Izhaja vsaki četrtek ob 8. url popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaSa ia celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele Izven Avstrije 5 kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna1* v Oorici, ulica; Vet-turini St. 9. 0 m $ Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjskl ulici in na Koreujskem bregu (Riva Corno) št. 14 ■ p?» 8 vin. Oglasi in poslanici-se računljo po petit vrstah in Bicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat la v., trikrat 10 v. Večkrai po pogodbi. XIX. letnik. V Gorici, 9. marca 1911. 10. številka. Današnji položaj rimskega papeža. Rim so imenovali ob času Kristusa zavoljo velike razuzdanosti in neumnega malikovavstva, ki je bilo v njem, Babilon. To ime zasluži tudi dandanes. Vse. kar je na svetu slabega, Bogu in katoliški cerkvi sovražnega, se je začelo stekati v Rim. Rim, prvo-stolica vsega krščanstva, ima za župana žida Na tli a na, ki ni niti Italijan. V tem letu hočejo praznovati svobodomi-selci cele Italije, vsega sveta kar najbolj slovesno obletnico zjedinjenja Italije, ko so papeža oropali vse prostosti, vzeli mu državo in proglasili Rim za prestolnico novega italijanskega kraljestva Dne 8. sept. 1870 je vdrla ital. vojska v papeževo državo in se dne 20. sept. polastila Rima. Dne 8. okt. 1870 je bila papeževa država pridružena ostali Italiji in dne 22. dec. istega leta je bil Rim proglašen za prestolnico nove Italije. Kralj Viktor Emanuel je praznoval slovesen vhod v Rim dne 2. julija 1871 in | je dne 27. nov. 1871 otvoril italijanski parlament. Italijanska vlada je dala sicer me seča maja 1871 papežu garancije, da i>o mogel svobodno in neodvisno vla-I dati katoliški svet in je sam kralj Vik-lor Emanuel proglasil v imenu ital. na-! roda, da je papeževa oseba nedotakljiva in da se imajo žalitve Njemu smatrati za enake razdal i t v a m, naperjenim zoper ; r a I j a — vendar se te izjave niso nik-I dar prav izpolnovale. Naslednik Viktorja l.manuela, kralj llmberto I., se je bil sicer začel bližati sv. Stolici in bi bil rad sklenil s papežem kompromis, a zadelo Iga jebodalo Caseri-ja. Tega so Ise zelo veselili svobodomiselci celega Isveta, ki so najbrže umor provzročili. |Njegov sin, sedanji kralj Viktor Etna- nuel II., stoji popolnoma pod vplivom najzagrizenejših liberalcev in svobodo-miselcev. Privolil je celo, da je postal prostozidar in Žid lirnest Nathan župan rimskega mesta. Položaj rimskega papeža postaja čedalje bolj nevaren. Garancijske postave se nič več ne izpolnujcjo. Papeževa oseba je izpostavljena zasmehovanju rimskih pobalinov. Ustanovili so društvo »Giordano Bruno", ki si je postavilo nalogo papeža napadati in žaliti ter jemati mu ugled. Svoj društveni dom je to satanovo društvo postavilo nasproti Vatikanu. Sovraštvo proti papežu se prav sistematično goji. Ko je Ernest Nathan prvikrat zasedel županski stol, je izustil predrzne besede, češ, da bo že tako vladal, da „inožu v V a t i-k a n u“ tudi njegovi Švičarji ne bodo nič pomagali. Tudi pred kratkim je ta žid nesramno žalil sv. Očeta, a vlada ni storila proti temu nobenega koraka. Ko so proti tem žalitvam katoličani celega sveta protestirali, izjavil je zunanji mi-. nister marcliese di San Giuliano, da je to, kar se je papežu' zgodilo, zgolj notranja zadeva 11 a I i j e i n d a se drugi katoliki nimajo v to vtikati. Na ta način sme tedaj ital. vlada storiti s papežem, kar ji je drago. Nihče se v to ne sme vtikati. Lahko ga kličejo pred sodnijo, lahko ga kaznujejo in v ječo vtžejo. lahko ga tudi zapode iz Rima ali cc'o umore. Kljub vsem garancijskim postavam ni papež nič več ko vsak drug meščan v Rimu. Na ta način je zatrta vsa svoboda rimskega papeža. Vladanje katoliške cerkve je s tem hudo zadeto in omejeno. Svobodomiselci hočejo garancijsko postavo odpraviti, iz „papežtva“ narediti notranjo — laško zadevo ter papeža popolnoma osamiti. 1-rancijo so že odtrgali od papeža, zdaj bi radi še Portugalsko in Španijo, nazadnje še Avstrijo. Neki framason francoski je izjavil, da hočejo papeža iz Rima spraviti ter 1. 1920 praznovati združenje Italije brez papeža. Iz vsega tega je razvidno, da je položaj rimskega papeža zelo žalo>ten, čeprav je italijansko ljudstvo dobro in papežu udano. Vzrok, da smejo liberalci uganjati, kar jim drago, je, ker ni v Rimu in sploh v Italiji složne katoliške organizacije, na katero bi se mogla cerkev nasloniti. Ako se ital. katoličani, ki edini morejo pomagati, ne zdramijo in zjedinijo, čakajo sv. cerkev resna preganjanja iz novodobnega Babilona. Delajmo torej in molimo! Politični pregled. Dolegacije. V soboto sta avstrijska in ogrska delegacija dovršili svoje delo s tem, da sta dovolili vojni upravi vse, kar je za-luevdla. Svote, katere sta delegaciji dovolili, so res ogromne, ali kaj hočemo! ? Ko se že vse okolo nas oborožuje in sicer hudo oborožuje, tudi mi ne moremo držati križem rok; kajti sovražnik preži vedno na nas, posebno na jugu, in slabo bi bilo za nas, ko bi bili nepripravljeni, ako bi v teh negotovih časih nas hotel kdo napasti. Res, bolje bi bilo, ako bi bile razmere drugačne in ako bi se denar, katerega se mora izdajati za bratomorno orožje in za dragocene bojne ladje, porabil za povzdigo naših žalostnih gospodarskih razmer, za lajšanje bede itd. itd. Ali dokler so razmere take. ni pač drugače in država naša mora pokazati, da je močna, ako hoče biti varna pred napadi ; kajti že za starodavnih časov je veljal rek: Si vis pacem, para bellum! Ako hočeš, da te bodo drugi pri miru pustili, skazati se moraš, da si pripravljen na boj. Vojni minister Schonaich je obljubil delegacijam, da predloži vlada v kratkem državnemu zboru zakonski načrt glede dveletne vojaške prezentne službe. Rekel jc tudi, da ne bi imela vojna uprava nič proti temu. ako bi sc dovolila enoletno-prostovoljna vojaška služba onim, ki so dovršili šesti razred kake srednje šole. Zatrjeval je, da bode vojna uprava vedno na to delala, da bodo častniki poznali jezik, katerega govori moštvo pri različnih vojaških oddelkih. Narodnega čuta vojakov ne sme nikdo žaliti. Tak čut pa se pri vojakih ne bode nikdar smel gojiti od strani seveda vojaških oblasti, ker bi to jako kvarilo jednotni čut, ki je prvi pogoj dobre in disciplinirane armade, (jlede dvoboja je vojni minister priznal, da jc ta sicer zlo, katero se skuša vedno zmanjšati, katero pa se ne da popolnoma odpraviti. — Državni zbor. Včeraj je začela poslanska zbornica spet delovati. Na dnevnem redu se je nahajalo tudi Concijevo poročilo o italijanski pravni fakulteti ter vladni načrt trimesečnega proračunskega pro-vizorija. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o načrtu novega društvenega zakona. Načrt novega društvenega zakona se razlikuje od sedanjega v glavnem v tem, da ne dela razlike med političnimi in nepolitičnimi društvi. Določba, ki je dosedaj branila ženskam, da niso mogle postati članice političnih društev, odpade po novem zakonu. Shodov, katerih se bo udeležilo največ 20 oseb, ne bo treba naznanjati oblasti. Posl. Korošec je izjavil, da pozdravlja s simpatijo sodelovanje žen v društvenem življenju. Govornikova stranka bode podpirala vsa stremljenja, ki gredo za razširjanje društvene svobode. - Prihodnja seja jutri. ! Pismo iz Aleksandrije. V' Aleksandriji, dne 10. svečana 1911. (Konec.) Ti neverni Tomaž, zdaj si slišal, [kaj vidi in ve in želi dušni pastir tvoje lhčere, sestre, žene ali vsaj sorodnice?! [Ali pojde ta neveseli glas skozi tvoja juši-sa, ne da bi presunil tvoje srce? IKikar se ne tolaži, da to in to predobro lpo^naš in da staviš, da ne bo nikoli li^dala svoje vere in svojega rodul Tolažba je sicer dobra reč, ali prepričanje lie še nekaj več. Če imaš torej hčer. No, sestro ali kako sorodnico kje v Riptu, zgani se in poizvej natančno, pako živi in kje služi, z drugimi besedami lPo\edano, prepričaj se, Če je poštena, f* /a božjo voljo, kam pa pridemo, Te se nobeden ne bo še nadalje zmenil za te uboge naše ženske po Egiptu. Za tiste bore kronice, ki jih tukaj zaslužijo, izpostavljajo stariši lastne otroke volkovom v odprto žrelo, in možje odtrgajo novorojenčka o prs lastne žene matere ter jo pošljejo v Egipt prodajat mleko, ki so je uropale lastnemu detetu! Kako bi sc moralo zvati pravzaprav tako početje? Bog varuj, da bi hoteli s tem žalili to ali ono osebo, saj smo pač vsi slabostim udani, posebno pa, kadar sila kola lomi. S tem pa še ni rečeno, da bi k takemu nevarnemu početju brezpogojno molčali. Če se spomnimo, kako se je delovalo o priliki zadnjega ljudskega štetja tajno in javno, po družinah in gostilnah, po društvih in po shodih, da bi se zadnjega rojaka rešilo iz krempljev tujčevih (seveda le na papirju), koliko še več bi se moralo delovati, da bi se otelo naše ženske iz krempljev — hudičevih! — „Kdor ne- varnost ljubi, bo v nevarnosti poginil", je rekel (iospod. Zganite se torej enkrat, in sicer ne le vi, stariši in možje in sorodniki, a tudi po društvih naj se večkrat predava o nevarnostih v tujini in o lepoti naše mile domovine, pokažite z živo besedo ljudem nevarnosti, ki pretijo našim ženskam po Egiptu, povejte jim, da, če že morajo iti služit, naj gredo rajše v domača mesta, kjer niso tako izpostavljene nevarnostim in si tildi lahko s pridnostjo in poštenostjo prihranijo lepe denarce. Podučite ljudstvo. podajte mu primerov iz domače okolice; pokažite mu solnčno in senčno stran izseljevanja, pojasnite mu, kaj je prav in kaj ni prav, kaj naj stori in kaj naj ne stori. — Komu ne poslane milo pri srcu, ko vidi to ali ono rojakinjo se poslavljati od doma in odhajati v Egipt — v deželo neverjetnosti? Ali se mu ne vsiljuje v srce neprijetno vprašanje: Bog ve, kaj jo tam čaka revico? Pa nima korajže, da bi ji zaklical : „Punca, pomisli, kaj delaš in kam greš in kaj te čaka! Preudari, ali si zadosti trdna na zdravju in v veri, da se podajaš na tako dolgo in nevarno pot in v neznano življenje!" — Radi jih moramo imeti le naše ženske, „štemati se" moramo medseboj, potem ne bodo več tako rade uhajale čez — lužo. Potem nam ne bo treba več tožiti in jadikovati, da iščejo fantov po egiptovskih plesnih šolah in kontradah, ampak bodo ostale v domovini in bodo živele kot poštene ljubice poštenih slovenskih fantov in ž njimi stopale pred oltar, da se pred Bogom zvežejo s svojimi srčnimi izvoljenci in bodo enkrat zveste žene in blage matere slovenskih otrok. O. da bi skoro prišli tisti /.lati časi, ko st bo to zgodilo! Ogrski državni zbor. Ogrska poslanska zbornica je včeraj konečno vendar le vsprejela bančni zakon. Nobou vladar no gre v Rim. Trdi se, da so vsi vladarji sklenili, da ne gredo osebno v Rim k proslavi jubileja Zjedinjene Italije. Cesar Franc Jožef bo laškemu kralju poslal .astnoročno čestitko in sicer po princu Maksimilijanu Egonu Fiirstenbergu. Iz vatikanske diplomacije. Za poslanika Svete Stolice v Braziliji je imenovan monsignor Aversa, dosedanji poslanik pri venecuelski vladi. Črnogorski kralj Nikola se koncem tega meseca poda v Petrograd, da napravi oficijelen joset na ruskem dvoru. Ruske državne finance. Čeravno je imela Rusija vsled njene vojske z Japonsko velikanske stroške, izkazujejo njene finance lep prebitek. Albanci zažgali samostan. Albanci so zažgali stari srbski samostan sv. Joahima v Egri Palanki v Turčiji. Samostan je bil zgradjen v 12. stoletju in je imel več starinskih slik velike vrednosti. Darovi. Jubilejni darovi za „S I o vensko sirotišče": P. n. I. V. 50 K; v nabiralnikih: v gostilni bivšega Kralja N. na Kornju 55 v, v gostilni Josipa Gorjanc I K 50 v, Emilija Carli Terpin 1 K, nekdo iz Ko-zaršč 20 v, v Lipi se je nabralo v veseli družbi svatov na Oštirjevem ženito-vanju 5 K, Alojzij Sirca o priliki svoje srebrne poroke 10 K (enako daruje za »Šolski Dom“ 5 K in za »Slov. Alojzijevišče" 5 K.) Bog plačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L! Domače in razne vesli Njeg. Veličanstvo cesar Je blagovolil ogovoriti našega državnega poslanca Fona. — V torek ob 6 h pop. so bili povabljeni avstrijski delegati na dvorni obed. Po obedu si je dal cesar predstaviti nekatere delegate med njimi tudi našega poslanca Fona. Nj. Veličanstvo je vprašalo poslanca, kateri okraj zastopa, ali je prvič v delegacijah in se je čudilo, da zna nemški. Poslanec Fon je pojasnil, da je obiskoval nemško gimnazijo in nemško vseučilišče in je potem razložil, kakšne so razmere glede učnega jezika na g o r i š k i h šolah. Nj. Veličanstvo se je zanimalo za delo v bosanskem odseku in je izrazilo zadovoljstvo, da je delegacija že sprejela bosanski kredit. Modra galica. »Goriška zveza" nam naznanja, da sprejema naročila na modro galico in žveplo. Oni, ki se mislijo naročiti in so udje kake zadruge, ki je včlanjena pri zvezi, naj to čimprej store. Zadruge, ki naročujejo skupno za svoje člane, naj se oglasijo Čimprej mogoče. Nagrobni spomenik za f kardinala Jakoba Missia je v delu. Izvršuje ga kipar Alojzij Repič, profesor na c. kr. umetno-obrtni šoli v Ljubljani. Kip klečečega kardinala je zasnovan nekoliko nad naravno velikostjo v visokem reliefu iz krasnega belega tirolskega mramorja. Ko bo dele dovršeno, se bo v Ljubljani razstavilo. Primerno bo treba še urediti grobno kapelo sv. Mi- haela na Sv. Gori. Spomenik se bo postavil najkasneje letos na rožnivensko nedeljo, morda še prej. Stroški so pro-računjeni za vse delo nad 10.000 K. Dr. P. Defranceschi v Gorici Corso Verdi št. 37 odgovarja na razna pismena vprašanja tem potom sledeče: manj važne operacije izvršuje v svoji ordi-nacijski sobi ali pa na domu bolniko-nem. večje v goriškem sanatoriju, le na izrečno željo tudi v bolnikovem stanovanju ; kot špecijalist za ženske bolezni gre tudi k porodom. Izkaz slovenskih zdravnikov, odvetnikov, trgovcev in obrtnikov, katerega smo priložili zadnji naši številki, ne da miru »Soči in »Edinosti". Peče jih, grize, vsega so preštudirali. Sedaj pa se popolnoma no nepotrebi vanj zaletavajo, ker niso oni mogli boljšega napraviti. Pustimo pse. naj lajajo! Našemu ljudstvu pa ponovno priporočamo, da se pri raznih potrebah v mestu poslužuje pri tvrdkah v »Izkazu" navedenih »Sočlne" neslanosti so v zadnjem času tako neumne, da celo liberalci pravijo, da je »Soča" list za nič. Liberalni učitelji pravijo, da je »Soča" zgubila ugled, liberalni trgovci pa pravijo, da nočejo imeti s »Sočo" nič opraviti. Vse se je sramuje. Vse zapušča ladjo, ko se potaplja .... Ker ne vedo »Sočini" uredniki kaj pisati, pa si izmišljujejo take neumnosti, katerim se smejejo celo liberalci. V torkovi številki je privlekla na dan »senzacijsko" vest, da je preč. g. župnik Kalan obiskal č. patra Škrabca, a ga ni našel. Joj, je slabo, jako slabo znamenje za list, ki vlači na dan take čenče! Za 15 K na leto se zahteva lahko kaj boljšega! Se vidi da: »Tone, solnce. tone!“ Napis gostilničarja v »Centralu" ni prav »Soči1' in »Slov. Narodu" in nam očita, da je na klerikalni hiši sanio nemški napis. Pribito bodi, da mi nismo nikoli trdili, da je »Central" narodni piruh kakor »Trgovski Dom" in »Jelen", ki imata nemške napise. Najprej naj spravita »narodna piruha" »Jelen" in »Trgovski Dom" nemške napise, potem naj gresta gledat na pragove drugih. Dotlej pa jezik za zobmi! 