, bisere z.a noge, ki so našle pot". Vzemi toliko, kolikor zamoreš z eno roko in napoti se nazaj!" Cospod nehal brati, Tonček je pogledoval po navzočih, ki so ga čudno in s smehljajem gle-j dali. I "Jože poglej če je vse tako!" ,ie zapovedal gospod. IIl#pec se je vrnil in rekel: "Da gospod, trije krogi in v srednjem je suknjič!" Sedaj pa prinesi veliko vrečo in je napolni z orelii, jabolki., mesom, kruhom in sploh z vsem.; kar si je mali želel ! Ti pa mali. idi k onemu predalu in vzemi toliko denarja, kolikor ga zamoreš i vzeti z eno.roko!" • * * Tak svet večer je l: ljubeznijo se je jel tudi bati za; oba. Bolgar je siromak. Kdo ve. ali se bo spal jutri pod rodno streho, kdo ve. ali mu ne ugrabi mlade j žene Turčiu in jo odpelje v svoj | grad. dom mu pa požge in sreča, j ako uide vsaj on. Kaj hočeš, molči. razorji pogorišče in Dostavi si! drugo hišo. Ženo pa prepusti njeni usodi, rešiti je itak ne moreš. A otrok? Pride pozne j k tebi. po-tureen. da ti odreže tvojo sivo glavo, glavo lastnemu očetu. Kd. mu zameri .... Mihajlov kima z "lavo. gleda | valove, gleda Mašo, gleda otro- i ka . .. j Maric,- šumi .. Le šumi Ma. ea. lr- šumi. Po zemlji b >b:n- j tečeš, po zemlji ieni s so' j zami in krivjo. Budi narod svoj. i pravi mu o preteklih dneh. slav-j nih in veselih. O svobodi mu pri poveduj. o zlati svobodi minulih j dni, ko je bil Bolgar še prost... Šumi Marica... v srcih naroda j budi zavest domovinsko. Vstane I narod naj in osvobodi domovino) svojo ... Mihajlov je povesil glavo k te- ' mu. otrok se je igral z mamico in I M asa je poljubovala njegove pr-l ste iti ročico in se ozirala po reki in mislila o Ivanu, o sreči . . . Prihaja on. da jo objame...1 kdo je srečnejši.------; "Ivan, Ivan ..." Mlada žena vzklikne veselo in' maha z roko. Dete se glasno smeji. oči vidno ga veseli veselost mamice. Mihajlbv vstane in gleda na čoln. "Resnica. Tvan". Tn njegovo oko mu zažari zažari zadovoljstva. "Zamudil sem se... ali ste me dolgo čakali?..." "Samo. da si prišel. Ivan, samo da si prišel", je govorila Maša veselo. "Čoln ti je nagajal veslo se ti je strlo. nič ne de. samo da si prišel". Ivan pa odvrne. boža je de-tece: "Ni mi nagajal čoln. ni se mi strlo veslo". "Voda ti je nagajala . , . nič ne! de. samo da si prišel!" i "Ni mi nagajala voda, ni mi nagajala ". Mihajlov. ki je gledal ves čas nekoliko resno in utrujen obraz Ivanov, je dejal počasi: "lil vendar si se zamudil?" Trpek nasmeh je legel pri tem na ustnice Ivanove. Mihajlov pa je zmajal z glavo [in dejal, kakor bi govoril sam za se: "Čuvaj Mašo. Ivan..." t Ivanu pa so se zaiskrile oči in j objema je Mašo. je pogledal Mi-hajlova, ki je v tem pogledu bral jasne in odločne besede: Čuvam jo, oče!" — — — — j 1 . . . in vzplamtelo je, kakor vihar, i Od brda do brda se je razlegal glas: "Svoboda!" 1 Kakor sila viharja, kakor groma udar so delovale te besede, izgovorjene iz tisočerih ust. Svoboda! Dovolj je bilo ropstva. dovolj -poniževanja, dovolj trpljenja. , Zganil se je junak, vstal je Bolgar. . . Popokale so verige, okovi se zlomili, prsi dihajo svobodo. Kar more, se zgrinja skupaj, s handzari za pasom in samokresi, iskrečimi očmi in plamteeih lic. Ore za svobodo, za rešitev domovine. Zgrinjajo se junaki, zapuščajo žene. zapuščajo deco. Domovina jih kliče . . . Bolgarska je hči junaškega naroda. Nič solza, navdušenje v očeh . . . Mož gre v boj. zapušča' njo, izbira ženo drugo, bridki nož in mrzlo smrt. A naj izbira... Njegov sin živi. Pade oče za domovino, za svobodo, a -in živi v hvaležnem spominr na očeta, ki je lil kri. da bi bil sin svoboden prost . . . Sunii Marica . .. Ob tvoji obal ne posedava Maša, ne pestuje • n ».ka ne ^leda po valovih . . . 'u p učiva in njen Ivan je v bojevnikov. Maša kleči in moli. Za Ivana, za domovino moli. za bojevnike. Zmago nam daj. Gospod, ki si zrl naše trpljenje, naše solze, slišal naše vzdihe in tožbe . . . Daj zlato svobodo narodu. Naj vzidejo dnevi sreče, bridkosti je bilo dovolj, dovolj ponižeuja in joka.----— * '"Kdo je.'" Maša se vzdigne iz spanja in posluša. — Nič... Vse liho.... Luna sije skozi okno, od brega} se siiši rahel šum, enakomeren, i kakor uspavanka. Marica šumi .. . j Kakor vzdih, kakor stok je prišlo do nje. "Kdo je?" Maša je liolgarka. Xi strahu v j njt\i- Vstane, odpre vrata. Na pragu je bilo nekaj skloi nega. Pogleda . . . Človek, okrvavljen . . . Maša ne pomišlja. Zanese ga v. sobo, položi v postelj. Moči ga ...; V prsih ji bilo srce burno. Saj on, kateremu vrši delo Samari-tanke je duhovnik Mihajlov, njen varuh. Mihajlov se zave, spregleda ... Ozre se v oko Maši, in skuša j vstati. Maša ga podpira, gleda in tiho vpraša: "Kako prideš sem, oče? . . .t j Odkod?" Mihajlov se nasmehne. Bled je, i iz prsi mu teče kri. Tiho govori. * "Odkod?... Odkod pa naj pri-i de Bolgar sedaj?..." 1 ""Z bojišča, oče... ti, z bojiš-, ;ča?" Čudi se ranjenec. "Ali duhovnik ni sin naroda.! ki se bori za svobodo, ali on ni- j ma pravice do svobode? Ali gaj j ne veže dolžnost, da se bori ka-' ■»—_ - nihaja—^ai kor Bolgar od strani Bolgarov ? . . Maša..." Maša molči in se trudi ustaviti kri. "Ne trudi se, Maša. Naj teče kri, za domovino, za svobodo "Kdo je zmagal, oče?" Tih, skoraj šepetajoč je nje glas. Nasmehne se Mihajlov. Blažen, rodosten in ponosen je bil ta na-smehljaj, kakor okrasek bledemu, z mučenemu licu. "Maša . . . Bolgarka ..." Svečan, čudno svečan je bil glas ranjenca. "Sprašuješ po zmagi... Maša. Bolgar je prost, svoboden. Okovi so strti zmagali smo". Mihajlov obmolkne. Mora od-počiti. Maša sklene roke in vzdih, poln hvaležnosti se ji izvije iz prsi: "Hvala ti. Gospod!" "Maša..." S trudno roko prime Mihajlov Mašo. Zadrhtelo je njeno srce. Začutila je, da je zahtevala domovina od nje, žene, kruto žrtev. Tiho. treptaje odvrne. "... Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji..." "Blagoslavljam 1e. Maša. Vrla Bolgarka, blagoslavljam te, umirajoč, ne odhajajoč v svobodo. Povej sinku, ko dorase. da je žrtvoval njegov oče življenje za svobodo, za domovino. Padel je, ?•! spomin njegov živi, živi v svobodi Bolgarske, živi v svobodnem narodu". Bleda, dušeč silno bol, je poslušala Maša. Njena duša je vzklikala v bolečini : "Ivan. Ivan..." Slišal je .Mihajlov te vzklike. "Čuval te je^ Maša, branil je domovino in moral je pasti." "Za mene ..." "Za tebe . . ." Maša je zakrila oči in ni se mogla ubraniti solz. Padale so ji skozi prste, gorke in grenke, padale na spačega sinka. "Le p lakaj. Maša. Ohladi ho-j lest v solzah, le plakaj zvesta že-- na. Prijatelj Mihajlov ti prinaša zadnji pozdrav, duhovnik Mihajlov te zadnjikrat blagoslavlja." j Komaj je dvignil desnico k blagoslovu. Maša je vzkliknila: "Turganof . .. Izdajica." "Ne toži! To ni Bolgar. Bolgar ne izdaja domovine, ne preliva bratske krvi." Maša je poslušala z grozo. "Vbil ga je?!" "Izdal ga je ... In padel je, i obkoljen od du/mianinov, kot Bolgar. Iz trupel so vragov si je postavil pomnik." "I on ... izdajiea?" Mihajlov je zganil z desnico. "Bog ga je sodil po meni. ko je hotal do tebe, da te ugrabi. Nerazločen, sila slab je bil glas Mihajlov, ali Maša ga je razumela. Stresla se je iu v očeh ji je zažarelo spoštovanje in hvaležnost. Sklonila se je iu poljubljala roke duhovniku-rešitelju. — "Grem, Maša k Ivanu... Čuvaj dete svoje ..." Še so se zganile ustnice, duša še nekaj govorila, a Maša ni več razumela. Sklonila se je nad detetom, ki je spavalo pokojno in se vsnu nasmihavalo. ne sluteč, da je v tem velikem trenotku zadihala Bolgarska svoboda, da je v tem velikem trenotku krvavela duša žene ... Ni vzdihovala, ni plakala .. . aH solze so ji tekle po licih. Tam na ležišču pa je spal 'mirno, spal večno, prijatelj, oče, f varuh, — duhovnik Mihajlov... * Sumi Marica... Po svobodni ; zemlji teci, opevaj narodu čine [junaštva, prepevaj krasne pesmi jo svobodi... Sum lj an je tvojih j valov naj bo, kakor sladka pesem ;uspavanka svobodnemu narodu. ! naj bo, kakor pesem polna slave, j Sumi Marica ...----- i j Srce človeško — sveta stvar! i Ne žali ž njim se mi nikar, v njem pekel nas je in naš raj. se srcem našim ne igraj ! __Si m. Gregorčič. obvlada, samo naju dva, Heleno in mene. Smehljaje in tiho mi je ukazala: "Prinesite mi eiklamnov!" Sel sem v goščavo med mlado smrečje in sem nabral eiklamnov poln naročaj. Prinesel sem jih in sem posul z njimi Heleno vso, kakor je ležala v travi; slamnik, obraz, belo obleko in tudi tiste ljube drobne šolne. Ni se genila, samo smehljaja se se je. Iu taka, bela z i očimi ciklamni posuta, je ostala v mojem srcu kakor pravljica ... Vse je to bilo zdravnaj, zdavnaj. Zadnjič sem bil hudo bolan in napotil sem se na Vrhniko. Kadar je človek žalosten, išče. da bi up-ledal drag obraz. Ljube/njivo se je smehljala s holma bela Sveta Trojica; vsak korak na široki cesarski cesti mi je bil nov spomin. Moja zgodnja mladost, angel božji, je šla tiho poleg mene, držala sva se za roke. Pogovarjala sva se o grenkih in o v sej i h dneh; več je bilo grenkih. Ali edina pravica, ki jo je ustanovilo in potrdilo človeško srce samo, je ta: kar je bilo grenkega, usiha in usahne, komaj da še ostanejo znamenja na čelu; kar pa je biio veselega, čeprav veselega v bridkosti — le ena ura. le en hip — je neumrljivo, s temi trenotki je žalostno srce plepeteno kakor po-nočno nebo z zvezdami tolažniea-mi. Stopal sem v klanec nočasi, v tisti sladki omotici, ki je pol radost, pol bolest. Kamor sem se ozrl, od povsod me je pozdravljalo, se mi je prijazno in ljubo smehljalo. In vendar so bili povsod sami nagrobni spomeniki; tam spodaj so spali davni t! ne vi. dragi mrtveci: ko sem šel mino. so odpirali oči, so mi šepetali pozdrave. Sijajno se bleščeči v solncu. Sveta Trojica, kraljica vi i -i :. Svetli spomini — dragi kam; i iu biseri na belem oblačilu. Kolikokrat so roma L k nji moje misli, bežne lastavke, v tujini po gnez-,du koprneče. Zavil sem ob cerkvi na ono stran, da bi videl Tičnico. T. s : j mi je bilo pri srcu — tako se vi a-ča popotnik po dolgih letih domov; vzkliknil bi rad iz stisnje-'nega grla in v vzkriku bi biio loboje, solza in smeh, dekla i , hia-pec ljubzeni. Zastrl sem oči z dlanjo, k • se j mi je bleščalo v popoldan skem solncu. Tam je Tičnica____ tam j so tiste'svetlosinje. smehljajoče ise oči, tam je belo krilo, posuto z rdečimi ciklamni, tam je moja i mladost... Milost božja! Ali so [oslepele moje oči? Ni je v.-,'•! N -več! Vse posekano, od debla d > st -b-la ! Trda solnčna svetloba ]•'.'••. li-ie. lije na grobišče; niti usmiljene ciprese ni. Skorja na š.orih je jrna; strjena kri... Temno in težko mi je sespo v srce. Kako vam je bilo, smi I: ob tisti uri. ko ste pad; h .* Kam so zakopali vaša uboga truola .' -Kako ti je bilo, moja mlad' st. ob zadnji uri? Kje je tvoj grob? -Ivan Cankar. Bankir učenec, ;—O— Na železniški postaji na Zgornjem Štajerskem je nedavno zapazil neki bankir iz Bavarsk -ga zelo lepo deklico. Povabil jo Je, naj stopi z njim v isti kupe! Med vožnjo jo vpraša, ako bi ga hotela vzeti za moža. Ko pa deklica vsa presenečena reče, da tega ne more misliti resno, vzame s prsta prstan ter ga poda deklici s prošnjo, naj mu pove naslov. Po daljšem obotavljanju je dekliea privolila in na postaji N., kjer je deklica izstopila, sta se ločila, ^'rez nekaj dni pa dobi oče do-tične deklice, ključavničar po poklicu pismo, v katerem ga prosi za roko hčere. Obcespoštovani mojster pa, ki nima nobenega sina ter bo moral enkrat vse svoje premoženje zapustiti hčerki, je odgovoril v par dobrovoljnih stavkih, da ravno potrebuje učenca ter. če hoče on pristopiti kot kompanjon in učenec, on pravnic ne nasprotuje zvezi. Kmalu nato je poslal bankir ključavničarju 40.000 K kot kompanjon s pripombo, da hoče zavzeti mesto učenca, se takoj "poročiti ter v svoji domačiji ostati. Pred nekaj dnevi so obhajali zaroko, in onih 40.000 K je dobila ključavničar jeva hči kot doto. ■ , | Skrbi zase, ljubi brata, dvigni ga, odpri mu vrata, in vodnik naj bo sree! Fr. Levstik. SVETONOČNA SLUŽBA. ličnica. i Cgledaš kraj, ki si ga videl in' ljubil v davnodavnjh dneh; za-i čenjaš staro, pozabljeno melodi- ] jo; zaduhaš v vetru vonj z dalj-; nega vrta; — in mahoma je pred j teboj kos preteklosti, tako jasen, j da živiš v enem samem hipu leto j življenja, ki je bilo. Nad Vrhniko, na holmu onkraj Svete Trojice, je mal smrekov gozdič, Tičnica. Toplo mi je pri srcu, kadar se domislim nanj. Bilo je v tisti zgodnji, čisti mladosti. ki je, Bog se usmili, že tako daleč, da jo vidim komaj še z očmi svoje duše. Vidim jo, kadar se spomnim na temno, senčno Tičnico, kadar ugledam na cesti svetloinodre, smehljajoče se oči, kadar zaduham vonj ciklamna. Tista prepolna radost je bila v nas, ki napenja prsi in duši v grlu. Napotili smo se, sami mladi ljudje, preko Svete trojice v Tičnico. Vroč dan je bil; nebo cisto, visoko razpeto, mirno v svojem solnčnem sijaju. Stopali smo počasi v zložni klanec. Svetlo in sladko se mi je meglilo pred očmi. Videl sem Heleno poleg sebe, ne da bi se ozrl nanjo. Vsa lahka in nežna — bel metulj, krila se leskečejo v .solncu. Na zlatopše-ničnih laseh se je pozibaval širok bel slamnik. In bilo mi je, kakor fla je vse ena sama. nerazdeljiva. prečudežna lepota.