LETO I. ŠT. 35 / TRST, GORICA ČETRTEK, 19. SEPTEMBRA 1996
SETTIMANALE SPEDIZ. IN ABB. POST. - LEGGE 549 / 95, ART. 2 COMMA 26 - FILIALE Dl GORIZIA
CENA 1500 LIR
NOVI GLAS | E NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKEGA GLASA IN NOVEGA LISTA 11. |AN U AR| A 1996
REŠITEV JE V AVTONOMIJI
Kot strela z jasnega neba je med našo slovensko zamejsko javnost treščila novica, da je šolska oblast odpravila nič manj kot 11 stolic na slovenskih višjih srednjih šolah na Goriškem. Tamkajšnji šolski skrbnik je ustrezni odlok izdal 7. septembra, torej le nekaj dni pred začetkom novega šolskega leta.
Vsebine tega odloka sicer natančno ne poznamo, vendar smo prepričani, da je goriški birokrat svoj ukrep uokviril v proces tako imenovane racionalizacije vsega šolstva v državi. To pa ni nič drugega kot prilagajanje šolskih struktur sedanji šolski populaciji. Zaradi občutno manjše natalitete in torej demografskega padca je jasno, da šolske strukture ne morejo biti enake tistim, ki so nekoč služile znatno številnejši šolski populaciji.
Vse to seveda prav dobro razumemo tudi pripadniki slovenske narodne manjšine v Italiji. Česar pa nikakor ne moremo sprejeti, je način, kako šolska oblast obravnava slovensko manjšinsko problematiko. Kot kaže, se ta oblast ne zaveda (ali ji ni mar?), da so naše šole namenjene številčno šibki narodni manjšini, živeči sredi več kot 50-milijonskega italijanskega naroda. Zato je naša šola - kot sicer vsaka manjšinska šola - silno občutljivo telo, ki bi moralo zato hiti deležno posebnega ravnanja.
Italijanska politična oblast vse to prav dobro pozna. Pristojna ministrstva v Rimu prav gotovo še hranijo listine, ki so v zvezi z londonskim memorandumom iz leta 1954. (Po tem dogovoru se je Italija lahko vrnila v Trst!) Ta sporazum pa posveča prav manjšinskemu šolstvu največjo pozornost, tako da so v posebni prilogi poimensko navedene slovenske šole vseli vrst in stopenj (prav tako italijanske v Istri!). Ker je osimska pogodba iz leta 1975 potrdila in prevzela črko in duh londonskega memoranduma in s svojim 8. členom zagotovila enako raven zaščite, kot je bila določena v angleški prestolnici, smemo upravičeno trditi, da so ukrepi, ki so tako hudo prizadeli naše šolstvo na Goriškem, v kričečem nasprotju z mednarodnimi italijanskimi obvezami in torej nezakoniti.
Kdor pozna razmere v našem šolstvu na Goriškem, pravi, da zadnji ukrepi zelo nevarno ogrožajo celo obstoj nekaterih višjih srednjih šol. To pa je zares višek in bi zoper krivce lahko zahtevali poseg sodne oblasti.
Južni Tirolci in Ladinci, ki so kot mi manjšina v Italiji, imajo po zakonu priznano avtonomijo tudi in zlasti na področju šolstva. Avtonomija pa prihaja do izraza predvsem v tem, da imajo svojega šolskega skrbnika, ki ima na razpolago ustrezno upravno strukturo. Rim seveda zahteva racionalizacijo šolstva tudi v Bocnu, a smo lahko gotovi, da goriškega primera tam ni bilo in ga tudi ne bo v prihodnosti. Trdno jamstvo za takšno stanje je predvsem avtonomija manjšinskega šolstva na Južnem Tirolskem. Takšno avtonomijo pa bi morali z zakonom zajamčiti tudi našemu slovenskemu šolstvu v Italiji. V to smer bi torej moralo po našem iti politično prizadevanje.
DRAGO LEGIŠA
*
Naša šola je silno občutljivo telo, ki bi moralo biti deležno posebnega ravnanja. Italijanska politična oblast vse to dobro pozna. Kdaj bo konec sprenevedanja? Proti našim šolam je danes naperjena kruta krivica. Verjamemo, da slovensko šolstvo v Italiji potrebuje avtonomijo. V to smer mora iti politično prizadevanje!
ITALIJANSKA POLITIKA
SAMO MILNI MEHURČEK?
SERGIJ PAHOR
SSloliko bolj je neuspeh odmeven, ker je secesijski prvak Bossi za svojo pobudo napovedoval, da se bo na bregovih Pada zbralo nekaj milijonov njegovih pristašev. Videli smo lahko nekaj bolj povprečno obiskanih mitingov začenši pri izviru Pada, kjer je Bossi brez sence obredne slovesnosti natočil vodo iz reke, da bi poudaril njen simbolni pomen za Padanijo. Da ustvarimo mit - je dejal nekaj dni prej. Opazovalec pa se ni mogel znebiti vtisa, da se dela norca iz simbolov. Da bi bolje reklamiziral sebe in svoje gibanje, se je Bossi tudi sam izpostavil, ko se je ponašal, da dela ilegalna dejanja proti državi, in je tako naravnost izzival oblast, kateri napoveduje konec.
Človeška veriga avtonomistov se je torej natrgala, še preden je nastala, in dokazala, da Severna liga le ne more računati na soglasje množic. Vsi so si oddahnili, ker so se bali, da pride na Pad dva ali več milijonov ljudi, s katerimi bi Bossi utemeljil gibanje in upravičil najprej težnje po avtonomiji in nato še samo secesijo. Vsi so si torej oddahnili in zdaj poudarjajo, da
Avtonomistični tridnevni konec tedna s slovesnim proglasom v Benetkah je klavrno propadel.
so Bossija precenili, da so predimenzionirali njegovo nevarnost, da je večina Italijanov 15. septembra rekla ne secesiji itd. Zdaj, ko je nevarnost mimo, nekateri tudi zabavljajo. Veliko besed, veliko preveč besed, kot jih je bilo preveč tudi pred manifestacijo, ki so dramatizirale pojav in verjetno prispevale, da je marsikdo v nedeljo morda ostal doma, ker se je zbal nemirov. Tudi Secesija takoj je geslo, ki je verjetno mnoge prestrašilo, ker je šlo mnogo dlje od golega protesta in tudi samih želja večine Bossijevih somišljenikov. Tudi poseg nekaterih visokih cerkvenih predstavnikov, kakor sam po sebi ni bil na mestu, je opravil svoje.
Vzrokov je veliko in lahko bi jih še iskali, toda morda bi bilo bolj koristno poskusiti odgovoriti na vprašanje, ali je Bossi samo milni mehurček, ki se razblini, čim se ga dotaknemo.
FEDERALIZEM ZA ODPRAVO TEŽAV?
Marsikdo je že tedne pred 15. septembrom trdil, da je
Bossi zmagal tudi brez podpore človeških množic, ker ima lahko delo, ko kritizira državo. Kakor nam je žal to ugotavljati - ker smo namreč tudi sami državljani te države - je pa vendarle res, da italijanska barka pušča na vseh koncih in krajih: astronomski javni dolg še vedno narašča, kljub temu da Prodijeva vlada neusmiljeno klesti vse izdatke, povečini na škodo socialnega skrbstva in javnega zdravstva, davčni pritisk ne popušča, državna podjetja proizvajajo nove izgube, javne storitve so nezadovoljive, šola ni v stanju opravljati svoje naloge... Lahko bi še nakladali, toda to je več kot dovolj. Človek je lahko še tako optimist, in prav je verjeti, da se bo stanje izboljšalo, toda težko je verjeti Prodiju, ko trdi, da je to zadnji varčevalni manever, da so to zadnje žrtve davkoplačevalcev in da je industrija pred konjunkturnim zagonom, ki naj bi ustvaril nova delovna mesta. Država se bo na en ali drug način izmazala in bo capljala za Ev-
Saša Rudolf
BOSNA: VOLITVE V NOVEM REDU
Marsikdaj se vse začenja z drobno lažjo, končuje pa z uboji. Tako je bilo takrat, tako je danes.
	intervju MICHL EBNER		Saša Quinzi TIEPOLO V VIDMU
	Diomira Fabjan Bajc POSLANICA BAZOVIŠKIH JUNAKOV		Erik Dolhar ZGONIŠKA OBRTNA CONA
	Marjeta Stres STIČNA PRIČAKUJE MLADE		Remo Devetak REGULACIJSKEMU NAČRTU NA POT
	Marija Ščuka-Kerže NEKAJ O POLPRETEKLI ZGODOVINI		Marjan Drobež POKLON MSGR. JOSIPU SREBRNIČU
ftr«i	Peter Černič SZSO V TRETJE DESETLETJE		Damjan Hlede DAVČNI VIDIKI DEDOVANJA
ČETRTEK
19. SEPTEMBRA
ropo, toda težav se v bližnji prihodnosti ne bo rešila. To je razumel italijanski sever, ki se je naveličal krmiti strašno zapravljivi rimski stroj. Bossi ni imel težav to nezadovoljstvo izkoristiti in nihče ni našel prave besede, da bi oporekal njegovim argumentom, pravzaprav so vsi soglašali, da je treba državno upravo decentralizirati in močneje upoštevati krajevne interese. Berki sconi je zadnje dni celo ponujal roko Bossiju. Federalizem je postal beseda, ki jo imajo na ustih vsi, od skrajne levice do desnice, s tem pa se je seveda njen pomen razvrednotil. Bossi je razumel, da Rim prave decentralizacije ne bo zmogel, ker državni aparat temelji na nezaupanju in na represiji, rimska birokracija pa se ne bo nikoli odpovedala kontroli. Severni ligi in enemu delu industrije pa se mudi, ker se boji zaostajanja za Evropo. Zato je prišlo na dan geslo o secesiji, ki da jo je treba speljati na hitro. Verjetno je ta zalogaj za večino volivcev Severne lige prehud in na manifestacijo, ki je dišala po izdajstvu domovine, niso šli. To pa nikakor ne pomeni, da je Severna liga propadla, temveč, da bo morala iskati soglasje z novimi argumenti, ki so bolj tesno povezani z vsakdanjim življenjem.
-----------STRAN	2
NOVI
2
ČETRTEK . SEPTEMBRA 199<>
BOSNA IN HERCEGOVINA
VOLITVE V NOVEM REDU
SASA RUDOLF
Čeprav si na podlagi delnih rezultatov še ni iimk- ustvariti prave in dokončne slike političnega položaja, ki st) j>a nakazale sobotne volitve v BiH, pa je nekaj ugotovitev že na dlani. Najpomembnejše je vsekakor dejstvo, da ni bilo omembe vrednih incidentov. Kljub temu da so volitve potekale v dokaj naelektrenem ozračju, je bilo pritožb o neregularnosti glasovanja relativno malo. Med temi izstopa priziv muslimanske vladne stranke SI)A, ki zahteva razveljavitev volilnih rezultatov v Republiki srbski. Pritožba je povsem razumljiva, saj je kandidatu SDA Izetbegoviču dokaj glasov odščipnil bivši bosanski ministrski predsednik Silajdžič. Po vsej verjetnosti bo Izetbegovič prejel manjši odstotek kot srbski kandidat Krajišnik, ki bo torej - če bodo delni rezultati potrjeni - postal pred-
sednik tristranskega predsedstva, čeprav je muslimanskega prebivalstva v Hill skoraj za 15 odstotkov več. Res pa je tudi, da je ta funkcija zgolj prestižnega značaja, saj predsedstvo odloča soglasno. Tudi vladna hrvaška stranka HDZ ne more hiti zadovoljna z rezultatom. Pričakovali so, da bo v Hercegovini premočno zmagala, toda Združena lista za BiH, to je koalicija petih opozicijskih strank, se je presenetljivo uveljavila, čeprav je HDZ ohranila večino. V zadnjih letih vojne se je Hercegovina spremenila v neke vrste ogromni "duty free", saj se je preko njenega ozemlja stekala večina mednarodne pomoči. Toda visoko donosno preprodajanje st) si razdelili izključno možje iz HDZ, kar je seveda vzbudilo zavist in upravičeno jezo med prebivalstvom.
S 1. STRANI
SAMO MILNI MEHURČEK?
Da je utemeljen dvom v resnicoljubnost rimskih obljub glede krajevnih avtonomij je lepo razvidno, kako je ministrstvo za šolstvo ravnalo s slovensko šolo in uveljavilo svoje poglede ne meneč se za poseben položaj manjšine in njene specifične potrebe za preživetje.
Bossi je torej uspel že zato, ker so zmerne sile in strokovni pravni krogi priznali, da govoriti o federalizmu in secesiji še ni atentat na državo, ker je prisilil vse politične sile, da pristajajo na federalizem (da si ga vsak zamišlja po svoje, je druga zadeva) in ker je prisilil notranjega ministra Napolitana -bivšega komunista - da se je pohvalno izrazil o milanskem zborovanju Nacionalnega zavezništva, na katerem seje Fini postavil na čelo vseh patriotskih si' i nasprotujejo secesiji.
SPORAZUM O VARSTVU CERKVENIH KULTURNIH SPOMENIKOV
DAMJAN HLEDE
Dvanajst let po podpisu Konkordata sta v petek, 13. t.m., Cerkev in italijanskadr-žava sklenila poseben sporazum o sodelovanju pri varstvu in ohranjevanju cerkvenih kulturnih spomenikov. Teh dvanajst let ni šlo mimo brez škode, saj ocenjujejo, da je bilo v tem času ukradenih petintrideset tisoč cerkvenih predmetov. Da ne štejemo cerkev, samostanov, svetišč, ki so v tem času utrpeli velike škode ali se celo zrušili (letošnji primer cerkve v Notu je kar se da zgovoren) zaradi malomarnega vzdrževanja.
Listina, ki stajo podpisala podpredsednik italijanske vlade Veltroni in predsednik italijanske škofovske konference kard. Ruini, določa najprej organe, ki bodo odgovorni za to sodelovanje: na centralnem nivoju ministrstvo in Cei, na krajevnem pa posamezna nadzorstva kulturnih spomenikov (soprin-
tendenza) in škofje. Najvišja odgovornost za varstvo cerkvenih kulturnih spomenikov je po sporazumu poverjena ministrstvu, ki jo izvaja preko pokrajinskih nadzorstev. Ti organi bodo sklicevali cerkvene organe na redne sestanke, na katerih bodo skupaj izdelali letne in večletne programe za posege na cerkvene spomenike. Prošnje za obnove cerkvenih objektov, namenjene pokrajinskemu nadzorniku, bodo odslej predstavljali škofje.
Sporazum predstavlja le prvi korak za uspešno sodelovanje. Potrebna pa bo trajna občutljivost in pozornost s strani odgovornih organov, da bo lahko sporazum operativen, saj je dela ogromno, če pomislimo samo na dejstvo, da je danes v cerkvah, samostanih, semeniščih, cerkvenih knjižnicah in muzejih ohranjenih 75-80% italijanskih kulturnih spomenikov.
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 04 81 /533 177 FAX 0481 / 5 3 6978
ULICA DONIZETTI 3
TEL 0 40 / 3 6 5 4 7 3 FAX 040 / 775419
341 33 TRST,
GLAVNI UREDNIK: ANDREI BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA
IZDAIATEL): ZADRUGA GORIŠKA MOHORIEVA, PREDSEDNIK DR. DAMIAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 LOGOTIP, KONCEPT: KREA DESIGN AGENCY S.R.L. / GORICA TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS |E ČLAN ZDRUŽEN|A PERIODIČNEGA TISKA V ITALIII - USPI
IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIII - FISC
LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 60.000,	(jOSC)
INOZEMSTVO 90.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 110.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493	rc
CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
CENTRALIZMI VSE VEČJI PROBLEM
JANEZ POVŠE
Mogoče je postaviti trditev, da so tudi državni centralizmi dediščina povojnega obdobja, čeprav seveda v mnogo manjši meri kot ideologije. V mislih imamo državne cen-tralizme zahodne demokracije, ki so vsaj v primeru Italije pokazali, kako utegnejo biti velika ovira pri nastajanju nove Evrope. Jasno je, da so bili v času realsocializma ti isti centralizmi naravnost vzor demokratičnosti, dandanes pa številni izvedenci v njih prepoznavajo tiste značilnosti, ki se zapirajo spodbudam novega časa. Predvsem jih je mogoče prepoznati po veliki zaprtosti vase in v svoje središče. Medtem ko novi čas vse bolj zahteva ne samo široko evropsko, ampak kar planetarno obravnavanje in reševanje problemov, na ta način ugotavlja, da so državne meje vse bolj ovira kot pa pridobitev, se državni centralizmi izrazito obračajo vase, nočejo videti preko lastnega plota, kot da je na mejah konec sveta. V notranjem smislu to pomeni, da je vse preveč stvari v rokah prestolnice, ki je tolikanj močnejša, kolikor bolj zaprta je država. Za nove spodbude ni prostora ali pa se uveljavljajo tako počasi, kot da se sploh ne bi uveljavljale. Zato slej
Legini "secesionisti" med pohodom na Benetke
ko prej pride do gibanj, ki hočejo statično državno ureditev na hitro premakniti z mrtve točke, kar v tem trenutku počne Severna liga.
Za Italijo bi bilo seveda neprimerno ugodneje, da bi bile prenovitvene težnje enakomerno porazdeljene in bi se torej država v celoti odpirala potrebam nastajajoče Evrope in novega časa nasploh. To bi pomenilo večjo avtonomijo na deželni, pokrajinski ter občinski ravni. Zakaj se to ni zgodilo in zakaj je državni aparat ostal negiben, na drugi strani pa se je razbohotila Severna liga, ni težko ugotoviti: državni aparat skupno z razporeditvijo političnih strank ni imel nikakršnega namena, da bi se umaknil avtonomijam. Postalo je tudi jasno, da se bo omenjeni negibni državni aparat premaknil le, v kolikor ga bo v gibanje prisilila prav Severna liga. Naj bo tako ali drugače, Italija mora najti novo sintezo med preteklim in novim ter jo mora tudi udejanjiti. V to smerjo bo prisililo nastajanje Evrope, na moralni ravni pa tista solidarnost, ki ne more biti vklenjena zgolj v lastne državne meje. Verjetno bodo podobna odpiranja doživljale še druge države zahodne Evrope, vsaka pač na svoj način.