100 K so zapili! Tako vpije torkova »Soča" in sicer zato, ker so po sklepu sv. misijona v Biljani šli ljudje se okrepčat v biljanske gostilne in baje potrosili 100 K. Potem piše nekaj o hudiču, češ, da komaj so prišli ljudje iz cerkve, jih je uže imel hudič v oblasti ter jih gnal v gostilne, kjer so zapili 100 K. Vprašamo. Ali spadajo take neumnosti v resen list ? Ne! — Pa kaj je tudi, če so se ljudje po sv. misijonu malo okrepčali in potrosili 100 KI Saj jih ni poštela »Soča"! In kaj je 100 K pri večtisočglavi množici, ki se je udeležila sklepa sv. misijona! Nič ni! Ne pride na vsako glavo niti 10 vin.! »Soča" pa ne pove tega, koliko se potrosi po liberalnih plesih in krokarijah! Teh kronic je škoda! Sicer škoda zgubljati besede v prepiru z jetično »Sočo" I Brošura ljubljanskega škofa ženinom ln nevestam še roji »Soči" po glavi. V zadnji številki se je tako nerodno spravila nad preč. g. župnikom štanderškim zaradi te brošure, da je od sile neumno. Res, pomilovanja vredni »Sočini" naročniki, ki morajo požirati take — da rečeno naravnost — oslarije I Krasne razglednice za Vellkonoč. »Slovensko sirotišče" je založilo prav krasne razglednice za Velikonoč. Priporočamo. V Ričmanjlh bo po preteku osmih let zopet običajni shod o sv. Jožefu, dne 19. marca. Koliko ljudi prebiva v goriškem okrajnem glavarstvu? — To naj pove naslednje: Goriško okrajno glavarstvo ima tri sodne okraje in sicer: Gorica z okolico, Ajdovščina in Kanal Goriški sodni okraj je štel koncem 1. 1910 8018 hišnih številk, v katerih je stanovalo 8816 strank, ki so štele 45.266 prebivalcev. Goriški sodni okraj se je v zadnjih de setih letih pomnožil za 4292 prebivalcev. — Ajdovski sodni okraj je štel koncem I. 1910 2846 hišnih številk, v katerih je stanovalo 2811 strank, ki so štele 14.795 prebivalcev. — Ajdovski sodni okraj se je v zadnjih desetih letih pomnožil za 593 prebivalcev. — Kanalski sodni okraj je štel koncem I. 1910 2361 hišnih številk, v katerih je stanovalo 2336 strank, ki so štele 13.551 prebivalcev. Kanalski sodni okraj se je pomnožil v zadnjih desetih letih za 356 prebivalcev. — Vseli hišnih številk v celem goriškem okrajnem glavarstvu je 13.225, strank, ki v teh hišah prebivajo je 13.963, vseh ljudi v celem okrajnem glavarstvu Je 73.612. V zadnjih desetih letih se je pomnožilo število prebivalcev v gori škem okrajnem glavarstva za 5.241 duš. Priloga. — Današnji štev. je priložila tvrdka Kerševani & Čuk cenik šivalnih strojev, dvokoles, pušk, samokresov itd. Nov zvezek Iger in šaljivih prizorov za naše odre izda te dni »Narodna Tiskarna", nakar uže sedaj opozarjamo društva po Slovenskem. Igre sta spisala oziroma prevela naša znana izvrstna prevajalca in pisatelja gg. E. Klavžar in Soški. Ti dve imeni pričati dovolj o zdravi in lepi vsebini teh iger, ki se bodo kmalu razprodale, ko se za nje izve. Igre so za samomoške ali sainoženske in pa tudi za mešane uloge. Ceno zvezku naznanimo pravočasno. Naročila pa sprejema uže sedaj »Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vetlurini 9. Dezerter. — Dne 5. t. m. se je v Vidmu predstavil orožnikom vojak 97 pešpolka Benjamin Lonzaro ter rekel, da je avstrijski dezerter in da je baje zato dezertiral, ker je Italijan in se mu ne zljubi služiti v avstrijski armadi. Na begu ustreljen. — Pustni torek ponoči je razgrajalo na Jesenicah pred gostilno Karola Višnerja več fantov, med njimi tudi brata Blaž in Matevž Rabič. Občinska stražnika Franc Kcrnstein in Ivan Oswald, ki sta došla zraven, sta napovedala kolovodjema Blažu in Matevžu Rabič aretacijo. Ko sta Matevža Rabiča peljala v občinski zapor, je Blaž Rabič pobegnil ter tekel preko travnikov domov. Stražnik Osvvald je oddal za njim tri strele, od katerih je Rabiča eden zadel. Težko ranjenega so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. Nesreča na železniški progi med Preserjem in Brezovico. — V ponedeljek dopoludne, ko je peijal tovorni vlak št. 987 proti Trstu, je železniški Čuvaj pozabil, da ima priti tudi brzovlak iz Trsta in je odprl pregrajo. Neki kmet iz on-dotriega kraja, je šel z dvoupreženim vozom čez progo, v hipu pa je pridrdral brzovlak iz Trsta in povozil oba vola, ki sta bila takoj mrtva. Sreča je bila za kmeta, da ni bil tudi on na vozu, sicer bi bil gotovo mrtev. Vola sta bila vredna 1400 K Tržaška občina podedovala milijon kron. — Baronica Cecilia de Ritt-meyer, ki so jo pokopali v soboto, je zapustila vse svoje premoženje, ki znaša približno 1 milijon kron tržaški občini v svrho, da ta sezida zavod za slepce. Cesarske vojaške vaje se bodo letos vršile na ogrsko-hrvaški meji. Pri teh vajah se bo prvič uporabila neka novost, ki bi dobro služila v slučaju kake vojske v hribovitem ali gorskem svetu. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand je prišel v soboto z družino na otoke Brioni. Na kolodvoru v Puli so ga pozdravili namestnik princ Ho-henlohe, zapovednik vojne luke admiral Ripper in voditelj okrajnega glavarstva dvorni svetnik grof Attems. Vojvodinja Hohenberg — nadvojvo-dinja. Govori se. da bo soproga avstrij- | skega prestolonaslednika, vojvodinja Hohenberg, imenovana za nadvojvo-dinjo. Cosarjov dar italijanski kraljici. Cesar namerava podariti italijanski kraljici Jeleni par konj iz svoje konjarne v Lipici. Konji bodo dospeli med 15. in 20. inarconi v Rim. Grozen čin blaznega. — V nedeljo je prišel v hišo Ivana Bertoka r Svetem Tomažu v Istri 35 letni Ivan Pobega iz Sv. Antona. Imel je velik nož v rokah ter kričal: »Kje je, kje je!" Približal se je gospodarju Ivanu Bertoku ter ga inahnii preko lica z nožem. Nato se je približal Bertokovi ženi, ki je vsa prestrašena skrivala 2-letnega otroka pred tujcem. Ko je Bertok videl, da se nahaja njegova žena v nevarnosti, vzel je puško ter ustrelil Pobego v desno nogo. Ta se je zgrudil na tla ter začel rezati ranjeno nogo. Na strel so prišli sosedje ter z veliko težavo od vzeli nož Pobegi, ki je bil očividno blazen. Zvezali so ga ter ga prepeljaii v tržaško bolnišnico. Vzrok blaznosti Pobege je bil baje ta, ker mu je oče nenadoma ter brez testamenta umrl, tako da se je moralo premoženje razdelili na 7 delov. Lnrško romanje napravijo Dunaj-čanje dne 24. aprila 1911. Romarski vlak gre po sledeči progi: Dunaj, Ino most, Maria-Einsiedeln, Ziirich, Lyon. Macon, Parayle, Mondial, Toulouse, Lour-des. Program se dobi pri insgr. Ivan Staber, župnik, Dunaj, 17. okr., Bartho-lomausplatz 3. K rimsko-katollški cerkvi je pri stopilo na Angleškem lani 7000 oseh, med temi tudi več anglikanskih duhovnikov. Slovencev na Spodnjem Štajerskem je okolu 420 tisoč. Vsega prebivalstva je okrog 471.000. Seveda so Nemci pri ljudskem štetju pohrustali na tisoče Slovencev. I Prebivalstvo Češke. — Glasom površnega ljudskega štetja je na Češkem 6,769.579 prebivalcev. Prebivalstvo Moravske. — Po po- I vršnem ljudskem štetju je bilo 31. de- I cembra 1910 na Moravskem 2,612.106 I navzočih civilnih oseb, ki so bivale v I 374.266 hišah. I Listnica uprave. G. H. Kravanja. I Sttrkrade, Nemčija: Naročnina plačana! do 1. februvarja 1910. Gosp. Kovačiči Josip Sela 31, Volče: List smo Vam I redno za Vami pošiljali. Za I. 1910 jel plačano. Hvala! I Durjava Frank Lorain, Ohio, Nord I Amerika: Denar prejeli, pisma ne, pro-l simo sporočite. I Mesine novice. m Edin! slovenski postni govori v Gorici so v cerkvi sv. Ignacija vsak petek ob 7. uri zvečer. V isti cerkvi je tudi vsako nedeljo ob 2' , popold ie slovenski križev pot. m Umrla je v Gorici dne 5. t. m gospa Helena Pavlica, mati c. in kr. vojaškega višjega intendanta Josipa Pavlica in poštne uradnice Pavle Pavlice. N. p. v m.! m Nesramen zločin. V četrtek popoldan 2. t. m. je prišel neki spovednik po navadi v spovednico v cerkvici Brezmadežnega Spočetja (Immacolata) v Gorici