36. številka. Ljubljana, sredo 13. februarja. XI. leto, 1878. SLOVENSKI N {shaja vHak dan, izvzeti.fli poon tijku »u uuovo u^.ucui, tur voiju po j.»oA^' prejemafl ia. iTtttO-OftriK« uo^oio *.» vom lotu in k>u.., ih pui ioih o ?iu., sa outrt leta 4 gld. — Za L j 0 bij »HO brat pošiljtuijii :>» dom m celo loto IS gil, -»a detrt leta S ffld. 30 kr., za en mesec 1 *ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom 8» raćuoa 10 kr. za mesec, 30 kr. sa eotrt leta. — Za taje dežele toliko kotikor >>oituiaa iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih ftolah in zas dijaku veija znižana lObl in nioer : Z« Ljubljano «a ietrt leta 2 gld. 50 kr., po po«ti prejeman za će t rt leta 3 gld. — Za oz na n i l a se plačuje od četiristopne MČH-vttte 0 kr., to no o*nanilo enkrat ..«!"».. 5 kr., će «a dvakrat is 4 kr. če »e tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se ■••'<' OE^dDIML — Rokopisi *e ne vraćaju. — Uredništvu je v Ljubljani v K rano Kol uiun ovoj biči >•. 3 „gledaliSku stolba". Opravnistvo, na katero naj Majrovotljo ;x»*lPa*i oatttfeintt '■••ki*m*cijo. oanaafl*, s, j, administrativne reci, je v „Narodni tiskarni" v Koluianovej biši. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Peterburg 11. februarja. „Agcncc Russe" javlja: Cirkularni telegram kneza GorČakova naznanja velevlastim: Ker so se flote poslale v Carigrad za varstvo kri 8 ti j anov, namenjen je en del ruske vojske tj a k a j z j edn a k o nalogo. London 11. februarja. Posebno izdanje „DaiJy Telegrapha" poroča iz Pere 10. t. m.: Porta je odrekla Angležem fer m a n, ki bi dovoljeval bri-tanskej floti skozi D ar danele v o-zitise v Carigrad. — V spodnjej zbornici je rekel Nor t lic o te, da se je premikanje flote v Carigrad ustavilo, a bolj na tanko, je dejal, da ne more govoriti o tem. Dunaj 11. februarja. „Pol. Corr." javlja, da je več velevlastij prosilo porto ferniana za uvoz flote v Dardanele. Carigrad 8. lebr. Po dogovoru premirja so Turki denes izpraznili Vidin, Ruščuk, Si 1 i s t r ij o , Eelgradčik, utrjeno črto pred Carigradom, in Erzerum. Rusi so zaseli Čataldžo. Žele/nični promet se je zopet odprl. La-4ijeplavje po Dunavu in mej Carigradom ter Odeso se bode začelo zopet. — Nij res, da bi bili Rusi zaseli Boullair. Minister vnanjih zadev Server paša je svojo ostavko (demisijo) dal, ker mu nij jasno, kako notranjo in vnanjo politiko ima prvi minister. London 11. februarja. Britanska flota 10. februarja nij še v Dardanele prišla. Peterburg 11. februarja. Ruska agentura pravi, da, če je potreba, daje an- Črtice o knjigotižtvu pri starih Grkih. Zgodovinsko resnično je, da se v starej dobi mej Grki nij razločevalo mej knjigotržci in prepisovalci knjig. Možje, ki so se pečali B prepisovanjem posameznih knjig, bili so ob enem knjigotržci, in še le kasneje so zadnji prve najemali. V prvo se nam kaže samostojno knjigotržtvo v Atenah v peti m stoletji. Boljše urejeno je pa bilo za časa Aleksandra Velicega. Do tistihmal so se morali prijatelji slovstvenih plodov večiuoin zadovoljiti s prestavami in prepisi, ki so jib sami oskrbovali, ali pa, ki so jim jib napravili njih robi ali sužnji. Sužnje so sploh Atenci dobro upotrebovati razumeli. Prepustili so jim dovolj prostega časa za izredna dela in jim gleška flota navzočna v Carigradu zarad brambe kristijanov, nij nič menj treba, da tudi ruska vojska zasede Carigrad. Peterburg 10. febr. „Praviteljski Vestnik" poroča, da se bodo nadaljna mirovna obravnavanja v Adrijanpolji vršila, ne v Odesi ali Sebastopolji, kakor je bilo prej nameravano. Rim 11. februarja. Kongregacija kardinalov je sklenila, da se ima konklave vršiti v Rimu v prvem nadstropji Vatikana. Rim 10. febr. „Popolo Romano" poroča: Sklenilo se je z vsemi glasi proti 11, da bode konklave v Rimu. Brežice 11. februarja. Volitve deželnih poslancev za kmetske občine na Štajerskem so dvanajstega, za mesta petnajstega, za veleposestvo devetnajstega marca meseca. Vojska. Ruska vojska ima uže ukaz v Carigrad marširati — Angležem pa sami Turki branijo povodni pot v Carigrad! S tem je povedana četa neiz merno važna situvacija. Rusi so blizu viška svojega triumf.i, Angležem dajo celo erkajoča Turčija brce! Upamo, da bode ves ta položaj uže v malo dnevih še bolj jasen. Iz carigradskega in peterburgskega včerajšnjega