Manjšina se ob problematiki državnih centralizmov kaj lahko ujame v past, v kolikor gre za takšno narodnostno skupnost, ki se zaradi dediščine povojnega obdobja sploh še ni celovito vzpostavila. V tem primeru za manjšino ne velja isto kot za državni centralizem Italije, ki ga je treba presegati tako, da popustijo in se razvežejo njegove spone. Manjšina, ki je še vedno le vsota političnih subjektov in ni našla organiziranosti, ki bi enakovredno ter zavezujoče povezala vse različnosti, stoji pred na videz povsem drugo nalogo, ki pa jo ravno tako prišepetava zakonitost novega časa: mora se utemeljiti kot narodna skupnost. Zaradi tega bi mogla trditi, da je razstavljanje centralizma za državo isto kot vzpostavitev enovitosti za manjšino. V obeh primerih gre za težavne, vendar nujne procese.
IZJAVA KOMISIJE PRAVIČNOST IN MIR
ZA SPOŠTOVANJE POLITIČNIH PRAVIC IN PRAVNO DRŽAVO
Komisija Pravičnost in mir pri SŠK ocenjuje, da razvoj demokracije in še posebej vzpostavitev pravne države, ki je jasna moralna zahteva, v naši državi nikakor ne potekata zadovoljivo. Nekatera dejstva na to še posebej opozarjajo.
Poštene in svobodne volitve so temelj demokracije. Za to pa je potrebno, da volivci vedo, kdo so kandidatyi ali stranke, ki kandidirajo, in kakšni so njihovi dejanski nameni. V javnosti se je pojavil dvom v ustreznost sedanjega načina volitev. Da biga izboljšali, je bilo nekaj pobud za referendum, med katerimi ima tista, ki je dobila množično in neposredno podporo pri samih volivcih, največjo moralno težo. Toda te pobude so ovirali in njihovo uresničitev zavlačevali. S tem so bile težko kršene z ustavo in zakoni jasno zajamčene politične pravice državljanov.
Politično neodvisno sodstvo in drugi organi, ki skrbijo za pravičnost in zakonitost,
so prav tako nesporen in nepogrešljiv pogoj vsake demokratične in na pravu utemeljene politične ureditve. Ker tega ni bilo, so bili v času komunističnega totalitarizma možni zmontirani politični procesi in sodna pregajanja političnih nasprotnikov. Zal pa zadnji čas hočejo nekateri zopet po političnih in ne strokovnih merilih postavljati oz. odstavljati nosilce pravosodne oblasti in drugih nadzornih organov.
Prav tako je nesprejemljivo, da skušajo onesposobiti tisto službo, ki se je odlikovala po neizprosnem odkrivanju nepravilnosti in kriminala v postopkih lastninjenja. S tem se ruši zaupanje v pravni red in daje potuha tudi drugim oblikam nepoštenosti. Nesporno je, da so dosedanji nosilci vseh vej oblasti pre-\malo naredili za dosledno uvejavljenje poštenja in zakonitosti na področju gospodarstva. Vse to ima težke moralne posledice.
Vedno bolj tudi postaja očitno, da politične sile, ki trenutno prevladujejo in ob-
vladujejo skoraj vsa področja, čisto preprosto ne prenesejo, da bi na kakih pomembnih I vodilnih položajih bili ljudje z izrazitim drugačnim političnim prepričanjem. S tem hočejo izničiti demokratične spremembe in ponovno vzpostaviti popoln nadzor nad vsem dogajanjem v državi. Stopnjujejo se nepripravljenost in nesposobnost prenašanja ljudi drugačnega političnega prepričanja ter vedno bolj odkrita in groba politična netoleranca, kar je jasen korak k ponovni vzpostavitvi \enoumja in totalitarne ureditve. Naša država se potemtakem začenja oddaljevati od \cilja, ki smo si ga vsi skupaj zastavili takrat, ko smo se odločili za demokracijo proti totalitarizmu in za pravno državo proti samovolji totalitarnih oblastnikov. To zahteva odločen odpor vseh, ki so privrženi demokraciji in vzpostavitvi pravne države.
PROF. DR. ANTON STRES
PREDSEDNIK KOMISIJE PRAVIČNOST IN MIR PRI SLOVENSKI ŠKOFOVSKI KONFERENCI
INTERVJU / MICHL EBNER
MANJŠINE BODO POD SKUPNO STREHO BOLJ ZAŠČITENE
ERIK DOLHAR
Michl Ebner se je rodil leta 1 952 in je evropski poslanec od leta 1994, izvoljen na listi Južnotirolske ljudske stranke (SVP), prej pa je bil južnotirolski parlamentarec v Rimu, in sicer od leta 1979 dalje. Med njegovimi posebnimi političnimi zanimanji je zaščita manjšin, zato je spremljal problem Slovencev že od začetka svoje parlamentarne poti. Kar zadeva zaščito naše manjšine, nam je povedal, da se je v Rimu seznanil prej z njenimi negativnimi platmi kot s pozitivnimi. Po njegovem mnenju manjkata predvsem dobra volja in pogum, da bi prinesli v poslansko zbornico ustavni zakon o zaščiti manjšine, ki ga je SVP kot poltična stranka že podpisala na začetku vsake mandatne dobe. Na to pomanjkanje poguma pri večini načelnikov skupin v poslanski zbornici je po Ebnerjevem mnenju doslej vplivalo odločno nasprotovanje MSI-ja (neofašistov). Ti so vsakokrat, kadar se je govorilo
o	globalnem zaščitnem zakonu, ki bi bil po Ebnerjevem mnenju le minimalni standard zaščite, ne pa nekaj zelo naprednega, blokirali parlamentarno delo. Ko so zato v parlamentu želeli razpravljati o tem problemu, je ta bil odložen, odložen in spet odložen. Po posvetu smo se z dr. Ebnerjem na kratko pogovorili.
Vi sle evropski poslanec Južnotirolske ljudske stranke in predsednik delegacije Evropskega parlamenta za odnose s Slovenijo. Kakšni so trenutni odnosi med Slovenijo in Evropsko unijo?
Odnosi so se pozitivno razvili v teh zadnjih mesecih, potem ko je bil končno podpisan sporazum o pridruženem članstvu. Ta sporazum uvaja povsem drugačen odnos med EU in Slovenijo. Sedaj
V ponedeljek, 9. septembra, je bil v Peterlinovi dvorani v Trstu posvet Slovenske skupnosti in Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček na temo Slovenija v Evropski zvezi -nove možnosti sožitja in sodelovanja na krajevni in na mednarodni ravni. Med najuglednejšimi predavatelji je bil južnotirolski evropski poslanec, dr. Michl Ebner.
lahko Slovenija, kot tudi druge države, npr. Poljska, Madžarska in Baltske države, sodeluje pri procesu širitve EU ne kot komplementarna država, temveč kot polnopravni subjekt, in sicer celo iz privilegirane izhodiščne točke. Slovenija je privilegirana zato, ker je poleg Malte med tistimi trinajstimi državami, ki so zainteresirane za vstop v EU, prav tista, ki izpolnjuje največ pogojev.
Ali lahko vsaj približno predvidevamo, kdaj bo Republika Slovenija postala članica Evropske unije? Tovrstne napovedi so izredno težavne. Treba je upoštevati, da se je medvladna konferenca začela z vrhunskim zasedanjem v Turinu spomladi letos. Predvideno je bilo obdobje pogajanj, ki bo trajalo od 15 do 18 mesecev, zato lahko govorimo že o drugi polovici prihodnjega leta, to je 1997. Po medvladni konferenci se začenja obdobje šestih mesecev, ob sklepu katerega stečejo pogajanja s prizadetimi državami. To pomeni, da lahko gotovo govorimo o I. 1998. Medtem pa ne smemo izgubljati časa, saj se posamezne države lahko medtem pripravljajo za novo situacijo. Kar se Slovenije tiče, se je faza gospodarske resanacije začela, tako kot tudi proces zakonodajnih reform, ki je med drugim prišel že do dobre točke. Menim, da bo po novembrskih volitvah tudi politična slika jasnejša in bo še zlasti pomembno, da se v Ljubljani reši problem lastninjenja.
Ta je torej trenutno največja ovira?
Nedvomno je prav to najbolj problematično vprašanje, ki je razdeljeno na tri sklope. Prvi zadeva splošno vrnitev imovin, predvsem velikim in srednje velikim industrijskim družbam. V drugi sklop spada tako imenovani moratorij, s katerim so blokirali pozitivno začeto fazo. Ozadja vsega tega ne moremo razumeti. Nazadnje je še sklop, ki zadeva predvsem dvostranske odnose med Slovenijo in Italijo.
Kakšno bodočnost pa imajo manjšine pod skupno evropsko streho?
Če upoštevamo trenutno stanje, menim, da se to lahko le izboljša.
Manjšine pod večjo skupno streho bodo nedvomno bolje zaščitene. Obstajajo določeni zadržki velikih držav, kot je npr. Francija. Če je prisotnih več manjšin, si lahko pomagajo med seboj, če se bo EU razširila, bomo lahko čim lažje premoščali notranje meje. Gospodarske meje ne obstajajo več, zato ne bi smele obstajati več niti meje s policijo. Tako bi se morale zmanjšati tudi kulturne meje. Na ta način imajo manjšine večje možnosti pretoka s svojimi matičnimi državami in tako se tudi precej zmanjša problem razkropljenosti manjšine po raznih državah.
Slovensko manjšino v Italiji vedno bolj zanima, kaj se bo spremenilo, ko bo Slovenija postala članica Evropske unije. Do katerih sprememb je prišlo pri Vas, na Južnem Tirolskem, ko je Avstrija vstopila v Evropsko unijo?
Ko sta državi vključeni v isti organizem, kot je EU, se medsebojni odnosi spremenijo: ne samo, da so stiki veliko bolj pogosti, temveč obstajajo tudi druge prednosti, ki so za manjšine izredno pozitivne. Sami nismo le simbolično odstranili drogov na meji, temveč smo tudi dognali, da je v uradih javne in državne administracije drugačno ozračje. To je za manjšino velika prednost, saj pride do srečanj, do izmenjave idej, do medsebojnega razumevanja. Ta je po mojem mnenju bodoča pot.
Večkrat primerjamo slovensko in nemško manjšino v Italiji. Je, po Vašem mnenju, taka primerjava
sploh mogoča, in če je, kaj imata skupnega in kaj
različnega?
Stanje neke manjšine se lahko vedno primerja, ker gre za manjšino tu in tam. Naša velika prednost je v tem, da živimo strnjeno. Poleg tega smo našli politično silo, ki združuje celotno manjšino. Zato smo postali enakovreden sogovornik italijanske vlade. Mislim, da sta prav ta dva dejavnika poglavitnega pomena za uspeh politike neke manjšine. Če tega ni, kot pri vas, je treba poiskati skupno streho, da se lahko tako še dalje poudarjajo zahteve, ki morajo biti prisotne pri vseh političnih skupinah ali na teritoriju.
Vaša družina je solastnica dnevnika Dolomiten. Kakšna bi, po Vašem mnenju, morala biti linija manjšinskega časopisa? Poglavitna točka našega časopisa je varovanje enotnosti avstrijskih manjšin nemškega in ladinskega jezika. To je naš glavni princip, se pravi, da je ta osnovni pojem pred vsemi ostalimi.
Nazadnje bi Vas prosili še za končni pozdrav našim bralcem in slovenskim državljanom, ki vstopajo v Evropsko unijo...
Upam, da se bo ta postopek čimprej pozitivno zaključil. V ta namen delam kot predsednik delegacije Evropskega parlamenta za Slovenijo in upam, da bom lahko dal svoj doprinos. To sem že skušal narediti med sedanjo težko fazo pogajanj, da bi končno prišli do podpisa sporazuma. Sedaj je v teku delikatna faza ratifikacij tega sporazuma, nakar se moramo pripraviti na pogajanja za pravi vstop Slovenije v EU. Upam in mislim, da bo ta vstop imel pozitivne posledice tako za slovensko manjšino v Italiji kot za druge manjšine, ki so v podobnem položaju. Prej ko bo Slovenija vstopila v EU, laže bo manjšina dobila standardno zaščito na državni ravni.
ČETRTEK
19. SEPTEMBRA
1996
POSLANICA BAZOVIŠKIH JUNAKOV
V	celoti objavljamo prodorni
govor profesorice Diomire Fabjan Bajc pred množico ob spomeniku na bazovski gmajni, 8. septembra. Govornica obnavlja spomin na junake Valenčiča, Marušiča, Miloša in Bidovca ter z njihovim zgledom opominja sodobnike pred lažmi.
Dragi prijatelji,
ko stojimo na zemlji, prepojeni s krvjo štirih pogumnih in narodno zavednih mladeničev, ustreljenih tu pred šestinšestdesetimi leti - bili so prvi borci v Evropi za osvoboditev izpod fašizma - se zavedamo, da ni vseeno, kaj bomo povedali. Ni vseeno, kaj kdorkoli od nas reče in misli, kaj kdorkoli napiše, kajti vse zlo in vse dobro se spočne prav v nas, v naših dušah, v naših srcih, v naših besedah, od koder se širi in udejanja. Marsikdaj se vse začenja z drobno lažjo, končuje Pa z uboji. Tako je bilo takrat, tako je danes.
Kakšne naj bodo torej naše besede? Biti norajo pravične in predvsem iskrene: v njih
DIOMIRA FABJAN BAJC
naj se zrcali resnica o nas in o drugih. Naj ne bo v njih sprenevedanja in laži, besede naj ne bodo sredstvo za zavajanje in za zakrivanje dejstev, naše besede naj zrcalijo iskrene misli in iskrene želje, skušajo naj prikazati stvari take, kot so in kot so bile.
Velika laž se je začela širiti in šopiriti v dvajsetih letih, prekrila je naša imena in naše priimke, naše vasi in naše grobove, naše hribe in naše reke, nismo smeli biti več Slovenci, postali smo allogeni in alloglotti, kot da nismo tu na svoji zemlji že vsaj poldrugo tisočletje, kot da smo barbarski pritepenci.
Prvi tržaški proces je temeljil na devetindevetdesetih obtožbah, med katerimi je bilo naštetih sedemnajst umorov, v resnici pa je šlo samo za enega, in še ta ni bil nameren, šlo je za nesrečo ob času razstrelitve peklenskega stroja v tiskarni časopisa II Po-polo di Trieste.
Vekoslav Španger, obsojen na prvem tržaškem procesu na trideset let zapora, je leta 1965 izdal v samozaložbi knjigo Bazoviški spomenik, v kateri trdi: "Obtoženi smo bili ne samo vseh zločinov, ki so bili izvršeni na Primorskem in v Istri za časa obstoja tajne organizacije Borbe, temveč tudi takih, za katere nismo nikdar čuli, da bi se sploh zgodili, zraven tudi takih, ki so bili izvršeni, še preden je obstajala tajna organizacija Borba (...) ali pa (...) tedaj, ko smo bili že za zapahi."
Tako Vekoslav Španger.
Že pred obsodbo, izrečeno 5. septembra pozno zvečer, je 2. septembra beograjska Pravda objavila imena štirih, ki so bili obsojeni in usmrčeni šele štiri dni kasneje. Že vnaprej, že prvi dan procesa je bilo torej znano, kdo bo obsojen in kako. Obtoženci niso bili med sodno obravnavo niti zaslišani, šlo je torej za montiran proces. Ob več kot petdesetih časnikarjih, povečini fašistih, so bili na procesu prisotni: francoski, angleški, bra-
zilski, haitski in še nekateri drugi konzuli. Kaj so naredile njihove države, da bi preprečile krvoprelitje nedolžnih ? Kaj je naredila Jugoslavija? Pač: v Ljubljani je bila prepovedana študentska manifestacija.
Nas njihovo zadržanje ne spominja na 'bližnjo preteklost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni? Kdaj bo človeško življenje za našo toliko opevano evropsko kulturo končno pomembnejše od takoimenovane politike, ki ne zastopa nič drugega kot materialne koristi? Kdaj bo človek končno dosegel človeškost?
Sedemnajst slovenskih mož in mladeničev
I	je bilo takrat natrpanih v železni kletki v sodni dvorani na tržaškem sodišču. Moralo bi jih biti osemnajst, a eden je sredi junija v Rimu 'dokončno obupal. Naši ljudje so takrat umirali osamljeni, zapuščeni od vseh, v strahotnem občutku nemoči, a vendar vehi kanska večina pogumno, z vero v bodočnost. Kaj jim je dajalo to moč, to upanje? Gotovo zavest, da imajo prav, da so na pravi Istrani, da so narodnost, jezik, dom, domovina najsvetejše vrednote, predvsem pa sta jim bila v pomoč ponos in zvestoba samim \sebi!
--------------DALJE
4
ČETRTEK 19. SEPTEMBRA 1996
NOVI GLAS / ST. 35 1996
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
O PRILJUBLJENIH TEDNIH DUHOVNOSTI
ŽLAHTNOST KRŠČANSKE KULTURE
LETOVANJE “LUCKARJEV" V PORTOROŽU
MARIJA PRIMC
Ob 25-letnici delovanja ekumenskega gibanja Vera in luč
G. Vinko Kobal, župnik v Godoviču, je mnogim mladim poznan kot voditelj tednov duhovnosti v Stržišču pod Črno prstjo in v drugih krajih Slovenije. Številni mladi se želijo srečati s Kristusom in med seboj na teh tednih, zato sem vprašala g. Vinka o njegovih izkušnjah dela z mladimi.