- rodna pokraj-na in bleščeče poletno nebo nad njo, cerkev Svete Trojice, Helena, mladost in ljubezen, in tiste otroške plahe prve pesmi, ki so bile takrat v meni. Ko smo dospeli do Tičniee, nas je pozdravil prijeten hlad izpod črnih smrek; in zadišalo je opojno po eiklamnih. Polegli smo v senco. Helena si je odpela slamnik; skozi temno veselje je en sam tanek žarek trepetaje poljubil njene lase. V lica, ozka in nežna, je bila nekoliko zaVdela, ustnice so bile nekoliko narahlo odprte; žarka svetloba, ki je oblivala cerkev, je tiho odsevala v njenih sinjih očeh. Mir je bil v zraku, bila je nevidno in "neslišno trepetajoča tišina poletnega dne. Ves božji svet in mi sami, naša mladost in vse naše misli, vse je bilo s svetlobo prepojeno. Meni so bile ustnice suhe; kljub hladu iz Tičniee me je žgalo v lica in občutil sem, da naju silna dlan rahlo in skrbljivc vt Jiga proti žarkemu nebu, naju enar naj ee blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi krajo naročnikov Ewimo, da nam to-li prejšnje Ival lače naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom ;n pc'ilatvarn naredite ta pa «QLA8 NARODA" 12 Cortland t St., New York City. Telefon Co rt land t. ^mmmB^ Božične misli. —o- Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji... ! Kako lepo se plaši goraj navedeni božični rek in kako malo se rlanio pri nas na jug v Mehiko, vidimo, kako je vse tam zmedeno in bratomorstvo je na dnevnem redu. Zadnje dni so celo Ze-tliujene države zapretile in to z ' :ltimatumoui ". kateri je tako-rekoč j »o s t ;i 1 na dnevnem redu! Z»- so pripravljene vojne ladje in možtvo. katero utegnejo poslati v Mehiko, da "urede" raz- Ako se pa ozremo čez lužo v Kvropo. pa n« vidimo drugega, iu go kako hlastno se pripravljajo v<< držav«- na bojni ples. Komaj je nastopilo začasno premirje nt- I balkanskimi državami in Turčijo. /»• rožlja s sabljo stara Avstrija, kei nikakor jej ni pov-šeči. da se Srbija poveča in to za one pokrajine, katere si je Avstrija že začrtala kot svoje na zemljevidu. Res je pa tudi, tla postanejo povečan«' balkanske države velika nevarnost Avstriji, uprav kakor se j«- godilo na Italijanskim pred letom 1866! Ruski minister je javno izpovedal in to na vsa usta. tla bode Rusija ščitila Slovane na Balkanu in Slovane sploh: Rusija hoče, ste-L' ni zlomljena črta svetlobe, ki je : j prihajala skozi špranjo iz kuhi-j nje. a skozi nezastrto okno se je .razlivala luotnobela in hladna " noč predmestja. Mati je rahlo tolažila bobiega I (otroka in po sobi in kuhinji je II plaval njen pridržani in topli ! j glas : "j "...zdaj, ko bo polnoči, Ton-11 ček. zdaj, ko bo polnoči! Odpro se nebesa. jasna luč zažari po " snegu, zvezde zlete na kup in se ■ razvrate okoli božjih vrat! Kak-1 šna svetloba je to, kakšna svetlo-' ba ! In angeli, od vseh strani an- • gel i! Toliko jih je, kakor marjetic. sama marjetica! In tukaj! i;Kamor obrneš oči, sam angelček, i j sam angelček! ij "A kdo prihaja, Tonček, kdo .1 prihaja? Ti ne veš tega, ali jaz vem in ti bom povedala. Meni je povedala moja mama, moji mami 1 njena mama in zdaj jaz tebi. .Moja mama in moje mame mama, obe spita že v grobu in zato ne moreta več povedati. Mi vsi bomo spali nekoč tako, tudi jaz. tvoja mama, in ti. moj sinček. In tudi tisti, ki so bogati in imajo na svetu vsega dovolj. O. mi vsi pademo v jame! "...odprla so se vrata, nebeška vrata in sinek božji je stopil na svet. V beli obleki, z zlatimi razpletenimi lasmi in z očmi, kakor dve žlahtni in veliki modri omačehi. V rokah nese smrečico, a na smrečici gore lučiee. Bele svečke, rdeče, zelene, modre, rumene. vse križem pomežikuje druga drugi in ziblje svoj žareči planienček na desno in levo. In vmes, med svečicami, med pla-menčki vise same nebeške igrače. Angelčki s perutnicami, zvezdice z zlatimi roglji in lepe tihe punčke z dolgimi in zlatimi laski. Nobena vejica ni prazna, to-liko jih je! In tam spodaj na zeleni deščici stoje konjički, oj, preboli, presirasti konjički z re-pi-dopetniki in s koleščki pod nogami. Kako bo vozil tisti fantek, ki jih bo dobil, kako bo klical: hi-jo, hi-jo! "Sinek božji teče po snegu v j beli haljiei in 2. belimi nogami, v rokah drži smrečico, a gori! nad njegovo glavo visoko tik, meseca teče z njim lepa zlata zvezda in ga varuje. Č"e bi mu prišel nasproti hudoben človek in i bi stegnil roko po njegovi smre-j čici ali proti beli haljiei, tresk, tresk: že se je zabliskala zvezda, priletela in udarila v čelo. Čop -• je padel po snegu hudobnež in |takoj omedlel." i V kuhinji se je prebudila Ančka, dvignila glavo in pogledala i v očeta: "Oče, oče!"' ga je zaklicala s hripavim spanskim glasom, — "ali je bil že tukaj tisti mož. ki prinaša smrečice?" "Ni š«1 bil. ni še bil!"' odgovarja oče. "Saj še ni polnoči! Zaspi še malo. zaspi še!" ! Ančka leže nazaj, kmalu zapre joči in zaspi. Zopet je vse tiho iu skozi tišino šume materini koraki in nje-j no rahlo pripovedovanje. "...Sinek božji pa je šel k ti-• sti mamici, ki je v srenji najstarejša in najbolj pridna. Joj. da bi ti vedel, Tonček, kako jo je našel! Zvezdo je poklical in po-. prašal in zvezda j«' tekla po o-blakih in sedla na nizko in revno slamnato hišo zunaj vasi. Se i vas je bila daleč, a mesta ni bilo ! nikjer, v vsej daljini in bližini j nikjer, in tudi ne bi šla nikoli j zvezda v mesto, ker v mestu na ; teb visokih in bahatih hišah ni takih streh, da bi sedala nanje zvezda. Samo zunaj, daleč zunaj j v revščini in bedi bijejo in tre-: pečejo usmiljena srca siromakov, j "Siva mamica j«' .sedela za j pečjo, rožni venec je držala v ro-, ki. prebirala črne jagode, a pod :njimi je ležala v njenem krilu i velika in črna muca. Muca, belo-; glava in črna je predla, a siva 'mamica je molila. A kako sta s«1 oba prestrašili, ko se j«- posvetilo j v sobi in j«* stopil na črna tla sinek božji z blišeečo smrečico! Muca je skočila pod klop. a siva mamica se je zmešala v molitvi. "In sinek božji je rekel: Ali ti veš. ljuba mamica, kateri otrok je v tvoji srenji najpridnejši.' In mamica se je spomnila iu rekla: i Kako bi še lega ne vedela! Ton-|ček. bolni Tonček je najpridnej-jši in kar naglo, naglo teci k nje-mu in mu nesi zdravja! "Mali nebeški romarček je sc-: gel v nedrije in prinesel od tam ! nekaj majhnega zelenega in sočnega in obesil tisto na drevesce. Rekel je, da je tisto zdravje in [da mora naglo na pot, ker se mu zelo, zelo mudi k pridnemu in bolnemu Tončku. "Zdaj. Tonček, je že tam za vogalom, že teče po belem snegu proti naši hiši in nese na smrečici zdravje. Teče, teče. oh, tla bi ti vedel, kako t«-če, teče, ker on j ve, da si ti majhen revček, ki si j ne moreš pomagati. In skoro in skoro potrka na vrata: trk, trk in tvoja mama steče in mu odpre : daj s smrečice zdravje, da ga dam Tončku, daj, daj... Poslušaj, sinček moj, poslušaj: trk, trk... " Bolni otrok se je vzpel na materinih rokah, stegnil drobno ročico proti njenemu obrazu, razprl svoje sinje ustnice in se ozrl z dolgim in pričakujočim pogledom po sobi k vratom. Težko je dihal, drobne prsi so mu liropele,. a mati je hodila hitreje po sobi in propovedovala: t "Le li počakaj, Tonček, le ti j počakaj! Za vogalom... po be-j lein snegu... z bliščečimi noži-; cami... s smrečico in na smrečici zdravje! Zdaj. zdaj potrkaj in povpraša: Ali je tukaj tisti j Tonček? Vi, dobri ljudje, recite| po pravici, ee je med vami! N«*-j sem mu zeleno smrečico in na i smječiei zdravje... ah..." Zunaj v kuhinji se je zopet i zbudila Ančka, podprla svojo i zlato glavo z drobno roko in sej zagledala v očeta, ki je slonel* nepremično pri mizi. "Ali je bil že tukaj tisti mož z drevescem?" Oče je stresnil glavo, vstal in j stopil k njej. "Ne, ne!" je govoril. "Pomi-j ri se, zaspi, hčerka! Morda so' mu naše vežne duri prestare, 1Feelin6 Better Already Osi H J)Tnl__f X/ f" 5 šal vaš svet in se i Dr.Richterjevim^MfcfgA 1 PitfffaifflJEiii »PkJ ^ffrlu in križu, da se počutim sedaj i J ] J čisto zdravega. Vsaka družina tfJ——^Jj bi ga morala imeti. Čuvajte se P ff ^ A M APonaredb. 25 in 50c. steklenice. . I V7J* F. AD. RICHTER & CO.. 215 Pearl Street, New York. N.Y. C r>r. Ricbterjeva Congo I'iiule olajšajo. ("jDc. i ll 50c.) ^ZZjj&ctjjg-^/.'/^gzaror-w??yy?j7?; > f//j>j-ssr?r'7-'-1 'morda naša kuhinjska vrata pre-j umazana. On prijemlje samo svetle in boeate kljuke, stopa sa-jUio v visoke in čiste veže... Polnili se. hčerka, zaspi, zaspi!" ! Ančka je vzdihnila in legla nazaj. a zunaj je zazvenelo od vseh j plati zvočno božično zvonenje. In bela luč se je razlila po krajini, ki se je zdela, kakor bi prihajala bolj iz sneženih tal daljin in ravnin. kakor od neba. V sobi so utihnili koraki in besede. Na pragu se j<. pojavila mali. Njen obraz je bil trti, čelo stisnjeno, a i/ oči je sijala čml- ! na in motna luč. "Mrtev je!" je rekla. "Kdo?" je zakričal mož. ka-■ kor bi začni nekaj, česar ni vse svoje življenje pričakoval, •j "Tonček!" je povedala žena ■jin sedla na nizek stol v kotu. A j on je vstal, zaril obe dlani v svo-fje razmršene sivkaste lase in si i čudno dopovedaval: "On je mr-jt«-v.. . Tonček. . . 011..." (.Mroka na stari zofi sla se zbu-Jdila. ■j Zunaj j- š«' vedno razlivalo po ■zraku polnočno zvonenje. Na Božič \ i -o— ' Slika. — Spisal M. M. Seljanov. —o— ■ Na Božič je bilo. , | Ko smo odkosili, sem sedel na . klop k peči; pa je bila vroča, da je sevalo od nje. in prijetna toplota se mi je začela razlivati po vsem telesu. Počutil sem se zelo ;dobro in lotevala se me je neka i lenoba, kakor se loti človeka v j hudi vročini. Nič se mi ni ljubilo, j še celt) misliti se mi ni hotelo in zadovoljno sem sedel na klopi in j gledal skozi okno. (irožno vreme je bilo zunaj. Pihala je ostra burja in žvižgala j okoli sten; s teninooblačiiega ne-! ba se je vsipal na zemljo droben j in suh sneg. Pravo zimsko vre-i me ! i Nisem dolgo sedel, ko sta se j prikazali na potu dve Vlahinjiin krenili na naše dvorišče. Tudi moj oče ju je zapazil.- Izpraznil je kozarec, ki je v njem ostalo š«' od kosila nekaj vina. nato pa j«1 rekel: "Dve sta že tukaj. Bog ve, koliko jih še pride. Da se jim le ljubi ob takem vremenu gaziti sneg in hoditi o-koli. Vsaj ko praznujemo največji praznik v tem letu, naj bi nam dali mir in nas ne nadlegovali. Ampak to naj Vlahu kdo dopove..." Tako je, govoril in razkladal svoje misli materi; mati pa je samo menila: "Saj r«-s. lahko bi doma ostali." V tem sta vstopili Vlahinji. Ena je bila že pri letih; na njenem obrazu so se poznali sledovi, ki so jih zarisala vanj minula leta. Lica so bila izsušena, mr-tvaškobleda. brez življenja. Poznalo se je ženi, tla je mnogo pre- j trpela in užila malo dobrega na j tem svetu. Njena spremljevalka1 1— menda njena hči — je bila še j mlada. lepega obraza in čedne! : postave. Toda njen pogled je bil j j boječ in plah. Oči so ji begale poj | sobi; zakaj vedela je, da jo ljud-1 | je obsojajo, češ. tako mlada in I i že berači. In to jo je bob-lo. Ko sta "stopili v sobo, sta voščili vesele praznike, kakor je med ljudstvom navada. In nato je začela malo prositi. Glas se ji j »je tresel, ko je govorila; lahko j je bilo spoznati, da ni vajena prosjačiti. "Siroti sva. Božič je šele in že nam je pošel kruh. Kako dolga bo še cela zima..." To je izgovorila s tako bolest-i jo, da so mi njene besede segle) do dna duše.