telegrama je razvidno, daje cela in prava istina, ka se bodo in so se uže Rusi naravnost s Turki pogodili, ne z meneč se za Angleže in druge, ki bi se radi vmešavali in Rusijo pripravili ob v.se vspehe velike vojne. Turčija se je užo popolnem udala Rusiji. Angleži so po vsem na suhem ostali in zijajo, ne veiloči, kaj bi in kako bi. Grška vojska jo res, kakor vsi viri po- tudi pripustili realnega dob čka. Suknji, ki so posedali moč, kuke umetnosti ali znanosti, de lali so mnogokiatno na 1; stno korist in so odtlavali gospodarjem določen oddelek pri-služka. Stanje enako vpotrebovanih robov nij bilo preslabo, v kar nam tudi govorita Kse-nophon in Demostenes. Knjigotržtvo pa se je prav počasno, a tudi temelj.to razvilo. Mnogo je v to vplival Ale-ksander Baru, ki ga je navduševal duh Aristotelovi. On nj zadovoljil s pesnimi Home-rovinii. Knjige, kojih nij lahko dobiti mogel dom d, pošiljal mu je prijatelj llurpalus. Ovi mu pnskibi marsikatere tragedije Evripida in Sophokla, ditirambe Telestove in Philokseuove in historične spise 1'lulista. Glavni kraj knjigo tižtva so bile tedaj Atene, kjer je llarpulus vsa zaželena dela dobil. Nasledniki Aleksandrovi so ravno tako, kakor on sam, mnogo storili v boljši in hitrejši ročajo, iz strahu pred turško floto, ustavila svoj komaj začeti marš v Tesalijo in se zdaj zanaša na evropsko konferenco. Sicer pa grška vlada pravi, da se na dalje oborožuje. Kakor so ruski listi zračunili, p rip le nili so v tej vojski Rusi nad 1200 turških kationov in IGO.000 turških vojakov mej temi 30 paš ujeli. Rolniki in ranjenci, katere so našli ▼ Karsu, Sofiji, itd. He tu ne štejejo. Srbi so v 53dnevnem bojevanji proti Turkom, po oficijalnih poročilih, izgubili 5000 mož mrtvih, ranjenih in pogreševanih. Pridobili so pa, razen več mest v Starej Srbiji, 238 kano« nov, 10.000 pušk, 37 zastav in streliva, konj itd., — v vrednosti enega milijona dukatov. Premirje jim je prezgodaj prišlo. Iz državnega zbora. Z Dunaja 10. febr. [Izv. dop.] Paša Giskra, bej Kuranda, in kar je še mohamedancev v naši zbornici, — število se jo na celih 28 skrčilo — so za potrebno spoznali, po inegjarskem receptu tudi v našem državnem zboru vlado interpelovati, kaj misli zdaj storiti, ko so znane pogodbe rusko-turškega miru. Interpelacija pa je sama na sebi prav pohlevna brez vsacega uvoda. Časi so se hudo spremenili, in celo Giskra-Kuranda spoznavajo, da bi zdaj jako nevarno bilo s sabljo roži jati, ko bi končno Turki sami v zvezi z Rusi se obrnili proti zakasnelim prisiljenim pomagačem. Ironija osode je, da baš Magjar Andrassv je moral hole nehote pripomagati do velikanskih uspehov Rusov, katere najhuje črto in se jih najbolj bojo Magjari. Ko bi kak Ne-magjar, Neinec ali Slovan, slučajno bil v tem času minister vnanjih zadev, kaj bi mu Magjari in turkofiii rekli! in Bog si vedi, ali .bi ne bilo naposled premagalo vpitje teh ljudij in razviti k knjigotržtva. V posameznih mestih so ustanovili knjižnice, na pr. Ptolomejci v Aleksandriji, Atalidi v Pergamu itd. Ob enem so bili prav prijazni in ugodni gr.škej literaturi v občem in so na ovi način tudi razvoj knjigo-tržtva pospeševali. Na dvorih velikodušnih knezov se je udomačila učenost, sploh se je tu in tam skušalo nakopičiti posamezna takrat znana, glavnejša dela boljših pisateljev. Kralj siraku.^ki, Iliero, je ce!o na galeri, ki jo je sezidal Arhimed, dal sestaviti večjo zbirko imenitne)ših knjig. Na dalje se je pospeševalo knjigotržtvo v Atenah po Rimljanih, ki so bili prijatelji grške slovesnosti. Lucullus je iz Azije mnogo knjig donesel v Rim ter tudi druge nakupil v Atenah. Pri nakupu je pazil na lepo in čedno pisavo. Dvorana, v katerej je shranjeval Lucullus knjige Bvoje, je kratkom postala zbirališče za vse učene možake ove dobe in dohod Avstrijo vpletlo ▼ vojsko. Dobro tedaj za Slovane, da je v tem času Magjar stal na čelu, kateremu gotovo nikdo ne more oponašati, da goji ruske in slovanske simpatije. V očigled imenitnim dogodjajem na jugu se je svet malo zmenil za odstop in /oprtni nastop Auer«pergovega ministerstva. Da bi se nagodba l Ogersko do odločnega obroka, tedaj v šestih tednih dognala, nij več mogoče. Najbrže Be bode sklenil kak provizorij na dve leti na podlogi stare nagodbe. Ruske novine o položji. „Novoje Vremja" pravi: Rrez dvombe si bodo mnogo