G. Vinko, kdaj ste začutili potrebo po delu z mladimi? Je bi! morda kakšen konkreten dogodek ki vas je spodbudil', da ste začeli s tem delom?
To se je zgodilo na začetku mojega duhovniškega delovanja, po približno trinajstih letih, ko sem bil župnik v Ročinju. Po birmi smo se z duhovniki pogovarjali, da na Primorskem ni krščanskih laikov. Najprej so številni izobraženci postali begunci pod italijansko okupacijo, nato je še komunistični režim ljudi poslal v izseljenstvo. Na škofovo vprašanje, kaj storiti, sem odgovoril: "Vzgojiti jih moramo." Ta odgovor je postal izziv in obljuba.
Kako ste to obljubo začeli izvrševati? Ministranti in pevci otroškega zbora iz moje župnije so rastli in tudi jaz sem moral narediti nove korake. Moral sem jim slediti, omogočati kaj novega. Ti fantje in dekleta so srečevali prijatelje izven župnije in jih vabili na naša srečanja.
Tako seje začelo razvijati gibanje Pot. Kaj vasje pripeljalo do spoznanja o nujnosti takšnega gibanja?
Iz prvih izkušenj sem ugotovil, da mora vzgoja laikov onkraj okvirov strukture Cerkve, da mora oblikovati celostnega človeka-osebo. Zaradi tega se je pokazala nujnost napraviti tematski ciklus, ki bi omogočil tako sistematično vzgojo v najpomembnejših letih, to je od 15. do 20. leta.
Kakšen pa je tematski ciklus?
Iz teh potreb so se ponujale neke vrednote h katerim bi bilo treba mlade privesti in jih zanje vzgajati. Tako je nastal štiriletni ciklus: Srečanje, Znamenje, Daritev, Zaveza. Prva vrednota, ki jo je bilo potrebno predlagati mladim, je bilo srečanje, in sicer neposredni dogodek srečanja med nami, učenje poglobljenega gledanja, čudenja, veselja ob [srečanju in realističnega opazovanja. Vedno sem ob besedi srečanje imel v mislih in v | izražanju temeljno srečanje | Boga s človekom v učlovečenju. Tako smo lahko povezali božje dogajanje in se polagoma učili, da je naše vsakdanje življenje povezano z božjim dogajanjem. Vrednota, ki smo jo obravnavali naslednje leto, je bila nov način gledanja na tuzemsko stvarnost. Slednja naj bi postala za nas le znamenje, ki nam kaže še naprej od sebe v še globljo, dragocenejšo stvarnost, po kateri Ičloveško bitje hrepeni. Iz teh
dveh vrednot ni bilo težko priti do pojma daritve. Daritev je namreč drža, s katero človek spoznano Resnico daruje drugim in je ne zadrži egoistično zase. V zadnjem letu j je prišla na vrsto zaveza, ker je vse bogastvo, ki soga mladi zaslutili in deloma osvojili, potrebovalo trdne zvestobe. Ta pa se ne začenja pri človeku, ampak nam je ponujena kot zaveza-zavezništvo od Boga.
Toda kako naj mladi to zavezo ohranjajo v vsakdanjem življenju?
Spoznane in doživete vrednote srečanja, znamenja, daritve in zaveze je mogoče ohranjati in živeti v nadaljnjem prijateljskem združevanju, v oblikovanju konkretnih skupnosti, ki imajo dvojni temelj: vero v Jezusa Kristusa-prijatelja in človeško koprne-nje po ljubezni.
Kako pa preiti iz skupine v skupnost, nato
MARJETA STRES
v občestvo in Cerkev? Prehod iz skupine v skup-| nost postaja nujna potreba in zahteva človeške osebe, ki jo lahko bogati le to, kar ima zagotovilo trajnosti. Srečanje v skupini pusti priokus razočaranja, če ni možno tega trajno živeti in v njem rasti.
To je omenil tudi sv. oče, ki nas je letos obiskal. Kako ste doživljali prijavo in sam obisk sv. očeta?
Že pri napovedi obiska sem se veselil neke oblike potrditve tega dela, saj sem ga ob branju njegovih okrožnic in govorov vedno naletel na številne vzpodbude in usmeritve. Zato je bilo srečanje v Postojni zame in za vse moje prijatelje podobno sončnim žarkom, ki so nas obsevali tisti dan.
Kakšno vlogo pa naj bi imela poglobljena verska vzgoja v slovenskem narodu?
To delo z mladimi naj bi oblikovalo polne človeške osebnosti za naslednja desetletja. Iz njih se bodo oblikovale skupnosti oz. resnične tovarišije novih ljudi, ki bodo ponovno v naš narod vnesli žlahtno krščansko kulturo. To tudi izhaja iz našega cilja novi človek-novo občestvo-nova kultura.
In za konec, česa iz srca želite mladim'!1 Vsem, ki so mladi ali se čutijo mlade, želim, da bi zaslutili vso skrivnostno stvarnost, v katero je zajeto človeško bitje. Naj se nikdar ne prenehajo odpirati tej stvarnosti, jo raziskovati in se ji čuditi.
Najlepša hvala za vaše misli in obilo božjega blagoslova pri vašem delu.
Pred dvema tednoma se je iztekel teden ekumenskega gibanja Vera in luč v Portorožu, kjer je letovalo 51 ljudi (6 družin, 4 odrasle "lučke" brez staršev, pet sorojencev, dva duhovnika, dve kuharici, 14 drugačnih otrok-lučk in 18 mladih prijateljev tega gibanja) iz 11 različnih skupin po Sloveniji. Gibanje Vera in luč namreč vsako leto organizira nekaj letovanj oz. duhovnih tednov. Letovanje v Portorožu je letos tretje (prvo je bilo v Dominikovem domu na Pohorju, drugo pa v vasi Soča v Trenti). To je tretji od letošnjih tednov, ki jih zajema program ekumenskega Gibanja Vera in luč. Poudarek tega portoroškega letovanja je na duhovni vsebini in na 25-letnici delovanja Gibanja. Za vsebino tega letovanja so vzeli priliko o semenu in gorčičnem zrnu, ki zraste v veliko drevo. Prilika je prispodoba tega gibanja, ki je iz drobnih začetkov zraslo v veliko drevo, razširjeno po celem svetu. Vsako leto je eno od srečanj v Portorožu, kamor tudi vedno povabijo koprskega škofa Metoda Piriha, ki je sprva prihajal v Portorož birmovat te drugačne otroke. Zdaj, ko se odnosi duhovnikov do teh otrok po slovenskih župnijah spreminjajo in lahko ti otroci prejmejo zakrament birme velikokrat v svojih župnijah, včasih pa v okviru skupine Vera in luč, škof Pirih nima več bir-movanja za te otroke-lučke, vendar vedno rad prihaja na povabilo na ta srečanja. Tudi letos je v portoroški cerkvi ob somaševanju nekaj duhovnikov daroval mašo, ki so jo na posebno prijeten način oblikovali ti drugačni. Nazorno so prikazali priliko o sejalcu. Skof je v svojem mašnem na-
govoru lepo poudaril, da Jezus ne seje samo v dobro zemljo, ampak tudi med trnje. Med drugim je še dejal, da se nimamo česa bati za te otroke in njihovo prihodnost, saj so na poseben način bolj božji. Veliko bolj smo lahko zaskrbljeni za tiste, ki hodijo svoja pota (zasvojenci...), ki se za Kristusa in božjo besedo ne zmenijo: "Ti naši otroci pa so tega obvarovani".
Po maši je bilo na dvorišču pred cerkvijo veseli del dneva, ki so ga ti letoviščarji pripravili v okviru programa portoroškega letovanja, kjer so peli, igrali na inštrumente, plesali in v te igre vključili škofa Piriha, portoroškega župnika Prelca, pa druge duhovnike, ki so s škofom somaše-vali.
Pri ekumenskem gibanju Vera in luč, ki je nastalo pred 25 leti z romanjem v Lurd, je razširjeno po vsem svetu (v približno 135 deželah) in zajema katoličane, protestante, grške pravoslavne in muslimane, imajo razdeljena srečanja na štiri čase: prvi čas je čas srečanja, izmenjave, darovanja (pogovori med starši na določeno temo, ki jo pripravi koordinator skupine ali duhovnik ali pa kdo od staršev). V tem času se pogovarjajo "lučke" - to so otroci in odrasli z motnjami v duševnem razvoju. V teh pogovorih je več praktičnega dela, igre, plesa, pesmi. Drugi čas oz. srečanje je maša ali pa bogoslužje božje besede. Tretji čas je čas praznovanja - to je po maši, ko praznujejo rojstne dneve z agape in igrice s plesi. Četrti čas je čas med srečanji (vsaka skupina se sreča enkrat mesečno) - čas obiskov, utrjevanja vezi, prijateljstva.
ČLOVEK -BITJE VERE (3)
ZVONE ŠTRUBELJ |
V	človeku je neka osnovna, temeljna vera, ki je .še pred vsako religiozno opredelitvijo. Rečemo ji lahko kar temeljno zaupanje ali pra-zaupanje. Z drugimi besedami: to je spontana pritrditev življenju. S to osnovno držo človek reče življenju "da!", priznava v sebi, v vsaki stvari in v svetu kot celoti smisel in pozitivno vrednost. Ta določenost za pozitivno je v koreninah človeškega bitja. Ne gre za zaupanje temu ali onemu posamezniku niti za splošno zaupanje temu ali drugemu miselnemu, moralnemu ali socialnemu sistemu. Gre za najbolj univerzalno in temeljno zaupanje, tisto, ki je kol temelj vseh drugih zaupanj. Govorimo o zaupanju bitju kot takemu.
Zavzeli odnos do takega temeljnega zaupanja pa vodi v osnovno ali temeljno življenjsko izbiro, k primarni odločitvi. Ta odločitev bo dejavna v vseh konkretnih odločitvah. V odnosu do nje so vse konkretne odločitve sekundarne. Ta osnovna življenjska izbira je lahko
pritrdilna ali odklonilna, glede na človekovo podzavestno in včasih tudi zavestno izbiro. Ta tako pomembna, recimo kar primarna človekova odločitev odgovarja na osnovna življenjska vprašanja: ima življenje smisel?Je vredno živeti? Ali ima moja osebna prihodnost kak cilj? Ali prihodnost človeštva kam vodi? Ima razvoj sveta in kozmosa kak cilj?
O	teh vprašanjih ne odločam samo s svojim razumom, ampak z vsem svojim bitjem. Eksistenčna vprašanja o smislu, resnici in vrednotah zajamejo človeka v celoti. Odgovori niso na ravni evidence, jasne razumske razčlembe. So na najbolj osebni ravni mojega bitja, ki je v tem v celoti določen ali pozitivno ali negativno. Vsa moja dejanja bodo konkretni izrazi te osnovne izbire, saj je identična z zavestjo, ki jo imam o samem sebi. Je tudi identična z mojo eksistenco. Preko nje določam, kako biti človek. Pivi, ki je izrecno dal filozofsko težo kategoriji "izbire", primarne odločitve, je bil danski krščanski filozof S. Kierkegaard. V slovenščini lahko bolj kot o odločitvi ali izbiri, govorimo
o	temeljni "določitvi". Kot rečeno, z njo določim, definiram svojo lastno eksistenco, kako sem in kako še mislim "biti človek".
S temi ugotovitvami želim usmeriti bralca k razmišljanju o sebi in seveda, če se mu zdi vredno miselno in duhovno potovati z mano, k njegovemu odnosu do Boga kot temelja vseh bivajočih stvari in kol pozitivnega privlačnega pola človekovega srca. To, da utemeljujem trditev, da je človek bitje vere, se pravi, spontano (po svojem bitju samem) določen za pozitivno, lepo in vredno in zato bitje zaupanja, ne izključuje vseh tistih dvomov, ki se človeku prikradejo na obronkih niča, in končno, ne izključuje tudi vseh tistih bralcev, ki se ne strinjajo z mano, ker problematičnost resničnosti doživljajo drugače, morda z negativnimi predznaki. Nihilističen odgovor na vprašanje o resničnosti in vrednosti človeškega življenja in bivanja sploh ostaja in se ga ne da zanikati. Ostaja in obstaja kol možnost. V nadaljevanju razmišljanj ga bom opredelil kot nedeljski sprehod, ki pa se zaključi v nedeljo zvečer, pred ponedeljkom, ko se začne vsakodnevno življenje z vsemi skrbmi in odgovornostmi. Takrat se zgodi vsakemu, da enostavno in spontano spet preide na pozitivni pol bilja in bivanja.
VSESLOVENSKO SREČANJE MLADIH V STIČNI
MAR)ETA STRES
V soboto, 21. septembra 1996, bo v Stični na Dolenjskem že 10. tradicionalno srečanje verne mladine.
V	pogovoru z g. Milanom Knepom, predsednikom Medškofijskega odbora za mladino, sem želela izvedeti več o tem srečanju.
G. Knep, kdaj seje porodila ideja o prirejanju vseslovenskega srečanja mladih v Slični?
Vseslovensko srečanje mladine v Stični bo letos že deseto po vrsti. Prvo srečanje je bilo leta 1981, ko je na povabilo takratnega odbora za študente in voditelja dr. Rudija Koncilija obiskal Slovenijo brat Roger iz Taizeja. Prišlo je več kot 5000 mladih. Naslednje leto je bilo t.i. Frančiškovo leto, ko smo se spominjali 800-letnice njegovega rojstva. Stiska cistercijanska opatija je spet gostila nekaj tisoč mladih. lako so srečanja postala tradicionalna.
Kakšna pa so bila dosedanja srečanja? Do I. 1990 je bil prvi del posvečen molitvi in petju duhovnih pesmi v baziliki, ki je tretja najdaljša cerkev v Sloveniji. V drugem delu so se mladi na velikem samostanskem dvorišču razdelili v skupine in se pogovarjali o določeni temi, ob koncu pa je sledila sv. maša. Omenjenega leta pa smo pogovor po sku-
pinah nadomestili s pričevanji znanih osebnosti in nastopom priljubljenih glasbenih skupin. Tako je Stična gostila vrhunske športnike, glasbenike, kulturnike in izjemne pričevalce vere iz vrst duhovnih gibanj, misijonarjev, duhovnikov, redovnic... Lani je bil med nami Daniel Ange, apostol mladih v Franciji. Za zaključek srečanja pa je tudi sedaj sv. maša, ki je za vse izredno doživetje. Videti je, da seje nova zasnova pri mladih prijela, saj jih pride vsako leto več. Zadnja leta se število udeležencev giblje med 7000 in 8000.
Kakšno pa bo letošnje srečanje glede na manifestacijo vere številnih mladih na srečanju s sv. očetom v Postojni'?
Maja letos nas je obiskal sv. oče. Vsi imamo še živo pred očmi ta nepozabni dogodek, ko se je na postojnsko letališče za papežev rojstni dan zgrnilo več kot 50.000 mladih. Tolikšne množice ni nihče pričakoval. Prireditveni
prostor je bil premajhen. Postojna '96 je bila veličastna in hkrati zelo osebna. To, kar se bo letos dogajalo v Stični, želi izzveneti kot nadaljevanje hoje po poti, ki nam jo v novo tisočletje kaže papež. Geslo Stične '96 je: “Gospod, h komu pojdemo ? Besede večnega življenja imaš" (J n 6, 6-8). To je hkrati tudi naslov poslanice, ki jo je za 11. svetovni dan mladih pripravil papež Janez Pavel II. Letošnji svetovni dan mladih obhajajo mladi vsega sveta v svojih škofijah in v svojih deželah. Letos torej ni mednarodnega srečanja. L. 1955 je papež obhajal svetovni dan mladih v Manili na Filipinih, z evropsko mladino pa še v Loretu. Leto, ki je pred nami, bo pri nas potekalo pod geslom Od Postojne do Pariza. V Parizu bomo namreč avgusta 1997 obhajali 12. svetovni dan mladih, ki se ga bomo množično udeležili tudi mladi iz Slovenije.
Prosim Vas za kratko predstavitev gostov in program Stične '96.
Stična '96 bo na novem prireditvenem prostoru in na
novem, bistveno povečanem odru. Tu je še ena tehnična novost, na voljo bodo sedeži. Nadvse pa bo seveda zanimiv program. Na začetku bo molitev, ki jo bodo vodili bogoslovci, nato bo spregovorila Slovenka leta dr. Metka Klevišar, za njo se bodo z glasbo, koreografijo in besedo predstavili skavti, Mladi za zedinjen svet, Gibanje Pot in Združenje katoliških študentov. Po pričevanjih dveh bogoslovcev nas bo nagovoril med mladino izredno priljubljeni p. dr. Marko Ivan Rupnik iz Rima. Dopoldanski del bosta zaključila nastop in pogovor z glasbeno skupino Gloria. Del daljšega odmora bodo lahko najbolj zavzeti izkoristili za pogovor s p. Rupnikom. Po vsem tem bo sv. maša. Toda ne bomo se še razšli, saj bo popoldne popestril še pevec Adi Smolar.
Za konec pa, kaj želite povedati mladim, ki se odločajo.ali bi šli na to srečanje?
Za srečanje v Stični ne delamo reklame. Kdor jo je enkrat doživel, pripoveduje drugim, zato je vsako leto več udeležencev. Čeprav je zadnja leta nekajkrat lilo "kot iz škafa", to mladih ni zaustavilo. Ne dvomim, da se nas bo letos zbralo rekordno število. Prisrčno vabljeni!
SAO PAULO V BRAZILIJI
IZ ARZENALA, KJER KUJEJO UPANJE (3.)
DANIJEL DEVETAK
O	absolutni in slepi revščini velikega dela prebivalstva brazilskega mesta Sao Paula bi lahko pisali debele knjige. Vedeti za stvari, ki se lam dogajajo, je eno; povsem drugače je jih videti, živeti pa še nekaj tretjega.