--Iz očesa ji je1 j zdrknila debela solza, obrisala jo j je in govorila dalje: i "Blagor vam, ki vam je žito J obrodilo! Na Stojdragi pa nam je b-los toča pobila rz in pšenico. da nismo n«' zrna dobili. Morali smo jo pokositi. Koruzo nam je pa uničila suša. — Vsi bomo morali- stradal i. s ne ln» tako. kakor je bilo ta leta. < 'e bo kaj pvi tujcih zaslužil, pri Stoj-idrajčanih ne bo. Preslaba letina j je bila. Vsi smo reveži. " Nastal je kratek molk. Oče se je nekaj obotavljal, potem pa je vprašal: "Ali se kmalu vrne tvoj mož domov?" "('ez ilni jezi ter nekoliko vinjen snirtno-! nevarno ranil oholega županovega sina, ki mu je očital, da je b«>-J rač. pritepenec. I , * * * ™ I < ez dva dni je prišel iz Stoj-| drage v našo vas lovec Skutnik iu prinesel žalostno novico. Ko ; je hodil po Vlaškem gaju. je našel pod starim hrastom Zvonar-Ijevo ženo in njeno hčer. Ko sta s«1 v temi vračali po gozdu domov, nista mogli razločevati majhne gazi. ki je padel nanjo še sneg in jo je zamela burja. Zašli sta in blodili po gozdu, dokler nista onemogli sedli pod star. debel hrast, da bi tam našli nekoliko zavetja pred burjo. Ponoči sla zmrznili. ------- i..........Mf—nwpB. Slovensko katoliško B' -B podp, društvo svete Barbare B -E za Zedfnjeno držav© Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporir&no dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania •asORNIKTl »»daediiik: HAS TIN GBRCMAN, Bo* CIS, Forert CW. Bb Podpredsednik: JOSEF PETER^TEL, Box IS Wllloek. Ffe L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707. Foreat City, Pa II. tajnik:: ŠTEFAN ZABRlC, Box BuS. Conemaurt. ML Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box SIT: Foreat City, NADZORNIKI] Prediednifc nadiorneca odbora: KAROL EALAR, 3o« 147, Foreit Clt7 Ifk. i- nadzornik: IGNAC PODVA8NIK, 4734 Hatfield St., Pittsbarr, Fr^ nadaornlk: FRANK SUNK, BO Mill St., LuKerne, Pa. m. nadxornlk: ALOJZ TAVČAR, lil Cur. N. — »rd Bt., K«»k Sprla«*, K0 POROTNI IN PRMIVNI ODBOR: Pradaednlk porot, odbora: PAUL OBREGAR, Bo< 4^2. Witt. »U S. porotnik: JiARTIN OBERŽAN, Box 61, Mineral, Kaac. »I. porotnik: ANDREJ BLAK, 7711 Isalcr »t., CltT«lam4, VRHOVNIZDRAVNIK: Ttr. i. M. SSLISKAJt, IIJ7 St. Clair An., Cl«Telail OtOM. Dopisi u} pošiljajo L tajniku IVAN VlUBAK, T. O. IU & estr, Pa. Drmltreae rlasllo: "GLAa KAIODA'1, Naslednjega dne ju je našel pod hrastom lovec Skutnik. -Mnti je bila naslonjena s hrbtom na hrastovo deblo, glava ji je bila nagnjena k prsim. Hči se je je oklenila z roko okoli vratu, glavo pa ji je naslonila na ramo. Tako sta zaspali in se nista zbudili nikdar več. VABILO na veliko plesno VESELICO katero priredi i društvo sv. Štefana št. 26 JSKJ v Pittsburgh)!. Pa., j v četr tek dne 26. decembra 1912 ali na sv. Štefana večer i v prostorih Kraiijsko-Slovenske- ga Doma v Piltsburghu. i Tem potom vabimo vse Sloven-j ee in Slovenke, oziroma Slovane, j da se T,, naše veselice polnošte-»vilno udeležiti blagovolijo. Dru-jšlvo si je naročilo najfinejšo slo-; vensko godbo iz Sender, P,i.. /. j imenom Bross ('enter Hand, ali godba na pihala, igralo bode 12 mož. Začetek veselice ob (i. uri zvečer in bode trajala do 2. ure zjutraj. Vhod v dvorano na stranskih vratih. Društvo bode {preskrbelo še druge zabave, tudi (pevsko društvo Prešeren'7 bode (sodelovalo na veselici. Gotovo ne . hode manjkalo veselja, ker poleg j vsega tega si bode vsakdo lah1 i .privoščil vsakovrstne pijače, ka-jkor tudi domačega vina ne bode. i manjkalo, ter gorek in mrzel prigrizek. Vstopnina >:a možke 2">c\ ženske vstopnine proste. Za' dobro postrežbo bode najbolje preskrbljeno. Za Obilen obisk se vljudno priporoča ODIiOIi. (20-21—12) Kje je moja žena ROZI PRBAN-('I('.' Pobegnila mi je že v tretjič. dvakrat je prišla sama nazaj in zdaj tretjič jo ni od nobene strani. Pustila mi je f» nedoraslih otrok, tri od moje prve rajne žene in tudi svoja dva ni marala vzeti seboj, tako da revež ne vem. kaj mi je počeli sedaj z nedolžnimi o t ročici. Saj rojaki tukaj v okolici me dobro poznajo, da nisem bil slab mož za njo. Drugega ni bilo. kakor predobro ji ji1 bilo, zato je šla na led plesati. Kavno vse sem si dobro pripravil, kupil sem bil tri hiše, saloon in lote zraven, pa še v gotovini lahko rečeni, da imam do ■$8000. Torej vsakdo lahko ve. kako ji je bilo težko živeti z menoj. Rojaki, varujte te jezične žene, da še katerega tako ne nalima. kakor je mene. — Joseph Trhančič, lf>,9:30 Sara-nae Road, Oollinwood-CIeve-land, O. (20-23—12) ZA SAMO 1 DOLAR DOBIVATE "GLAS NARODA" SKO-ZT 4 MESECE VSAK DAN. ----w--^-i -»v- ——^S^ -SL^ ft ' Na več vprašanj naznanjamo, da imamo še f v zalogi 200 iztisov • Mohorjevih knjig za leto 1913. \ Kdor nam dopošlje $1.30 dobi šesfero knjig ^ poštnine prosto. Na naročila brez pridejanega denarja se nemoremo ozirati. | Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York. OLAg NARODA, 23. OBUPNA, 1012. Turške špecialitete. Bohuš Lepar je v ."Unionu" priopčil sledeči spis, ki bo zani-I Tnal posebno sedaj tudi naše občinstvo. Marljivi čitatelj časopisov je v zadnjem času naletel pri branju P političnih stvari prav posebne j izraze, ki niso splošno znani, oziroma ki jih navadno ne interpre-I tirajo prav. Tako se n. pr. mnogo-, I krat bere izraz visoka porta in jni&lf pri tem nehote na turško dr-j f žavo. To pa ni popolnoma korektno. Visoka porta, oziroma osman-ska porta ne pomenja Turčije kot etnografično ali politično celoto, j temveč edinole carigradsko via-; do. Ta izraz rabijo vsled tega. ker je bil v Orijentu že od nekdaj v navadi, da so'pred vrati in kra-j Ijevskimi palačami prirejali ljnd- \ ske shode in sodna zasedanja. Iz-1 raz visoka porta so rabili že v bi-j 1 zantinskem cesarstvu in je ta iz-taz pomenjal cesarska vrata, ka-i' kor tudi najvišjo vlado. — Sni-' tan Orhan je potem nazva! vrata svoje palače visoko porto. Tmli naziv sultan je orijenta-j lična specijaliteta, izvira iz arabskega in pomenja toliko kakor j gospod in je bil naslov za moha-. medanske vladarje v deželah Ori-' jenta. posebno za turške cesarje, ki se imenujejo tudi khan. kha-' kan in padišah. K na k izraz je tudi divan. Tudi j ta beseda je perzijskega izvora.! • Je plural od besede div in znači [ toliko, kakor demon. duh. Divan ; pomenja v Orijentu posvetovalno; zbornico vladarja, posebno tur-1 škega sultana, ali turško ministr-' stvo v katerem zavzema prvo mesto velik vezir. Temu pomagajo najvišji državni dostojanstveniki to so: res-effendi. t. j. minister za j zunanje zadeve; kiaja hej. minister za notranje zadeve; čaušbaši. policijski mojster; de ferdar. fi-j nančui minister; kapudan-paša.' veliki admiral, in pa bertrer begi, i prvotno rumelski in bosanski. Zbirajo se navadno v dvorani sni- ( ta nove'— serajla. ( Sera ji je sultanov harem. Tu stanuje po več sto suženj (oda-iisk >. izmed katerih si sultan ono i i/bere, s katero hoče občevati.; Sultan ne sklene zakona z nobeno) izmed odalisk. Khaduna. ki tnu , porodi otroka, se imen je liaseki-sultana in ne more več zapustiti serajla. Sultanova mati se ime-j nuje sultana-validč. Zelo jo spo-j št nje in ima na dvoru velik vpliv, j Harem znači v arabščini nekaj ' svetega iu pomenja ženski oddelek v mohaniedanskih hišah, ka-j mor razen gospodarja ne smel vstopili noben moški. Izjemo dela i»> samo evnuhi f kastrirani sužnji'. Harem je stanovanje zak< nit i It soprog sultana v Carigradu. Med seboj se razločujejo po či- j novnih razredih. Vsled tega je harem razdeljen v stanovanjske a- j part maje za prvo. drugo, tretjo! itd. khaduno (sultanovo ženo). K had line gredo le malkdaj iz harema. vsaka je zase separirana. ima pri svojem haremu svoje vrtove, kopališča itd. in pa 160—200 odalisk (suženj . Razentega je v haremu zaprtih 1200 do 1400 sultanovih konkubin (priležnic). Nadzorstvo nad haremom imra ka-haja-khaduna. kaka starejša ire-na sultanova, ki jo ima posebno rad. Njena povelja se morajo natančno izvrševati. Ona jamči tudi za red in mir v haremu. V haremu se zbirajo prijateljice sultanovih žen, ki jim te pričajo, pojedine, pri katereh se kažejo sultanove žene v celem svojem lipšu. Na take prireditve povabijo tudi plesalke, ki ob glasovih tamburin proizvajajo naj-bujiieše plese. Na ulice pridejo ženske vedno s pajčolanom zakrite in se zbirajo zunaj svojega doma le v javnih kopališičih. ki so v Orijentu vsakdanja potreba.) Mošeja je za turške žene prepovedan kraj. Navzlic temu, da so' žene popolnoma odločene od sve-1 ta. vendar eestokrat na prav ra-' finiran način varajo svoje sopro- ] ge. Pri takih ljubavnih 'aferah jim navadno pomagajo modisti-, nje in pa druge. Navadno so to j Žid mje in armenske žene. Take i ekstravagance so pa navadno zelo nevarne in se žena, ki je bila j svojemu možu nezvesta, obsodi na; smrt in so jo pred časi zašili v| vrečo ter utopili. Mnogoženstvo j omejuje koran na Štiri žene, do- j voli pa neomejeno število prilež-j nic. Ker pa žene zelo mnogo potrebujejo, si morejo luksus mno-goženstva dovoliti le bogati Turki, d očim imajo siromašnejši Turki popolnoma dosti z eno ženo. Turške žene si barvajo trepal-, nice črno. nohte rjavo, temnorn-1 meno ali pa rdeče. Njihova po-' vršna obleka je iz dolgega, ohlapnega plašča iz brokata ali atlasa z zelo širokimi in kratkimi rokami ter so navadno obrobljeni s ko-žuhovino. Pod plaščem imajo lahko svilnato obleko, ki je navadno z zlatom in srebrom vezena. Ta obleka je na prsih odprta, ima dolge rokave in je opasana s pasom. Pas je iz usnja, atlasa ali vezenega aksamita. Ta pas je navadno najdragocenejši del obleke. Svilnate hlače so široke in segajo do gležnje v. Na glavi nosijo turban z dol visečimi konci ali pa visoko špičasto kapo. Neizogiben lišp so biseri in dragoceno kamenje. ki jih imajo posebno okoli vratu in na rokah vse polno. Manj premožne nadomeščajo ta lišp z zlatimi novci, ki jih nosijo nanizane okoli vrata. Kadenje tobaka j je pri damah kakor pri moških j običajno. Turške hiše so od zunaj enostavne, njihove zunanje stene niso prav nič okrašene, letupatam je kako zamreženo okno. Do prvega nadstropja so zidane, ostala nadstropja so pa lesena, vsled če* j sar so tudi razumljivi uničujoči riožari v turških velikih mestih in [»osebno v Carigradu. Za enostavno zunanjščino kontrastira no-tranjščina. ki 'jo bogati Turek »krasi kolikor mogoče. Središče line tvori z marmorjem pokrito ivorišče. obdano s terasami in galerijami. polnimi cvetk. Sredi Ivorišča je navadno marinornast vodomet, ki je obdan od visokih, gostih dreves s širokim perjem. V* parterju stanujejo sužnji in i 3ruga služinčad. Široke lesene! •itopnjice vodijo v apartmaje go-' spodarjeve. ki obstoje iz selaml-j ka t. j. stanovanja .za moške, in! iz harema, stanovanja za ženske-Stene sob so navadno obložene v. mozaikom in včasih tudi bogato j poslikane. Nad vrati je navadno! izrek iz korana, napisan z zlatimi; •rkami. Pohištva v turških stano- ; . . i ranjih ni — niti mize. niti stola; j namesto tega pa imajo ob stenah dragoceno klop iz preprog, tako-' '.vani divan. na kateremu je polno Iragoeenih blazin. Tu počiva Tu- 1 rek čez dan ter s prekrižanimi j nogami lenuhari, tu počiva tudi! ponoči. Tla so pokrita z dragoce- iimi preprogami, okna so pa okra- 1 šena /. dragocenimi in težkimi J 280.000 Grkov in 12.000 katoli-' kov. Posebna turška specijaliteta je določba korana, da so namreč prepovedane slike človeških postav. Čeprav se pri Turkih ne more resno govoriti o gojitvi umetnosti in znanosti, vendar pa ta prepoved zelo škoduje razvoju upodabljajočih umetnosti, kajti turški slikar slika le pokrajine, kvečjemu še cvetke, ptice in arabeske itd. Kiparji pa delajo na-i grobne spomenike. Turška god- , ba je brez vsake harmonije in je j povsod na zelo slabem glasu. Ta-1 kozvana janičarska godba, ki jo j goje pri sameznih evropskih pol- ! kih iu ki nastopa pod imenom \ turška godba, je sicer turškega izvora, vendar so jo pa vzgojili Evropejci. NEMŠKI KULTURONOSCI V .T0GU. i V koloniji Togo bivajoči Nem-! ei so veliki prijatelji alkohola. Kakor poročajo "Berliner Poli-lische Naehrichten". je izpilo 368 belokožcev leta 19i0. 6534 litrov navadnega vina v vrednosti 12.400 mark, 1690 litrov šampanjca v vrednosti 21.510 mark in 91.129 litrov piva v vrednosti 61.479 mark. Vsega skupaj so torej izpili 105.804 litrov, al ko-1 bolnih pijač v vrednosti 104.209 mark. Leta 1911. je izpilo 354 oseb. ki so bile še v imenovani koloniji. 29.704 litrov navadnega I vina v vrednosti 33.906 mark, 12909 litrov šampanjca v vrednosti 13.850 mark, 9427 litrov žganja v vrednosti 25.873 mark in 87.405 litrov piva v vrednosti 57.834 mark. torej 129.505 litrov alkoholnih pijač v vrednosti 131.463 mark. Dočim se je število belokožcev zmanjšalo za 14 oseb, je konzum alkohola nara-stel za 23.701 litrov. To je torej nemška — kultura! Izpred sodišča. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. —o— Požig v Topclah. — Čudna prijatelja. \ Pred preiskovalnega sodnika v Kamniku so pripeljali 11. okto-1 ra t. 1. mladega kmečkega fanta Franca Lapa. Izpovedal je fant sledeče: Moj oče je dal posestvo noji sestri in priženil se je na naš dom tujec Matevž Stare. Mo-| .