in je našel v njej škatljo precejšne velikosti. Mislil je, da je kdo * večjo varnost shranil pod sedalom spovednice kakšno nakupljeno robo, po katero se morda vrne pozneje. Zato s* mi zmenil dalje za škatljo in jo je pustil pod sedalom, ne da bi jo odprl. Ko je došel domov, se mu je dogodek začel dozdevati nekoliko čuden. Pošlje torej zvečer cerkovnika v cerkev, naj se prepriča, je li še Skati ja v spovednic' in kaj je ž njo. Pri odprtju škatlje se rud' čuden in strašen prizor: Bilo je v njej mrtvo novorojeno dete. Takoj isti večer se je oddalo vse državni policiji v preiskavo. ki sedaj pridno zasleduje zločinca ali zločinko. — Pač nezaslišan slučaj v Gorici 1 Tudi eno znamenje časa I Zdi se, da je policija uže na sledu zločinki. m Da so pride na sled brezvestni morilki deteta, ki so ga našli v kapelici Jmmaculata", je v nunski ulici (Via Mo-naclie) št. II razstavljeno v izložbi oblačilo, v katerem je bilo dete zavito, v svrho, da bi oni, ki bi spoznal ono oblačilo oziroma po njem njeno lastnico, to javil policiji. in Odšel Je In se ni ved vrnil. — Ime 4. t. m. ob 4. uri zjutraj seje pijan vrnil v hišo 38 letni črevljar Edvard Martinimi. stanujoč v ulici Formica št. 24. Ob 11. uri istega dne je Marlinuzzi zapustil hišo ter se dozdaj še ni vrnil. Njegova žena je v velikih skrbeh, ker misli, da si je vzel življenje ali pa, da se ne bo več vrnil v hišo. Policija ga išče. m Gospodarja fijakerskega voza številka 21. opozarjamo, naj prime svojega sina ali hlapca (bodisi sin ali hlapec) za ušesa ter ga opomni, da ne sme zmirjati potnikov, kakor je.storil v četrtek, dne 2. t. m. popoldne na južnem kolodvoru. Čestiti duhovščini pa svetujemo, naj si ogleda, v slučaju potrebe, številko voza ter pusti onega su-roveža na cedilu! Imamo dostojnih iz-voščekov na razpolago I m Italijani odpovedujejo stanovanja strankam, ki so se ob ljudskem štetju zapisale za Slovence. — Družba električne železnice v mestu je takoj odpovedala službo Slovencu, ki se je zapisal kot Slovenca. Tako delajo Italijani, ki se strogo drže gesla: Svoji k svojim I Slovenci, spametujte se m Vojaki pijonirjl se uže vadijo na Soči. Grsdijo mostove, brane in kole zabi-vajo v Sočo, pa spet razdirajo. m Pred enim letom se je našla zraven ljudskega vrta v Gorici torbica z napisom Ida Schneider. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri upravi „Pri-morskega Lista". m Tatovi. — Bivši vrtnar Alojzij Ceudech je bil te dni aretiran, ker je ukradel v vrtu cvetličarice Gorjan 30 grmičev neke rastline v vrednosti 12 K. Isti je pred časom iz istega vrta ukradel 200 sadik karfijola. Ceudecha so toda poteni izpustili. 17 letni Rudolf Fabian in en drugi ■deček sta ininole dni obiskovala razne privatne kleti ter si osvajala vina. Na Fran Josipovem tekališču sta obiskala kar tri kleli. V eni sami kleti sta odnesla 10 I vina. PoredneŽa bodeta kaznovana. Pred nekaj dnevi so neznani zlikovci odnesli v ul. Luigia iz hiše št. 25 razne dragulje v vrednosti 242 K. O tatovih ni sledu. Neki Kovač Anton iz Postojne in Gon Marija iz Fiumičela sta odnesla gospodinji, pri kateri sta imela sobo v najem, mnogo perila. Policija ju je že zavohala. Iz soriške okolice. g Št. Andrež. — (Članom skupine „J. S. Z.“) Ponovno opozarjam vse one tovariše, ki so zaostali s kakim prispevkom, da to čimprej izpolnijo, oziroma da pridejo v nedeljo 12. t. m. v društveno sobo (župnišče) ter plačajo nastavljenemu blagajniku zaostale prispevke. Obenem vabim vse one tovariše, ki želijo pristopiti k tej delavski organizaciji. Tam se dobe tudi vsa podrobna določila iste. Za skupino „J. S. Z." J. Lutman, zapisnikar, g Števerjan. — Kot neplesavci podamo resnici na ljubo glede na dopis v „Soči" št. 26. sledečo izjavo: 1. Ni res, da bi bil č. g. kurat na „belo nedeljo" 1010 o priliki javnega plesa klical v cerkvi kazni na Števerjan; res pa je, da je grajal oni javni ples z ozirom na prepovedan cerkveni čas. 2. Ni res, da ni skušal zabraniti letošnjega plesa na pustno nedeljo, res pa je. da je zabra-nil, da se isti ni vršil pod firmo „Kat. bral. društva". Res je, da plesaželjnim možem in mladeničem ni mogel zabraniti plesa, posebno z ozirom na to, da je naš plesoljubeči župan jim ponujal dovoljenje, skoraj bi rekli vsiljeval. 3. Ni res. da so plesale dekleta iz Mar. družbe, res pa je, da se je vdeležila plesa ona pri „Mostu" službujoča, ki je pa bila radi obiskovanja plesov v Pevmi menda vže lani izključena. 4. Res je žal pa tudi, daje prišla ena v družbi svojih starišev in brata od njih prisiljena na plesišče; branila se je dokler je mogla, slednjič se jim je morala uuati. Res, lepi stariši, kaj ne ? Ni čuda, da se je neki naš tovariš izrazil: „Kako ne bomo plesali sedaj, ko smo plesali se svojimi materami vže pred rojstvom!" Konečno „Sočinemu“ dopisniku še to v pomislek. Sramotili ste lani božja pota, sv. misijon, katerega se niste vde-ležili, šli ste pa z novorojenčkom v Ločnik gledat na tamkajšnjo uro, pa stemnelo se Vam je in prišli ste domov z na metre dolgim nosom. Le črnite in sramotite našo duhovščino, mi se je bomo pa toliko bolj oklepali. Pokalo je sicer zadnje čase nekaj med nami, Vaš grom v „Soči" nas je pa zedinil. Končali ste dopis z učeno besedo „mea culpa", kar bi moralo veljati Vam, mi pa končamo z besedami: „Capito, sior p ! A. J. H., fant v imenu skoraj vseh fantov. g Renče. — Minulo nedeljo so se pri nas stepli fantje. Bilo jih je mnogo. Ranili so krčmarja Brumata na glavi. Pravijo, da so tudi nekateri drugi ranjeni. Vzrok: Vino! g Goriški rojak ponesrečil na Koroškem. Poroča se, da se je v Unter-vvengu na Zgornjem Koroškem ponesrečil 23 letni Josip Skok doma z Lokvi pri Trnovem in sicer ko je šel v ne- deljo kupovat hrano za čez teden. Ko je šel domov, se mu je na nekem strmem kraju na zmrzini izpodrsnilo, vsled česar je padel kakih 10 metrov globoko na kamen in se ubil. Iz ajdovskega okraja. a Ajdovščina šteje po najnovejšem ljudskem štetju 910 prebivalcev. V zadnjih desetih letih se je pomnožilo za 58 oseb. Živali je: 34 konj, 88 goved in 9 prašičev. Iz kanalskega okraja. ki Skozi okno skočil. Iz Kanala se nam poroča, da je v noči od sobote na nedeljo skočil skozi okno domače hiše z visočine do 5 metrov Janez Strgar, oče učitelja iz Deskelj. Ob 2. uri ponoči so ga domači še slišali, ko je govoril sam s seboj — bil je namreč bolan na umu — potem pa je utihnil. Domači so mirno spali. Drugo jutro pa so ga našli mrtvega na dvorišču, okno njegove spalnice pa odprto. Došli zdravnik je konstatiral, da ni umrl vsied dobljenih ran pri padcu, marveč, da je bil potem zadet od mrtvouda. ki Srednjo. Poročati Vam moramo o smrti mladega, komaj 22 let starega dekleta. Naša ljuba tovarišica Štefanija Leban je dne 26. m. m. umrla po dolgi bolezni. Potrpežljivo je prenašala trpljenje in udana v voljo božjo je ča- kala, kedaj jo poljubi smrtni angelj, da jo reši zemeljskega gorja. Dne 28. febr. smo jo spremile k večnemu počitku v velikem številu, kjer smo ji zapele pesem veselega svidenja nad zvezdami! Bratom in sestram naše sožalje! Dekleta. ki Lokovec. — Iskreno zahvalo izrekamo vsem mladeničem, dekletom in možem, ki so zbrali na pustni večer svoto 3 K 65 vin. za kat. slov. izobr. društvo. Le naprej, sovražnik mladine hruje, a mi pa kličemo s pesnikom Mi vstajamo a Vas je.... Živeli! Odbor. ki Avče. — Nepričakovano dobro se je obnesla veselica, katero je priredilo dne 26. febrtivarja naše Kat. Slov. Iz. Društvo. Ljudstva je bilo toliko, da je bila dvorana premajhna. Vse točke, igre, deklamacija in pelje, so se izvršile gladko. Najbolj je ugajala pesem za ženski zbor „Predice". Odbor društva izreka tem potom iskreno zahvalo