CASA VIDA
Z dvema prijateljema sem obiskal lepo urejeno hišo, poimenovano Časa vida. Dvajset živahnih otrok nas je takoj privleklo v svoje igre. Triletni deček me je povlekel za hlače, nagovoril "Tiu!" (stric) in mi kazal odvezan čeveljček. Ko so drugi videli, da sem mu privezal vezalke, so si odvezovali vezalke in prihajali, da bi jim jih zavezovali; prihajali so, da bi
kdo svojo pozornost vsaj za trenutek "zavezal" na njihov negotovi in ranjeni svet... Otroci v tej izjemno čisti hiši, ki jo vzdržuje Semig iz Turina, imajo AIDS.
FEBEM
Obiskali smo tudi ustanovo Febem, ki v ogromni palači na čudovitem griču sredi zelene bogate četrti v središču mesta skrbi za 400 otrok (starih do 7 let). Njihovi starši so zaporniki, prostitutke ali zasvojeni z mamili. Grozljivo je bilo videti, kako deluje ta državni (!) inštitut: zaposlenih je bilo 480 funkcionarjev (torej več kot o-trok), ki so s kavico ali cigareto v roki buljili v papirje v svojih uradih. Otroke smo videli, ko so se v učilnicah zbujali po popoldanskem
počitku; bilo jih je dosti, in vendar so bili videti zelo sami... Bolj kot hrane ali strehe nad sabo so bili prestrašeno žejni koga, ki bi jih pobožal, prijel v naročje, se z njimi poigral. Vsega tega niso imeli, kot niti ne nobene igrače. Nad sto je bilo dojenčkov ali otrok pod 2. letom starosti, ki so z malih blazin ob robovih hodnika, kamor so jih "parkirali", z velikimi očmi lovili pozornost mimoidočih. Ko se je kdo ustavil ob njih, je bil praznik!
V	tem trenutku zastopniki države iščejo način, kako bi se znebili vseh teh 400 o-trok, kajti ozemlje ustanove bi zaradi svoje posrečene lokacije utegnilo zanimati marsikaterega bogatega zasebnika. Brazilska država - žal -še enkrat razodeva, da verjetno nima posebnega čuta za to, v kaj je treba investirati...
----------DALJE
BESEDA ŽIVLJENJA
25. NAVADNA NEDELJA
"POHUJŠLJIVA" BOŽJA PRAVIČNOST
Mislim, da med nami ni nikogar, ki bi bil pripravljen delali za takega gospodarja, ki daje enako plačo za eno uro dela kot za cel dan garanja. Po naši pameti so imeli čisto prav tisti, ki so pri obračuna zvečer protestirali: "Kje je tu pravica? Enako plačuješ tiste, ki so prišli delat pod noč, kot nas, ki smo prenašali težo dneva in vročine!" Pravim: po naši pameti. Jezus je s tole zgodbo imel namen povedati nekaj zelo pomembnega za naše življenje. Resnica, ki smo jo slišali že v prvem berilu iz ust preroka, izhaja: "Moje misli niso vaše misli in moja pota niso vaša pota, govori Gospod. "Jezus je hotel poudariti, daje božja pravičnost drugačna od človeške. Naša pravičnost nosi pečat naše omejenosti, ker nujno sodimo le po tem, kar vidimo, božja pa se ravna po namenih srca, po ljubezni, ki jo vsakdo od nas premore.
Krivice Bog ne dela prav nikomur. Vsakemu od nas 5
daje dovolj možnosti, da bi bil srečen tu in potem vso ..............
večnost, v kateri se bo nadaljevalo naše življenje, f|TsJp^EMBRA
kakršnega smo sejali na tem svetu. Vsaka nevoščljivost i >><»,
je čisto odveč. Gospodar v današnjem evangeliju
"protestnika" sprašuje: "Ali je tvoje oko hudobno, ker
sem jaz dober?" Slovenski pregovor ve povedati, da je
na tem svetu nevoščljivosti toliko, da ne bi bilo treba
drv, če bi gorela, in ne bi ugasnila do konca sveta.
L judje smo čudna bit ja: če se komu dobro godi, se brž zaleže v naše srce črv nevoščljivosti in privoščimo mu, če mu ne gre vse po sreči. Nevoščljivost, privoščljivost razodevata strašno pomanjkanje ljubezni do bližnjega, ki je prva in temeljna zapoved Jezusovega učenca, kar želimo biti mi vsi.
Vrnimo se k evangeljski zgodbi. Gospodar je šel najemat delavce ob različnih urah dneva. Gospodar v tej zgodbi je seveda sam nebeški Oče, delavci-najemniki pa smo ljudje. Dan seje pri Judih začenjal zjutraj ob šestih. Torej so pivi šli na delo že ob tej uri. Tudi nas je Bog poklical že "zjutraj" v naši otroški dobi, saj smo vero prejeli v zibelki, kot dediščino svojih staršev. To je nedvomno velika milost, ki pa izgubi vsako veljavo, če z njo ne sodelujemo. Kaj bi koristilo iti na delo ob šestih zjutraj, pa />otem ves dan pasti h ‘nobo? Tako ravna vsak, kije bil brž po rojstvu kr:\ en, potem pa za rast svoje vere skoraj nič več ne napravi. Hodi še k verouku do prvega obhajila in do birme, potem pa se "potrudi", da vse čimprejpozabi in živi kot pogan, ki za Boga še slišal ni nikoli. Seveda otrok ne more v veri rasti sam, ampak potrebuje oporo svojih staršev. Janez Pavel /., katehet na papeškem sedežu, je nekoč dejal: "Prvi katekizem, ki ga berejo otroci, je življenje njihovih staršev." Potem je gospodar klical okoli devetih pa še opoldne. Tudi k veri so mnogi poklicani v kasnejši življenjski dobi. Morda k temu pripomorejo dobri zgledi prijateljev, dobra kn jiga, ki jo človek dobi v roke, ali ka j drugega - Bog ima nešteto poti do srca. Taki ljudje vero znajo bolj cenili, ker vedo, koliko truda stane, da prideš do nje.
Čeprav so v božji službi manj časa, so pa z večjo ljubeznijo in edino ta pri Bogu nekaj tehta. Nazadnje se je gospodar odpravil na trg, kjer so stali ljudje, ob petih popoldne, eno uro pred koncem dneva. To je podoba tistih, ki najdejo pot do resnične vere na večer svojega življenja. Morda so bili krščeni, morda so v otroških letih prejeli zakrament, pa je prišlo v življenju kaj vmes, da so vero povsem zanemarili, da je bila zakopana kot žerjavica globoko pod pepelom, zdaj pa, ko se bliža srečanje z Gospodarjem in ura plačila, ta pepel razpihajo in plamen vere spel oživi. To je izredna milost, ki ni dana vsakomur.
Vsakomur pa Bog - pravični Gospodar - zagotavlja plačilo za ljubezen, s katero mu služi.
SILVESTER CUK
P. Emilien Tardif v Ljubljani
Seminar Prenove v Duhu ali za novo evangelizacijo, ki jo vneto priporoča sveti oče Janez Pavel II., je potekal na stadionu za Bežigradom 6., 7. in 8. t.m. Vse dni je bilo čudovito vreme, kar je še bolj pripomoglo k temu, da je srečanje lepo uspelo. Tokrat se je nabralo še več ljudi kot na prvem srečanju 1.1990. Pater Emilien Tadif je z gorečo in močno besedo, vedrim nasmejanim obrazom oznanjal veselo novico našega Gospoda Jezusa Kristusa. To dela že več kot 20 let po mnogih krajih sveta od tedaj, ko je bil čudežno ozdravljen hude pljučne tuberkuloze. Da ima ta misijonar - iz Dominikanske republike,
po rodu Kanadčan - dar ozdravljanja, smo vsi lahko videli na tem enkratnem srečanju, kakor pravi evangelij: slepi vidijo, gluhi slišijo, hromi hodijo in ubogim se blagovest oznanja. Pater vedno poudarja, da on samo moli, ozdravlja pa Jezus.
Rad bi opisal čudežno ozdravljenje (p. Tardif ga imenuje znamenje) gospe Marije Mozetič iz Nove Gorice, ki jo osebno poznam že mnogo let. Imela je velike težave s hrbtenico; z leti se je njeno stanje čedalje slabšalo, tako da je pri hoji potrebovala oporo palice in je že mislila nakupiti bergle.
Do tega pa ni prišlo, ker se je Gospod Jezus, Gospodar nemogočega, usmilil in Marija od 6. t.m. hodi čisto normalno, se vozi s kolesom, vsa je pomlajena in - kar je zelo pomembno
-	zgovorno priča o živem Jezusu, ki nas ljubi in ozdravlja na duši in na telesu prav tako kot pred 2000 leti v Sveti deželi.
Čudežev telesnih ozdravljenj je bilo precej, ker je bila vera ljudi preprosta, ponižna in živa, tako da je Jezus lahko delal. Zelo lep čudež je bilo spreobrnjenje možaka, ki celih 56 let ni bil pri sveti spovedi.
Če bi koga, ki prebira te vrstice, zamikalo, da bi kaj več zvedel o tem srečanju Prenove v Duhu, si lahko priskrbi kaseto, videokaseto ali knjige p. Emiliena Tardifa. Naslov: Prenova v Duhu, Prečna 7, 1000 Ljubljana. - B.D.
6
ČETRTEK 19. SEPTEMBRA 1996
NOVI GLAS / ST. 35 1 996
ANDREJ ZINK-DEKAN IN ŽUPNIK NA OPČINAH
JURIJ PALJK
Znani tržaški odvetnik in politik dr. Drago Štoka je pred kratkim izdal zanimivo knjigo, ki nosi naslov Andrej Zink, dekan in župnik na Opčinah. Gre za izredno lepo oblikovano knjigo večjega formata, v kateri pisec raziskuje malo poznano delo in življenje openskega dekana, ki je na Opčinah preživel vrsto let, saj je bil tu župnik od leta 1912 pa vse do leta 1950, ko se je na povabilo takratnega tržaškega škofa Santina umaknil v pokoj.
Knjiga je zanimiva predvsem zato, ker odkriva del tako imenovane "male zgodovine"; prikazuje nam izsek iz za Primorce zelo hudih časov. Če je res, da zgodovine ne pišejo veliki ljudje, ampak jo tkejo predvsem posamezne zgodovine malih ljudi, je tudi knjiga o župniku Zinku dober prispevek za poznavanje naše primorske zgodovine. Dr. Drago Štoka se je pri pisanju knjige odločil za to, da navaja predvsem dokumente iz bogatega arhiva, ki ga je za seboj pustil župnik Zink; vsemu temu je dodal še spomine starejših Opencev. Dr. Štoka ne interpretira zgodovine, ampak pušča, da življenje in delo župnika Zinka sama zase govorila. V tem je knjiga odlična in nam samo še dokazuje to, da je imela Primorska veliko podobnih ljudi, ki so bili ponosni in zavedni Slovenci tudi v časih, ko je to bilo zelo težko.
Gradivo za knjigo je dr. Štoka našel med pregledovanjem bogatega openskega župnijskega arhiva, ki sega celih tristopetdeset let nazaj, poslužil pa se je tudi škofijskega arhiva. Podoba openskega dekana Zinka je dr. Štoko pritegnila predvsem zaradi časa, v katerem je deloval in tudi zaradi župnika samega, ki je veljal za trdnega in upornega Slovenca, za župnika, ki je imel izrazit smisel za socialne probleme in tudi za človeka, ki se ni ustrašil največjih težav. Znano je namreč, da je župnik Andrej Zink fašistične škvadriste nagnal iz openske cerkve, da je posredoval večkrat pri nemških oblasteh med drugo vojno za svoje farane, da je znal sodelovati z vsako oblastjo, da je predvsem skrbel za svoje vernike. Dr. Štoka piše v uvodnih besedah, da je bil župnik
tui OficittaA.
Zink goreč dušni pastir, zelo zavzet in skrben za svoje župljane, ''človek s političnim čutom in veliko ljubeznijo do vseh, zlasti do svojih župljanov".
V	knjigi so zbrani tudi spomini na župnika Zinka, ki so jih zbrali Berta Vremec, Marica Dolenc in avtor knjige.
Lepo oblikovano knjigo - za kar je bila odgovorna Jasna Merku - krasijo fotografije iz župnijskega arhiva, Dušana Jakomina, Pepke Škerlavajeve, Zvonka Vidaua, Berte Vremec, družin Franca Malalana in Justa Daneua in foto studia Loredana. Pri izdaji knjige, ki so jo omogočili pastoralni svet za Opčine, Slovenska prosveta in Zadružna kraška banka na Opčinah, so sodelovali Berta Vremec, Tomaž Simčič, župnik Zvone Štrubelj, Matejka Peterlin Maver, ki je bila lektorica in je poskrbela za prevode iz italijanskega in latinskega jezika, Monica Openrinder Vremec pa je prevedla nemške tekste; Marko Štoka je narisal zemljevide. Knjigo je lepo natisnila tiskarna Graphart iz Trsta.
Pričevanje o župniku Andreju Zinku je lep kamenček v mozaiku zgodovine primorskih Slovencev, v mozaiku, ki še zdaleč ni dokončan. Take knjige, kot je knjiga dr. Štoke, prispevajo k temu, da so glavni obrisi celostne podobe že dobro vidni. Pričajo nam o naših koreninah, na katere smo lahko in moramo biti upravičeno ponosni.
SZSO V TRETJE DESETLETJE DELOVANJA
PETER ČERNIČ
Niti mesec ni še minil od konca zadnjega poletnega skavtskega tabora in že so spet na deu voditelji Slovenske zamejske skavtske organizacije (SZSO).
Tokrat so se zbrali v Trnku pri Pivki v soboto, 8. septembra, in nedeljo, 9., da bi se na podlagi predlogov deželnega vodstva prosto pogovorili, kako biti kos svojemu vzgojnemu poslanstvu ob vstopu v tretje desetletje skavtskega delovanja. Srečanje, ki je torej potekalo na deželni ravni, spada v širši sklop pobud ob 20-letnici ustanovitve organizacije, ki združuje slovenski skavti-zem v Italiji.
SZSO je trenutno največja mladinska organizacija, ki jo zamejski prostor premore. V tem dvajsetletju je veliko pripomogla k spoznavanju in zbliževanju skavtov v zamejstvu (pomislimo samo na štiri jamboreeje, t.j. skupne tabore). Nastala je kot enotna organizacija, a je zaradi dolgoletne tradicije bodisi goriške kot tudi tržaške veje ohranila v svojem statutu neke vrste federativno ureditev, ki daje zelo veliko avtonomijo pokrajinskim realnostim, zato so še vidne določene razlike med Gorico in Trstom. V zadnjih časih pa so se le-te izrazito zmanjšale in se zdi, da smo priča novi fazi razvoja SZSO-ja. Sem
lahko uvrstimo tudi to septembrsko srečanje. Deželno vodstvo je namreč prepoznalo, da novi časi zahtevajo tudi nove odgovore in da bo v bodoče potrebna preo-snova struktur organizacije.
V	tej perspektivi je sprejelo že vrsto ukrepov, ki naj bi poenotili nekatere administrativne zadeve; ob priložnosti pa je želelo sprožiti tudi prost pogovor med voditelji o morebitnem poenotenju vzgojno-metodoloških principov. Izzivna tema za voditelje, ki so v prostem pogovoru iskali odgovorov, nakazali svoje predloge in zarisali osebne vizije razvoja
skavtizma v zamejstvu. Ob koncu dvodnevnega srečanja so prisotni soglašali, da je metodološko poenotenje potrebno, in se jasno izrekli, da mora temeljiti na načelu vsestranskega razvoja in napredovanja vsakega člana na podlagi enotnega vzgojnega načrta. Prisotni voditelji so torej potrdili pomen stega (krajevne enote, ki združuje vse starostne veje) kot temeljne celice, ki lahko zagotavlja kontinuiteto tega vzgojnega trenutka. Na ta način bo vzgojno delo boljše.
V	našem kratkem poročilu naj povemo še, da so se v nedeljo zjutraj voditelji srečali z nekaterimi predstavniki Zveze slovenskih katoliških skavtov in skavtinj (med njimi je bila tudi načelnica Ana Fajdiga), ki so jim orisali trenutno situacijo katoliškega skavtizma v Sloveniji in so zamejskim skavtom zagotovili nadaljnje sodelovanje na vseh nivojih, kar obeta bodočo medsebojno obogatitev.
V Idriji pripravljajo razstavo Pier Paola Pasolinija
V petek, 27. t.m., bodo v Idriji svečano odprli Pasolini-jevo razstavo, s katero se bodo v tem mestu spomnili velikega italijanskega intelektualca furlanskega rodu. Kaj ima Idrija skupnega s Pasolinijem? Če ne drugega, vsaj to, da se je Pier Paolo Pasolini nekaj časa v Idriji tudi šolal, saj je bil njegov oče častnik in je bil v času fašizma premeščen tudi v Idrijo. Idrijska razstava bo posvečena velikemu furlanskemu poetu in filmskemu režiserju Pasoliniju predvsem z namenom, da javnost opozori na dejstvo, da Pasolini ni nikdar pozabil na Idrijo in predvsem pa ne na svoje furlanske korenine. Prav furlanskemu obdobju njegovega življenja bo idrijska razstava posvečena. O tej kaj več prihodnjič.
PREJELI SMO
NEKAJ 0 ZGODOVINI
MARIJA ŠČUKA-KERŽE
Ko nam v teh dneh italijanski mediji pogrevajo spomine na grozodejstva v zvezi s fojbami, se na tiho veselim.
eprav nisem istrska begunka, čeprav sem zavedna tržaška Slovenka... Pravim si, da vsak tak pretres mora nekaj razčistiti. Morda bo prav ta mrzlica, ki je zajela vso Italijo, privedla do tega, da bom stopila korak naprej v iskanju resnice o izginotju mojega očeta. Že petdeset let iščem to resnico.