-al sem od damače hiše služit in sem dobil samo 200 K odpravili-j ne. Ni bilo dosti to. ta Stare me, je še na to zaničeval in se norče-; val iz mene, češ, trije fantje ste bili, jaz sera pa gospodar. Jaz »pravljam svojo živino, pa še za-: ton j sem jo dobil, ti pa služiš. Naredil sem mu več škode, konč-; no pa je prišlo tako daleč, da | sem mu požgtd. Zgodilo pa se je sledeče: Mojega svaka Stareta jt j sovražil tudi moj prijatelj Za-j bret. On je »namreč svoj čas bil zaljubljen v mojo sestro in bi sel bil rad priženil na moj dom. Sta-1 re mu je nevesto prevzel in od j tega časa Zabret sovraži Stareta*.' >tala sva tisti večer pred vaškim znamenjem in se pogovarjala. Jaz pravim Zabretu, dajva Staretn kaj narediti. Zabret je rekel: "Zažgiva mu" in šla sva v Sta-; ret o v hlev. Zabret je prižgal žve-plenko ob hlače, jaz pa sem nje-trovo roko z vžigalico sunil v fi-žolovo slamo. Na to sva pobegni-i !a. ko pa se je ogenj razširil, sva šla na pogorišče gasit. — To iz-i poved je Lap ponovil večkrat ! med skoro 2 mesečnim preisko-! valnim zaporom, med tem ko je j Zabret dosledno vsako sokrivdo i tajil. To je predmet današnje po-I rotne obravnave. Mimogrede naj omenim, da je požar v Topola h uničil Matevžu Staretu hlev. 2 šupi, svisle in skedenj. V teh poslopjih je pogorela vsa klaja. več poljskega orodja in več gospodar-i škili potrebščin. Živino je Stare rešil. Nevarnost pa je bila za celo vas in le slučaju, da ni bilo takrat vetra se imajo vaščani zahvaliti, da niso pogoreli. Škoda je bila cenjena na 4409 K 20 v. Stare pa je dobil od zavarovalnice "Dunav" 5070 kron. Pri obravnavi pa je prvoobto-ženee Lap svojo izpoved nenado-l ma popolnoma izpremenil. On pravi namreč odločno, da je Zabret nedolžen, in da je on sam zažgal. Na prigovarjanje sodni-Božična priloga 14 kov. da naj premisli, kaj govori in zakaj da je svojega najboljšega prijatelja pustil 2 meseca po nedolžnem v preiskovalnem zaporu sedeti pravi Lap: Res pri-iatleja sva, toda še kot šolar je Zabret požgal naš kozolec in enkrat domačega, pa sem si mislil, naj bo pa za ta dva požiga malo zaprt. —= Zabret vstraja pri tem. da je šel oni večer takoj po večerji spat v hlev, kjer sta ga po-' klicala brat in mati. že ko je go- j relo. Pri zaslišanju prič so priče j izpovedale le to. kar so slišale od ! Lapa takrat, ko je ta vpričo več 1 ljudi in pred orožnikom priznal. Seveda potrdijo vse priče, da je; Lap vedno govoril, da sta oba ( zažgala. Med drugim potrdi mati i Zabretova pod prisego, zagovor | Zabretov, češ, da ga je res našla, j ko ga je šla klicat v hlepu bose-1 ga. v hlačah in v srajci pod ode- j jo. Sodni sluga i/ Kamnika izpo-; ve, da je oba obtoženca preiskal. ko jih je pripeljal orožnik. Pri: Zabretu ni dobil nič. pri Lapu pa! dve prazni škatijici za vžigalice, i Ko ga je sluga vprašal kam je dejal vžigalice, je rekel Lap: "Snoči sem vse požgal". Orožnik pove, da je poslušal oba obtoženca. ko sta mislila, da sta sama. Takrat je Zabret tudi očital Lapu. češ, kaj pa to govoriš?*' Lap pa mu je odgovoril: Jaz to govorim, kar je res! Zabret je Lapa nagovarjal, češ. zakaj pa vse poveš! Po zaslišanju 12 prič prebere predsednik kazenski register obtožencev, ki je zelo značilen za oba fanta. Lap je bil zaprt 1. 1911. 6 mesecev, ker je 7krat udaril svojega očeta z vilami po glavi in ga težko ranil. Drugič je bil kaznovan Lap na 18 mesecev in sicer tudi pred porotnim sodiščem. Takrat sta posilila današnja obtoženca na sveti večer 1911. na cesti neko deklico in jo spolno zlorabila. Dobila sta vsak 18 mesecev. Poleg teh imata obtoženca še več manjših kazni. Po govorih državnega pravdnika in obeh zagovornikov so porotniki potrdili glavno vprašanje glede Lapa z da (11 da, 1 ne),drugo glavno vprašanje gled«? Zabreta pa so zanikali s 7 glasovi. Potrdili pa so tudi vprašanje, da je škoda znamenita z 11 glasovi. Na podlagi tega izreka je bil drugo-obtoženee Zabret oproščen. Lapa pa je sodišče obsodilo zaradi hudodelstva požiga na 10 let težke i ječe poostrone s postom in trdim ležiščem vsako četrtletje. * * * Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Novo mesto. 27. nov. Krvava vojska v Črnomlju. Mnogo se je govorilo in pisalo jo krvavi vojski, ki se je vnela na dan vojaškega nabora, dne 26. septembra v Črnomlju. Takrat se je trdilo, da so v tej vojski kar tri pobiti do smrti. Razprava pred novomeško poroto pa je dokazala, da je v bitki med Gribljani in Crnomaljei ostal le eden mrtev, drugi so vsi okrevali. Vršila pa se je ta bitka tako: Po končanem naboru so se fantje iz Gribelj zbrali na enem vozu ter se hoteli odpeljati domov. Treba pa je bilo za tako pot namazati grla in to so odpravili v nekaterih gostilnah v mestu. Ko so prišli že blizo križišča cest proti Metliki in Stružkemu vrhu. so obstali še pri Jakličevi gostilni in naročili Štefan vina. Nekaj tistih fantov, ki so stopili raz voz. je prišlo v prepir s črnomalj-! skimi fanti. Gribljičani so Črno-' maljce zmerjali s smrkovci, -kar se je-tem seveda strašno za malo zdelo. Najpreje sta se udarila od črnomaljskih fantov lakličev lifapec Stublar z Adlešičem, ki je bil od družbe nasprotne stranke: iz Gribelj. Adlešič je Šubllerju, ■ekel, da "za frakeljee poje".' Nadaljni tepež je preprečila uo-; stilničarka. Med gribljiškimi fan-' i je bil tudi že starejši fant Janez Rožman. ki je že odslužil vojake. pa je prišel t istega tine le ■ ako malo pogledati v Črnomelj. Med črnomaljskimi fanti je bil udi pozneje ubiti Žunič. Ta je i soje tovariše, ko se je bil voz že odpeljal, šuntal, le dajte jih. jaz | bom tudi pomagal. Nato so Črno- j maljci res zapodili za vozom kjer i je bilo kakih osem fantov iz Gri->elj. Napravili so najpreje bom-! bardiranje kamenji. Rožman je | bil ostal zadej za vozom in je še' .pred Jakličevo gostilno dobil od •nega Crnomeljskih fantov uda-i 'ec s čeponom. Tudi Anton Po-| cek je prejel krst z neko težko S stvarjo, se je pa tako primerno ; evanžiral. Stublerju, ni dalo mi->*u, da bi bil on v kuhinji, med Mem ko se njegovi tovariši zunaj i ako junaško bojujejo. Vzel je ' 'opato in vdrl za tovariši. Vojna ičrta se je razvijala od Jakličeve j gostilne na cesti proti Metliki. . "nimo AVeisove gostilne, bolnice, i kjer so črnomaljci dobojevali pr-. vo bitko z Adlešičem. ali kakor se ara splošno imenuje. Amerikan-jeem. ker je bil že v Ameriki. ! Glav na bitka se je vršila med i Gvardijanovo in Skubičevo pr istavo na cesti. Dočim so črno-iinaljski zmagovalci imeli oprti viti ;še zadej. morda še z Adlešičem. je Žunič 4'prodiral'' na bojni čr-Iti naprej. Ker pa so se Griblji-jčani razen bolj ranjenega Adleši-ča med tem že zbrali na svojem vozu, ki je vozil naprej, je Žunič kmalo ostal sam v ospredju. Do-spevši v bližino voza. je umiril j svoje prejšnje hitro prodiranje, • sel bolj polagoma, naenkrat pa se je ustavil in se obrnil proti Papeževemu posestvu Tedaj pa skoči-! jo trije ali štirje Gribljičani raz j voz in naskočijo sovražnika. Njim i na čelu je bil Rožman. ki je izdrl j iz obcestne ograje do 3 m dolgo t prekljo, šel proti Žuniču in z de-jsne strani od zadej udaril s tako silo po glavi, da je Žunič takoj ] -e nezavesten zgrudil na tla. Rož-1 man mu je še eno pritisnil čez j trlavo. nato pa je dobil korajžo rudi Tone Požek. ki ie na tleh letečega nabijal s kolom po hrbtu, j Po izpovedbi prič je nadlo več ! udarcev na pobitega Žuniča. Ali o Žuniču. a ker še ni bilo dovolj, ga ja no«- je bila. nebeški svod je bil bogato posejan z migljajocimi zvezdami. Bilo je krasno, kakor bi se nebo veselilo najine sreče! Po poti grede nisva govorila1 mnogo, a ko, se je pred hišo poslavljal od mene, tedaj me je pri-lihiiil na svoje srce in strastno poljubil. Hotela sem mu zbežati, ali se nisem mogla ganiti. A on. i hrane«-. 11 • i j» takrat prvič pove-d. : k:: ko vroče me ljubi... Lo-1 ' il. sv " s i/giiiil je v mirno, j sve-lo, sveto noč, jaz j>a sem se. . ■ kb n v svojo s »bico in še dolgi mislila le nanj, na Franceta.; sn bila srečna nad vse!... Micika se je pri tem globoko zamislila in potem nadaljevala j po kratkem presledku: "O najini ljubezni so kmalu d*i uali sosedje, fantje in dekleta l»-r komentirali po svoje. Največ pa je imela govoriti o tem l'rha-j nova Marjeta. Marjeta je bila lepa. črnolasa punica, polna stra-' Mi. S svojimi črnimi očmi je oča-j rala marsikaterega fanta. ali s pi"/.it »m je odklanjala vsakega mladeniča. Sicer se jej pa zbogl njen«" strani ni upal nikdo pri-j bližati zaupno. In ta Marjeta je bila strastno! zaljubljena ravno v mojega ] Franceta. Zato je pa govoričila o j meni in njem vse slabo in prekli-j njala obeh. Marjetino hudobno| ii ... . «»l>rekovu.njt> lit njeni strupeni po-1 gledi so boleli mene in njega. France se je zaklel, da je ni iiik-1 dar ljubil in da se jo hoče izogi-- bati za vedno. j In globoka najina ljubezen je zmagala; prišlo je do najine I združitve pred altarjeui. Tihe na-j jine sreče ni motil nikdo, razun kletve in grdih pogledov Frba-! nove Marjete. kar je posebno | rahločutnega Franceta bolelo. Kavno takrat je bila letina ze-J lo slaba. S strahom so družine gledale v bodočnost, na prihod zime. Drvarji, krepki možje in j fantje, so se napotili tja doli na Sedmograško. da si kaj prisluži-j jo in pojnorejo domu. S temi) možmi se je podal na daljno pot i tudi moj ljubljeni France z na-do, »da si prisluži lepo svotieo de-| narja. s katerim me hoče pozneje razveseliti. Plakaje sein se ločila! od njega, a on me je pritisnil na i srce, strastno poljubil in se oddaljil brzili korakov skozi vas do i glavne ceste. Od tedaj svojega, Franceta nisem videla več!... Tam na križ-potjn je stala v: -dolgo ruto zavita ženska. In ko j se jej je France približal, je pla-j nila k njemu, se mu oklenila o-i koli vratu ter ga srepo zrla s svojimi velikimi črnimi očmi. On se j jej je hotel iztrgati iz objema, a ona ga je tiščala k sebi in govo-j rila. polna strasti: "Sedaj odha-: jaš daleč od tu. ti, ki si mi po-1 vzročil srčne boli, ti brezsrčnež! Prokletstvo naj te spremlja po vseli potih, proklet bodi ti in o- na, oba!r' France je šiloma sunil od sebe; to strašno žensko ter zbežal za t svojimi tovariši. Le-ti so mi po-' zneje povedali, da se je na deželni meji obrnil solznih oči proti; svoji domovini ter vzkliknil, da i ga prokletstvo grešnega človeka ne more zadeti a pri tem ni mogel ločiti pogleda od kraja, kjer j se je v daljavi še vidno belila rojstna mu vas, a ni slutil, da jo j je tedaj gledal zadnjikrat. France je že več mesecev delal na Sedmograškem. Pisal mi j je sicer poredkoma. a takrat tem ljubeznjivejše in obenem otožno. Prejela sem od njega tudi precejšnjo svoto prisluženega denar-i ja. Ali zadnje pismo, ki sem je prejela, se mi je zdelo nekako j čudno in sanjavo. Zaporedoma je omenjal prokletstva, ki je je izrekla nad njim Frbanova Marjeta ob njetrovem odhodu. Prišla je zima in z njo moja hčerka Marica, moje največje; veselje, ki je pa trajajo le malo časa. Drvarji so se povračali i/, tujine; prišli so že skoraj vsi tovariši mojega Franceta, a njega ni hotelo biii od nikoder. Po-' vpraševala sem po njem vsa ob-j upana, ali tovariši so mi vedeli povedati o njem samo to. da jej nekega dne, ko je poprej več dni fantaziral o Marjetinem proklet-, stvu. izginil preko meje v Rumu-1 nijo. Ta je pripovedoval o njem., da je v bost i zaspal in zmrznil, drugi zopet, da ji* poti tramovi | ponesrečil, ali gotovega ni znal nikdo povedati. Žalostna je bila od one dobe j naprej moja usoda. Zapuščena z j malim detetom sem preplakala cele dneve in noči. da bi se bila j morala kainenu smiliti. A poseb-j no mi je razjedalo dušo, ko je vrgla name svoj hudobni pogledi in peklenski škodoželjni nasmeh! Frbanova Marjeta. Ta s*' je bila sicer med tem časom poročila s j poštenim možem J..... lilažem. A ostala je stara sovražnica me-! ni in mojemu nedolžnemu detetu. Ker jej je mož nekoč očital to pregreho njeno, ga je tako pro-j klela, da se mu je >:a vselej pri-studila. In ga je spravila v pre-j zgodnji črni grob. Ali kupa mojega trpljenja še ni bila polna. Zbolelo mi.je ljubljeno dete, edino še, kar mi je o-j stalo od sreče in spominjalo na ; srečo. Fmrlo je dete po kratki i bolezni. Tedaj sem bila pritiraiiai do obupa in dvomiti sem jela nad! pravičnostjo Ib ga. Prosila sem ! ga za ta greh, že neštetokrat ske- J sana, odpuščanja. Žalost, trplje-} nje. jok in stok so bili moji ved-ni spremljevalci na vseh mojih ] poteh, A pri vselil tem me je še Vedno mučila s svojimi strupenimi pogledi in hudobnim jezikom ženska, katere se je vse ogibalo in balo. grešna Frbanova Marjeta. Ali nekega dne j«' dobila zasluženo plačilo: ravno ko je preklinjala svojega soseda, se je zgrudil« mrtva na tla, zadeta od kapi. Bog jej odpusti grehe! Meni je — tako je zaključila