prizadejali, da bi naše terjatve porezali in porto rešili. Ali Rusija bode prej pripravljena pri odškodnini v denarji kaj od nehati, nego da bi sv oje j ulogi slovanskemu svetu nasproti nezvesta postala. Najožja moralična solidarnost Rusije z družini slovanskim svetom, ta trdna vez vseh slovanskih nar odo v, je za nas največje in najimenitnejše poroštvo trdnega in trajnega miru. Le zarad prostega razvoja slovanskega sveta je Rusija zdanjo vojno vojevala, le zarad slovanskega sveta so naše vojske Rulgarijo očistile muzelmanskih dru-halij; to, kar na ozemlji pridobomo, jo za Ruse še le v drugej vrsti važno. „Golos" piše: Celi ruski narod goji upanje, da bodo naša trpljenja in naši trudi, potoki prelite krvi vodili k častnemu miru. Cela Rusija je prepričana, da se zdaj ne bodo uresničile sploh znane besede: „pero diplomatsko pokvari, kar je meč vojakov priboje val.u Če se posluša javno mnenje, opazuje se istina, ki je premisleka vredna: sklenenje premirja nij veselja vzbudilo .... A nam bo zdi nemogočo, da bi Rusija hotela igrati pokornega slugo Evrope. Nikdar bo Rusija ne bode ponižala, da bi evropskemu kramarju pustila besedo, da jej je narekoval mirovne uvete. Rusija neče niti pike od svojih terjatev popustiti. Vera v brezkončno ljubezen ruskih sinov do Česti in dostojanstva svoje domovine bode našo diplomacijo varovala pred vsacim žuganjem in ustrahovanjem. Glede na potoke prelite krvi, ne bode Bi nobeden rusk diplomat upal kak gnjil mir narediti. „Ruski mir1* pravi: Zadnjič od carja do pregledovane vojske govorjene besode (da moramo pripravljeni ostati, da dosežemo trajen in Rusijo dostojen mir) so užo samo na sobi izraz trdnega prepričanja, da mogočno S lo---- njen je bil svoboden vsacemu strokovnjaku, ki Be je zanimal za vednost. Tudi Kula, ki nij bil nikakor ne posebno učen, bil jo z grško literaturo dobro seznanjen in je marsikako drago ceno knjigo iz Aten v Rim donesel. Čeravno je knjigotržtvo prav lepo raz-cvelo, vendar nemarno iz iste dobo nobenega pisatelja in nobenega napisa, iz kojega bi posneti mogli ime kacega posebno imenitnega knjigotržca. Še le ob času propada ovega obrta pozvemo za dve znamenitejši firmi: „Callinus" in „Attikus". V dobi Lucijana se je prvi odlikoval po lepej in krasnoj pisavi, in drugi po vestnej skrbljivosti v sestavi prepisov. O drugih knjigotržeih v Atenah govori Lucijan s posebno zaničljivostjo. On piše mej drugim: „Oni imajo še precej veliko knjig in jih tudi mnogo prodado — a oglej si ove knjigotržce in starinaije in videl bodeš, da so slabejši glede znanstvene omike, nego ti; da vanstvo ne more zadovoljiti se z dozdanjimi v Adrijanopolji sklenenimi določbami. „Moskovskija Vedomosti" pišejo: Naša napoved vojne Turčiji jo vzbudila vihro navdušenja, ker jo bila naša stvar pravična ; poročilo pa, da se sklepa mir, nas je pretreslo. Moremo li se veseliti ? Pustimo za zdaj kritiko, pa pojmo v cerkev molit: naj Rog našemu ljubljenemu vladarju dado moč, da sveto delo dostojno do konca zvrši. „ Peter burgske Vedomosti" menijo: Bodočnost Rolgarov, Srbov, Bošnjakov, Ilerco-govcev in Črnogorcev nosi ct-li ruski narod kot sveto stvar v svojem srci. Tem narodom prihodnjosti ne ustanovljati, se pravi, historične misije celo Rusije no vršiti. „Novoje Vremjau pišo v drugem članku: Stoprav zdaj moremo oceniti neizmerno zaslugo, katero je storila ruska vojska s hitrim napredovanjem od Plevne naprej Rusiji in celemu Slovanstvu. Anglija jo pričakovala, da pojdemo še le spomlad črez Balkan in nam je tačas hotela vojsko napraviti. Naše pozimsko vojevanje jo vse črteže angleške uni čilo. Mi smo Turčijo ob tla vrgli. Premirje nam no sme škode prinesti, bodi si dolgo ali kratko, porabiti ga moramo, da stara vojska počije, pa da nove vojske oborožimo. Politični razgled. NotrauiJ«*. «1 «'>.«'!