Streli, ki so odjeknili na bazoviški gmajni leta 1930, so pospešili antifašistični odpor in organiziranost Slovencev v naših krajih. Moj oče, Anton (Zorko) Ščuka, je bil v tistih letih med voditelji tega ilegalnega narodnega odpora v Trstu; odgovoren je bil za organiziranje slovenske mladine. Posvetil se je predvsem študentom iz Trsta in Gorice in v njih vzbujal narodno zavest. V svojem stanovanju v ul. sv. Frančiška je organiziral dvorano, kjer se je slovenska mladina v Trstu na skrivaj zbirala in kulturno udejstvovala. Obenem je sodeloval s Tigrom pri pripravi sabotaž in pri obveščevalnem delu v korist vojskujočih se zahodnih demokracij. Aretiran septembra 1940, je bil zaprt v sodnijskih zaporih v Trstu in v Regina Coeli v Rimu.
"Na II. tržaškem procesu ga je Posebno sodišče za zaščito države 14. decembra 1941 obsodilo na smrt skupaj z osmimi soobtoženci, naslednji dan je bil s tremi soobso-jenci pomiloščen na dosmrtno ječo, ki jo je prestal do februarja
1944 v Portolongone na otoku Elbi. Po kratkem bivanju doma se je poleti 1944 umaknil v Švico, po vrnitvi in osvoboditvi Trsta ga je maja
1945 varnostna služba jugoslovanske uprave v Trstu aretirala in za njim se je izgubila vsaka sled", tako dobimo pisano o njem v Primorskem slovovenskem biografskem leksikonu.
O	njem potem res nismo imeli več nobenih vesti. Že od mladih let sem se vedno spraševala, kako je moj oče izginil. Čudila sem se, kako da ni mogoče kaj storiti, da
bi se kaj izvedelo o njegovem izginotju. Ob vsakem povpraševanju smo naleteli na neprebojno steno tišine. Molk o tem, kot o toliko drugih povojnih izginotjih, ki ga je odredil jugoslovanski komunistični režim, je bil neizprosen, krut, boleč.
Prvi odgovor sem dobila šele junija 1983, ko je italijanska revija Storia illustrata objavila seznam žrtev, katere so jugoslovanske oblasti 1945 zelo verjetno pokončale v fojbah. Med temi, nekaj več kot štiritisoč žrtvami, ki jih navaja revija, je bilo tudi očetovo ime. Tako je v meni počasi rastlo prepričanje, da sedaj vem, kako se je očetovo življenje zaključilo. A ni bilo tako.
Po osamosvojitvi Slovenije sem imela dostop do gradiva, ki ga hrani Ministrstvo za notranje zadeve v Ljubljani. Iz teh informacij izhaja, da je bil moj oče obtožen "tuje agenture", vzrok aretacije pa je bilo njegovo sodelovanje z angleškim Intelligence Service-om. Nekajkrat je bil zaslišan, najprej v tržaškem in potem v ljubljanskem zaporu, potem pa avgusta 1945 odpuščen. Na enem teh zapiskov, ki predstavlja povzetek, sem dobila pripis s svinčnikom: likvidiran. Kakšno vrednost pa naj dam temu pripisu?
Kot poroča zgodovinarka dr. M. Kacin-Wohinc (Prim. srečanja št. 147, 1993) na osnovi gradiva, ki ga hranijo v arhivu Ministrstva za notranje zadeve, je bila večina primorskih tigrovcev, in ne samo teh, zasliševana v zvezi s špijonažo za Anglijo.
"Bivši tigrovci, ki so zbirali obveščevalne podatke zgolj iz nacionalne zavesti, se ne morejo tre-tirati kot sodelavci obveščevalne službe, vendar lahko predstavljajo v določeni meri njeno bazo". (Arsnz, 403 -1-ZA). Tudi ožji sestanek vodstva Zveze komunistov Slovenije junija 1958, ki je
zavrnil vključitev Tigra v zvezo borcev, je ugotavljal, da se "za sedanjo akcijo teh ljudi (za vključitev v zvezo borcev) skriva načrtna tuja obveščevalna služba vohunske akcije..."(B. Krajgher) ter med drugim sklenil: "Vse nam sovražne elemente naj zasliši notranja uprava, zakaj in kako so postali aktivni." (I. Maček, Arhiv Slovenije, Referat ZKS, III/8).
Zakaj je tedanja jugoslovanska oblast skušala zanikati pozitivno antifašistično vlogo predvojnega Tigra? "Bil je očitno potencialna nevarnost za socialistični režim, ki so se mu »tuje agenture« zdele najbolj nevarne" (M. Kacin-Wo-hinc, Prim. srečanja št. 147,1993).
Ti dokumenti so šele sedaj na razpolago zgodovinarjem, po petdesetih letih. Zavedamo pa se, da so to le fragmenti, ki nikakor ne morejo popolnoma osvetliti tistega temačnega povojnega obdobja. Zato trdno upam, da se bodo odprli še vsi tisti skrivnostni arhivi, kjer so ljubosumno shranjeni vsi ostali zgodovinski podatki. A ne samo zato, da bi le rešili mojo uganko, ampak tudi, da bi si popravila mnenje o tem, kako se zgodovina gradi.
č
PDG IZ NOVE GORICE V SEZONI 1996/97
Primorsko dramsko gledališče vabi Talijine prijatelje v svoj novogoriški hram, kjer bodo vse abonmajske predstave gledališke sezone 1996/97.
joblastneža v režiji Mileta Koruna. Prvič bo v slovenščini (za prevod je poskrbel Srečko Fišer) melodramatična J komorna predstava za dva igralca, zelo uspešnega angleškega pisca mlajše generacije Jima Cartvvrighta. Režiral bo Maciej Englert. Meseca maja bo na sporedu Tauferjevo delo Mimesis v lahkotnem eksperimentalnem žanru (kot je pripisal avtor sam).
Poleg teh rednih predstav bodo še ponovitve iz prejšnjih sezon. Iz dodatnega 1 programa naj zabeležimo še Mullerjev Kvartet (režiser Emil Hrovatin) in gostovanja raznih priznanih gledališč iz tujine. Oglasil se bo tudi Amaterski mladinski oder z dvema postavitvama (Frane PuntarPesemgre na zmenek | in Fran Milčinski Iz devete \dežele) in ponovitvama iz prejšnjih sezon.
Kdor bi želel imeti abon-| majsko izkaznico, naj se čim-prej zglasi pri blagajni PDG jv novogoriškem Kulturnem j domu od 23. septembra do 4. oktobra. Okence je odprto od ponedeljka do petka, od 9.30 do 11.30 in od 15.30 do 19. ure.
TIEPOLO V VIDMU ALI BOGASTVO 18. STOLETJA
Abonmajski program vsebuje šest del: pet v izvedbi domačih gledališčnikov, eno pa bo predstavilo zamejsko SSG. Izvajalo bo ironično, a obenem grozljivo farso židovskega dramatika Georga Ta-borija/We/n Kampfv režiji Borisa Kobala. Igra je bila vključena v lansko sezono SSG.
PDG ponuja letos kar dve krstni uprizoritvi: Vinka Mo-derndorferja Štiri letne čase (režiser Samo Strelec), z zgo-vornim podnaslovom Ena vesela poslanska komedija -v dveh aktih- z lahkotnim zapletom in brutalno izpeljavo, nekakšna politična komedija, ki bo doživela svoj krst, ravno ko se bodo Slovenci pripeljali na volitve. Delo je prejelo prvo nagrado na anonimnem natečaju, ki ga je ob dvestoletnici smrti A.T. Linharta razpisalo Borštnikovo srečanje '95. Tudi Čarobnice Mirka Zupančiča bodo pod vodstvom Katje Pegan prvič zaživele na odru. Ta sodobna inačica antične Lizistrate prikazuje žensko v vsej svoji upornosti in zvijačnosti. V novem prevodu Milana Jesiha bodo igralci predstavili Shakespearovega Riharda Tretjega, znanega mračnega
.K.
Nevednostjo, 1 740-43). Ob teh so razstavljena še platna, ki podajajo učinkovit pregled umetniškega snovanja v Furlaniji 18. stoletja: od domačih Grassija in Carlevarisija do | Rosalbe Carriere, Amigonija, Fontebassa, Dizianija; pred-j stavljeni sta tudi dve še nepoznani sliki Urbanija. Zanimiva je tudi vzporednost j med deli in kraji, za katere so bila ta naročena. Razstava podaja predvsem umetnostni | okvir, v katerem se je znašel [in deloval Tiepolo in na katerega je tudi vplival. Še bolj do izraza prihaja to v katalogu,
| ki se ne omejuje le na razstavljene slike, temveč podaja nekako summo furlanskega umetnostnega Settecenta.
Pravi organizacijski podvig je zahtevala razstava risb Giandomenica. Ob sodelova-j nju strokovnjakov ameriških univerz - razstava se bo januarja preselila v Bloomington (ZDA) - je bilo zbranih kar 150 slik, izposojenih pri 110 | različnih evropskih in ameriških muzejih, institucijah in zasebnikih. Ob pripravljalnih skicah za slike ali grafike (/z-j volitev prvega beneškega doza v Eraclei 697. /., 1 759) je I najzanimivejši del posvečen zaključenim risbam. Giando-j menico je bil pravi risarski talent; risbe ni pojmoval le kot del, temveč kot umetniško stvaritev samo. Izvrstno je
obvladoval različne tehnike tako krede - črne, rdeče in bele - kot peresa in predvsem akvarela. Prav s slednjim mu je uspelo prelili očetovo "barvo" in tone na monokromat-,ske slike, na katerih tudi belina neomadeževanega lista odigra konstruktivno vlogo, j Slikarsko občutene risbe prikazujejo predvsem življenje, tako živali (Metulji) kot ljudi (Pokrajina s parom, 1791) in tudi religiozne scene so postavljene v vsakdanjo in odmaknjeno atmosfero. Pogo-| sto je zaznaven kanček grenke ironije in otožne intonacije, saj je bil beneškemu svetu,
| ki ga je Giandomenico ljubil in katerega je še oče spretno poveličeval, neizprosno zapi-| san konec (Divertimento per li Regazzi).
j Giandomenico Tiepolo, Zobar (detajl), akvarel, Philadelphia Museum of Ari
Ženim listkom (12.000 lir) si lahko ogledamo obe razstavi, in sicer vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa do 22., do 31. decembra.
SAŠA QUINZI
Tristota obletnica rojstva Giambattiste Tiepola (1696-1770) je povod za vrsto razstav mednarodnega
obsega in
pomena.
Med te se uvrščata tudi dve pravkar odprti razstavi v Vidmu v organizaciji tamkajšnjih Mestnih muzejev - Musei ci-vici: Giambattista Tiepolo. Slikarstvo »Settecenta« v Furlaniji in Giandomenico Tiepolo. Risbe s sveta.
Prva je v cerkvi sv. Frančiška, druga pa na gradu. Obeležitev spomina na Giambattista in sina Giandomenica (1727-1804) seveda ni slučajna, saj se furlanska predstolnica lahko ponaša z vzdevkom »mesta Tiepolov«.
Giambattista je prispel prvič v Videm še na začetku svoje umetniške poti 1 726. leta, ko je po naročilu zadnjega oglejskega patriarha Benečana Dionisija Dolfina poslikal strope Patriarhalne palače, ki je danes sedež nadškofije. Te freske predstavljajo dokončno dozoritev Tiepolo-
ve -ga sloga in tisti preobrat k »slikarstvu luči«, zaradi katerega je zaslovel počeli Evropi kot "pittore celebre e chiaro". V istem obdobju je okrasil tudi kapelo Najsvetejšega tamkajšnje stolnice, zadnje freske pa segajo v I. 1 759 in so v Oratoriju Čistosti, tokrat z ve-liko pomočjo sina Giandomenica. V tem časovnem razdobju je zapustil v Furlaniji še druga dela (npr. Zmago Kreposti in Plemenitosti nad
ATENTAT NA SLOVENSKE ŠOLE PRI SV. IVANU V TRSTU
JANKO JEZ
Proti koncu leta 1969 je italijanska fašistična organizacija Ordine nuovo bila vprežena v izvedbo neuspelega poskusa državnega udara, katerega glavni pobudnik je bil zlogaslni princ Valerio Borghese, ki je bil bolj znan kot poveljnik fašističnih udarnih oddelkov na naših tleh...
Pripadniki organizacije Ordine nuovo so imeli nalogo pripraviti v javnosti stanje nerazpoloženja proti šibki demokratični vladavini, ki naj bi bila nesposobna ohraniti mir in red v državi in ki naj bi prav zaradi tega vedno bolj lezla na levo, da bi se tako politično okrepila. Ne-razpoloženje javnosti bi bilo treba po njihovem stopnjevati z raznimi atentati, ki naj bi bili uspešen uvod v začetek fašističnega preobrata ob sodelovanju "izbranih oddelkov vojske". Pri vseh teh načrtih naj bi sodeloval tudi član CIA (tajne ameriške
obveščevalne službe) Carlo j Digolio, italijanski državljan. To je preiskovalnemu sodniku Guidu Salviniju zaupal skesani ovaduh Martino Si-ciliano, ki pomaga sodstvu priti do dna, to je prikazati vso resnico v zvezi z raznimi atentati na vlak v Bologni, na banko na trgu Fontana v Milanu, na izvidnico orožnikov pri Petovljah, na jugoslovansko obmejno karavlo pri Gropadi, na ograjo pred slovensko železniško postajo v Novi Gorici in končno tudi j na slovensko šolsko stavbo pri Sv. Ivanu v Trstu.
Atantat na slovensko šolsko stavbo pa ni bil mišljen samo kot domiselna politična akcija proti slovenski manjšini v Italiji, marveč tudi kot izziv proti sosednji Jugoslaviji, ki si je močno prizadevala, da bi prišlo do znosnejših odnosov med obema sosedama.
Kot ravnatelj slovenskega državnega učiteljišča A.M. Slomšek v Trstu sem bil od-Jgovoren skrbnik za celotno (stavbo, v kateri so bili še slo-(venski otroški vrtec, sloven-| ska osnovna šola O. Župančič in slovenska srednja šola
isv. Cirila in Metoda. Trgovski [strokovni zavod Ž. Zois se je kmalu izselil iz te stavbe in dobil prir : lejše prostore v novem poslopju skupaj jz licejem F. Prešeren. Zato sem bil pri atentatu oz. pri lobeh atentatih tudi osebno prizadet zaradi nujnega dopisovanja z oblastmi.
Tržaški dnevnik II Piccolo omenja dne 31. avgusta in 4. septembra letos samo prvi atentat. Do njega je prišlo, j če se ne motim, 4. oktobra 1969. Datum mi je ostal v spominu, kajti gre za praznik sv. Frančiška. Sluga in šolski vratar g. Bonelli je med običajnim jutranjim obhodom zagledal sumljivo zeleno skrinjico na polici okna na krilu j stavbe v pritličju, kjer so bili prostori otroškega vrtca. Sluga je skrinjico snel s police in jo previdno položil nekaj j metrov daleč na sredo vrta. (O najdbi je takoj obvestil orožnike, ki so zabojček odnesli. Iz dnevnega tiska jsva nato z Bonellijem izvedela, daje skrinjica vsebova-jla močno raztsrelivo z ime-jnom "gelignite" ki pa ni eks-[ plodiralo zaradi nepravilne [izdelave vžigalnika. O vsem tem sem seveda poročal šolskemu uradu in tehničnemu uradu tržaške občine. ---------DALJE
PRIZNANJE ZA MEDNARODNI OTROŠKI GODALNI ORKESTER
Mladi evropski glasbeniki so s svojim nezamenljivim pedagogom Igorjem Kuretom, mentorjem Projekta Goriška, nastopili na slovesni akademiji ob 1000-letnici Avstrije kot simbol kulturnega povezovanja med narodi.
Mednarodni otroški godalni orkester YEM (Young European Musicians), ki ga vodi tržaški violinist in pedagog Igor Kuret, je 14. septembra s povabilom na uradno slovesnost ob 1000-letnici Avstrije v Bad Bleibergu prejel najpomembnejše priznanje za svoje delovanje.
Orkester sestavljajo hrvaški, italijanski in slovenski otroci od 8. do 16. leta starosti, gojenci glasbenih šol z Reke, iz Ilirske Bistrice, Postojne, Kopra, Izole, Trsta (Šola za mlade glasbenike), Tržiča, Gorice (SCGV Komel), Nove Gorice, Vidma, Benetk, Mester, Trevisa, Padove in Riminija. Orkester je bil ustanovljen 1.1994 v sklopu Projekta Goriška, ki predvideva široko mednarodno sodelovanje na glasbenem področju. Po krstnem nastopu - javni predstavitvi - na Gradu Dobrovo je orkester že nastopil v Sloveniji, na Madžarskem in v mnogih krajih v Italiji. Hvalevredni Projekt Goriška (zasnoval ga je pravzamejski violinist Igor Kuret, ki med drugim poučuje na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici) je bil na natečaju avstrijskega ministrstva za kulturo že I. 1994 izbran med 57 projekti iz cele Evrope za najboljši načrt
mednarodnega povezovanja na kulturnem področju. Na intenzivnem seminarju za kulturni management, ki se ga je Kuret udeležil v Salzburgu na Mednarodnem centru za kulturni management s prejeto štipendijo kot nagrado, je iznajdljivi in delavni zamejski glasbeni pedagog izdelal projekt še v detajlih in ga predstavil sekretarju avstrijskega ministra za kulturo. Celo svetovno znani violinist Yehudi Menuhin je tedaj z osebnim dopisom čestital Igorju Kuretu za delo z mladimi glasbeniki na tem mešanem kulturnem prostoru.
Orkester, ki je letos osvojil tudi prvo nagrado na tekmovanju za otroške in mladinske orkestre v kraju Castiglione del Lago pri Perugi, bo konec oktobra odpotoval na krajšo koncertno turnejo v Prago, kjer se bo pobratil s Praškim mladinskim godalnim orkestrom. Do Božiča pa bo nastopil še v Ilirski Bistrici, Vicen-zi, Padovi, na Reki in v Novi Gorici. Med božičnimi počitnicami se bodo hrvaškim, slovenskim in italijanskim otrokom pridružili še avstrijski.