slepa Micika svojo zgodbo — od večne žalosti in plakanja dan za dnem slabel vid, dokler nisem oslepela naposled. S tem je do-st-«da moja nesreča svoj višek, a ja/. le še mirno čakaju zadnje ure. I ko me polože v hladni grob. Štirideset let je minulo, a še ga nisem pozabila! Se mi je v spo-' minu in srcu moj ljubljeni Fran-1 ee kakor nekdaj. Spomini nanj j so mi vse in mi ostanejo do zadnje moje ure. Da, da. štirideset let!...?? Starka je z rokama zakrila o braz, a iz temnih slepih oči so se prikazale svitle solziee in močile nagubančeno. nekdaj tako krasno. polno belo lice. . . Držala je zopet v rokah rožni venec, prebirala jagode in tiho pregibala ustnice; mene so pa /brani domačini in nekateri do-j šli prijatelji potegnili v svoj ve-j seli krog. Po več letih sem zopet enkrat odhajal k polunočni maši na 'sv. večer. Krasno je razsvetljeval mesec ponosne snežne gore. Zo-; pet je od vseh strani donelo polu-' nočno zvonenje. Od daljnih se-! lišč so prihajali preko hrd stano-j valci k polunočni službi božji.' Vse mi je predstavljalo kakor nekdaj, čul sem zopet ono znano; božično pesem. Ali vse to me ni moglo odre- j šiti od misli na povest slepe Mieike. Drugi dan se mse poslovil od i slepe sirote in takrat za vselej. "Molila bom zate, bodi sre- i cen!" je kiicaln za menoj. Letos leži že tain poleg svoje, nekdanje sovražnice Marjete, —, leži tam, kjer ni več prepira, ne , sovraštva — tam v hladnem grobu. — Vsega je enkrat konec in konec je bilo tudi trpljenja toli poštene in dobre duše. skoro vse življenje nesrečne slepe Mieike! Pot na hrib. —o— Napisal Ksaver Meško. —o— Nad tihim mojim domom se. vije pot gor h gozdom. Navadna.' vsakdanja pešpot. Gre po nji človek bez žara poezije v duši in J zdi se mu kakor vsaka druga potI po širnem svetu božjem. Razjezi) se še kdo nad njo. ta. ker mu je! prestrma, oni. ker je polzka —j dežilo je po noči — in se mu spodrsne noga ob vsakem 1 ret jem koraku, tretji, ker se mu zasaja v J obleko trnje, rastoče bohotno ob poti, in ga zadržuje pri itak tež-! ki hoji navzgor . . . Prihajajo tujci, spremljam jih po poti na hrib. h kapelici, v gozde na hribu. "Kako čudovito! Prekrasen razgled F' Čudijo se glasno krasoti okolice. A vem. njihova srca so hladna na dnu navzlic trenutnimi zadivljenju: tuja so tihemu kraju. tuja strmi poti. niso spojena z njo tesno in v ljubezni. Malone žalijo me ti glasni vzkliki; zakai mojemu srcu je povsem drugače ljub in drag ta kraj kakor tem tujim ljudem s tujimi mrzlimi srci. Vse drugače mi je spojeno srce s potjo na hrib. in če govorim o nji. govorim s tihimi, izbranimi besedami kakor govorim o osebah, k' so zelo bližnje mojemu srcu. Polna življenja je zame ta pot. Glej, grem po nji, in kar nenadoma vstanejo iz nje stoteri spomini; sede ob poti, čakajo, da pridem, in se mi pridružijo, dobremu. staremu znancu. Prijemajo me za roko, mehko in obzirno. govore mi tihe, lepe besede o prešlih dneh, o dražestnih trenutkih in o težkih, ki pa so mi zdaj tudi dragi, ker šli so že mimo in so me zadeli s kruto roko in so me vpogniii morda za čas, a štrli me niso. Zato zrem nanj« danes, kakor bi bili vsi blagi ii: lepi. Gredo z menoj, tesno ob meni ?u resnično, sam ne vem, kdaj in kako prispem v njihovi družbi v pritajeno šumeči smrekov gozd. ne Vem čestokrat prav in jasno kdaj in kako se vrnem spet v tihi, samotni svoj dom. Nešteto spominov ob vsakem koraku ... Stopal sem nekoč po pot i. Naproti mi pride popotnik, tujec. Pozdravi, postaneva, pora/.govoriva se. Od daleč je, Slovak. Govori mi o svoji domovini, kako je čudovita. Pripoveduje mi o svoji mamici, kako je dobra. Nikogar nima na svetu razen nje. A ne potrebuje tudi nikogar. (V-liitt' Najblažja žena na vsem širnem svetli je. Toliko ljubezni m-bi dobil nikjer in od nikogar, kakor mu je daje njeno sree. tako polno ljubezni in dobrote, deleče v tako obilni meri. Priprost mož je, a govori kakor knjiga, pisana od pesnika mehke, sanjave duše. Ni to govorica razmišljajoče pameti. ne, vznesena pesem gorko ljubečega srca je. tako nežna in topla, da drhti ob nji še moje srce. Kazgrejeva se povsem, razbla-žite se nama duši. V pogovoru, poltihem in sladkem, stopava dol proti domu, počasi, z opreznimi, pridušenimi koraki, da ne bi za-zveznel neharmoniČen glas v pesem o sveti ljubezni materinski, ki bi motil toplo, sladko vznesenost najinih duš ... Stopam po poti. spomnim se popotnika tujca, njegovega sla-vospeva materi, ljubeči in ljubljeni. Misli mi polete v daljavo, v domovino. Spomnim se Tebe, mati moja mila. ljubeča nekoč s tako silno ljubeznijo, počivajoča zdaj v miru božjem. Res, malo spominkov imam od Tebe v tujini : .majhen kamen in malo prsti s Tvojega groba. A srce je še polno Tvojih ljubečih, skrbečih besed in naukov, duša polna hvaležnega spomina na Te, Ti mila, nepozabna, s hvaležno dušo ljubljena do konca mojih dni... Prišla je v obiske mlada gospodična. od daleč, doli od juga. od morja. Utrujena je; vozila se je vso noč. Ponudim ji zofo. prosim jo. naj izvoli leči in odpočiti. Poskusi. Ne more. Nemirna je, vsa nervozna. Greva na prosto; razkazu-, jem ji kraj, stopava gor po poti. "Kako krasno! — Ostanem pri' vas, kaj? Vsak dan greva po ti t. * . t . • poti gor h kapelici. Čudovito bo. kaj?" Vsa nemirna je, drhti ji glas. Okrenem se k nji, srečajo se pogledi. Glej. nemirne so njene oči, a vdane, čakajoče. Kaj govori iz njih nemirna duša. kaj išče, česa pričakuje 1 Tesno mi je. težko . . . Ne, ne morem gospodična! Po povsem drugih potih, daleč od samotnega 1 mojega doma mi roma nemirna [duša, ko išče ljubezni, polna hrepenenja iu polna vdanosti edini, 'od nekdaj ljubljeni z odpovedi polno ljubeznijo... ; Postajam včasih kje v bližini | poti. ko prihajajao deca v šolo. | Pribiti fantek, okrogel in majhen, 'palček, bos, z velikim klobukom i na glavi, preluknjani m na teme-; nu. Postoji nenadoma na' poti. j resno in važno se zagleda na zvo-i nik, na uro. ali prihaja pač že ! prepozno. A gotovo se niti ne spozna še na rimske številke. Strmi na zvonik precej časa. popravi si veliki klobuk in hiti spet dalje, ne ozirajoč se ne na levo ne na desno. Kje je pot, ki sem hodil po nji jaz nekdaj s tako otroško dušo? Daleč, odtujena mi, in jaz odtujen nji. A glej, saj je že skrb v nežni duši, skrb, ali pride v šolo še ob pravem času. In tako bo stopal po poli morda vse življenje. Za majhno skrbjo, porojeno v mladem srcu, v mladem jutru, pride večja, za to velika, z vsakim dnem, z vsakim letom nova. večja, težja. In čez pol stoletja bo stopal po isti poti utrujen od skrbi sključen od bremena, s težko nogo, z žalostnimi mislimi . . . Pride deklica, majhna krasoti-ea. Ne vidi me. Postoji pri studencu ob hiši in pije. Opazujem jo z radostjo: obraz kakor angelčki Rafaelovi. "Vso vodo nam popiješ, Katica". Zdrzne se. a ko me zagleda, jo mine plašnost. "Ne spi jem vse' Gleda me naravnost, smeji se. Glej, polne radosti so oči. sladkost in brezkrbnost je v smehu. Kam greš. Katica?" "Na njivo, k mami". • "Pa pojdi z Bogom!" Odhaja z radostjo v kresočih se očeh. s sladko brezskrbnostjo v smehljaju. Nekaj let — dvanajst, trinajst in pride morda po isti poti s sklonjeno glavo, z žalostjo v očeh, z obupnim jokom na ustih... Grem po poti. Star mož pride za menoj. Moj župljan, sključen, zdelan, bolan. Pozdravi. govori o vremenu, prične tožiti o slabih časih, o nehvaležnosti otrok. "Vse življenje sem trpel in sem se mučil, da prihranim kaj za deeo. A zdaj*— niti jesti mi ne dajo". Drhti mu glas, s silo se otresa dušne žalosti: krepak od prebiva v teb hribih, ne jokajo izlahka, in če jokajo kdaj, ne pred ljudmi. "Čakajo že iztežka, da se'me iznebe. No bo dolgo". "Je še čas. Močni ste še". "Slab. gospod. Oseminsedem-deset let." Počasi stopava drug ob drugem. Starček gleda na pot, razmišlja. "Kolikokrat sem hodil po ti poti. A ne bo mnogokrat več. Kmalu me prineso po nji..." Resnost nama napolni duši. Mnogotere, ki sem stopal z njimi kdaj v razgovoru po ti poti. so mi prinesli že po nji, in sem jih sprejel in sem jih izročil večnemu miru božjemu. In tako pride dan, ko tudi jaz ne bom stopal več po ti poti, ker bom počival v tihem, globokem miru božjem. A zdaj še hodim po nji pokon-eu in ponosen. Hodim po nji. in z menoj hodijo tihe sanje o daljnih, drugih potih in mehki spomini na mnogotere raznolike dogodke, združene s to potjo. Zato je tako draga in ljuba mojemu srcu ta navidez tako vsakdanja pot na hrib. DOBER VZGLED MLADINI. V vrstah bolgarske armade je tudi precejšnje število starih vojakov, ki so se bili s Turki že leta 1S77, a zdaj so se javili kot prostovoljci. "Mi smo dolžni dati dober vzgled mladini", tako ponosno govore. Ko so jih sprejeli in uvrstili v vojaške redove. prišli so nekateri v take oddelke, kjer so poveljniški njihovi lastni sinovi, . na pri-, mer kot stotniki ali še večje šar-j že. Nekateri imajo po štiri do! pet sinov v vojski, in očetje se bi jejo s sinovi ramo ob rami in tako delajo mladini dober vzgled. Tako-le vele: "Vse, kar imamo, radi damo za dom in svobodo. Naj umremo kot starci za svobodo mladega roda!" • Tako piše profesor Bezenšek iz Sofije v "SI." DAROVI Za "Rudeči križ balkanskih držav: • Tercio, Colo.: po $1: Anton Rrumen in Ivan Tomšič; po oOč: Tvan Škerlj, Adalbert Logar. Josip Vičič, Andrej Novak. Valentin Močilnikar, .Ivan Milavee. F. Krebs in Josip Illadnik: Ivan Sta v t 40c; po 25c: Fran Breznik. Anton Zaplata. Josip Funtek. Luka Osolnik_ Jakob Krebs. Anton Koše, Fran Krivec. Ivan Fa-tur, Martin Kovač. Ivan Slavec. Ivan (.Vsilik. Pavel Pavlovič, Josip Ovčin. Ivan Šusteršič, Jakob j Arh, Fran Duša, Fran Peček, Iv. Kovač, Fran Golob, Martin Praš-nikar. Lovrenc Prepadnik in Fr. Znidaršič; po IV: Simon Ka-Isprak, Anton Novak in Fr. Ver-j tačnik. Clayton, Colo.: Mat. Makovec ! 50 ^ Gardine. Mont.: A. Strenar 30<*. Skupaj $13.10, ostanek 40c. z današnjim $13.50. Hvala vam rojaki, ker se zavedate svoje svete, narodne dolžnosti ! Uredništvo Glasa Naroda. NAZNANILO" Rojakom v Caiumetu, Mich., j in bližnjih okolicah naznanjamo, I da je MATH. F. KOBE naš zastopnik za sprejemati naročnino. oglase itd. ter izdajali pravoveljavna potrdila. Rojakom ga priporočamo. Upravništvo Glasa Naroda. NA PRODAJ 5 NOVIH LUBASOVIH HARMONIK. Specijalni kranjski model. 3vrstne iz orehovega fornirja, lepo z mozaikom vložene, 30 tipk. dvoglasne, raven držaj, r. majhnimi okroglimi bunčicann, biserne matice (Perlmutterknopfe) in s posebno zapornico (kreuzel-ton). zračni bas na dnu, meh na i vogalih s kovino zavarovan, me-jsingastojekleni glasovi na usnju ležeči. z aluminijevimi bombardon basi in z nikeljnastimi oko-■ vinami, prav lepo izvršene. Cena j $45.00. Kupcu dopošljem harmoniko ; po expressu C. O. D. in lahko, i predno jo prevzame, isto pregle-'da. da ni kaj pokvarjena. I Kedor jo želi kupiti, naj jo na-'roči takoj! Alois Škulj. [82 Cortlandt St., New York City. HALO PRIJATELJ! Kam pa danes? — Oh, kaj me izprašuješ. saj vendar veš, kje je dobiti najboljšo kapljico! — Pa enihav, kje pa. Pepe? — O, Jur-če, mar ne veš, kje? Pri CHARLU ZGONC. Ali si me zastopil? Da. da, on ima pravo domačo in naravno kapljico, vinček iz newvorskega grozdja. Pojdi, greva se baš prepričati ! Ko ga bodeš izpil en kozarec, sem prepričan, da ga bodeš tudi nesel svoji stari en bokal. — Hm, pa je res! Pri Char-lu Zgoncu je vedno sveže pivo in druge vrste pijača. Pri meni je najboljša in solidna postrežba, dobite tudi dobre sinodke, dobra prenočišča so rojakom vedno na razpolago. Posetite me in prepričali se bodete! Pepe bode rhorda še vprašal, kaj imam za prigrizek. Ha, ha, ha, pečen krompir! Charles Zgonc, Lake St., Chisholm. Minn. VABILO na PLESNO VESELICO, katero priredi društvo sv. Barbare štev. 71 v Johnstown. Pa'., v soboto dne 28. decembra 1912 v dvorani Triglav na Moxham. Začetek ob 7. uri zvečer. Vljudno vabimo vsa sosedna društva in posamezne rojake, da se naše veselice polnoštevilnp n-dcleže. Točilo se bode sveže pivo in za dobri prigrizek in fine sntodke bode tudi dobro preskrbljeno. Vstopnina za možke $1.00. dame so vstopnine proste. Pivo prosto. Torej na veselo svidenje na veselici dne 28. dec.! Bratski pozdrav! Mihael Cene, tajnik. 353 Ohio St., Johnstown, Pa. (23-24—12) Kje je moj brat ANTON HOČEVAR? Doma je iz vasi Solčane, fara Za gradeč pri Fužini. Zadnjič sva bila skupaj v Great Falls. Mont. Prosim cen j. rojake, če kedo ve za njegov na- ] slov. naj ga mi naznani, ali1 naj se pa sam javi. — Joseph ■ Hočevar. 