bratskim društvom iz Podmelca, iz Sela, iz Deskelj in iz l.okovca, posebno pa onemu iz Anhovega, ki se je v tako obilnem številu udeležilo naše veselice. Nadalje se zahvaljujemo č. g. gostom iz Levpe, Kala, Banjšic in iz Ročinja ter sploh vsem, ki so pripomogli k temu, da je veselica tako krasno vspela. Omeniti moramo še, da imamo nov oder, katerega je lepo poslikal g. Tomaž Seljak iz Podmelca, zakar se mu prisrčno zahvaljujemo in ga toplo priporočamo sl. občinstvu. ki Samomor vojaka. — V Kanalu, kakor se nam poroča, se je ustrelil minuli teden korporal Alojzij Koesperl, Nemec, in sicer v vojašnici. Ustrelil se je v srce ter ostal na licu mesta mrtev. Vzrok samomora je baje strah pred neko kaznijo. Pokopan je bil necerkveno. — To je uže tretji vojaški samomor v Kanalu. Nemal vzrok tako pogostim samomorom je nevera in lahkoživno življenje brez plemenite vzgoje. Iz tolminskega okraja. t Prihodnji sestanek sodalltat. Ss. Oordls za tolminsko dekanijo bo dne 16. marca opoldne pri sv. Luciji. t Iz Tolmina. Naše županstvo bo gradilo novo veliko vojašnico. Namerava se potrositi do 350.000 K Potrebni koraki so baje uže storjeni. Najbrž e da se bo z delom pričelo uže letos. t Stržišče. — V soboto ponoči okolo 10. ure je umrla gospa Marija Kikelj v 63. letu svoje dobe. previdena z zakramenti za umirajoče. Pokojnica je bila blagega in pobožnega srca ter vzgled vsem krščanskim materam Preostalim izrekamo naše sožalje, pokojnici pa svetila večna luč ! Iz bovškega okraja. b Bovec, dne 7. marca. Kakor se je nedavno čitalo v Vašem listu, se je začel tudi deželni odbor goriški zanimati za riborejo, kar je za našo deželo jako važnega gospodarskega pomena. Da deželni odbor to stvar podpira, je dobro uže zaradi tega, ker se s tem močno podpira promet s tujci. Znano je, da prihajajo k nam bogati gospodje iz Pariza, Londona, Nemčije ter iz raznih drugih avstrijskih dežel ribarit v našo romantično Sočo, in bodo sedaj, ko začne točna avtomobilna zveza, še v večjem številu prihajali. Zato bi bilo na mestu, da bi se skrbelo tudi pri nas kakor po drugih deželah in sicer za to, da bi vdobivali umetnim potom jajca od domačih sočnih postrvi, katere se od drugih močno razlikujejo v velikosti, rasti in mesu. V nedeljo sem bil v Kobaridu pri g. davčnem upravitelju FrandoličuJ in sem se jako razveselil, ko sem si ogledal njegovo riborejo. Dobro bi bilo, ko bi dežela ali vlada na tak način kakor goreimenovani gospod vdobila jajca ter potem spuščala male ribice v naše vode. — Ljubitelj športa in ljudstva. Iz komenskega okraja. km Komen. — Danes, dne 6. t. m. je umrl g. Anton Merk el j, zdravnik, v 83. letu svoje starosti previden s sv. zakramenti! Naj počiva v miru! km Iz Gorjanskega. — Pred časom je c. kr. okrajno glavarstvo sežansko naročilo vsem županom po toči pobitih občin, da naj popišejo vse kmetovalce, vrednost njih premoženja in dolg. Ker pa niso župani tega pravilno naredili, je poklical g. voditelj okr. glavarstva dne 25. pretečenega meseca vse župane v Komen. Župani so marsikateremu kmetu zapisali več dolga kakor je vredno premoženje. G. voditelj glavarstva se je čudil, kako more tak kmet živeti. Nekaterim pa so župani zapisali 10, 15 do 20 tisoč kron vrednosti, pa nič dolga. Tudi tem številkam sc je g. voditelj glavarstva čudil, češ, kako delajo ti kmetje, da niso prišli v dolgove. Nam se zdi, da g. voditelj glavarstva ne ve, kako pride kmet v dolgove. G. voditelj glavarstva je nadalje povedal, da premožnejši kmetje ne dobijo nobenega odbitka vsled toče. Konstatirano pa bodi, da boljšim posestnikom je toča največ pobila, a ne dobijo nič. Ne vemo, če je tako postopanje pravilno! I' o s e s t n i k i. km Z Lukovca, občina Štanjel, nam pišejo, da je tamkaj umrl minulo nedeljo občespoštovani in priljubljeni posestnik g. Alojzij Jerič po domače bajerjev". Zaplučnica ga je spravila na mrtvaški oder v osmih dneh. Pokojnik je bil vedno veselega razpoloženja, poštenjak in skrben oče svoje družine. Zapustil je žalujočo soprogo s tremi nedoraslimi otroci. Pogreb se je vršil v torek ob obilni udeležbi in je pokazal, kako je ljudstvo ljubilo in spoštovalo blagega pokojnika. Mir njegovi duši I Hudo udarjeni družini naše sožalje! km Iz Svetega. — Vse zdihuje. Kaj bo s to draginjo živine in mesa! To je lepa roža za kmeta! Pretekla leta so po Krasu prodali mnogo živine, posebno pa telet. To pa vsled pomanjkanja krme. Boljše bi bilo, da bi živina malce potrpela. Nekaj so krive tudi gospodinje, ki rade „telce“ prodajo, da nosijo mleko in „puter" v Trst. Kraški svet je dober, a je preveč zanemarjen. Kmetje! Zdramimo se! Skrbimo, da bomo koliko mogoče pridno živino redili, ker nam da potrebnega gnoja in drago se jo proda. Kmet brez živine je sirota! Stari možje ne pamtijo, da bi bil na Krasu en par volov vreden 1600 kron. Kmetje! Zavarujmo živino! Ne odkladajmo preveč! Skrbimo, da se ne prehladi! MTiogokrat smo sami krivi, da živna oboli. km Škrbina. Klaverno so se držali naši „Sokoliči“ o priliki njih pustne veselice. Slabo jim je šlo, tako slabo, da še nobenega pusta niso tako klaverno preganjali kakor letošnjega. Kajpada. Antipatija do „Sokoličev“ in pomanjkanje kronic je bilo tega krivo! „Napredni“ Ščurek ne gleda prar veselo naše »orlovske", vedno se množeče vrste. Pa veste, kaj bi radi napredni „Sokoliči“? Pravila „Orla" bi radi imeli! ^ So uže beračili zanje pri predsedniku „Orla". Anti ne postanejo še oni „Orli"! Oj, napredni župan, ne si ubijati glave z našimi fanti! Drugega dela v občini imate veliko, ako hočete vestno izpolnovati župansko dolžnost!, Ogrski državni zbor. Ogrska poslanska zbornica je včeraj konečno vendar le vsorejela bančni zakon. Noben vladar no gre v Rim. Trdi se, da so vsi vladarji sklenili, da ne gredo osebno v Rini k proslavi jubileja Zjedinjene Italije. Cesar Franc Jožef bo laškemu kralju poslal lastnoročno čestitko in sicer po princu Maksimilijanu Egonu Fiirstenbergu. Iz vatikanske diplomacije. Za poslanika Svete Stolice v Braziliji je imenovan monsignor Aversa, dosedanji poslanik pri venecuelski vladi. Črnogorski kralj Nikola se koncem tega meseca poda v Petrograd, da napravi oficijelen poset na ruskem dvoru. Ruske državne finance. Čeravno je imela Rusija vsled njene vojske z Japonsko velikanske stroške, izkazujejo njene finance lep prebitek. Albanci zažgali samostan. Albanci so zažgali stari srbski samostan sv.' Joahima v Egri Palanki v Turčiji. Samostan je bil zgradjen v 12. stoletju in je imel več starinskih slik velike vrednosti. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišče": P. n. 1. V. 50 K; v nabiralnikih: v gostilni bivšega Kralja N. na Komju 55 v, v gostilni Josipa Gorjanc I K 50 v, Emilija Carli Terpin I K, nekdo iz Ko-zaršč 20 v, v Lipi se je nabralo v veseli družbi svatov na Oštirjevem ženito-vanju 5 K, Alojzij Širca o priliki svoje srebrne poroke 10 K (enako daruje za »Šolski Dom" 5 K in za »Slov. Alojzijevišče" 5 K.) Bog plačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.1 Domače in razne vesti NJeg. Veličanstvo cesar Je blagovolil ogovoriti našega državnega poslanca Fona. — V torek ob 6 h pop. so bili povabljeni avstrijski delegati na dvorni obed. Po obedu si je dal cesar predstaviti nekatere delegate med njimi tudi našega poslanca Fona. Nj. Veličanstvo je vprašalo poslanca, kateri okraj zastopa, ali je prvič v delegacijah in se je Čudilo, da zna nemški. Poslanec Fon je pojasnil, da je obiskoval nemško gimnazijo in nemško vseučilišče in je potem razložil, kakšne so razmere glede učnega jezika na g o r i š k i h šolah. Nj. Veličanstvo se je zanimalo za delo v bosanskem odseku in je izrazilo zadovoljstvo, da je delegacija že sprejela bosanski kredit. Modra galica. »Goriška zveza" nam naznanja, da sprejema naročila na modro galico in žvepio. Oni, ki se mislijo naročiti in so udje kake zadruge, ki je včlanjena pri zvezi, naj to čimprej store. Zadruge, ki naročujejo skupno za svoje člane, naj se oglasijo čimprej mogoče. Nagrobni spomenik za f kardinala Jakoba Missia je v delu. Izvršuje ga kipar Alojzij Repič, profesor na c. kr. umetno-obrlni šoli v Ljubljani. Kip klečečega kardinala je zasnovan nekoliko nad naravno velikostjo v visokem reliefu iz krasnega belega tirolskega mramorja. Ko bo delo dovršeno, se bo v Ljubljani razstavilo. Primerno bo treba še urediti grobno kapelo sv. Mi- haela na Sv. (iori. Spomenik se bo postavil najkasneje letos na rožnivensko nedeljo, morda še prej. Stroški so pro-računjeni za vse delo nad 10.000 K. Dr. P. Dofrancoschl v Gorici Corso Verdi št. 57 odgovarja na razna pismena vprašanja tem polom sledeče: manj važne operacije izvršuje v svoji ordi-nacijski sobi ali pa na domu bolniko-nem, večje v goriškem sanatoriju, le na izrečno željo tudi v bolnikovem stanovanju ; kot špecijalist za ženske bolezni gre tudi k porodom. Izkaz slovenskih zdravnikov, odvetnikov, trgovcev in obrtnikov, katerega smo priložili zadnji naši številki, ne da miru »Soči in »Edinosti". Peče jih, grize, vsega so preštudirali. Sedaj pa se popolnoma po nepotrebi vanj zaletavajo, ker niso oni mogli boljšega napraviti. Pustimo pse, naj lajajo! Našemu ljudstvu pa ponovno priporočamo, da se pri raznih potrebah v mestu poslužuje pri tvrdkah v »Izkazu" navedenih »Sočine" neslanosti so v zadnjem času tako neumne, da celo liberalci pravijo, da je »Soča" list za nič. Liberalni učitelji pravijo, da je »Soča" zgubila ugled, liberalni trgovci pa pravijo, da nočejo imeti s »Sočo" nič opraviti. Vse se je sramuje. Vse zapušča ladjo, ko se potaplja .... Ker ne vedo »Sočini" uredniki kaj pisati, pa si izmišljujejo take neumnosti, katerim se smejejo celo liberalci. V torkovi številki je privlekla na dan »senzacijsko" vest, da je preč. g. župnik Kalan obiskal č. patra Škrabca, a ga ni našel. Joj, je slabo, jako slabo znamenje za list, ki vlači na dan take čenče! Za 15 K na leto se zahteva lahko kaj boljšega! Se vidi da: »Tone, solnce, tone!“ Napis gostilničarja v »Centralu" ni prav »Soči* in »Slov. Narodu" in nam očita, da je na klerikalni hiši samo nemški napis. Pribito bodi, da mi nismo nikoli trdili, da je »Central" narodni piruh kakor »Trgovski Dom" in »Jelen", ki imata nemške napise. Najprej naj spravita »narodna piruha" »Jelen* in »Trgovski Dom" nemške napise, potem naj gresta gledat na pragove drugih. Dotlej pa jezik za zobmi! 100 K SO zapili I Tako vpije torkova »Soča" in sicer zato, ker so po sklepu sv. misijona v Biljani šli ljudje se okrepčat v biljanske gostilne in baje potrosili 100 K. Potem piše nekaj o hudiču, češ, da komaj so prišli ljudje iz cerkve, jih je uže imel hudič v oblasti ter jih gnal v gostilne, kjer so zapili 100 K. — Vprašamo: Ali spadajo take neumnosti v resen list? Ne! — Pa kaj je tudi, če so se ljudje po sv. misijonu malo okrepčali in potrosili 100 K! Saj jih ni poštela »Soča"! In kaj je 100 K pri večtisočglavi množici, ki se je udeležila sklepa sv. misijona! Nič ni! Ne pride na vsako glavo niti 10 vin.! »Soča" pa ne pove tega, koliko se potrosi po liberalnih plesih in krokarijah! Teh kronic je Škoda! Sicer škoda zgubljati besede v prepiru z jetično »Sočo"! Brošura ljubljanskega škofa ženinom hi nevestam še roji »Soči" po glavi. V zadnji številki se je tako nerodno spravila nad preč. g. župnikom štanderškim zaradi te brošure, da je od sile neumno. Res, pomilovanja vredni »Sočini" naročniki, ki morajo požirati take — da rečeno naravnost — oslarije! Krasite razglednice za Vellkonoč. »Slovensko sirotišče" je založdo prav krasne razglednice za Velikonoč. Priporočamo. V RicmanJIh bo po preteku osmih let zopet običajni shod o sv. Jožefu, dne 19. marca. Koliko ljudi prebiva v goriškem okrajnem glavarstvu? — To naj pove naslednje: Goriško okrajno glavarstvo ima tri sodne okraje in sicer: Gorica z okolico, Ajdovščina in Kanal Goriški sodni okraj je štel koncem I. 1910 8018 hišnih številk, v katerih je stanovalo 8816 strank, ki so štele 45.266 prebivalcev. Goriški sodni okraj se je v zadnjih de setih letih pomnožil za 4292 prebivalcev. — Ajdovski sodni okraj je štel koncem I. 1910 2846 hišnih številk, v katerih je stanovalo 2811 strank, ki so štele 14.795 prebivalcev. — Ajdovski sodni okraj se je v zadnjih desetih letih pomnožil za 593 prebivalcev. — Kanalski sodni okraj je štel koncern I. 1910 2361 hišnih številk, v katerih je stanovalo 2336 strank, ki so štele 13.551 prebivalcev. Kanalski sodni okraj se je pomnožil v zadnjih desetih letih za 356 prebivalcev. — Vseli hišnih številk v celem goriškem okrajnem glavarstvu je 13.225, strank, ki v teh hišah prebivajo je 13.963, vseh ljudi v celem okrajnem glavarstvu Je 73.612. V zadnjih desetih letih se je pomnožilo število prebivalcev v gori škem okrajnem glavarstva za 5.241 duš. Priloga. — Današnji štev. je priložila tvrdka Kerševani & Čuk cenik šivalnih strojev, dvokoles, pušk, samokresov itd. Nov zvezek Iger in šaljivih prizorov za naše odre izda te dni »Narodna Tiskarna", nakar uže sedaj opozarjamo društva po Slovenskem. Igre sta spisala oziroma prevela naša znana izvrstna prevajalca in pisatelja gg. E. Klavžar in Soški. Ti dve imeni pričati dovolj o zdravi in lepi vsebini teh iger, ki se bodo kmalu razprodale, ko se za nje izve. Igre so za samomoške ali samoženske in pa tudi za mešane uloge. Ceno zvezku naznanimo pravočasno. Naročila pa sprejema uže sedaj »Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vetlurini 9. Dezerter. — Dne 5. t. m. se je v Vidmu predstavil orožnikom vojak 97 pešpolka Benjamin Lonzaro ter rekel, da je avstrijski dezerter in da je baje zato dezertiral, ker je Italijan in se mu ne zljubi služiti v avstrijski armadi. Na begu ustreljen. — Pustni torek ponoči je razgrajalo na Jesenicah pred gostilno Karola Višnerja več fantov, med njimi tudi brata Blaž in Matevž Rabič. Občinska stražnika Franc Kernstein in Ivan Osvvald, ki sta došla zraven, sta napovedala kolovodjema Blažu in Matevžu Rabič aretacijo. Ko sta Matevža Rabiča peljala v občinski zapor, je Blaž Rabič pobegnil ter tekel preko travnikov domov. Stražnik Osvald je oddal za njiin tri strele, od katerih je Rabiča eden zadel. Teiko ranjenega so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. Nesreča na železniški progi med Preserjem in Brezovico. — V ponedeljek dopoludne, ko je peljal tovorni vlak št. 987 proti Trstu, je železniški čuvaj pozabil, da ima priti tudi brzovlak iz Trsta in je odprl pregrajo. Neki kmet iz on-dotnega kraja, je šel z dvoupreženiin vozom čez progo, v hipu pa je pridrdral brzovlak iz Trsta in povozil oba vola, ki sta bila takoj mrtva. Sreča je bila za kmeta, da ni bil tudi on na vozu, sicer bi bil gotovo mrtev. Vola sta bila vredna 1400 K Tržaška občina podedovala milijon kron. — Baronica Cecilia de Ritt-meyer, ki so jo pokopali v soboto, je zapustila vse svoje premoženje, ki znaša približno 1 milijon kron tržaški občini v svrho, da ta sezida zavod za slepce. Cesarske vojaške vaje se bodo letos vršile na ogrsko-hrvaški meji. Pri teh vajah se bo prvič uporabila neka novost, ki bi dobro služila v slučaju kake vojske v hribovitem ali gorskem svetu. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand je prišel v soboto z družino na otoke Brioni. Na kolodvoru v Puli so ga pozdravili namestnik princ Ho-henlohe, zapovednik vojne luke admiral Ripper in voditelj okrajnega glavarstva dvorni svetnik grof Attems. Vojvodinja Hohenberg — nadvojvo-dlnja. Govori se, da bo soproga avstrij- skega prestolonaslednika, vojvodinja Hohenberg, imenovana za nadvojvo-dinjo. Cesarjev dar italijanski kraljici. Cesar namerava podariti italijanski kraljici Jeleni par konj iz svoje konjarne v Lipici. Konji bodo dospeli med 15. in 20. marconi v Rim. Grozen čin blaznega. — V nedeljo je prišel v hišo Ivana Bertoka v Svetem Tomažu v Istri 35 letni tvan Pobega iz Sv. Antona. Imel je velik nož v rokah ter kričal: »Kje je, kje je!" Približal se je gospodarju Ivanu Bertoku ter ga mahnii preko lica z nožem. Nato se je približal Bertokovi ženi, ki je vsa prestrašena skrivala 2-letnega otroka pred tujcem. Ko je Bertok videl, da se nahaja njegova žena v nevarnosti, vzel je puško ter ustrelil Pobego v desno nogo. Ta se je zgrudil na tla ter začel rezati ranjeno nogo. Na strel so prišli sosedje ter z veliko težavo od vzeli nož Pobegi, ki je bil očividno blazen. Zvezali so ga ter ga prepeljaii v tržaško bolnišnico. Vzrok blaznosti Pobege je bil baje ta, ker mu je oče nenadoma ter brez testamenta umrl, tako da se je moralo premoženje razdeliti na 7 delov. Lnrško romanje napravijo Dunaj-čanje dne 24. aprila 1911. Romarski vlak gre po sledeči progi: Dunaj, Ino-most, Maria-Einsiedeln, Ziirich, Lyon, Macon, Parayle, Mondial, Toulouse, Lom-des. Program se dobi pri msgr. Ivan Stdber, župnik, Dunaj, 17. okr., Bartlio-lomiiusplatz 3. K rlmsko-katoltški cerkvi je pristopilo na Angleškem lani 7000 oseb, med temi tudi več anglikanskih duhovnikov. Slovencev na Spodnjem Štajerskem je okolu 420 tisoč. Vsega prebi- I valstva je okrog 471.000. Seveda so Nemci pri ljudskem štetju pohrustali na tisoče Slovencev. Prebivalstvo Češke. — Glasom po-1 vršnega ljudskega štetja je na Češkem j 6,769.579 prebivalcev. Prebivalstvo Moravske. — Po po-1 vršnem ljudskem štetju je bilo 31. de-1 cembra 1910 na Moravskem 2,612.1061 navzočih civilnih oseb, ki so bivale »I 374.266 hišah. Ltstnloa uprave. G. H. Kravanja. I Sttrkrade, Nemčija: Naročnina plačanaI do I. februvarja 1910. Gosp. Kovačiči Josip Sela 31, Volče: List smo Vami redno za Vami pošiljali. Za I. 1910 jel plačano. Hvala! I Durjava Frank Lorain, Ohio, NordI Amerika: Denar prejeli, pisma ne, pro-l simo sporočite. I Mesine novice. m Edin! slovenski postni govori v Gorici so v cerkvi sv. Ignacija vsak petek ob 7. uri zvečer. V isti cerkvi je tudi vsako nedeljo ob 2'* popoldne slovenski križev pot. m Umrla je v Gorici dne 5. t. m. gospa Helena Pavlica, mati c. in kr. vojaškega višjega intendanta Josipa Pavlica in poštne uradnice Pavle Pavlice. N. p. v m.! m Nesramen zločin. V četrtek popoldan 2. t. m. je prišel neki spovednik po navadi v spovednico v cerkvici Brezmadežnega Spočetja (Immacolata) v Gorici in je našel v njej škatljo precejšne velikosti. Mislil je, da je kdo ' večjo varnost shranil pod sedalom spovednice kakšno nakupljene robo, poj katero se morda vrne pozneje. Zato mi zmenil dalje za škatljo in jo je pu-l stil pod sedalom, ne da bi jo odprl. Kol je došel domov, se mu je dogodek začelI dozdevati nekoliko čuden. Pošlje toteil zvečer cerkovnika v cerkev, naj se prH priča, je li še škatlja v spovednici i°| kaj je ž njo. Pri odprtju škatlje se rudi I čuden in strašen prizor: Bilo je v njej I mrtvo novorojeno dete. Takoj isti večer I se je oddalo vse državni policiji v pre-I iskavo, ki sedaj pridno zasleduje zlo-I činca ali zločinko. — Pač nezaslišan I slučaj v Gorici I Tudi eno znamenje | časa I Zdi se, da je policija uže na I sledu zločinki. m Da so pride na sled brezvestni morilki deteta, ki so ga našli v kapelici ..linmaculata", je v nunski ulici (Via Mo-nache) št. 11 ra/.stavljeno v izložbi oblačilo, v katerem je bilo dete zavito, v svrho, da bi oni, ki bi spoznal ono oblačilo oziroma po njem njeno lastnico, to javil policiji. m Odšel Je In se ni več vrnil. — Dne 4. t. m. ob 4. uri zjutraj se je pijan vrnil v hišo 38 letni črevljar Edvard Mar-tinuzzi. stanujoč v ulici Formica št. 24. Ob 11. uri istega dne je Martinuzzi zapustil hišo ter se dozdaj še ni vrnil. .Njegova žena je v velikih skrbeli, ker misli, da si je vzel življenje ali pa, da se ne bo več vrnil v hišo. Policija ga išče. m Gospodarja fljakerskega voza številka 21. opozarjamo, naj prime svojega sina ali hlapca (bodisi sin ali hlapec) za ušesa ter ga opomni, da ne sme zmirjati potnikov, kakor je.storil v četrtek, dne 2. t. m. popoldne na južnem kolodvoru. Čestiti duhovščini pa svetujemo, naj si ogleda, v slučaju potrebe, številko voza ter pusti onega su-roveža na cedilu I Imamo dostojnih iz-voščekov na razpolago I m Italijani odpovedujejo stanovanja strankam, ki so se ob ljudskem štetju zapisale za Slovence. — Družba električne železnice v mestu je takoj odpovedala službo Slovencu, ki se je zapisal kot Slovenca. Tako delajo Italijani, ki se strogo drže gesla: Svoji k svojim I Slovenci, spametujte se m Vojaki pijonlrji se uže vadijo na Soči. Gradijo mostove, brane in kole zabi-vajo v Sočo, pa spet razdirajo. m Pred enim letom se je našla zraven ljudskega vrta v Gorici torbica z napisom Ida Schneider. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri upravi ..Primorskega Lista". m Tatovi. — Bivši vrtnar Alojzij Ceudech je bil te dni aretiran, ker je ukradel v vrtu cvetličarice Gorjan 30 grmičev neke rastline v vrednosti 12 K. Isti je pred časom iz istega vrta ukradel 200 sadik karfijola. Ceudecha so toda potem izpustili. 17 letni Rudolf Fabian in en drugi K. Draščik v (Jorici na Kornn (v lastni hiši) l/vrsnje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance ln poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah Priporoča se sl. občinstvu, fene jako nizke. Loterijske Številke. 4. marca. Dunaj.............. 72 9^ 48 45 4 Gradec 4 34 61 27 70 Rojaki Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega Doma-,, Za spomladansko sezijo so došle razno novosti v velikanski izberi - | pri | - Ravnikar-ju v Raštelju štev. 16 (gorica. Postrežba je ondi prav domača, obrnite se do te tvrdke ter jo priporočajte Vašim - —^r= znancem. - ■ ■ --- t Umrl jo v Št. Potre pri Gorici dne 2 t. m. gospod JOSIP TUREL, po dolgi in mučni bolezni, previden h sv. zakramenti, v starosti 76 let. Bilje skrben oče, priden gospoda-, ljubeznjiv z vsemi, ki so ga poznali. Videlo se je pri pogrebu, ki so mu zadnjo čast, ukazali, kako je bil spoštovan. - Naj v miru počiva. Št. Peter, dne 4. sušca 1911. ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč skazat zadnjo čast na poti k večnemu počitku našemu preljubljeiieuiu in nepozabnemu bra^u oziroma stricu preč. gospodu ALOJZIJU BRATINA, vikarju v p. v Šempolaju. Posebno se zahvaljujemo vsem preč. gg duhovnim sobratom pokojnikovim, zlasti preč. g. dekanu .1. Skočirju za pretresljivi govor, namestništve-i.emu svetniku in voditelju okr. glavarstva sežanskega g. Itebcku, okr. šol. nadzorniku g. Kantctu, drž. poslancu g. Al. Šlreklju, vodju dež. kmet šole g. Ant. Štreklju, domačemu in slivenskemu starešinstvu z gg. županoma na čelu, ■ Kat. izobraž. društvu« v Nabrežini ter sploh vsem, ki so v tako ogromnem številu spremili nepozabnega pokojnika do kraja groba. Bog vsem stotero poplačaj ! ŠE.MPOLA.I, 8. febr. 1911. ŽALUJOČI OSTALI. .......... JOSIP CULOT v Rašfelju štev. 2 25 v Gorici. Velika zalo£a vsakovrstnih i£rač, okraskov za božično drevesce In punlc za igračo. Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi ^svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in kovčegi, pipe, ustniki in cevi. Restavracija „TRI KRONE" GORICA - Gosposka ulica ima vedno sveža jedila, toči pilzcnsko in steinfeldsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne. Ferdinand Baumgarten, restavrater. Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11. se toplo priporoča zti vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve In stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, V naslednik Karola Cufer priporoča se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistem škropilnic za vltrijol, polivnlnike za vrle in patentirane ventlatorjc za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo ločno in po uajnižji ceni. Klobučar M. Horvat v Gorici Gosposka ulica štev. 12 ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po naj nižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožuhovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah. Pri -poroča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini. Postrežba strogo poštena. ivomoČA raznovrstne, izdeluje se UalllaSG tudi po miri. flsilnšo prave ru8lie' vulvov se popravlja. IfentA P ° d p 1 a 11 ter čevljarske llolljv potrebščine. Vrvarsko TCsln° I. Drufovka Gorica Gosposka ulica 3. (Nasproti Montu.) Ustanovljena tvrdka leta 1860. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica (lellu Croce štev. G 'OOO0OOO' Prva slovenska trgovina z jedilnim blagom Anton Kuštrin, v ao^iei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Dostrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Došilja se po železnici in pošti. Redka prilika ! Tovarna, katero je uničil požar prepustila mi je vso zalogo rešenega blaga, I. j. več tisoč krasnih, težkih flanelastih odej v vsemi nnjnovejšimi In krasnimi vzorci, ki Imajo neznatno, komaj vidljive vodene madeže. Te odeje so za vsako boljšo družino za pokrivanje postelj in ljudi, prav gorke -like in močne, 11)11 cm dolge in 1,'IS cm široke. Pošiljam po povzetju, :t komadi krušnih, težkih flanelastih odej /.n (I K v ra/.nili modernih barvali in vzorcih. 4 odeje -/n hišno gospodarstvo /n 10 K. Vsakdo, ki naroči to blago jo zadovoljen. OTON BEKERil, c. hr. finanč. nadstr. u p. NAGHOD (Češko). Delavnica cerkvenih posod in cerhvenena orodja Fr. Leban Gorica, Moglstratnc ulica Štev. S. Priporoča preč. duhov ičim svojo dolav-nico cerk enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsi-Vi m slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja Iranko. — . 'ton Potatzky naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, na sredi Raitela hiš. šiv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupuvallšče nirnherškega In drobnega blAgater tkanin, preje In nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce la popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače In črevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjiiioe. Hišna obnvala za vse letne čase. Posebnost: temena za zelenjave, trave In detelja. Najbolje oskrbljena zalogaza kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Odlikovana mizarska delavnloa s stro Jevlm obratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. f Zaloga pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe. VIKTOR T0FF0LI (SORICA Velika zaloga oljkinega olja iz naj- ugodnejših krajev ________________ Jedilno olje po 104 K liter lediliiu fino litrsko „ Corfu )’uglic „ lesih vinski K 1-04 „ 112 „ 120 .. t-ao Marsiglia . . , K 128 Bomba y . • ,, 1 20 Bari . . . • „ 1 40 Lucca . . „ 1-60 najfinejSe . . ■ c 2— Milo in luči. duhovščini in cer Priporočam čč kveium oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-cninario 10. Telefon 176. Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica Raštej 32 z.tlcga vsakovrstnih čevljev za odrasle i. mroke. Naročila z dežele se po poSti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino znslopslvo najboljšega čistila za črevlje in usnje. Prave švicarske ure zlatnino in srebrnino itd. nakupite najbolje in najceneje pri tvrdki Aleksander Ambrožič GORICA, Korso J. Verdi 26. Istotani se izvršujejo popravila v to stroko spadajoča točno in po najnižjih cenah. === «3 »Kmečka Banka" v Gorici, na Kornu št. 12 eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji. Sprejoma vloge na knjižice in na tekoči račun. ter jih obrestuje čisto po J4 jO ------------------------------------------- Načelstvo obstoji iz gg.. Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, veleposestnik in župan v Biljah, podpredsednik. Fran Obljubpk. veleposestnik in župan v Kojnkcin-Krasno, Ignacij Križman, nadučitelj v Dornhergu, Alojzij Bandelj, veleposestnik v Todgori. EZelEZelSZcl EZcKsZclEZcl Med. univ. dr. Peter Defranceschi bivši primarij moške in ženske bolnice v Novem mestu se je naselil v Gorici ter ordinira od 10 do 12 dopoldne in od 2 do 3 popoldne v hiši Corso Giuseppe Verdi št. 37. Bgsaggsggsg essjsssjessi 0f~ f Goriška zveza La©" gesj odarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri natopi tonetpli potrebščin in pri pr# ^ ^ ^ kmetijski! pridelkov, •'v- •'v »'v* Zaloga je v hiši ..CENTRALNE POSOJILNICE1 v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32- i Služba obč. tajnika s plača 1000 kron na leto razpisuje županstvu Sv. Lucija, Prošnje z dokazi potrebne izobrazbe, vložiti je do 25. marča pri podpisanem. — Nastop službe je 1. aprila 1911. ŽUPANSTVO SV. LUCIJA dne 22. februvarja 1911. Župan: VUGA. s ..CENTRALNA POSOJILNICA" FJEGISCROVATIA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZAVCZO v GORICI obrestuje hranilne vloge po 4I 2°|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5’ na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso GillS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. ;xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx»ooooeg CJ u. tu fi a e a e u M e ca w u o M O 0« Prosiva aahtevati listka! m | Največja trgovina z ielezjem j kmjbbig & E&m® GORICA v hiši Monta. Pripuroča stavbeni Cement, stavbne nositelje (lraverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. C e n e nizke, solidna postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerik.inske blagajne, da je kupil pri naju za I0O kron blaga. FSEKJS*.n.€T*VSE;j&taE\; Prosiva zahtevat: listke! I I K * H *< « ! Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku. Trsklno (štokfllevo Jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim In splokoi telesni slabosti. Izvrna steklenica tega olja na ravnomeae barre po K 1*40, bele barve K 2. Trsklno ieleznato Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trnkino jetrne olje se železnim Jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem Za,a i gotovostjo vse kostne bolelni, kletni otroki, gobe, malokrvnost itd. Celi- fnP (štel* lolGCe je 1 k TO (10 40 VitlSrjlM. Opomba. Olje, katerega naročam direktno Ir. Norveglje, preišče se vedno v mojem kem. laboratorja predno ae napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti avojiin čč. odjemalcem glede člatote In stalne sposobnosti za zdravljenje. Cristofoletti jeva pijača i* kine in železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenju a trskinlm oljen. Čevljarsko zadruga v Mirnu naznanja sl. občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče Ste v. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsakovrstnega obuvala ter sprejema naročila po zmernih cenah. \j 7 Mia „ Ljubljanske kreditne banke” — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.- aioge na knjižice obrestuje po H1,®,.. uloge v tekočem računu po dogovoru. f GORICI Delniška glavnica K 5,000.000. Centrala V Ljubljani. -Rezervni zaklad;K 450.000. — — PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo. Split. Trst. ■ Izdajatelj m odgovorni urednik: J Vimpolšek v Gorici. Tiska .Narodna Tiskara“ (odgov. L. Lukežič) v Gorici.