7
ČETRTEK
19. SEPTEMBRA
1996
NOVI GLAS / ŠT. 35 1 996
8
ČETRTEK 19. SEPTEMBRA 1996
SOLSKO LETO 1996/97
OSEBNE IZKAZNICE
GROCANA
ZA "ETNIČNO CISTE1' IZKAZNICE?
Pred časom je tržaški dnevnik II Piccolo objavil članek, ki govori o možnosti občanov italijanske narodnosti v slovenskih občinah tržaške pokrajine, da si lahko v drugih italijanskih občinah preskrbijo namesto dvojezične enojezično izkaznico, napisano samo v italijanščini. O tem je v ljubljanskem dnevniku Delo v ponedeljek, 9. septembra, pisal Boris Šuligoj, čigar razmišljanje objavljamo.
Kako se izogniti dvojezičnim osebnim izkaznicam, ni fraza iz kakega političnega govora gorečih nacionalistično razpoloženih strankarskih prvakov iz Slovenije ali Hrvaške, ampak naslov daljšega članka v tržaškem Pic-colu, v katerem podrobneje opisujejo in dajejo nasvete bralcem, kako je mogoče dobiti osebno izkaznico, tiskano samo v italijanščini in ne tudi v slovenščini.
Medtem ko se pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji na vse načine trudijo, da dokažejo, kako nesmiselno, krivično in nedemokratično bi bilo odpravljati osebne izkaznice, ki so v dvojezičnih občinah v Sloveniji tiskane v obeh uradnih jezikih, jim članek v italijanskem časopisu dela prav medvedjo uslugo. In to navkljub siceršnji redakcijski naravnanosti časopisa, ki si uradno na moč prizadeva pomagati italijanski manjšini v Istri in je pripravljen ukrepati že ob najmanjšem sumu, da bi ji utegnila biti storjena krivica. Tako si časopisni prispevki v Piccolu vedno, ko gre za dvojezične izkaznice v Sloveniji, na vse pretege prizadevajo dokazati "barbarstvo" tistih, ki jih želijo odpraviti. Prav nič nenavadnega pa se jim ne zdi razglabljanje o odvečnosti podobnih dvojezičnih izkaznic v Italiji.
Tisti italijanski državljan, ki ne želi imeti dokumenta, pisanega tudi v slovenščini, ga lahko zakonito dobi, če zahteva njegovo izdajo v drugi občini, kjer dvojezičnost ni obvezna. Osebno izk ^nico mu lahko izda kateri , matični urad, ne samo tisti iz do-
mače občine. Kot poroča Piccolo, je to ugotovila neka družina iz občine Devin-Na-brežina, ki je bila na dopustu v Cadoru in tam brez večjih zadržkov hitro dobila izkaznice samo v italijanščini. Kakšno olajšanje! Italijani s Krasa lahko izbirajo! Vendar ! morajo biti pozorni, kje bodo naročali dokument. Če bi to storili v občini denimo iz bocenske province, bi zagotovo spet dobili dvojezične-Iga, le da bi bil namesto slovenščine drugi jezik nemščina. Piccolo še navaja, da samo v omenjeni dvojezični [občini Devin-Nabrežina kar 700 občanov ni obnovilo izkaznice, ko jim je potekla. Tamkajšnji župan Giorgio Depangher je to razložil s pozabljivostjo in lenostjo, ven-j dar je prepričan, da marsikdo ne želi obnoviti izkaznice tudi zato, ker je mogoče dobiti samo dvojezično. Piccolo
i	sklene članek z ugotovitvijo, da se bo glede na tak položaj verjetno prav kmalu našla turistična agencija, ki bo ponujala potovanja v italijanske občine, kjer bodo znali rešiti ta problem.
Rešitev problema za Piccolo pa najverjetneje pomeni izdajo "etnično čiste" osebne izkaznice. Kako verjeti drugim člankom v tem listu, \ko bodo utemeljevali nujnost dvojezičnih izkaznic v Sloveniji, je seveda stvar presoje vsakega bralca posebej. Italijanska praksa izdaje dvojezičnih in enojezičnih izkaznic pa bi bila lahko zani-j miva izkušnja tudi za slovenske "zakonodajalce" iz državnega zbora, če ga seveda ne bi vnaprej imeli za primer negativne recipročnosti.
Pokrajinske volitve bodo 17. novembra
Italijansko notranje ministrstvo je odločilo, da bodo volitve za obnovo tržaškega pokrajinskega sveta v nedeljo, 1 7. novembra. Isti dan bodo predčasne občinske volitve v Miljah. Če ne bosta kandidata za predsednika pokrajine oz. za miljskega župana izvoljena v prvem krogu, bo balo-taža v nedeljo, 1. decembra.
Pokrajinske volitve bodo potekale na osnovi na novo začrtanih volilnih okrožij. Vseh je 24, polovica pripada tržaški občini, polovica pa okoliškim občinam. Tako se bo tudi na Tržaškem volilo v skladu z veljavnim italijanskim zakonom, ki ga je pred desetletji grobo kršil italijanski vladni komisar Palamara, ko je tržaški občini dodelil veliko večino okrožij. To je oškodovalo zlasti slovensko manjšino in prav Slovenci smo preko svojih predstavnikov dosegli, da se ta krivični odlok odpravi.
TUDI NA OSNOVNIH IN NIŽJIH ŠOLAH SE JE ZAČEL POUK
V ponedeljek, 16. septembra, se je pouk pričel tudi na osnovnih in srednjih šolah na Tržaškem. Številčna situacija je nekoliko boljša kot lani in predlanskim.
m
&
V	prve razrede osnovnih šol se je namreč vpisalo skupno 144 učencev, t.j. devet več kot lani, ko jih je bilo 135, in 25 več kot predlanskim, ko jih je bilo vpisanih 119. Na nižjih srednjih šolah se stanje bistveno ni spremenilo: v prve razrede je vpisanih 145 dijakov, torej eden manj kot lani, ko jih je bilo 146. Spodbudne pa so številke, ki prihajajo iz otroških vrtcev, saj bo letos obiskovalo prvi razred kar 26 malčkov več kot lani. To je zelo pomembno, saj je za našo precej ošibljeno manjšino vsak porast otrok v naših šolah, pa čeprav minimalen, izredno važen in pozitiven. Dokler so slovenski otroci, bo namreč tudi slovenska šola.
Pri tem pa si ne smemo zatiskati oči pred perečimi problemi, ki jih naša šola doživlja. V lanskem šolskem letu so - upoštevajoč načrt združevanja šol - iz štirih srednjih šol naredili dve. {Marsikatere stavbe, v katerih so naše šole, so v nevzdržnem stanju. Tudi zato | bi oblasti nekatere naše šole rade preselile v okolje, ki je otrokom tuje.
Problemov je torej še in še. Njihova rešitev je odvisna od politične volje italijanske j države in od stanja odnosov med Slovenijo in Italijo, ki se
-	hvala Bogu - izboljšujejo. K tej rešitvi pa bi lahko prispevali tudi Slovenci sami, če bi izdelali enoten načrt, v katerem naj bi bila zamisel razvoja našega šolstva.
KONEC TEDNA V ZNAMENJU ODPRTE MEJE
V	soboto in nedeljo, 14. in 15. septembra, je bila v Gročani tradicionalna jesenska prireditev Odprta meja 1996. Priredili sta jo občini Dolina in Hrpelje-Kozina skupaj z domačim kulturnim društvom Krasno polje.
Ob tej priložnosti je bila vrsta prireditev, med katerimi gre omeniti razstavo-sejem značilnih pridelkov Krasa, koncert pihalnega orkestra Breg in moškega zbora Hrušiški fantje ter foto-razstavo Maria Magajne. Lepo vreme je pripomoglo k temu, da se je veliko ljudi podalo čez mejo, saj je bil prehod med Gročano in Vrhpoljami prost. Sobotni in nedeljski večer pa je bil posvečen plesu ob zvokih ansamblov Adria kvintet\r\Kraški kvintet.
V	nedeljo dopoldne je bila tudi zelo zanimiva okrogla miza na temo Novi deželni zakon o parku na Krasu. Ob prisotnosti številnega občinstva je razgovor vodil doberdobski župan Mario Lavrenčič, spregovorila pa sta podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in izvedenec Vladimir Vremec. Budin je orisal pravkar odobreni deželni zakon o parkih, ki
V okviru pobude* (Xlprta meja
1996 je potekal tudi sejem domačih pridelkov
-	je dejal - predvideva, da bodo park upravljali ljudje, ki živijo na kraškem teritoriju. Budin je tudi podčrtal vlogo krajevnih uprav in se pri tem navezal na državni zakon, po katerem je udeležba krajevnih uprav osnovno načelo družbene in gospodarske reforme. Vremec pa je poudaril zlasti vlogo, ki bi jo morali po njegovem mnenju imeti lastniki zemljišč na Krasu, tako zasebniki kot srenje oz. jus. Ti morajo biti privilegirani sogovorniki, ko gre za upravo in zaščito parka.
Zanimiva razprava, ki je | sledila, je dokazala, kako je tematika občutena. Organizatorjem pobude gre torej priznanje za to zamisel.  I.Ž.
ZGONISKA OBRTNA CONA
POPLAČAN TRUD NAŠIH LJUDI
ERIK DOLHAR
Tržaški občinski svet je v ponedeljek, 9. t.m., končno prižgal zeleno luč za prodajo zemljišča proseškega jusa zgoniški občini, kjer bo nastala obrtna cona, namenjena domačinom. Za to imata velike zasluge občinska svetovalca Slovenske skupnosti Andrej Berdon in Peter Močnik, ki sta predlog odločno podprla.
Odvetnik Andrej Berdon (na sliki) meni, da morajo javne uprave spodbujati gospodarske pobude, v nasprotnem primeru bodo podjetniki in obrtniki še dalje bežali na Goriško in v Furlanijo. Poudariti gre, da so si vsa stanovska združenja obrtnikov enotna v podpori zgoniški obrtni coni, ki je bi-
la predvidena že pred dolgimi leti, ko so jo zahtevali predhodniki Berdona in Močnika. Medtem je veliko kra-ških obrtnikov postavilo na noge uspešna podjetja in trgovine, ki bodo sedaj lahko pod isto streho obrtne cone v ugodni poziciji ob državni cesti 202 pri Proseku (slika
zgoraj). V časih velike gospodarske krize je to nedvomno pozitivna novica. Sedaj bo treba ustanoviti konzorcij, v katerem bodo domači podjetniki in obrtniki. Pogovori v tem smislu so stekli že pred časom na raznih sestankih zainteresiranih oseb. Ne gre se bati, da bi obrtniški prostori šli v roke kakemu priseljencu, saj je domačih podjetnikov in obrtnikov dovolj. Obstaja pa možnost, predvsem pri malih obrtnikih ali tistih, ki so se obrti šele naučili, da ti ne zdržijo tako velikega koraka, predvsem če so prej imeli malo vaško delavnico pod hišo. Tudi tej obrtni coni
so najostreje nasprotovali Zeleni, čeprav proseški ju-sarji odločno zahtevajo spoštovanje okolja na območju, ki so ga že enkrat krajinsko sanirali. Med polnilnicoCo-ca-co/e in novim prodajnim centrom Universaltecnica
1	(nekoč pohištvoLanza) sov prejšnjih letih odlagali gradbeni material med gradnjo bližnjega avtocestnega predora, nakar je podjetje Plače Moulin material končno odstranilo. Sedaj je na tem mestu velika jasa, ki se bo kmalu spremenila v zgoni-ško obrtno cono, v sodelovanju z naravo, seveda...
TRŽAŠKA
NAGRADA ČERNETOVEGA SKLADA
PRIZNANJE ZA IZREDNO VAŽNO IN PLEMENITO DELO
IVAN ŽERJAL
REPENTABOR
V torek, 10. septembra, so v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah slovesno podelili nagrado iz Sklada Dušana Černeta. Letos so jo podelili Skladu Mitja Čuk, ki se od leta 1979 posveča problemom prizadetih otrok v slovenski narodnostni skupnosti v Italiji.
Ne gre le za materialno nagrado, kot je v svojem nagovoru dejal dr. Drago Legi-ša, temveč predvsem za priznanje za izredno važno in plemenito delo Sklada Mitja Čuk v korist najšibkejših članov naše družbe, na probleme katerih je ta ustanova kot prva v naši skupnosti javno pokazala. Spored slovesnosti, o kateri pišemo, žal, zapoznelo (redakcijo smo takrat že bili zaključili), je povezoval Saša Martelanc. Ta je tudi spregovoril o Du-
Saša Martdane (desno) česlila predsednici Sklada Milja ( '.uk Stanki ( uk. Levo podpredsednik /,KB Karlo Guštin (LoloKroma)
šanu Černetu kot izrazito pozitivno naravnanem človeku, ki se je zavzemal za graditev in ustvarjanje, ne pa za podiranje. Černe je bil neuklonljiv, ko je šlo za vrednote slovenstva, krščanstva in demokracije; prav na podlagi teh podeljujejo od leta 1975 nagrade posameznikom in ustanovam.
Ena od teh ustanov, ki deluje na podlagi omenjenih vrednot, pa je prav Sklad Mitja Čuk. Dr. Zorko Harej je nagrado takole utemeljil: Sklad Mitja Čuk je slovenska
ustanova, namenjena predvsem slovenskim otrokom. S svojimi številnimi pobudami pa skrbi tudi za promocijo slovenske kulture in slovenstva. Dalje ta ustanova deluje v skladu s krščansko zapovedjo ljubezni do bližnjega, in to predvsem z dejanji, v katerih se odraža ponižno služenje bližnjemu, ki nima pomoči. Deluje tudi v skladu z načeli demokracije, saj jo preveva demokratična miselnost, po kateri vidi v bližnjem sebi enakega. Vsi imajo torej enake pravice in so vredni spoštovanja, tudi najšibkejši.
Kljub svoji izredno pomembni vlogi pa je Sklad Mitja Čuk v resnih težavah. Prisiljen je delovati v najetih prostorih, ker je sedež, ki so ga s težavo dosegli, potreben popravila in je za sedaj neuporaben. Poleg tega se je od leta 1992 do 1995 nabralo dvesto milijonov lir deficita. Deželni prispevki prihajajo z veliko zamudo, pa tudi slovenske organizacije niso naredile tistega, kar bi lahko. To je dejala predsednica Sklada gospa Stanka Čuk, potem ko je prejela nagrado iz rok podpredsed-| nika upravnega odbora ZKB Karla Guština. Poudarila je tudi potrebo po spremembi miselnosti slehernega posameznika v korist pozornosti do pomoči potrebnim.
Vsi smo torej poklicani, da razmišljamo o problemih tistih, ki jim ni bilo dano, da živijo naše normalno življenje, in da po svojih močeh pomagamo te probleme odstranjevati ali jih vsaj ublažiti. Kajti brez solidarnosti in pomoči okolja postane tudi delo takih plemenitili ustanov, kot je Sklad Mitja Čuk, boj z mlini na veter.
LONJER
SREČANJE ČLANOV RODBINE ČOK
"GLASBENI SPREHOD" PO MIRAMARSKEM PARKU
Številni člani družine Čok so se pred rodbinsko hišo nastavili fotografu
V soboto, 7. septembra, so se v popoldanskih urah lepega sončnega dneva zbrali pred dvoriščem rodbinske hiše v Lonjerju predstavniki družine Čok - "Pu-šarjevi". Prvi Čokadi je prisostvovalo 55 potomcev številne in zavedne slovenske družine, katere zgodovina in izvor segata v daljno preteklost našega mesta. Med drugim je treba omeniti, da so Čokovi obdelovali zemljo na področju sedanjega Drevoreda XX. septembra (akvedota). Nekateri družinski člani so se pre-
selili k Sv. Ivanu, med temi kmetijski strokovnjak inž. Andrej, učiteljica Amalija in kmetovalec Emil (Miljo), dolgoletni cerkveni pevec.
Starejši in mlajši Čokovi, ki so se za to priložnost vrnili v Lonjer od vsepovsod, so obujali spomine in ob domači kapljici ter okusnih slaščicah navezali še tesnejše prijateljske in družinske vezi. Veselo in prijetno razpoloženje se je nadaljevalo pozno v noč i n se končalo z obljubo, da se bo tako srečanje ponavljalo tudi v prihodnosti.
V soboto in nedeljo, 7. in 8. septembra, se je končala 12. izdaja Glasbenega sprehoda v Miramarskem parku.
Ob spremljavi orkestra Giocosa se je sprehod pričel pri "labodjem jezeru", kjer so ljubitelji narave in klasične glasbe lahko prisluhnili koncertu Vivaldija.
Zvoki violin, ki so živahno in spretno odmevali v tišini prekrasnega parka, so pritegnili kar lepo število obiskovalcev. V program "glasbenega sprehoda" so bile vključene še štiri postojanke: pri gradu, kjer je orkester zaigral skladbo D. Cimarose v c-molu za oboo in godalo; na travniku "jezerske lilije" z izvedbo C. Stamitza v D-duru za violo in godalo; pri jezeru "jezerske lilije", z izvedbo Vi-valdijevega koncerta v Re-duru za flavto in godalo, Glu-cka v izvedbi Ples blaženih duš za flavto in godalo ter izvedbo Rossinijeve Ena solza za kontrabas. Zadnja postojanka je bila v zalivu pri gradu, kjer so "zvesti" spremljevalci orkestra prisluhnili zaključni "nočni serenad" Mozarta v D-duru.