508 AV. Chestnut St.. Lead vil le, Colo. (23-27—12) ' Rad bi zvedel za moja dva brata FRANA in JANEZA MAH-KOVC. Doma sta iz Janče pri Litiji. Jaz nju brat Nace bi rad zvedel za nju naslov, ker se nahajam tukaj v Aliquippa, Pa. Prosim cenj. rojake, če kdo ve, da mi javi. ali naj se oglasita sama. — Nace Mah-kovc, Lock Box 91, Aliquippa, Pa. (19-23—12) = Cenik knjig, == katere se dobe v zalegi J Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York, N. Y. MOLITVENIKI: j DUŠNA PASA, vezana $—.SO z zlato obrezo - i.— POBOŽNI Ivi ti ST J A NT, fino vezano — SS POT K BOGU, elegantno v šagrin vezano i <>o RAJSKI GI * A SOVI —40 Sv. L'KA, elegantno vezano 1.20 s zapono 1.30 SKRBI ZA DUŠO, elegantno vezano 1.2 | s zapono 1 30 VRTEC NEBEŠKI. v platno vezano — 4 VODITELJ V SREC.VO VKONdST V platno vezano _.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slov. vezan _.25 Abecednik nemški _.25 Ahnov nemško angleški tolmač —.SO Evangelij vezan _so: Domači zdravnik _.50' Domači žlvinozdravnik —.50 Nove kuharske^ bukve, vea. —.50 Nemščina brez učitelja _5u' Grundriss der slovenischen Sprache vezano 1._ Hitri računar, vezan _.40! Angleščina brez učitelja —.40 Muia pesmarica _.ju1 Angl. slov. In slov. ongl. -lovar —.40 i Prva nemška vadnica —.40! Katekizem veliki _.40I Prva računica _ Slovar slov. nemški fJanežič - Bar- tel) nova izdaja 2.50 Slovar nemško slovenski {Janežič- Bartel) nova iz.Iaja 2.50 ZIrovnik, narodne pesmi, vezano, 1. 2. 3. in 4. zvezek vsaki po —.50] Dobra Kuharica v 2.50 Nauk o pčelarstvu 1._1 Novi domovinski zakon _.30: Odvetniška tarira —.40; Poljedelstvo _.50 j Pesmarica, nr.grobnice 1.—! Katekizem mali —.151 Pouk zaročencem _.70' Ročni slovensko-nemški slovar —.40' Schimpffov nemSko-alovenski slovar 1.20| ■ Schimp'Tov slovensko-nemškl slovar 1.C01 Spisovnik ijubavnih pisem —.40 Spretna kuharica —so. Trtna uš in trtoreja —,40' 1 Veliki slovensko-angleški tolmač 2.— | Zbirka domačih zdravil —50, Zbirka ijubavnih pisem —.30; Popolni nauk o čebelarstvu l.— \ Slovenska pesmarica, 1. in II. zvezek, vsaki po —6P. Umna živinoreja —.5«! Umni kmetovalec _.50^ ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE. I Baron Laudon " —.30! ! Andrej Hofer, _.20' Avstrijska ekspedieija —.20: Avstrijski junaki, broš. —70. vezano —.90 Baron Trenk —.20 Bele noči________—,20; Belgrajski biser —.15 Beneška vedeževalka —.20 Beračeve skrivnosti sto zvezkov G.— i Berači ca —.20; Boj za pravico —351 Božični darovi —.15' Rucek v strahu, burka —.25i Burska vojska —.25! Ciganka —.201 Car in tesar —.30 Cerkvica na skali —151 Cesar Fran Josip —.20 Cesarjevič in sestri dvojčklnji —.20 Clovelt in pol —.80 Crnl bratje —.20 Clganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov 5.— j Cvetko —.20 Cas je zlato —.25; Darinka mala Crnogorka —20 Deteljica žvljenje treh kranj. bratov —.20 Dama s kameljami 1.— Deset let v peklu —.30 Doma in na tujem —.20. Dobrota in hvaležnost —.60j Dve povesti —.20; Dve čudapolni pravljici —.20 Erazem Predjamski —.20 Evstahija, dobra hči —.20 Fabiola —.35 Fra Diavolo —.25 Ceorse Stephenson, oče Železnic —.25 GolobCek in kanarček —.20 Godčevski katekizem —.20 Grof Kadecki —.20 Grofica beračica, sto zvezkov 4.—' Hedviga, banditova nevesta —.20 Hildegarda . —.20. Bitka pri Visu —.30| Bojtek —.10 i Cvetlna borograjska —.40; Devica Orleanska —.30j Don Kižot —.201 Eno leto med Indijanci —.20 Gozdovnik,- 2 zvezka —.80 Grizelda —,10 Hlapec Jernej —.60 Uirlanda —.20 Hubad, pripovedke, L In II. zvezek \ po —.20' Ilustrirani vodnik po Gorenjskem —.20' Izdajavec —.35 Islandski ribič 1.— Izlet v Carigrad —.20 Izdajalca domovine —20 Ivan Resnicoljub —.20 IzanamI, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobrušo —.20 Jaromil _.20 Jazbec pred sodnijo ...50 Jetnikov! otroci _.50, Jurčičevi spis^ umetno vezani, 11 zvezkov po 1._' Kaj se je Marku sanjalo —.20 Kraljevič in berač, —.15 vezano —.25 Kako postanemo stari —.3o Kako se je pijanec izpreobrnil —.60 Kraljica Dragst —.20 Krištof Kolumbo —.20 Križem sveta —.35 Krvna osveta —.15 Knez črni Jurij —.20 Krvava noč v Ljubljani —.40 UažljivI Kljukec —.20 Ueban. sto beril —.20 Ljubezen in maščevanje, 102 zvez. 5.— Materina žrtev —.50 Mrtvi gostač —.iu Maksi mil jan —.20 Mali vseznalec —.20 Mati. socijalen roman 1 — Marija hči polkova —.20 Miklova Zala —,4u Močni baron Ravbar —.20 Mlinarjev Janez —.40 Mladi samotar —.15 Na različnih potih —.201 Na valovih j-ižnega morja —.15 Narodne pripovesti, I., II., III. In 4 zvezek, vsaki po —.20 Na diviem zapadu « —.5« N'a boiiSču ...35 Pasjeglavcl 1.— fot spokornlka —.40 Mir božji —.70 Opomba: Naročilom je prilož tovini, poštni nakaznici, ali po.štn cenah že vračunana. Mirko Poštenjakovič —20 Musollno _ju -Na jutrovem _35 Na preriji _20 NuseljenicI _ Naselnikova hči _j>0 Navihane! 1" Navodilo za spisovaiije raznih pisem —.75 Nedolžnost preganjana in puvelR-ana —.2u "Nezgoda ha PalaVanu • —,2u Nikolaj Zrinski _.20 Oče naš _35 Ob tihih večerih, vez. _.so U jetiki _ 15 Pavliha _20 Pet ros i ni, znani N. Y. detektiv —.25 Potovanje v Liliput _.20 Poslednji Mohikanec —.20 Požigalec _.20 Pred nevihto —,2tl Prihajač _.30 Pregovori, prilike, reki _25 Pri telefonu _.2i> Pri Vrbčevem Grogi —.uo Princ Evgen Suvojnki —20 Prst božji _.20 1'od turškim jarmom —.20 Pariški zlatar _.20 Pol litie vipuvca —.40 Podobe iz misijonskih dežel —ns Punčika _.20 Revolucija na Portugalskem —.25 Ribičev sin . _.15 Ulnaldo Klnaldlni —.30 Roparsko življenje —.15 Robinzon _.40 Bepoštev —.20 Rokov n ječi, narodna igrj —40 Rusko-japonska vojska r. zvez. .—.75 Sita, maki Hindostanka —20 Skozi širno Indijo —.25 Slovenski šaljlvec —.30 Stanley v Afriki —.20 Stezosledec —.20 Sveta Notburga —.20 Sveta Genovefa —.20 Srečolovec —.20 Sanjska knjiga velika —.30 Sanje v podobah —.15 Šaljivi Jaka —.20 Sto malih pripovedk Krištofa Sclimi- da —20 Stoletna prntika —.C0 Strah na Sokolskem gradu, 100 zv. 5 — S prestola na morišr-e —20 Šopek lepih pravljic —.20 Strašna osveta —50 Skof med Indijanci v Ameriki —.35 Sin, iodl>inska drama —.50 Slovenske legende —.35 Strelec —.20 Strašno maščevanje —.30 S t ra ho valci dveh kron —,S0 Sanje v podobah —.15 Tegethof —.20 Turki pred Dunajem —.30 Tiun Ring —.20 Timotej in Filemon _ —.20 Trije lički," burk.i v dveh dejanjih —.30 TreJiuSnik na slov. jugu —.35 Trije rodovi —.50 Uporniki —,35 Vojna leta 2000 —.20 Vojska na Turškem —.35 V snegu sama —.40 V delu rešitev _.20 V gorskem zakotju —20 Vrtorairov prstan —.20 Voščil nI listi _.20 V padišahovi senci, C zvezkov 1 — Veliki trgovec —.35 V srca globini —.30 Zaroka o polnoči —.20 Žalost in veselje —.45 Zadri i urof eeljsm —30 Za kruhom —.20 Za tuje grehe — C0 Zlate jagode —.30 Življenja trnjeva pot —.35 Življenjepis Simona Gregorčiča —GO Z ognjem in mečem 2.— Zmaj iz Bosne —Sil Zeninova skrivnost —20 Krasni roman "Prokleta": 1. zv. Prokleta, 2. z v. Volčji ubjalec ?.. zv. Na pokopališču v Fremicourtu 4. zv. Skrivnosti st:'repa Mardocheu. 5. in 6. zv. Ugrabljeni proflč 7. in S. zv. V kamnolomu. Cena vseh S zvezkov l.SO SPILMANOVE POVESTI- 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.2» 2. zv. Maron krščanski deček —.25 :s. zv. Marijina otroka _.30 4. zv. Praški judek — 5. zv. Ujetnik morskega roparja _.25 t!, zv. Arumugan sin indijanskega kneza _25 7. zv. Sultanovi sužnji _.no 8. zv. Tri indijanske povesti _.30 !) zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin _.25 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. zv. Korejska brata _,30 13. z v. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —30 15. zv. \ngelj sužnjev —25 1C. zv. Zlatokopi —.30 17. zv. Prvič med Indijanci —.30 IS. zv. Preganjanje Indijanskih misijonarjev _.30 19. z v. Mlada mornarja —.30 TALIJA. Cigani —.40 Zupanova Micka • _.20 Prvi ples _.20 Brat Sokol _.20 Dve tašči _ 20 NemSkl ne znajo _.20 Pntifarka ~ _.20 Doktor Hribar _20 Pot do srca ' _.20 V medenih dneh _.20 Raztresenca _.20 Idealna tašča —.20 Starinarlca _.20 Revček Andrejček _.40 RAZGLEDNICE: Newyorške, s cvetlicami, humoristič-ne, božič ne, novoletne in velikonočne po komad _.03 ducat po _30 Narodna nošnja in mesta Ljubljane, ducat po _.35 Z slikami mesta f\ew Torka po —.05 Razne svete podobe, po _.05 ducat - —.35 Album mesta New York * krasnimi slikami mesta _.35 ZEMLJEVIDI: r Avstro - Ogrske, mali —.10 veliki —.25 Kranjske dežele, mali —.10 Združenih držav, mali —.10 veliki —.25 Evrope, vezan —.50 Gorenjske z novo bohinjsko in trži- Ško železnico —.25 Celega sveta —.25 Balkanrklh držav —.15 Zemljevidi: New York, Colorado. Illinois. Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania In West Virginia vsak 25 c komad. iti denarno vrednost, bodisi v go-ill znamkah. Poštnina je pri vseh i Jugoslovanska Katol. Jednota Ivfmrporii ana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. •RADNIKIi »»llMfll: IVAH OKRM. SOT Chmrry Wmy or Poz 57 Br&d6o«k. Ffc r<*»r«dacdnlk: IVAN PRi MOŽIC, Eveleth, Minn- Bo« Ml. OUtral tajnik: GEO L BROZ1CH. Ely. Mien.. Box m FvaotU tajnik: MIHAEL M HA VI NEC, Omaha. Nsb.. 1M4 HUflh *i*«mJnlk IVAN GOUZE. Ely, Minn.. Box 1*. Zaupnik: Aloja Virant, Lorain. Ohio, 170 E. 2:th St. VRHOVNI ZDRAVNIKI m* MAjnrnv «. me, J*DH ,DL, N« N« .<»*•«• m, NADZORNIKU AJbOie KO0TELIC. SaH4a COIO . Bos »U MIHAEL KLOBCCHAB, Camulet. Mleh.. lli — 7tk M. riTKK 8 PEHAŠ, Kanaaa City. Kana.. 4M No. 4tfc M. POROTNI K|| fTAM nmflNIK, Burma* Pa-. Boa 1M. rtANK GO CZ*. Cklabolm. Mlnn.. Bo« TU. MARVIN IOCBXVAB Pmeblo. Colo., IU* RUar Ara. no| m poitljajo na davnega tajnika, raa Aaaara« MUatri M aa gto» un» kUnJolk« Jednota. VaftMttM vMaU*: "OUI NABODA**. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRA2TJSKO. Opoldanski strel na realki. Od L'."*, novembra t. 1. dalje naznanja se v Ljubljani pravi opoldanski (srednjeevropski) čas vsak dau točno s strelom raz realko. Ta strel se ob mirnem času euje do Most. Šiške in Kožne doline ter tudi na Dolenjsko cesto. Po tem znamenju naj bi se tudi cerkvene ure jele ravnati. % Štiri konfiskacije tekom enega tedna. Ljubljanski "Dan" z dne 'A. dec. piše: Pretečeni teden smo doživeli nič manj kakor štiri konfiskacije. Srečna Hrvaška, katere preventivna cenzura je veliko milejša kakor ljubljanska. Ljubljano mora imeti znani veliki sovražnik Slovencev, justieni minister dr. Hoelienburger, posebno v želodcu, kajti vse kaže, da ima cenzura, ki je danes po vsej Avstriji zelo poostrena, še posebna navodila za Ljubljano. Zanimivo pri nasi nedeljski (1. dec.) kon-lihkaeiji je dejstvo, da se je (tržaška i Edinost", ki je priobčila isti članek iz čeških "Narodnih Listov" kakor mi, lahko neovirano prodajala in čitala v Ljubljani. dočim je bil naš list radi imenovanega članka konfisciran. Zamašili nam torej hočejo popolnoma usta. cenzura nas menda hoče prisiliti k temu. da bi črpali svoje vire iz umazanih nemških t" if ut 8 ki h listov, ki mrgole dan za dnem raznih napadov na Slovence. A ne bomo se uklonili. Sli bomo čvrsto svojo pot naprej. Naša naloga je. da govorimo resnico. ne laži. Pisali bomo to, kar nam narekuje srce, svesti si ce-likih ciljev, ki spajajo vse Jugoslovane od Triglava do Balkana. Ves kulturni svet se danes v duhu raduje z Jugoslovani, ki junaško prelivajo svojo kri za svobodo. ('emu bi se ne navduševali mi Slovenci, ki smo vredni bratje Srbov, liolgarov in Črnogorcev. S konfiskacijami bo vlada dosegla ravno nasprotno, kar hoče. Narod čita še lažje iz pobeljenih listov. Seveda stanejo konfiskacije mnogo denarja in zato smo trdno prepričani, da nam bo občinstvo rado šlo na roko iu nas podpiralo v tem težkem boju. Iz vseh strani dobivamo pozive, naj se ne uklonimo, ampak vstrajamo na dosedanji poti.... f^lJbJt' ' j~~i i PMii i" PRIMORSKO. 