«». V Ljubljani 12. februarja. I9iinistv»*stint h»-i^i* še vedno nij popolnem odpravljena, ker čo ministerstvo AuerBpergovo ne bode moglo potrjenja eolnega tarifa v državnem zboru doseči, — hoče in mora dižavni zbor razpustiti. Mvšvliii vhnri bodo, kakor oficijozi pišejo, sešli se mej veliko nočjo in binkoštmi od 21. aprila do 0. maja. Zarad tega morajo volitve do 15. aprila dovršen*' biti. V ofjerskem* zboru je Czernatonyi in-terpeliral vlado, kaj misli storiti v orijentalnem vprašanji, če Rusi zasedejo Carigrad. Razu meje se, da bi Magjar rad šel, ali poslal v boj avstrijsko vojsko. — ViitiiiMk arhive. O kotifvB-oBtci se nič dobrega no čuje, tako, da utegne ta ideja Andra^sviova celo propasti. „Novoje Vremja" jo primerja lesenemu konju tro unskomu. Oficijozna „Agence Russe" pa je proti temu, da bi na Dunaii konferenca bila, kjer se je bila krimska vojska zlegla. . . Ruske zmage glasno govore in Rusi so pripravljeni, pivmagavši Turka, še koga druzega oboriti, pravi ,,N. V.u Angležem. *•>##/*/*/# je nevarno zbolel. Ittfffr^t no svojei vladi dovolili C milijonov fuutov šterlingov za vojne priprave. Ali an- gleška vlada nič ne ve, pri čem je. Northcote ja dejal v parlamentu, da ničem ne ve. ali je vest resnična ali ne, da so se Turki z Rusi zve-zrdi; tudi ničesa ne ve, ali Rusija na baltMkej obali zbira res vojsko ali ne. Telegrafna zveza s Carigradom gre do Aneležev le skozi Eoript. Angleška flota nij šla v C'irigrad, da bi T« r-čijo branda, temufi le življenje in imenje angleških podložnikov. — Edini Gladstone s svojo stranko ve kaj hoče. On je nagla^al, da narodnosti v Turčiji hote imeti in imajo pravico z a s ebe živeti, a ne za interese Anglije, Avstrije ali č gave druge. Glede volitve novega ji#»p#»*#» se poroča: Zastopniki velevlasti j so kardinalu Si-meoniju izrekli upanje, da bode volitev novega papeža vršila se v Rimu in ne kje drugje (angleški kardinal Maning baje agitira za otok Malta), ker je italijanska vlada zagotovila popolno s v ob o 1 o volitve varovati. Simeoni je dejal, da to io tudi namera svetega kolegija. Nemški poslanik je dobil ukaz, nič vmešavati se, nič vplivati na volitev papeževe. — Konklave ae bode baje 17. t. m. začelo. Dne R. februarja se je oporoka Pija IX. odprla, ki je prav kratka in le cerkvenim namenom posvečena. — Kardinali iz provinci! uže dohajejo v Rim. — Kateri kardinal bode izbran za novega papeža? Tega ne ve nihče; imenujejo se pa trije kandidatie. Vodstvo cerkve imajo mej tem časom, dokler novega papeža nij, trije kardinali: Rilio, Pecci in Dipietro Volitev bo vodil kardinal-komornik Pecci. Zbrane kardinale zazidajo v sob:ce in jim celo po škripcih Rpu-ščnjo jed. tako, da so popolnem od vnnnjega sveta odločeni, dokler novega papeža ne izvo-lijo Kdor hoče papež biti, mora imeti dte tretjini glasov, torej tako dolgo volijo in so tako dolgo zaprti, da dve tretjini dosežejo. Če bo večina ne doseže, požgo se volilni listi in dim kaže ljudstvu rimskemu, da ta dan nij nihče izvoljen bil. Dopisi. Mm IMliiitftft 7. febr. | Izv. dop.] Da* n i č i e v a tridesetletnica.) Srbsko aka-demičko društvo „Znra" priredilo je sč sodelovanjem pevskega zbora društva „Slovenije" prigodom petnajstletnega društvenega obstanka na večer sv. Save veliko in sijajno slavnost slavnemu srbskemu jezikoslovcu dr. Gjuro Raničieu, ki baš letos končuje trideseto leto svojega neumornega slovanstvu velepoljeznega delovania. O zaslugah Brbskega učenjaka, kakor jih ima Daničić za srbsko slovstvo, omenili ste uže v ..Slovenskem Narodu." Hočem Vam torej v malih potezah opisati slavnost, ki je radi sijajnosti sigurno vredna velicega moža, temeljitega učenjaka. Vršila se je slavnost v prekrasnoj dvorani glasbenega društva (Musikvoreinssille.) so v govoru neizbirčni in robati; da so to ljudje, ki se nijso nikdar učili lepote in dobroto razločevati od slaboto in ničvrednost'." Tudi poštenost ovih tržcev z znanstvenim bla gom bila je dvomljiva. Kupci, ki so vrednost kake knjigo le cenili po vnanji obliki, če je bilo delce bolj ali menj rnzdrapano in raztrgano, ter od miši in drugih prijateljev varčnosti knjig objedono, so se včasih do dobrega ovarali. Časom propada knjigotržtva so tržci na razno goljufno umetnost duhtali in preži li. Nove, še le prepisane knjigo so za nekaj časa vložili v žito. da so zadobile barvo g tare jih prepisov. Tega sicer dandenes no zapazimo, pač pa bi marsikomu naše dobo veljalo besede Lucijanove, ki močnim bičem udriha po možeh onega časa, ki si hočejo po krasnej in bogatej zbirki dragocenih knjig niinbus pri-djati, ko da bili silno učeni; a oni ne zbirajo ovega zaklada v svojo lastno izomiko in svoj poduk in tudi ne v poduk in rabo drugih, (kar bi bilo jedino še pravilno; čo imaš denar, kupi knjigo, podpiraj slovstvo in če je ne bereš sam, podari jo drugim, ki radostnega