Orkester Giocosa, ki je sestavljen iz izključno mladih glasbenikov, je žel že velik uspeh leta 1986 z udeležbo na Operi Barga Festival. Zaradi svojega mnogovrstnega delovanja (orkester sodeluje tudi pri deželnem sedežu RAI, je pobudnik številnih predstav za šole ter za ostarele ljudi), je eden najbolj aktivnih združenj v naši pokrajini.
----------S.J.
ZAČETEK GLASBENIH POPOLDNEVOV
V nedeljo, 15. septembra, je bil v župnijski cerkvi na Repentabru prvi koncert v okviru letošnjih glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe. Pobudo prireja skupina Gallus Consort skupaj z deželnim sedežem RAI, tržaško pokrajino in deželo Furlanijo-)ulijsko krajino.
Nedeljski koncert je obsegal dva dela. Krajšega, uvodnega, je oblikoval trobilni kvintet godbenega društva Prosek, ki ga sestavljajo trobentača Miran Furlan in Vinko Škerlavaj, pozavnista Maurizio Lavrenčič in Peter Starc ter tubist Marko Rupel. Kvintet je vodil Marko Štoka, ki je tudi igral na tolkala. Izvedli soIntrado Alessandra Orologia.
V drugem delu je nastopila skupina Ga//us Consort, ki sta ga poleg čembalistke Dine Slama in gambistke Irene Pahor sestavljali še sopranistka Monica Piccinini in altistka Cristina Calzolari, obe iz Reggio Emilie, kjer sta študirali in kjer pojeta v ma-drigalističnem kvintetu La Corte degli Estensi. Skupina je izvajala skladbe Cantate Domino i n Pianto del la Ma-donna sopra il Lamento d'Arianna Claudia Monteverdija, Queste pungenti spine Benedetta Ferrarija, Ecce concipiens et paries filium
Dine Slama, Ave Maria Giampaola Corala, četrti psalm Benedetta Marcella, Offne dich in Entziehe dich eilends, mein Herze Johanna Sebastiana Bacha, Virgam virtutis tuae Georga Friedricha Handla\r\Quisesthomo Antonia M. Bononcinija.
Številno občinstvo je poldrugo uro trajajočemu sporedu pozorno sledilo. Kar se
. ne izvedbe tiče, je treba to oceniti vsekakor pozitivno. Dine Slama in Irene Pahor ne gre posebej omenjati, saj ju naša publika dobro pozna in ceni, pač pa je treba poudariti kakovost nastopa pevk Monice Piccinini in Cristine Calzolari, ki sta pokazali res skrbno izdelano vokalno tehniko in pravilen pristop do izvajanih del.
Naslednji koncert glasbenih popoldnevov bo v nedeljo, 22. septembra, ko bo ob 18. uri nastopila vokalna skupina Istituzioni Harmoniche iz Bologne.  I.Ž.
UTRINKI
1 NEVICO JE POVOZIL...
Mimoidoči so me obvestili o nesreči. Vzamem sv. olje in s kolesom brž pohitim do nesrečnega kraja. V cestnem jarku je ležalo 16-letno dekle. Potipam žilo na vratu. Še je topla. Zmolim na glas kesanje in ji dam pogojno sv. maziljenje. "Če si živa, naj ti Bog odpusti vse, kar si zagrešila." Pretresen in žalosten vprašam, kako se je zgodilo. "Srečala je prijatelja z avtom. On se je šalil z avtom... Ona se mu je pa v šali umikala..." A kdor nesrečo ljubi, se v njej zgrudi. Velika žalost v družinah in še drugo.
Pred župniščem so čakala dekleta za vaje. Mlad fant je z motorjem kazal svojo spretnost: zaletaval se je vanje in tik pred “nosom" zaustavljal! Naj bi mu spodletelo! Primem ga za srajco in mu dam nekaj močnih klofut. "Tožil vas bom!" je klical. "Torej dobiš še eno porcijo! Se ne spomniš nesrečne igre z avtomobilom, v katerem je tragično končala Nevenka ? Zaslužil bi še tretjo porcijo!"
------------(B+B)
9
ČETRTEK
19. SEPTEMBRA
1991»
GORIŠKA KRONIKA
10
ČETRTEK 9. SEPTEMBRA 1 996
SSk O KRČENJU PROFESORSKIII STOLIC
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je z veliko zaskrbljenostjo sprejelo novico o krčenju profesorskih stolic na slovenskih višjih šolah v Gorici. To je vsekakor zelo negativno za naše višje šole in le-te še bolj sili v že itak dramatično stanje. Ta ukrep bo seveda vplival negativno na pedagoško načrtovanje posameznih zavodov, zlasti Trgovski zavod Ivan Cankar pa sploh tvega, da ne bo mogel normalno delovati. Ne smemo pa tudi mimo narodnostnega aspekta v tej zadevi. Zdi se namreč, da je krčenje stolic nekajkrat večje na slovenskih šolah. Slovenska skupnost je prepričana, da se je varčevalna politika še enkrat začela pri Slovencih in se je pri tem goriško Šolsko skrbništvo še posebej izkazalo in ni prav nič upoštevalo specifike manjšinskega šolstva. Slovenska stranka najodločneje obsoja tako ravnanje šolskega skrbnika. Goriško pokrajinsko tajništvo SSk meni, da moramo Slovenci uporabiti vsa možna pravna, sodna in politična sredstva, da bi dosegli preklic spornega ukrepa. Poleg lega pa tudi opozarja na nujnost, da bi položaj slovenskih šol zaščitili z vsedržavnim zakonskim ukrepom, tako da ne bi bile tarča neprenehnih improviziranih posegov. V ta sklop prizadevanj spada tudi včerajšnja prošnja deželnega tajnika SSk za sestanek, naslovljena ministru za šolstvo Berlin-guerju.
Gorica, l.i.9.96
SLOVENSKA SKUPNOST GORICA
PREJELI SMO
SOVODNJE: REGULACIJSKEMU NAČRTU NA POT
Kot znano, je sovodenjski občinski svet 26. junija letos soglasno odobril novi splošni regulacijski načrt. Novosti v njem je mnogo, zlasti za Sovodnje. V novem središču-centru bodo nov otroški vrtec, novo županstvo, nov trg z že obstoječimi ustanovami in drugimi objekti, osnovna šola, sedež orožnikov, telovadnica, nogometno igrišče, kulturni dom in banka dokaj spremenili videz kraja. Pomembni sta dve novi cesti: vzhodna, vzporedna Prvomajski, bo potekala od pokopališča do zgornjega dela vasi v Klancu ul. Favetti; severna vzporednica pa bo nadaljevala ulico Petra Butkoviča, prečkala polja in se priključila na Prvomajsko v bližini kapelice. Ta cesta je bila sicer začrtana že v prejšnjih načrtih, toda iz različnih razlogov je iz načrtov vedno izpadla. Načrtovane ceste bodo olajšale krajevni promet in prispevale k večji varnosti občanov. Ustvariti nove zazidljive površine, dati možnost lastnikom zemljišč, da si ustvarijo nove bivanjske prostore: v tem je namen prilagoditi se prihodnosti.
Priznati je treba, da priprava regulacijskega načrta ni enostavna. Ta naj čim manj oškoduje občane oz. lastnike zemljišč. Ne vem pa, koliko je ta skrb upoštevana, ker so spremembe v celotnem načrtu stvarno pomembne. Morda so bile neobhodno potrebne, obenem pa so prizadele lastnike zemljišč, jim odvzele zemljišča oz. spremenile njihovo namembno kategorijo. Novosti za Sovodnje kot tudi predvidena gradnja mosta čez glavno pokrajinsko cesto v Rupi bi zahtevale posvetovanje, udejstvovanje širšega kroga ljudi, predvsem tistih neposredno prizadetih, ki bi dali svoja mnenja za boljšo in pravičnejšo uresničitev načrtovanih del.
Soglasna odobritev novega regulacijskega načrta ima po mojem mnenju širši pomen. V razpravi je bil govor o cestah, parkiriščih, kmetijskih, obrtniških in turističnih conah, Kraškem in Soškem parku itd., ne pa o spremembah zazidljivih parcel in podobno, kar je vseboval prejšnji načrt. Prepričan sem, da je pri razpravi botrovala naivnost celega občinskega sveta, kar je odbor pri razpravi spretno izkoristil. Mislim, da širšega posvetovanja sedaj ni mogoče več izvesti; ostaja pa možnost, da se bodo vsi občani obrnili na občinski tehnični urad, kjer je dokumentacija načrta na ogled 30 dni. V tem času lahko vložijo morebitne prizive, ki se bo o njih pred dokončno odobritvijo načrta izrekel občinski svet, ne pa sam odbor.
Smemo upati, da bo občinski svet odobril soglasno tudi prizive, kot je to storil za celotni načrt.
REMO DEVETAK
S sijajno zmago 18-letne plavolase Nemke Tanje Bec-ker-Bender iz Stuttgarta se je v nedeljo v polni dvorani Kulturnega doma v Gorici končal letošnji 15. mednarodni violinski natečaj Premio Ro-dolfo Lipizer. S svojo izredno tehnično pripravljenostjo in interpretativno občutljivostjo je premagala svoje zagrizene in sposobne tekmece.
Najbolj zanimiv in na prvi Dogled presenetljiv podatek
0 letošnjem tekmovanju je ta, da je med prvimi šestimi uvrščenimi kar pet mladih violinistov iz držav vzhodne Evrope. Nasploh je letošnja prireditev potekala v znamenju nezahodnih izvajalcev, saj je bil tudi orkester, ki je udeležence spremljal v finalnem delu in pri zaključnem koncertu, romunski filharmonični orkester Paul Co-stantinescu iz kraja Ploiesti; vodil ga je čustveno močno vživeto Ovidiu Balan.
Za letošnji natečaj Lipizer so se sicer prijavili mladi violinisti 30 narodnosti, med temi je bilo več Japoncev in južnih Korejcev, ki so ponavadi trd oreh za zahodne vrstnike. Vedno manj pa preseneča dejstvo, da so gojenci iz držav vzhodne Evrope še najbolje pripravljeni. O vzrokih tega se je nepredvidoma odprla zanimiva in poglobljena razprava na seminarju, ki je potekal vzporedno z natečajem, vedno v režiji društva
1 ipizer. (Letošnji - štirinajsti - seminar je bil posvečen vlogi in vplivu italijanske šole na razvoj mednarodne violinske umetnosti; o tem prihodnjič.) Dejstvo, da se na gori-
LIPIZER: KAKOVOST PRIHAJA Z VZHODA?
Zmagovalka
ško tekmovanje prijavlja vedno manj italijanskih in za-hodno-evropskih mladih violinistov (najavljena Italijana sta bila samo dva, tekmoval pa je le eden, ki ni premostil niti prve selekcije), je sam predsednik žirije skladatelj Adriano Guarnieri močno poudaril. Žalostno dej-| stvo je obžaloval celo na zaključni akademiji, ko je še izjavil: "Dokler se stvari ne spremenijo, naj kar prihajajo zmagovat mladi iz vzhodne Evrope, kajti pridni so in si zaslužijo!"
Takoj za Nemko Becher-Bender je drugo mesto namreč zasedel še en odlični 18-letnik, Moskovčan Rodion Petrov, ki je prejel še štiri posebne nagrade; tretje mesto je zasedla temperamentna j 23-letna Bolgarka armenske narodnosti Aroussiak Balta-ian, četrto izredni komaj 14-
letni Beograjčan Miloš Petrovič, peto 23-letni Litovec Da-rius Dikšaitis in šesto 24-let-na Poljakinja Dominika Fal-jger. Vsak izmed šestih najboljših je že pravi profesionalni violinist, ki ima za sabo vrsto zavidljivih mednarodnih uspehov, izpopolnjevalne seminarje pri prestižnih j profesorjih, pa še koncerte z [ najboljšimi domačimi in tujimi orkestri, registracije za televizijo in radio, plošče itd. In tudi goriški natečaj Lipizer je brez dvoma visok cilj, saj je predvsem v zadnjih letih prerasel v kulturno prireditev, ki je po mnenju uglednih svetovnih violinistov na "srednje-visoki" ravni; poleg tega je kulturno društvo Lipizer že več let član Svetovne zveze mednarodnih glasbenih natečajev iz Ženeve.
Goriškega violinskega natečaja so se v 15 letih udeležili mladi violinisti 67 narod-
DANIJEL DEVETAK
nosti. Ta rekordni podatek je v nedeljo zvečer pred nagrajevanjem upravičeno in zadovoljno iznesel prof. Loren-zo Qualli, predsednik društva Lipizer in duša tekmovanja. Povedal je, da je bil tudi letos organizacijski trud poplačan. Kljub finančnim težavam in pomanjkanju primernega mestnega avditorija ali teatra, kakovost prireditve iz leta v leto rase, za kar je poskrbela tudi odlična mednarodna žirija, ki je bila letos v celoti prenovljena in se je zelo dobro izkazala. Da bi se natečaj polnopravno postavil j med podobna mednarodna violinska tekmovanja, sta bila v finalnem delu predvidena dva cela koncerta za violino in orkester, eden klasi-jčno-romantičen, drugi mo-■ deren. Poleg tega pa je visok nivo tekmovanja zagotovila že v prvem delu skladba Fu-'rioso lanskega predsednika žirije, skladatelja Giacoma Manzonija, ki je dejansko določila zelo strogo selekcijo. Prof. Qualli se je v svojem sklepnem obračunu zamislil še ob tem, kar on pojmuje "resno glasbo". Časopisi je ne znajo dovolj ovrednotiti, televizija še manj; najbolj žalostno pa je bilo še enkrat dejstvo, da je tako kakovostna kulturna prireditev privabila prav malo mladih, j ki bi se tako ali drugače u-, kvarjali z glasbo. Ali se resna (glasba res zapisuje tako žalostni usodi?
PD RUPA-PEC NA JEZERIH SEVERNE ITALIJE
Letošnje tridnevno potovanje (30., 31. avgusta ter 1. septembra) je imelo za cilj tri jezera: Como, Maggiore, d'Orta. Bolj kol kulturnozgodovinski objekti so prišli tokrat v poštev cvetje, zelenje, vode. Vsako izmed teh jezer je biser zase. Zelo razvejano in obdano z visokimi hribi je jezero Como oz. Lecco. Tu so ob bregovih posejana večja in manjša mesteca. Skoro vsak kraj ima svojo znamenito gosposko "vilo" z vrtovi. Mi smo si na levem bregu (Tremezzo) ogledali "villa Carlotta", polno slik in kipov (Canova) ter razkošni vrt z vsakovrstnim cvetjem, zlasti z azalejami. Apri-la-maja prihaja na tisoče turistov s celega sveta, da občudujejo to krasoto.
Ves drugačen vtis pa nam je naredilo jezero Maggiore s svojimi Boromejskimi otoki. Obiskali smo vse tri: otok ribičev (Isola dei Pesca-tori), Isola Bella ter prvotni sedež družine Bor-romeo, Isola Madre. Iz te rodbine izhaja sv. Karel Boromejski (1538-1584), nadškof v Milanu in vzoren izvajalec prenove verskega življenja po smernicah tridentinskega koncila. Cel dan smo se ob lepem vremenu, dobri družbi in veselo razpoloženi prevažali z majhnimi čolni (za 18 oseb) z otoka na otok. Tu so poleg razkošnih palač, dvorcev, krasni vrtovi angleškega in italijanskega tipa s kipi, vodometi, stopnišči, razkošnim cvetjem in z eksotičnimi rastlinami. V glavni dvorani palače Bor-romeo na Isola Bella je zbor (samo 11 članov!) zelo ubrano zapel nekaj pesmi. Vsi prisotni
(bilo je več skupin turistov) so presenečeno, a ganjeno prisluhnili in z dolgim ploskanjem nagradili nastopajoče. Veliko petja je bilo tudi med vožnjo v avtobusu in na čolnih ter po kosilu. Zadnji dan smo si ogledali majhno jezero in kraj Orta, pravi biser: ozke in strme uličice, stopničke in balkoni, slikovite hiše, prekrite s skrlami. Tu iztopata zlasti občinska palača (1582) in župnijska cerkev (1485). Tudi tukaj smo se seveda vkrcali na čolne in se peljali na otok sv. Julija (S. Giulio), ki meri v obsegu le 650 m. Tu stoji bazilika, posvečena istoimenskemu svetniku, v kateri soohranjeni tudi njegovi ostanki. Zaselek je zelo slikovit, vreden ogleda.
In že smo morali proti domu, a ob vrnitvi nas je čakalo zelo lepo presenečenje. Kosilo smo imeli naročeno v kraju Grazzano Viscon-j ti, nekaj kilometrov južno od Piacenze, vsem neznan kraj. To pa je zelo majhno "srednjeveško" mesto, zgrajeno šele v 20. stoletju. Tu je že stal svojčas grad, last družine Visconli, katerega je dal grof Giuseppe obnoviti, okrog njega pa zgraditi mestece, ki je prava podoba (srednjeveškega mesta s svojimi slikovitimi zgradbami iz opeke, polnimi balkonov, kipov, rož in zelenja. Tu so stalne delavnice-proda-jalne pohištva, keramike in železnih izdelkov.
Na poti proti domu tudi ni zmanjkalo dobre volje in petja, kljub dežju in občasnim nevihtam. Vse to nas ni motilo, saj smo vse ostale dneve imeli zelo lepo vreme. Vožnja je bila tudi gotova, saj smo bili v rokah g. Aleša, ki je vseskozi kazal svoje šoferske sposobnosti. Prav tako smo vse do konca lahko prisluhnili besedi in razlagi gospe Karmen. ------------K.	P.