5000 K poneveril. Peter Vido-vie, sluga pri okrajnem glavarstvu v Zadru. je poneveril 5000 kron in zbežal. Policijski organi det'ravdanta pridno zasledujejo. Goriški deželni zbor. "Soča" piše; Goriški deželni zbor. Ali bo res sklican? "L" Eco" z dne 28. nov je sporočila v brzojavki z Dunaja, da sta bila dr. Gregor-! čič in dr. Pettarin pri notranjem ministru Heinoldu ter sta poprosila, naj bi bil sklican goriški deželni zbor na kratko zasedanje ali v decembru letos ali v janu-' arju 1913. Minister jima je baje obljubil, da se to zgodi. Ce se res zgodi, poteui bi zboroval zopet ** Rumpfparlament sestojee i i samih zaveznikov: laških liberalcev in slovenskih klerikalcev. Na laški strani manjka 6 poslancev, na slovenski 1; lani pa niso mogli v zbornico tudi fie poslanci slovenskega veleposestva. Položaj je neizpreraenjen. razmere se niso nie ublažile: torej bi ostalo najbrže pri starem, da bi bili lepo skupaj saini zavezniki! Aretacija nadučitelja zaradi tatvine. Dne 28. nov. so v Vili Vicentini aretirali nadučitelja v Ronkah pri Tržiču Josipa Bosino zaradi tatvine ter ga oddali okr. sodišču v Cervinjanu. Nadučitelj Bosnia je bil z župnikom Mara-nom v Vili Vicentini v zelo veliki prijateljski zvezi iu je mnogo občeval v župnišču. Pred dvema letoma se je^ izgubil ključ župniške blaganje. Župnik si je dal napraviti drugega, ne da bi izpremenil ključavnico. Od tedaj pa je župnik opazoval, da mu nekdo krade iz blagajnice manjše zneske. Navzlic največjemu trudu ni mogel zaslediti tatu. V zadnjem času ja pa zaznamoval vse bankovce, ki jih je dal v blagajnico. In to ga je privedlo na pravo sled, V četrtek 28. nov. je namreč zapazil župan Vile Vicentina. da je nadučitelj Bosnia plačal račun z zaznamovanim bankovcem. Sporočil je to orožništvu, kj je aretiralo nadučitelja ter ga preiskalo. Pri nadučitelju so našli še 4 od župnika zaznamovane bankovce in pa tudi "izgubljeni" ključ od blagajnice. Nadučitelj si je prisvojil na ta način kakih 2000 kron. Aretacija vzbuja veliko senzacijo, ker je bil Bosnia znan po celem Furlanskem. ŠTAJERSKO. Ogenj. V Zgornjem Obrežju pri Mariboru so te dni zgorela gospodarska poslopja posestnika Emanucla Mvdlila. Škode je več tisoč kron. Ogenj so baje zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Zaprli so y Mariboru 261etnega mesarskega pompčnika Frana 1'uješ, ki je v Krapini na Hrvaškem ukradel svojemu gospodarju precej denarja ter z njim pobegnil. Čuješ je doma v Šmarju pri Jelšah. Tovarno uničil požar. Iz Šoštanja poročajo, da je izbruhnil 24. nov. ogenj v Lapretovi^tovar-ni za mizarske izdelke. Ogenj je tovarno popolnoma uničil. Škoda je tem večja, ker je bila velika množina izdelkov že pripravljena za odpošiljatev. Kako je nastal ogenj, še ni dognano. Pri igranju s samokresom seje poškodoval do smrti. Posestnik Fran Kocmut v ptujski okolici je pustil, ko je šel na delo, na mizi ležati nabit samokres. Samokres je dobil v roke 91etni Ot-mar Uršanko, kateri se ie z njim igral. Samokres "se je sprožil in Uršankota ranil v glavo tako hudo, da je isti čez dva dni nato v ptujski bolnišnici umrl. Tatvine. Konjski hlapec Fran Koren je svoji gospodinji Adeli Dečko v Gaber ju pri Celju pokradel raznih stvari v skupni vrednosti okrog 300 K. Ukradene stvari je znosil v mesto in jih tam razprodal. Izročili so ga celjski okrožni sodniji. — Iz Kozjega poročajo, da je posestniški sin Anton Rastoher iz Blance pokradel postajenačelnikovi ženi Rozaliji Rajner v Rajhenburgu 70 komadov perotnine v vrednosti okrog 200 K. Tatu so zaprli. Nasilni fantje. V Selah pri Šmarju pri Jelšah sta te dni vdrla fanta Fran in Leopold Ojster-šek v hišo zakonskih Gajšek. Bila sta oborožena s poleni in sta Gajšekovi ženi grozila, da jo ubijeta. Fran se je res tudi spravil nad njo ter jo pretepal. Prizane-sel tudi ni otroku, katerega je imela Gajšekova na rokah. Otrok je dobil precej poškodb. Ko j< na ženine klice pritekel mož ii 141etni sin, sta nasilneža pobeg nila. Med befoin pa sta na Gaj šekovem vrtu porezala še prece. mladih drevesc. Dejanje sta baj( izvršila iz maščevanja. Trgovec s človeškim meson: prijet. Dne 27. nov. so prijeli ^ i Brueku nekega mladega moža, k ie bil na sumu, da j« trgovec j i deklicami. Kakor se je zvedelo | je opravljal to obrt že dalj časa | Na sled so mu prišli, ker je ho tel v nekem bruškem bordelu prodati neko madjarsko deklico, ki biva v Gradcu. Kakor se zdi, je imel tudi obširnejše zveze z raznimi drugimi trgovci s člove-' škim mesom, ker je prišla na njegov naslov cela množina pisem iz | raznih oddaljenih krajev in ker je večkrat za več dni odpotoval. Moža so izročili sodišču. Otroka hotel zastrupiti z alkoholom. Te dni je prišel Sletni šolski učenec Oton V oslič z nekim svojim tovarišem v trgovino trgovca Josipa Zrimca v Celju. O-ba fantička sta kupila en "štam-perl" žganja, katerega sta oba skupaj popila. V trgovini se je nahajal tudi delavec Jurij Ratej, ki je Vosliča naganjal, naj izpije •še nekaj kozarčkov žganja. Ker j se je ta branil, mu je Ratej žu-i gal, da ga bo natepel, ako ne izpije žganja. Iz strahu je izpil še štiri kozarčke. Ko pa je trgovino zapustil, se je vsled pijanosti na tla zgrudil in se ni mogel več dvigniti. Na njegovo stokanje so I ga odpeljali z vozom v bolnišnico, kjer so zdravniki konstatirali težko zastrupijenje z alkoholom. Delavca Jurija Rateja so aretirali in izročili sodišču. Škarje rabil kot orožje. Krojaški pomočnik Fran Stermljan iz ; Trbovelj se je silno razsrdil nad ! svojim mojstrom Mihaelom Ko-I žuhom, ker mu je ta odpovedal službo. V pijani razburjenosti je Stermljan Kožuhu grozil, da mu bo trebuh prerezal in da bo Kožuh kmalu mrtev. Onega dne je hotel na vsak način vdreti v hišo svojega nekdanjega mojstra, vendar Kožuhov brat ga je zapodil z neko prekljo, da je moral Stermljan bežati. Sedaj je iskal užaljeni pomočnik tolažbo v pijači. Ko mu je vino oni dan dalo precej korajže, je nanesel slučaj, da je srečal svojega prejšnjega mojstra Kožuha. Ker ni imel Stermljan nobenega drugega o-rožja pri sebi kot škarje, se je v veliki jezi zapodil z njimi na Kožuha in ga je parkrat sunil v prša, vsled česar je Kožuh zadobil nevarne poškodbe. Orožništvo je Stermljana aretiralo in izročilo sodišču. To pa je jeznoritega Stermljana obsodilo na štiri mesece težke ječe. Polkovnikov sin kot vlomilec. Dne 21. nov. med 11. uro zjutraj in 2. uro popoldan je neznan človek vlomil v železniški restavraciji v Murzzuschlagu v sobi za natakarje v neko zaprto omaro, kjer je imel natakar Josip Kola-rik spravljen lesen kovček. Tudi v ta kovček je neznanec vlomil in je pobral iz njega hranilnično knjižico, glasečo se na 670 K in gotov denar v znesku 1240 K. Dalje je bilo ukradeno natakarju Vašanreku med 19. in 20. nov. iz bifeja približno 60 K, natakarju Rudolfu Fuhru je izginilo med 15. avg. in 1. nov. iz bifeja 80 K in natakarskemu dečku Winkler-ju spomladi letošnjega leta iz restavracijskega predala 5 K, iz hlačnega žepa 10 K in pozneje iz telovnika 3 K. Pri hišni preiskavi se je jako sumljivo vedel natakar Julij pi. Brany. Ker je bil 21. nov. ob 11. uri zjutraj v sobi za natakarje in ker so našli pri njem cel šop ključev, je padel takoj sum na Branyja. Ko je ob 9. uri zvečer nesel natakarski deček Rudolf Pucek skrinjico z namiznim orodjem iz restavracijskega prostora I. razreda v vino-toč. je zapazil v nekem predalu i skrinjice neki papir; Josip Kola-rik ga je vzel ven in je našel v njem svoj denar. Nato so Branyja aretirali. Ta je slednjič priznal tatvino in je povedal, da je hranilnično knjižico sežgal v peči. Julij pi. Brany je rojen 15. januarja 1895 v Mariboru, pristo-ien je v Zagreb in je nezakonski sin na Dunaju umrle Irme nI. | . Branv in ravno tako umrlega i polkovnika Reneja pl. Branvja. ; Tata so izročili sodišču. KOROŠKO. N«ckusncst koroškega deželnega šolskega sveta. Iz Celovca poročajo: Učitelji so pač vsepovsod j največji trpini. Kakor znano, je koroško učiteljstvo začelo pasiv-mo resist J* ^ ZA -75 CENTOV & & dobite pero napolnjeno's črnilom. (Fountain Penn.) t^ Svoto lahko pošljete v znamkah. SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Rojaki in rojakinje, spominjajte se o Božičnih praznikih in na Novo leto Slovenskega Zavetišča! Vsak nikel dobrodošel! NAZNANILO. Rojakom v državah Ohio in Pennsylvania naznanjamo, da jih ho nhiskal naš /astnnnik ansnod ANDREJ BOMBACH, kateri je od nas pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdavati pravo vel jana potrdila, ter ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo "Glas Naroda". Dobri zobje pomeni dobro prebavanje. Dobro prebavanje pomeni dobro zdravje. VPRAŠAJTE SVOJE PRIJATELJE O ME IN I. Vsako delo jamčeno. Vsako delo brez bolečin. DR. A. H. WE5SBERGER zobozdravnik SO E- StH St. (St. Mark's'Place; (med. prvo in drntro Ave.) New York. Odprto do 8. zvečer, v nedelja}) pa do 3. popoldan. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. f Iw^f W^j&m^ I Cenjenim slovenskim in hrvatskim podpornim in pevskim rirošivozn ce toplo priporočam *a obilo naročil. — V zalogi imam v^e kar potrebujejo po 1-j p orne ali pevske društva. — Vzorec požiljam poštnine prosto : Pišite ponj. i / Moj postni naelav je: LOCK BOX 328. se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : s : : : vse Hitro in točno odredi. : : : : ; Prank: Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E, CLEVELAND, O. I x - Podružnice - Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 j - Podružnice ■ Split, Clowe, Trst.""- . ' Spliet, Celanc, Trst. ~ SarajBTO In Gorica. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papi«jev po dnevnem kurzu. - SanjBVO in Corlca, Delniilca glavnica * - Nfti dopisnik UU Zjcdinjene države je tvrdka - Rezervni fond k. 6,000.000. - PRANK SAKSER , 82 Cortlandt St,, N»w York. ' k.soo.ooo. . Slov. Delavska ^jjjp^l Podporna Zveza Vstanovljena dne 16. avgusta 1908. Inkorporirana 22. apiila 1909 v državi Pennsylvania, a sedežem v CONEMAUGH, Pa. •LAVNI URADNIKI: Fr*£**ODlk: MIHAEL ROVANSBK, R. F. D. No. L. Conam*««*. Podpr«da*dnlk: JAKOB KOCJAN. Box »08. Cooenuufb. Pa. Glavni tajnik. VILJEM HITTER, Lock Box 67, Conemtufk. F»-Pomoinl tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, Box 1. Dunlo Pa. Glavni blagajnik: IVAN PA J K. L Box «2«. Conemaugh. Pa. PuaoAnl blagajnik: IVAN BREZOVEC, Box «. Conemaagk. Pa. NADZORNIKI: L aaOaornia: FRANK BARTOL, Box r4. Thorn«, W. Ta n.oadaomlk: ANDREJ VIHRIH. P. O»Box B2». Ccnemauffc, Pa. UJ. nadaorlk: ANDREJ BOM BACH, 1651 E, 3lat Bt., Lorain, Oblo. POROTNIKI- L porotnik: J OBI P SVOBODA. «t« Mai>l# Ara, Jobnatovm. Pa. IL porotnik: ANTON PINTAR. Box 204. Moon Run. Pa. m porotnik: MIHAEL KRIVEC. Box S24, Primero, Coia VRHOVNI ZDRAVNIK: MAM BKALLIER. GroT« Bt. Conereaugb. Pa. Cenjena druitra, otlmou njlb uradniki, ao oJJuOno »rofc.at, po-•UJatl denar naravnuat &a blagajnik* in oikocar drufcfk, »»• doylaa pa aa glavnega tajnika. V aluAaJo, da opaxluo draStvenl tajniki url m«ae£nth »oro«llk, aH •tlok kjeralbodl v poročilih alavn-fa tajnika kake pomanjkljlvoatl, naj to BtaudtLo naxnaaljo na urad |Uvr.(-i,-i tajnika, da a« t prihodnje 9*- »ravL Društveno fflaallo: "GLAB NARODA". Bratom in sestram S. D. P. Z. za Novo leto. Preteklo komaj jt- p<'t kratkih l«*t. I»«'l krut kili lt*t. a neprestano drlo; takrat j«' seme bilo, zdaj jt* svet in seme bodi- enkrat dozorelo! In naša Zveza n«* zatrepeta, ponosno »m- po svoji jasni poti. kaj mar ji j«- vi-s hoj nasprotnika .' Odločno ure. ki-r luči frre nasproti. Mi delavci smo in /. itiurim roko \-.i siojmo vedno le <>l> njeni strani, ker le edino z našo pomočjo lahko, kar ima /daj. na vek ohrani. Z.i nju 1'odimo bratj«- in t «-, »aj naša je in skrbna. kakor mati! v svobodi združimo nioej mlade, ker nieiii smo in hočemo ostati! Zložil Ivan Pajk. hlatr. s. n. F'. Z. | :-: Vladar sveta. :-: I WOMAX. f Spnal Aleki.ader Duma*. —Za "tilas Naroda" |»o*lovenil J. Tcrček. "Kako." Toraj je 1 > i I dud še enkrat v taboru.' * " * t iotovo! in li ne veA le^a. Vrnil se je in me obrekoval. Kaj ■ma se«laj oil te*ra Ti pelješ njegovo hčer v daljno deželo, on! j« pa najbrže mrtev v votlini Da lire". ".Mah il Alah! je /amrmrai Ara bee. kot bi mu padlo veli- ■ ko breme raz prsa. "Ti »i t'!'0" v tem pogledu ! ' "Vem", je rekel Albert. "k;»j gotovega ti pa seveda ne vem ;»o\edati. ,i;i/. nisem hil nikoli v njegovem haremu iu tudi nje-j povili žensk ne poznani. Kaj nn* briga. ee so Juditije ali krist-janke". "I'»u Ma/a je norce. zakaj me je poslal v tako daljavo.'", jej pripomnil Ara bee enierika vo. "saj vendar ui za vernika nič huj-ura. kakor či* vzame vi.jak ludinjo k sebi. .Stoj! liekli so mi. da b«'de pot trajala štirinajst dni". "I-iiiko tudi petnajst ali šestuajst. sicer je zate temboljše, čini dalje si skupaj s krasot ico!"* "Mogoče!' je rekel Arabec kratko, hitro pozdravil in od-jahal k svojim .služabnikom. Albert ni vedel kaj je pravzaprav s leni tujcem. Toda vedel je. da >e nahaja v bližini lepe Judite. kar ga je nekako razveselilo. Kahili -o opazili ta medsebojen razgovor. Prišli so bližje, hoteč zvedeti k.i i >la govorila. oba tako molčeča tujca. Albert .!