srca po knjigi sežejo in jo vplivno in temeljito prebirajo), temveč so jim nakopičene knjige v bivališče moljev, v igračo za miši in v preglavico strežajev." Tako Lucijan o svojej dobi! V boljšo dobo grškega knjigotržtva spada baje tudi izdaja tako zvane „Ilias in nuco", to jo propis Ilijade, ki jo bil v tako majhe-nej obliki dovršen, da se je mogel hraniti v orehovej lupini. Rimljani so m toi izrednej prikazni zelo čudili. O njej nam pripoveduje Plini] in imenuje kot poroka Cicerona Ra/.vi-deti nam je iz te gotovo silno mule izdaje velicega in obširnega dela Ilijade, kako daleč so prepisovalci klasičnih del v svojoj umetno- Odlične gospode došlo je veliko Število. Izmej 8lavjanskih poslancev bili so navzočni gg. Vil. Pfeifer, Nabergoj. Monti, urednik „Zvona- gosp. Jože Stritar došel je z advokatom dr. Pogačnikom. IznH Čehov došlo je mnogo gospode, mej drugimi dr. Lenoch, dr. Drozda, Bouhd i dr. Dalje mi je omeniti odlične srbske in hrvatske gospode, kakor so: g. Zukie, srbske vlade agent v Beču, general GiorgjeviV, polkovnik Radomirovič, zastopnik srbske matice dr. Ko-stič, dr. Modos, predsednik dunajske „Slovan-Bke Besede", vitez Stefanovič-Vdovski se svojo rodovino, baron Jelačić de Zlatar itd. Izmej slavjanskih društev bilo je mnogobrojno zastopano slovansko pevsko društvo, tudi dunajskega „Sokola", društva „Tyla." „Komenskega", „Slavoja" bili so zastopniki navzočni. Najštevilnejši pak so došli udje slovenskega društva „Slovenije" (tudi več slovenskih reservnih častnikov), hrvatskega „Velebita" in društva hrvatskih tehnikov, češkega „Akademičkega Spolka", dalje tudi zastopniki ruskih društev: „Osnove" in ,,Siča". Program slavnosti bil je dovolj raznovrsten. Predsednik društva „Zoreu gospod Štefanovi«1 vitez Vilovski (urednik beletristič-kepa lista „Zore") pozdravil je v lepem, nav-duševalnem Rovoru došle goste. Slovenski pevci zapeli so naiprvo pesen svetemu Savi, ki je bila dobro peta in od občinstva h priznavanjem sprejeta. ,.Dr. Gjuro Daničie" in njegov rad" Rovoril je g. Milivoje Lukačević. V nad pol ure trajajočem govoru razsnoval je ta govornik na obširno zasluge, ki jih ima Daničie" za srbski in za jugoslovanski narod. Davorin Jenkova pesen „Molitva" pela Re je od pevcev jako dobro, po zelo obilnem plosku morala se je ponavljati. TI ai dr (hov četve-rospev ,.Pri oknu sva molčd slonela", ki so ga peli gg. Lenarčič, Orožen, Štajer in Klein, žel je največ burnega priznavanja od občinstva. Posebno so hvalili prvega tenorista radi njegovega jasno donečega glasu. Le v nekaterih pasažah poznalo so je pevcu, da je bolj na-torni nego umetno izvežbani pevec, in želeti bi bilo, da si imenovani gospod še to malenkost popravi in postal bode potem istinito tenorist, ki bode marsikoiemu pevskemu društvu dika. Občo pozornost je zbudil g. J o-van Stajic bo svojo deklamacijo balado „Cu-slarjeva smrt" od Z. Jovan J ovan ovi ča. Orjaški njegov glas in dobro pointiranje, izvrstno kretanje napravilo je na občinstvo ve« sti dospeli in kako da je vgonobila Re tudi igrača pri ovem poslu. Na ta način so jo pa tudi pripetilo, da je natančnost, vestnost in temeljitost v prepisih izginila; površnost nastopi in mnogo napak, izpuščenih vrstic, pre-drugačenih besed itd. se v prepisih ugnezdi. Popačil se je na ta način marsikak klasik prav robato, in še dan denes imajo učenjaki mnogo posla popravljati in cediti cenjene umotvore starih Grkov. Vse enake knjigo so bilo v knjigotržtvu prav drage in le bogatejši ni jih je /nmogel omisliti. Večkrat se jo tudi zgodilo, da jo reven, a vodožcljen mož, ki si jo hotel kupiti kako knjigo, solznim okoiu moral videti, kako da mu jo za višjo ponudbo in ceno željeno knjigo kak bogntinee. prevzel. Tega sicer dandenes pri nas nij! Tudi mi Slovenci imamo dovolj knjig; mnogo se jih na leto priobči, mogo obelodani, in vo-činom jim nij visoka cena. Mnogo ovih knjig ima tu ali tam posamezen knjigotržec v pro- lik vtis ; burna pohvala deklamatorju bila je dokaz, ka je svoji zadači zadostil in občinstvo zadovoljil. Srbsko narodne pesni (llorejSekove) pel je zbor jako dobro; pri solistu pak smo navajeni večje sigurnosti, katera hiba seveda takrat ensembla nij preveč kazila, ker ae je štela bolj na račun slabega stališča pevcev i temu, da pevci nijso nevajeni peti brez — odra* Osmospev llorejšekovega „Tijo noči" izvel se ie mojstersko. Moral se je tudi ponavljati i slovenskega zbora najboljši pevci: Lenarčič i Sežun, Orožen i Krušič, Kosevel i Atajar, Ri-mončič i Klein, smejo z burno pohvalo, ki jim je donela, zelo zadovoljni biti. Jovan Sitno-onovič Čokič govoril je o „Zori" i petnajstletnem njenem delovanji zelo zanimivo. Petnajstletna doba dijaškega akademičkoga društva, posebno slovanskega, mora govorniku le preveč gradiva ponuditi; o svečanostnih prilikah pak naj bi se govorniki varovali biti pre obširni; najboljši govornik občinstvo iz vseh narodnostij mešano lehko dolgočasi. — Naslednje dve pesni A. Nedveda: „Moja rožica" i dr. Pačujevo jugoslovansko „Kolo" peli ste Re jako dobro; po burnem dolgotrajajočem plosku, po neizmerno živahnih Blava - i ži-vioklicih morali ste se pesni ponavljati i poslednja bi ae bila morala še v tretjič peti, da bi pevci bili ozir jemali na zelo" navdušeno občinstvo. Gospod Kosovel, pevovodja, moral se je zbog burnega aplavza poklonit iti; to mu naj bode plačilo za njegov veliki trud i prizadevanje. O tej priliki omenim le to, da bi g. K. privadil se mojsterskega taktiranja, ker pred dunajskim slovanskim občinstvom ali v kakovoj slovonski Čitalnici pevce voditi, jo velik razloček. Torej je še treba od dobrih pe-vovodij učiti se. — Po oticijalnem razporedu pričela Re je jako živahna zabava. Pevci so seveda i tu igrali prvo vlogo z navduševalnim svojim petjem. Navzoč ni policijski komisar prepove d al je v zabavnem delu več pes-nij, mej drugimi srbsko „Onamo", slovensko „Nnprej". Policija bila je tudi prepovedala vsako okinčavnnjo dvorane; ni slovanske podobe, ni slovanskega prapora nij smelo biti v dvorani, le črno rumene zastave nijso bile prepovedane, a radi tega tudi nij-smo videli nikjer črno-žoltavih. Navdušeni govori v vseh slovanskih jezicih poveličevali bo prnzničnost večera. Najprvo je govoril pred- dajalnici — a kje se to ali ono dobi — Bog si ga vedi' Nobena stvar nij pri nas tako slabo urejena, kakor ravno knjigotržtvo. Od Poneijn do Pilata moraš iti, preden pozveš, kje so ena ali druga knjiga dobi; nikjer nobenega zapisnika, nobenega knjigotržnega ozna nila. Če nijsi tako srečen, biti v središču Kranjske, moraš knjigo, ki velja bornih 80 nove,, plačati po posredovanji druge in tretje tuje knjigotržnice s 45—50 kr. Tri tiskarno imamo, ki se manj ali bolj imenujejo na Slovenskem kot narodne; dve društvi za izdajo kuj g so nam podani in nihče se resno no poprime, da bi se vsaj nek majhen red v našo knjigotržtvo pripravil. Naj bi posameztrki, kojim je naloga večjega razvitku slovenskega knjigotržtva pri srcu, naj bi naši društvi, naše tiskarne itd. skrbeli, da dojdemo v tej zadevi do boljši ga stališča, kot ga zasedamo do sedaj. Da bi bilo temu boljše, želi presrčuo —m—. sednik slovanskega pevskega društva dr. J, Lenoch v češkem jeziku, na kojega krasen govor zapeli so slovenski pevci „Zdravico". Predsednik „Slovenije" gospod Fr. Stajar govoril je o lepej vzaiemnosti mej Srbi in Slovenci. Kakor so Srbi z obilnim svojim številom pri Kopitarjevi in Preširnovi slavnosti pokazali veliko navdušenost za slovenske velikane, ki so seveda tudi dika jugo- in vsega slovanstva, baš tako bilo je Slovencem ne Dunaji na tem ležeče, pokazati svojo navdušenost za srbskega učenjaka G juro D a niči č a in vzajemnost mej Srbi in Slovenci našla je ravno pri Daničrovej slavnosti svoje krepilo, ki naj bi vedlo do najtesnejše zveze Srbov in Slovencev in druzih jugoslovanskih narodov. Gromoviti živio- in slava-klici doneli so temu govoru. Govorili so dalje predsednik češkega „Akademičkega Spoleka" g. Pražak, dalje predsednika ruskih društev „Osnove" in „SiČa", zastopnik dunajskega slovanskega „Sokola" in predsednik hrvatskega društva „Velebita" g. Pliverie, ki jo z mojstorskim svojim govorom vzbudil največjo navdušenost mej obi-lim So navzočnim občinstvom. Da bi bili vsi Hrvati nazorov Pliveričevih, sloga bi bila naj-krasne jša mej Srbstvom in Hrvatstvom. Gjuro Daničie pokazal nam je pot, kako se imajo bližati Srbi Hrvatom in naopako — Gjuro Daničie bodi nam porok, da pride do zaželenega prijateljstva mej Hrvati in Srbi in kmalu naj pride trenotek, ko bodemo Hrvati in Srbi delovali v lepej slogi, da bode jedenkrat velika jugoslovanska bodočnost. V tacih in jednacih stavkih govoril jo ta Hrvat, in da je govoril iz Brca no le vsein Srbom in Hrvatom, ampak tudi drugim Slovanom, pokazal je gromoviti rokoplosk, dolgo trajajoče navdušeno priznavanje v vseh slovanskih jezicih. Srbi vstali so pri koncu govora, podali se k mizi Hrvatov in živio , slava-, viborne-, ha-rašo- itd. klicev, navdušenega popevanja zdra-vic Hrvatom na čast niti konca nij hotelo biti. — Bože daj, da se želje, izražene v govoru navdušenega Hrvata, tudi izpolnijo! V govoru, ki ga je slednjič govoril g. Stefanovie vitez Vdovski, predsednik društva „Zoro", zahvaljeval so jo za bratsko sodelovanje pevcev društva „Slovenije", ki so z izbornim svojim petjem mnogo pripomogli, da se jo slavnost tako sijajno izvršila. — Mnogo hvale želi so zopet vrli naši slovenski pevci in kritika o njih petji morala je biti jako ugodna. In tako se krepi in jači duh slovanske vzajemnosti mej vrlimi slovanskimi vseuči-liščniki na Dunaji. Slaveča dušovno svoje velikane vnema so slovanska mladež za slovanske ideje, v čistem domoljubji razgreva si srce za Slovanstvo, budi bratovsko ljubav do slovanskih svojih bratov. Sinovi Slovanstva iz severa in juga, od vzhoda do zahoda, ki so se bratili slaveči Kopitarja, Preširna, Daničiča, bodo jedenkrat, ko se vrnejo v ožjo domovino, isto bratsko ljubav budili in gojili mej svojimi rojaki, in naravno je, da so po slovanskih slavnostib, kakor se snujejo v lteču, bolj in bolj krepi in širi solidarnost mej slovanskimi rodi. In srbsk dostojanstvenik kazal En trdil je, videvši veliko navdušenost slovansko mladeži in slišavši krasne besede O slo-vanskej vzajemnosti: Takova mladež porok jo velike naše bodočnosti, to bodo aposteljni slovanske vzajemnosti, katera jedina je spasenje slovanskega imena. Radovan Perunov. Domačo stvari. — („Slovenski Narod") je bil včeraj lioufiMcirmi /urad članka Volit ve na slo venskem Štajerskem in Koroškem v d«, žolni zbor," dopis iz Maribora. — TtltgniEM in večino včeraj natisnenih družili porodil rim ramo i dene« ponatisniti, da si za one nijso več nove reči, ki tudi drugi! lissto čil njo. — Obžalujemo posebno, da si kotifiskutorji nas radi ,,privoščijo" posebno ob vtorkili, dan po naravnem neizhajanji našega lista. — („Slovenska Matica") ima dones 13. t. m. po poludno ob 4. uri občni zbor v čitalnične) dvorani. — (Za papeža) Piju IX. se bodo za dušne molitve ]>o ljubljanskih cerkvah, kakor žktdijsk ordinarijat v nemške j okrožnici naznanja, obhajalo v sredo, četrtek in petek (18.( 14., 15. febr.) V vseh cerkvah bode to dni z vsemi zvonovi zvonilo ob H. zjutraj, ob peludne in ob 5. zvečer. V stolnej cerkvi bode ob 10. uri dopoludno vse tri dni „re<(uicm". Vsak duhoven v Ljubljani, ki ne bode v katerej koli cerkvi užo zadušnico imel, bero v enern onih treh dni tiho maso za dušni mir papeža Pija. Pri hodu jo nedeljo jo v vseh cerkvah prošnja za erečno volitev novega papeža. Pri litauijah so izpušča molitev za papeža, pa se vloži molitev za volitev novega. — (Zarati volilne agitacije.) Kako previdno je treba volilno shode sklicavati pre dno nijso volitve užu razpisane, kaže Bledeti slučaj, /upnik slovenjgruški g. Josip Šuc, ki hoče sam kandidirati v svojem okraji, je bil sklical novembra meseca lanskega leta nek shod volilcev. Kno teh vabil je prišlo funkcijonarju državnega pravdništva v roko in župnik je bil tožen zarad prestopka §. 2 postave o zbiranji in shodih, ker shoda nij ob-lastniji naznanil. Obsojen je bil v drugoj instanci 7. t. m. v Colji na 20 gld. globe. — (Spomlad) nam natura uže oznanja. Zadnje dni imamo tu prav toplo solnco. Iz hribov okolice ljubljansko so zadnjo nedeljo prinesli turisti šopke cvetočega toloha in raz cvetene rese. — (Tatvina.) Poročali smo ob svojem času, tla je tuka|šnjemu poleg čitalnice sta-nujočemu kroja« u g. Železnikarju bilo i ukradenih iso goldinarjev. Tatovjo so so zdaj našii. I>va krojaška luVnra Zeleznikarjova, FranO Aner in Franc Vidmar, st.i svojemu mojstru denar iz zaprte mizuico vzela in tlo l'o gld. vse zapravila. — (Iz Nabrežine) se nam piše 11. t. m.: Denes zjutraj odpotuje v Kim h konklaveju več kardinalov, mej temi tudi ogerski primas Simor, dunajski Kutschker in češki Sehvvar-zenberg. Prihod v Ilim je vtorek ob 7. uri zjutraj, t. j. po ll\ turnej vožnji z Nabrežine t brzovlakom. — (K a n o n i č n o obiskovanje in h i r • in o vanje) so bode vršilo na Kranjskem v v Trebanjskej, Novomeškej in Kibniškej tlo kaniji od 1. nedelje po velikej noči do biu-koHtij, v Radovljilkej dekaniji meseca julija, v Vrhniške j pa v jeseni. Dnevi so bodo poznej* določili. — (Volka ustrelil) je v Mokriškem gozdu Turjaškega grofa logar Svoboda !