< n '-tvo odgovarjal na vprašanja; nepotrebno se mu je zdelo iz-j dajati drugim, kar je sam tako nepričakovano zvedel. Rekel je.I da je vprašal Arabec po Ah med bejevih nffciuerah. "Lev!" je ze ostale. Tudi Albert ga je videl sedaj. Stal je mirno pred nekim grmom kakor da bi sr hotel prepričati, če njemu velja ta ropot iu vpitje. Polagoma se je plazil naprej. Prvi K a bili so bili prav blizu njega: dva sta že i/.trelila. Krogi j«* leva niso zadele, komaj dosegle so ga. Zbal se je. Obrnil je glavo povesil rep in se spustil v beg; sprva počasti, potem vedno hitreje. - Albert je ua čelu Kabilov zasledoval kakih deset minut kralja puščave, ki je hil prispel že do podnožja malega, skaluatega griča. V nekaj skokih je bil ua vrhu. tam se je ustavil in ponosno gledal zasledovalca. I Sila je v resnici lepa. kraljevska žival. Kako mogočno je tresel z grivo in krožil z repom po zraku. Zdelo se je. kakor da bi ga še enkrat navdala misel za beg. toda premislil str je in obstal. ' - ■ Albert ui pričakoval tega; Še konja ni zadržal in v hipu je bil pod skalo, komaj dvajset korakov od leva. Mislit je ali bi se Iščem svojega brata JANEZA KI1AMPLJA in JANEZA SE-LANA. Doma sta blizo Turjaka. Prosim eenj. rojake, ako kdo ve za nju naslov, naj mi ga naznani, še bolje bi bilo, če* bi se sama oglasila. — Anton J Krampelj, 1401 N. Rroad\vav,' Joliet, IU. (19-23—12) j Kje je? Jaz Auton Juriševie iz Juršie št. 50 iščem svojo ženo HELENO JU KI ŠE VIČ. Zvedel sem, da je odpotovala v spremstvu Matije Sedinaka, tudi iz Juršič, v Združene države. Ker ne vem. kje se sedaj nahaja, zato prosim cenjene rojake. če kdo ve, da mi naznani. ali naj se pa sama javi svojemu možu Antonu Juriševie, 530 Tree Ave., St. Marv's. Pa. (16-27—12) VOJNA NA BALKANU. Založila in izdala Katoliška ti- j skarna v Ljubljani. Ta spis izhaja tedensko in velja 20o pošt-1 nine prosto ter ga je lahko naro- ! čiti pri: Slovenic Publishing Co., 32 Cortlandt St., New York City. Iščem svojega brata IGNACIJA j ZUPANČIČ. Pred 8. meseci mi j je pisal v bolnišnico v Salt j Lake City. Utah. Meseca avgu-| sta sem isto zapustil iu šel na Winter Quarters, Utah, pa sem izgubil njegov naslov, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, da mi naznani. Takrat je bil nekje v Cltflr«--landu. Ako pa sam bere, naj se javi bolnemu bratu. — Jos. Zupančič, Box 34, Winter Quarters, Utah. ' (20-24—12) umaknil, ali bi ostal, toda nazadnje je odločno prijel za puško. Za njim je tudi počilo nekaj strelov, ki pa niso imeli vzpeha. Ravno tako počasno in mirno, kakor je Albert pripravljal puško na strel, se je lev začel kriviti in se pripravljati za skok. Človek in žival sta se gledahf s izbuljenimi očmi. l>il je strašen trenutek. Konj se je tresel in prhal, kakor da bi si bil svest cele .ip varnost i. Albert je pritisnil puško na lice, lev se je dvignil. En skok. eu pok — Albert je čutil velikansko težo na svojem telesu, gor-ka kri mu je začela teči preko obraza. "Moj Bog, izgubljen sem!" je zaklical nehote v franeozkem jeziku in zapustila ga je zavest. Te kratke besede v jeziku smrtnega sovražnika, so odločile usodo mladega moža. Noben dokaz bi ne mogel jasnejše govoriti proti Albertu. Beseda, ki se izgovarja v najnevarnejšem, najpomembnejšem trenutku — ta beseda mora priti iz globine srca. V takem slučaju izgine vsaka krinka. Samo Francoz, samo Frank je zamogel v tako strašnem hipu poklicati napomoe Boga gjavrov namesto Alalia vernikov! Ko se je Albert zopet zavedel je stala okoli njega temna množica resnih obrazov. Sam ui vedel kaj se je zgodilo, kaj je rekel. Stegnil je roko. da bi mu kdo pomagal vstati, toda nitko se ni ganil. Bil je v groznem položaju. Levov prednji del telesa in njegova glava je ležala na Albertovih prsih in vratu, s silnimi tacami ga je objemal. Konj je h-žal kot mrtev na tleli. Lev je bil mrtev. Albertova kroglja ga j«' skoraj gotovo med skokom zadela v srce. in to je bila levova kri, kar je teklo po častnikovem obrazu. "Prinesite ga sem in glejte, da bo ua varnem!" je rekel vodnik kratko in zapovedujoče. Trije Kahili so prijeli leva in ga potegnili ua stran. Albert vedno ni vedel kaj se je zgodilo z njim. Ničesar se ni mogel spomniti. Še skoraj zapazil ni. da so ga posadili na konja. Njegov bel plašč je bil okrvavljen, skoraj gotovo tudi obraz, ker ko je potegnil z roko preko čela. je zagledal kri na svojih prstih. Nikdo ni govoril z njim. Albert je gledal mrtvega leva. Pustili so ga nedotaknjenega, celo iz kože ga niso deli. Jahal je počasi naprej ; pred njim in za njim so bili Kabili le ob njem ni bilo nikogar. Prešla .je ena ura. Po kratkem posvetovanju se je obrnila vrsta proti mali oazi. Zakaj niso nadaljevali potovanja? Zakaj.' Albert je sprevidel da .je razkrinkan, drugače ni moglo biti. Kabili so se molče lotili dela, ki je potrebno pri razpetju šotorov. Mladenič je videl, da ga oni. ki so mu bili prej najbolj prijazni. sedaj najbolj zaničljivo gledajo. Vodnik je stopil k njemu'. "No. prijatelj", je vprašal mrzlo toda zasmehljivo, "kako daleč je še do Ahmed beja "Ne vem prav natančno", je odgovoril Albert mirno, "mislim da bomo vsak čas pri njem". "Misliš?" je zaklical Arabec, *'prokleti gjavr. še sedaj se nas upaš varati.''' V Kabilovili očeh je blesketalo smrtno sovraštvo, "(ijavr? Zakaj kar naenkrat gjavr? Kaj se je zopet vzbudila stara slutnja?" "Ali si že slišal kedaj, da bi vernik v nevarnosti klical frau-kovskega Boga na pomoč.' Sedaj se mu je posvetilo. Toraj to je bilo! Da. da. tudi njemu je sedaj zadonel oni krik v ušesih. Imenoval je bil svojega Boga "in ue Alaha. Kaj naj stori ? Ali naj še dalje laže Lahko bi. Tisočkrat bi se mogel opravičiti. Itekel bi napriiuer. da je bil v svojem življenju med kristjani in da se je od njih navzel te navade. Z marsičem bi lahko spravil Kabile v nove dvome. Toda lagati ni hotel več. sit je bil že svoje uloge. In kaj bi mu navsezadnje tudi pomagalo, če bi imel Kabile še nekaj dni za norca. Ahmed beja bi tako, ali tako nikoli ne našel. 'Toraj dobro", je rekel mirno, "jaz sem Frank, gjavr. varal sem vas, in sedaj je dobro!"' Pri tem se je obrnil od njega, vrgel se je na zemljo, ker je bil utrujen in imeti je hotel mir. Vodnik se je vrnil h Kabilom. Albert še na to ui pazil, kako bodo oni sprejeli to vest. Bilo mu je popolnoma vseeno kaj so govorili o njem. Umoriti ga niso smeli, ker im je Bu Maza zapove-dal, da ga morajo pripeljati nazaj. Če bi ga pa le hoteli usmrtiti, je sklenil svoje življenje kolikor mogoče drago prodati. Cez nekaj časa je ustal in šel k malemu jezeru okoli katerega je bil gozdiček: tam si je umil obraz iu spral svoje rane. Nato se je zavil v plašče in se vlegcl. nenieneč se za nič na svetu. Bila je temna noč. Meseca ni bilo in zvezde so le medlo ob-svetljevale visoke palme. Albert j«' spal precej trdno in mirno, le »d časa do časa se je prebudil. Naenkrat je zaslišal glas in spoznal je francoske besede. Mislil je, da sanja. Hotel je vzdigniti glavo, toda mehka roka ga je pritisnila nazaj. "Za božjo voljo, ne niaknite se, če ne sva oba uničena!" jo šepetal ženski glas. Albert se je popolnoma zdramil. Uisto ob sebi je videl leže-•u postavo, tako blizu, da je čutil njeno sapo. "Moj Bog. kdo sfe?" je vprašal tiho, kilo govori z mano v jeziku moje domovine?" "Jaz sem Judita, hči Eli Barlia Manasse". je odvrnil glas. "Ko ste danes ubili leva. mi je povedal eden izmed mojih služabnikov. da ste Francoz. Nadalje mi je razodel, da vas je izd-nek Jud. ki pa ni nobeden drug kakor moj oče. Spraševala sent ga o podorbnostih in zvedela vse. Od tistega trenutka sem imela eno samo misel: hotela sem poravnati krivico, ki se je vam zgodila. Moj oče je storil to iz ljubezni do mene. Moja naloga je. mraii njegovo krivdo in zaradi tega sem prišla." "Toda kaj hočete?" je vprašal Albert vedno bolj presenečen". "Na kak način je vam bilo sploh mogoče priti sem in odvrniti kabilsko pozornost:" "Vse vam hočem razodeti, toda prej mi morate obljubiti, da bodete pobegnili!" Bežali? zakaj ne. če je priložnost za to", je rekel Albert, 'dobro obljubim". 'Dalje prihodnjič.) * HARMONIKE j bodisi cakorSnekoli rrste Izdelujem li ! popravi jam po najnižjih cenah, a dele trpefno in xanesljivo. V popravo rane sljivo vsakdo po51j«, ker sem že nad tfc I let taka j v tem posfu in sedaj v svojeir , lastnem domu. V popravek vzameic kranjske kakor vse druge harmonike te računam po dela kakorfno kdo zahteva bres naualjnih vprašanj, JOHN WENZEL 1017 E. S^ndStr.. Clevefta»< , O _____ WW VAtNO ZA VBAKSGA ' j SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje »ko« New Yonk bodisi t atari kraj al) j pa iz starega kraja naj obiič« PIVI SLOVENSKO-HK V ATS SJ HOTEL AUGUST BACK, M Washington St., .. N« York Corner Cedar St. N« razpolago so vedno £ist» sobe in dobrs domača hrama p-nizkih eeaah. --1 Hamburg-American Line. Radii prekooceanald promet im NEW Y0RKA do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG ■ dobro pornatimi parniki na dva vijaka: Kaiser Id August* Victoria, America, Ciccinnat Cleveland, President Lincoln, President Gran*. Pennsylvania, Patricia. Pretoria itd. Veliki moderni parniki nudijo najboljše ii ubnoi ca primerne cene- neprvkoeljiva kuLinja in postrvi ha. Opremljeni so % vsemi modernimi aparati. Odhod Iz New Y rka: PENNSYLVANIA — odpl. 21. .1 er. ob 3 po pol. i PRES. LINCOLN — odpl. 28. deo. } oh t. poDol i , AMERIKA — odpl. jan. ob 8 ilopol. | Vozijo tudi v oieduzeiiisko morjt Hamburg-American Line, 4145 Broadway, New York City. Plssr .-Jilndtlphla, Boston, Pittsbart Chicago, St. Louis, San Francisco. ---- | NAZNANILO IN PRIPORO- i ČILO. Cenjenim rojakom v Salida, lqe za tamošnjo okolico naš za-jColo., in okolici naznanjamo, da k topni k g. LOUIS COSTELLO, Salida, Colo., kateri je pooblaščen sprejemati naročnino za Cilas Naroda in naročila za knjige, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI ;N NAJCENEJŠI DNEVNIK. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽ. NAROČITE SE NANJ. Zemljevid balkanskih držav je dobiti po 15c. komad. Slovenly Publitihin); Company, j 82 Cortlandt Street, New York ( RED STAR LINE. FMovltb« m«d Naw Yorkom In Antwsrpom Redna tedenska zveza potom postnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. V^i^0 A KROONLAND * 8,694 lot 12,185 ton. fflS^n VADžiKTANl' ZEELAND 12135 ton.} Kratka in udobna pot sa potnikov Avitrijo, na Ograko, tflovuuto, Hniuw a Galicijo, kajti mod Antwerpom in Imenovanimi deielami je dvojna direktna i« eanigka svesa' Posebno te le ikTbl sa ndobnoet pomikov medkroria. Trelti rasred obiioiiX malih kabin u 2. 4, 6 in 8 potnikoV !5a nadaljne laloraiacije, cena.in voiaa lictka obrniti m )a«na| RKO star UIINE. "'NfW^l' "»30« "F" S treat. N. V/.' ZDS MdWt A» .Ntw york| Washington, d. c. winnSegTman* ' 218 St. C.katrl-« Strrst. 319 G.ar* Str.ot - SEATTLE. WASH, . CHICAUO. NTOMIAJ^SJI SM ■. vaz&MKR? »vaaftisv jyjfsaa.^..,. "GLAS NARODA" STANE ZA CELO LETO SAMO TRI DOLARJE. .NAROČITE SE NANJ! C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. Francoske pttrot>rocin« družba. I>ircktna dr ta do Kavre, Pariza, ovice, Inomosta in' Ljubljane. PoAtnl Bkapre« parnJici «0*f JPROVESCF" 4*LA SAVOIE" "LA LOR.iAINE" "FRANCE" a» dr. r!ialw aadTBTltek. »a dra " na č.ilri riialr. ' I .. . • " f i« • • v Po6tn! parniki ao« "CHICAGO" ' LA TOURANE" "ROCHAMBEAU" "NtAC\RA" Glavna agencija: 19 STATE STREET. NEW YORK, corner Pearl St., Chesebruofb Baildlaj. Parniki tdpluieio r,d se>iij naprej redno ob četrtkih b pristanišča iter. 57 North River in ob wbotih pa iz prutaaiiča 84 North Hirer, N. Y. *La PROVENCE 26. dec. 1912 LA PROVKNCE 1«. jau. Till:«. *LA TOURAINE 2. Jan. 1912. LA LOKAIN'K 2:5. jau. 1!M:{. *LA SAVO IE 9. jau. 1913. LA SAVOIK :i0. jau. 19LJ. FLovi^a^ V XA^ Parni k »NIAGARA odpl. s pom. št. f>7 cine 28. dec. 1912. ob 3 popol. Parni k tROCHAMUEAU odpl. s pom. št. ">7. dn»- 11. jan. ob 3 popol. Parni k ^CHICAGO odpl. s pom. št. ."»7. • I im- Is. j;)n. J?»l:>. ob popol. Parnik "NLVGAUA odpl. s pom. Št. o7. due 25. jau. 1913 ob 3 popol. ' sralki x zvezdo zaznamovaal lnia|o|;?o}dva vlj«k& Paraiki^z križem imi^olpo »tiri vijaka. Avs t i> • A in^ri kanska cvtu /preje bratje Cosullchi »aipripravneisa in nalcenelSa oaroorodna črta ?a Slovence m Hrm v o vi parni a na a v-i vijaka m*«-t a t W^sr-iw-iio«'' ^i^erna voz ni a med New Yol kom, Trstom in kv^ vcanil. dstov iz New Torka PL ru d^v apodaj vavedeal «ovl paro- TRSTA brodi na dva vijak- imajo T TTTRT .......... "" ....... ............................5-00 brezžični brzojav: LJUBLJANE................................3j.6C ALICE, LAUfcA, REKE....................................................................35 r ICABTHA WASHINGTON, ZAGREBA................oa or AEGBNTINA, KAHTi0vnA ............................................................6 ^ OCEANIA. « »U;"- --—v-« 84.2 riia« flixo JOSar L Sm ttfiUtiE WaaklmcU^ rtaM |IN nft , ,tvmmM n RAZRED do TRSTA ali REKE: M&rtba Waahin£^on $65.00, drud WQ do $65. Pbelpsj !Bro«a & Co., Gen.Agents, 2^Washm*too street, new york