>. t. m. 1 uarll ▼ IJiiftljtiiil od 4. do 7. febr. 1V78: Anton Hribar, dulavee, 21 I, v bolnici, za su-rtiro. — l.oopuldma KmhIuIhc, črtivljarjova bći, li ni., v Si'li'iibur^ovili tilicati ji. 4, xa bužf.inljo. — Ur. Franjo (io^itl.i, bivši okrajni r.iiioc.nlnik v ViHtijej f^nri, Vil i., v bolnii'i, /.t i»i,ii;i/,iiiuiii. — lloluiia >li žuar, on iln >j n.k .t ■oprog*, t.O |,( v bolnici, za siH.ro. — Ivank.t .luli, Črovljurjov otrok, 7 ui.t v l lm ij.tM.sk b tilu-ab, h t. lili, U božjaatjo, - Apoionij« MorA, hIiižiuc.i, 18 L, v bolnici, M lUii/.nm. lia/di«' vesti. * (Tobak) bode odslej po Italijanskem tlražje prodajal ho, in sicer za to, da bodo mogli v davkarskej reformi pomanjšati ostale davke, kateri težo najbolj nižjo stanove. * (Ko gat spomin.) Ob priliki svoje poroke je dal, kakor pripovedajo španjske novine, kralj glave v bojih ubitih bikov bal zamirati ter jdi je razdelil zastopnikom raznih dvorov v Bpomin. * (Pod ledom.) V NVoltershauanu pri Bremenu so se drsali otroci po ledu, kar se udere tlo pod njimi in vsi izginejo v vodi. 7 otrok so potegnili zopet na suho, mej njimi jo pet mrtvih. Od odraslih, ki so prihiteli na pomoč, utopili bo se tudi trije. * (Na razstavi mačkov) v Novem Jorku so bile videti 80:i mačko vsakovrstnega plemena. Kazstavo je prišlo gledat 82 tisoč Ijudij. Premijo, 250 dolarjev, je dobil nek rusk maček. Dunajska borza 12 februarja. Knotni Ur/.. .1 Ig v iiiuikovriii * U. kr. cekini...... fv rirobrn 104 ■ ao kr. Mesto kirurga Jo i/.|»r.| kot i/.irntnti l/kii/.ala III tfotovo o/.i 11 nv lin, Tlnn, |p| il lil J« 0 llliri. I'. ii. hIm blitvo nuj no vnrtiju prod iiukiipiiiu alnlilli |.....n i i-ja n i, ki nomajo n ili i l.i 11......i/a va|iolia, In bo |iroai, tla dumo onu Hiivi'ijlll 11 «'l«' /a |>rii\«' i|iri'jino, ki nuno Itiiin. DOllJo, Neusteinove posladkorjene pile sv. Elizabete za čistenje krvi ^^^Til^l dolini |>OHiilanii, ■tunu 1 m' -. |«iHiiiiii"*nii nkiilljlio lr> lir. Dr. Fremonta prerodilni liker, Odontin zobna pasta, rt^-JoS?',M,1° Prsne cigarete iz smrekovih igel, »n lunini,,,. Bo kimov 1 m '■' prt lin '^IMH prinoHon, ulnj^u tuUnj iiujliiijno iiu^rrun in ru-iiu Hirtvoijoi. i wia. Dr. Bayerja pravi pulherin, ^PS'pt Ham, litijo ko/t liurvo rti/ In liiiilnirjiiv. ti 1 ,-1-1 .»O kr. in A NO kr. Protinski duh, aromatičen, L'^K«" ,2 Odlikovane bo ■* Jako eMtoolm sjunniniu ilvoru«irii MiHniiliii |in>l. 1'iiiiu. IniPPtinn Paripi lo owlruvl J»ko nuglo vnuk moliurnl MljUUllUlI Vj IB ftolodOO, polula/i Kr, , hi' ralu IflCIl Llllll, ,,,,|, |>llt ;„|llm iniktura in imlna vmla, r»<» ki Storax-Ureme, tti"%oTT "n VB"" k,"'m' Elektro-motoricni vratni trak, m. |bol |il ulpell 1 gld, »O kr. Margerite-bonbons za kašelj, 30 kr. lAililioi ii-iiiif Proti litkluiilit, |n hi.....m ktilarn, viatuliolti vviiiioi papu, ,„ i,n|„ i Ki,i no kr. PI Rnnitn '"Ono dobra ,,r, iviCarSkO mlekO k U kr. Mealltrjeva Otroka DlOkn n BO kr. |>r. OOllJOl i.ililm ■ • i j • i • a BI kr. I*0|M>iii iniiil«|4-ll< ■ MiliiilMilii v.olmli iinslit a I gld. Uri kr, 1'lillliVII i-«'h«'«lln» |M»llllitlu a I niti 00 ki. Itr. llroMiio\u i.....milit wt\ «>liriiii.|«-ii|«< ItiN a i! ubi., no vt-ilno Itihtu v /uloMi. Vi-lil.o >.|. lit.lt... pil rliiiivri | , mil, |i«>nia>, jako .n,o. \<-bktt Mloga ■ODIlill krlat-U-. n,tiiinK, in dnigill loitlitnlli ri-«-l|. Priporočamo p. n. občinstvu Edravilavpoaladkorjenl oblici, kakor: kinin, kopaiva, doverskl praiki, ftelozo, jetrno olje, bromkali, jodkali, raoarbcr, dvojno ogljenokisla toda, magnosija Itd. j>o najniaji oonL (.*ti.ri—ii) Nojenanejše farmacijaco tpecijaliteto in parfimerijo iz Francocko, Anglccko, Ameriko, Nemčije, Žvico in Avctrijo tti) pri n&8 vodno '/-a dobiti. ■■Mi iui iiiv|i4>MI|iiiiM» ali ]iioli k«>I«>Ii>' hII iioNliifiiiii |>o\v.4>l|ii in i>rl t>ii-f(rOfl iinkii|»u (lajoiao v«-llk«- ral>al«». — ^^^w^»h™^»3^»m3i...».». .-^ECggi»^wm^i i.ih m, imllllll mm ume IT t m IIIn TiTT^nMaimBi Izdatelj in urednik Josip Jurčič. 1 .ar.t.nimi m tisk -Marodne tickarne*.