Mladi iz Belorusije v župniji sv. Ane
Iz beloruskega mesta Go-mel, ki šteje 600.000 prebivalcev in je le 100 kilometrov oddaljeno od Černobyla (ki je že v Ukrajini), je prišlo prvega septembra na obisk v Gorico enajst mladih. Gre za hvalevredno solidarnostno pobudo v režiji župnije sv. Ane, ki želi pomagati žrtvam černobilske jedrske nesreče. Stari od 9 do 12 let, so se mladi Belorusi pomudili v nekaterih predvsem počitniških krajih naše dežele (Gradež, Sesljan, Oglej, Matajur), predvsem pa so imeli priložnost preživeti nekaj časa v čistem in neokuženem okolju. To omogoča, skupno z zdravo hrano, dobro imunizacijo in znatno zmanjšanje možnosti nadaljnjih obolenj zaradi ostankov radioaktivnega sevanja. Mladi so se hitro znašli bodisi v družinah, ki so jih gostoljubno sprejele, bodisi v prostorih župnišča. V Gorici bodo ostali do konca septembra. Župnija sv. Ane upa, da bo lahko imela v gosteh mlade iz mesta Gomel tudi naslednje leto.
NARODNOOSVOBODILNI BOJ ALI TOTALITARNA REVOLUCIJA? (2. del)
LUIGI TAVANO
2. Upravičeno se vprašujemo, katere okoliščine in vzroki so ovirali, da se ni od vsega začetka vnel tak boj za osvoboditev, ki naj bi odražal pluralistični in demokratični značaj, ki so ga kazale že mnogo desetletij politične stranke v plodnem družbenem življenju Slovencev. Obvezno in upravičeno vprašanje, saj je marksistično zgodovinopisje do sedaj dajalo odgovore, ki niso spoštovali resničnih dejstev in toliko manj niso razodevali pravih namenov določenih izjav. Kdo je oviral, da Slovenci niso delovali v okviru zares demokratične enotnosti in da se niso naučili spoštovati ideoloških razlik tedanjih nasprotujočih se strank in da so tudi drago plačali, da bi ohranili različnost v enotnosti? Je mar odločal samo "integralislični in reakcionarni" značaj katoliških protikomunistov ali predvsem spretna strategija, ki so jo komunisti dalj časa prej zasnovali, na podlagi katere je bila dana ugodna možnost odstraniti tekmovalce zato, ker so bili antikomunisti?
Zgodovina mora upoštevati globoko in tragično raz-
kosanost, ki stajo povzročili med samim slovenskim narodom ideologija in komunistična strast po nadvladi, s tem da sta izkoristili osvobodilno gibanje za vsako ceno. Enotnost naroda je bila podrejena volji ene same stranke. Ali je bila dovolj opravičljiva potreba po vojaški enotnosti proti Nemcem in Italijanom? Ali dejstvo, da so se slovenski protikomunisti v obupu odločili se bojevati s svojo drugačno strategijo,
ne razodeva zavesti svobodnih ljudi, ki niso bili voljni sodelovati pri ustanovitvi take države, ki ne bi imela bistvenih značilnosti oz. pogojev za demokratično življenje?
3. Nazadnje naj povem še mnenje, ki zadeva zgodovinarje. Zdi se razumljivo, da politik (recimo Kučan) nekritično poveličuje Titovo osvobodilno gibanje v Sloveniji kot epopejo hrepenenja po neodvisnosti Slovencev in kot končno slavno obdobje slovenskega kulturnega in
družbenega preroda, ki seje začel že pred stoletjem; toda treba je priznati, da od zgodovinarja moremo in tudi moramo zahtevati, da z vsem naporom spozna in kritično presodi vse zapletene dejavnike, ki jih je treba upoštevati, če hočemo zares pravilno govoriti o omenjenem gibanju. Seveda ostajajo močni občutki jeze in neodobravanja, ki jih je treba spoštovati; ti pa ne smejo ovirati svobodnih raziskav in niti vlivati posebnega strahu, da bi upadla priljubljerost glede narodnega čuta, t< o slovenskega kot italijan .ega.
DAROVI
ZA KATOLIŠKI dom: ob smrti očeta Viktorja Žerjala daruje sin Franko z družino 500.000; v spomin na Viktorja Žerjala družine Povše, Češčut in Paškulin 500.000 lir.
ZA NOVI glas: N.N. 100. 000; Jože Velikonja, ZDA
189.000 lir.
ZA ZAVOD sv. Družine: Ravnik Štefanija, ZDA 90.000; ob 17. obletnici smrti mame Angele Kacin roj. Tušar Marija, Janez in Metka
150.000 lir.
ZA VODOVOD n a Sveti gori: ob 20. obletnici smrti Alfonza Grudine žena 50.000 lir.
ZAMISIJONp. Kosa: Danči in Jušta 50.000 lir; N.N. z Opčin 35.000 lir.
ZA CERKEV na Vrhu: Marjan Černič ob krstu hčerke Anje 100.000 in za zbor Vrh sv. Mihaela 100.000 lir.
ZA CERKEV na Peči: N.N.
15.000 lir.
ZACERKEVv Rupi: nevesta Bogdana ob poroki 50.000, njeni starši Ema in Jožko
100.000,	ženinov oče Jožko Kosič 150.000 lir.
OB PRVI obletnici smrti mame Gizele vd. Kosič sin ložko za cerkev v Rupi
50.000 in za Katoliški dom
50.000 lir.
OB POROKIsi na Aleksa daruje tata ložko K. po 50.000
I	ir za Katol iški dom, za MePZ Rupa-Peč in MePZ Hrast.
ZA CERKEV v Sovodnjah: Marinka in Ladi 100.000, Sonja in Branko ob 25- letnici poroke 100.000; Mara in Remo ob 11 -letnici poroke 100.000; N.N. 50.000; N.N. 15.000; starši ob poroki Cin-zie in Silvana 400.000; druž. Dottori namesto cvetja na grob Sergia 200.000 lir.
ZA CERKEV na Vrhu: starši ob krstu Sabrine Solinas
100.000 lir.
ZACERKEVv Gabrjah: L.F.
5.000; Z.F. 5.000 lir.
ZA LAČNE po svetu: N.N. druž. namesto cvetja na grob sorodnika 50.000 lir.
ZA CERKEV na Peči: N.N. druž. namesto cvetja na grob sorodnika 100.000; Romina in Fulvio ob poroki 150.000; starši ob krstu Luke 100.000; Claudia Ožbot Simoni nam. cvetja na grob R. Kernjus
50.000 lir.
ZA CERKEV v Zgoniku: ob krstu Tomaža Miliča darujejo starši 150.000 lir, sorodniki
180.000 lir.
OBVESTILA
ROMANJE (K)RIŠKF. nadško-fije va Concordio pri Pordenonu bo v soboto, 21. septembra. Ob 8.45 pozdrav župana, ob 10. uri ogled zgodovinskega dela mesta, ob 11.30 procesija iz bazilike Aposto-lorum v katedralo, kjer bo g. škof daroval sv. mašo. Ta dan bodo izpostavljene relikvije svetih konkordijskih mučencev.
SVETOVNI SLOVENSKI kongres - Konferenca za Slovenijo
-	Podružnica za celjsko območje in Župniji UkveinŽab-nice vas vljudno vabijo na recital pesnice Ljubke Šorli-Bratuž Venec spominčic možu na grob v nedeljo, 29. septembra, ob 15. uri vcerkvi v Ukvah. Recital bodo oblikovali Amatersko gledališče Teharje, Mešani komorni zbor Emanuel iz Celja in orglarica Alenka Založnik. Zborbopel tudi pri maši v Žabnicah ob 10.15.
V	soboto, 21. septembra, bo praznoval svoj rojstni dan nadškof goriške Cerkve p. Antonio Vitale Bommar-
co. Da bi mu Gospod v pomembnem milostnem času druge goriške sinode podelil veliko moči, zdravja in svojo modrost, mu srčno želita uredništvo in uprava Novega glasa.
13. septembra sta stopila nr novo skupno potSilavan in Federica. Z njima se veselijo in jima iz srca čestitajo člani pevskega zbora Štandrež in prosvetnega društva Štandrež.
13. septembra sta v cerkvi v Štandrežu stopila na skupno življenjsko pot Silvan in Federica. Slovenski goriški skavti se z njima veselimo, jima čestitamo in želimo dosti božjega blagoslova.
Čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Novega glasa: Bog naj vaju obilno blagoslovi!
NOVA GORICA KAPELA.
Ob nedeljah: ob 6.30, 8.,
10.,	18. (pozimi ob 1 7. uri). Med tednom: ob 7. in ob
19.	(pozimi ob 18. uri).
MIRENSKI GRAD. Ob nedeljah ob 7. in 16. (z zamenjavo ure konec septembra ob 15. uri). Med tednom je maša ob 6.30.
CERKEV IN DRUŽBA NA GORIŠKEM TER NJUN ODNOS DO VOJNE IN OSVOBODILNIH GIBANJ
Tak je naslov mednarodnega seminarja zgodovinarjev, ki bo potekal v Gorici na univerzi od četrtka, 26. septembra, do sobote, 28. V četrtek bodo po pozdravu gostov in krajevnih predstavnikov oblasti začeli z deli ob 16. uri. Nastopili bodo zgodovinarji De Rosa, Eordogh in Jože Pirjevec, ki bo govoril o etničnem vprašanju in mednarodnem položaju v Julijski krajini. V petek se bodo dela seminarja začela že ob 9. uri, ko bodo govorili Tramontin, Prunk o Slovencih v jugoslovanski državi, Štrukelj o katoliški Cerkvi v Jugoslaviji, Dolinar o Cerkvi na Slovenskem, Ferenc o razmerah slovenske Cerkve pod italijansko in nemško zasedbo, Dal Pozzo, Marušič o kulturi in politiki pri goriških Slovencih med dvema vojnama, Santeusanio, Kralj pa ho govoril o verskih in cerkvenih razmerah Slovencev na Goriškem; nastopili pa bodo še Griesser Pečar, Rosa. V soboto bodo nastopili zgodovinarji De Cillia, Mlakar, Tavano, Simčič, Tassin, Rupnik, Botteri, Pupo, Blasina in Venuti. Tematik vseh posegov nismo mogli našteti zaradi prostorske stiske; gotovo pa je, da bo zgodovinarski seminar podrobno osvetlil obdobje, ki je bilo do sedaj predvsem dobra tematika političnih špekulacij.
Slovenska mestna konzulta o obmejnih stikih
Slovenska konzulta pri goriški občini želi vzpostaviti čim tesnejše stike z novogoriškim območjem v prepričanju, da le tako bo med Gorico in Novo Gorico ponovno vzpostavljena tista vez na področju medsebojnega informiranja in skupnega načrtovanja, ki je pomembna in potrebna med manjšino in matičnim narodom. O tem vprašanju so spregovorili na zadnji seji konzulte, na kateri so sklenili, da bodo poiskali take poti sodelovanja, in to tudi ob ugotovitvi, da zdajšnja mestna vlada v Gorici prerada "pozablja" na slovensko prisotnost, tudi ko se dogovarja in pogovarja z novogoriškimi upravitelji.
O potrebi po p.^pešitvi takšnega dogovarjanja je tekla beseda tudi na srečanju obmejnih slovenskih upraviteljev, ki ga je v Doberdobu pripravila tamkajšnja občinska uprava.
Da bi načrte in poglede mestne konzulte čimprej uresničil, se je predsednik tega občinskega organa Rudi Pavšič pred dnevi srečal na novogoriškem županstvu s predsednikom občinske komisije za mednarodne odnose Tomažem Beltramom. V prijateljskem in sproščenem razgovoru sta podprla potrebo, da bi se dogovarjanje okrepilo in dobilo trajnejše okvire, kar bi lahko rodilo tudi nekaj skupnih pobud. Ob tem je bila izražena potreba po bolj medsebojni informiranosti glede dela in življenja zamejskih Slovencev in o zdajšnjem položaju v Sloveniji s posebno pozornostjo na novogoriško stvarnost.
Srečanje sinodalcev v Fogarjevi dvorani
V soboto, 14. t.m., je bilo v Gorici v Fogarjevi dvorani v bivšem semenišču srečanje sinodalcev druge goriške sinode, namen razširjenega srečanja vseh, ki aktivno sodelujejo pri sinodi, je ta, da bi sinodalcem dali vpogled v dosedanje delo in napotke za nadaljnje delo po raznih komisijah. Tudi tokrat je nadškof Bommarco prosil sinodalce, naj se zavedajo
odgovornega poslanstva, ki ga imajo, saj gre pri sinodi za proces, ki naj bi prekvasil goriško krajevno Čerkev. Prav Cerkev pa smo vsi kristjani in zato je še kako pomembno, da posameznik, ki predstavlja neko lokalno župnijo-krajevno Cerkev, odgovorno skuša vnesti v sinodo težave in tudi izkustva svoje Cerkev, ki jo predstavlja. Do konca meseca septembra bo potekalo delo sinode po posameznih komisijah, ki se ločeno sestajajo. Namen vsake komisije je, da čimbolj resno predela gradivo in probleme, ki so v njeni pristojnosti. Slovenske sinodalce naprošamo, naj se srečanj po posameznih komisijah redno udeležujejo, saj bo slovenska manjšina le tako lahko prinesla svoj doprinos in tako obogatila goriško sinodo.
Katoliški dom bo kmalu spet odprt
V	Katoliškem domu na Drevoredu XX. septembra gredo obnovitvena dela h koncu. Na sliki vidimo pleskarje, ki so pred kratkim končali z delom. V notranjosti Katoliškega doma sedaj izvedeni mizarji oblagajo dvorano z žlahtnim češnjevim lesom. Ta les je namreč imeniten za opremljanje akustičnih dvoran; prav dvorana Katoliškega doma naj bi bila ena najbolj akustičnih v naših krajih. Dela se torej bližajo koncu, kar se tudi lepo vidi zunaj, saj je okolica že skoraj dokončno urejena, le zelenice bodo morali v naslednjih dneh še urediti. Bolj ko sedela bližajo koncu, bolj se vsi zavedamo, kako veliko delo je bilo opravljeno. Prav zato tudi opozarjamo naše bralce, da še vedno zbiramo denar za obnovo Katoliškega doma tako na tržaškem uredništvu kot na goriškem na Placuti. Vsem darovalcem za naš skupni Katoliški dom Bog povrni!
SLOVENSKA GOSPODARSKO-PROSVETNA SKUPNOST SLOVENSKA PROSVETNA SKUPNOST
vabita na SREČANJE Z ODGOVORNIM UREDNIKOM REVIJE MAC',
DANILOM SLIVNIKOM
in na zamejsko predstavitev slovenske uspešnice Kučanov Klan, ki bo v Gorici v prostorih grajske dvorane v četrtek, 26. septembra 1996, ob 18. uri.
11
ČETRTEK
19. SEPTEMBRA
1996
12
ČETRTEK 19. SEPTEMBRA 1 996
BENEŠKA SLOVENIJA
MNENJA, RAZPRAVE
IZIDOR PREDAN V SPOMINU BENEŠKIH DRUŽBENIH DELAVCEV
ERIKA JAZBAR
V	sredo, 11. t.m., so slovenske organizacije iz videmske pokrajine priredile kulturno svečanost v spomin na preminulega družbenega delavca Izidorja Predana. Mesec dni po njegovi smrti je v špetrski občinski dvorani odmevala slovenska beseda vseh tistih, ki so ga poznali in so se mu želeli zahvaliti oz. delno oddolžiti za njegovo dolgoletno delovanje in vztrajanje na tem delu zamejstva. Srečanje se je začelo v poznih popoldanskih urah v špetrski cerkvi s sveto mašo, ki sta jo oblikovala združena pevska zbora Rečan in Pod lipo, nato se je svečanost nadaljevala s kulturnim programom. Ob podobnih priložnostih beseda lahko zaide v prazno retoriko ali celo v tisto banalnost, ki jo lahko objemajo ganljive, vendar neiskrene besede in stavki. Povsem očitno pa je tudi tistim, ki Predana niso osebno poznali, temveč le posredno, da je bila to osebnost, ki je svojim sogovornikom odgovarjala predvsem z dejanji; njegovo verovanje, neutrudno vztrajanje in požrtvovalnost so ga torej zapisali z velikimi črkami v povojno zgodovino Slovencev, ki živimo v Italiji. Zgled za vse, seveda, beneški Ceder-mac-laik, mnogo je nazivov, ki ga lahko le delno označujejo. Veliko je bilo beneških družbenih delavcev, ki so se zvrstili pred mikrofonom, da bi spregovorili nekaj misli v spomin na tistega človeka, ki je zgradil temelje marsikateri pobudi, organizaciji ali
Izidor Predan - Dorič, človek gledališča: avtor in igralec
srečanju, ki je danes že tradicionalno, desetletno, ki je obenem napisal besedilo pesmi 5 strani Matajurja, ki je postala nekakšna himna za vse te ljudi. Kako se mu torej lahko oddolžimo? Na slovesnosti je pred mikrofon stopil tudi Izidorjev sin Vladimir, ki je poudaril predvsem očetovo potrebo po iskanju skupnega nastopa oz. složnosti v naši manjšinski skupnosti; saj - nazadnje - je bil leta 1984 na goriškem Travniku med prvimi v sprevodu, ki je s plakati zahteval obljubljene pravice za našo manjšino. Če je že res, da obstaja neki "duh po Travniku", je tudi res, da njegova uresničitev ni več sprevod tisočglave množice, temveč pobude, ki prihajajo s strani posameznikov. Tak je verjetno tudi najprimernejši način, s katerim se lahko oddolžimo temu velikemu Slovencu.
"MARINO QUALIZZA TRŽAŠKI ŠKOF ": PROVOKACIJA ALI RESNICA?
Pred dnevi smo na italijanskem deželnem dnevnem časopisju brali novico, da je med kandidati za mesto pokojnega tržaškega škofa Bellomija tudi beneški gospod Marino Qualizza. Članek je bil navidezno še kar nepristranski, saj ni zvenel posebno negativno. Ker pa v Trstu verjetno vsi ne poznajo gospoda in njegov priimek obenem ne zveni posebno neitalijansko, je novinar kar podrobno predstavil omenjenega kandidata, da ne bi prišlo do nesporazumov. G. Marino Qualizza, doma iz Sv. Lenarta v Benečiji, nedvomno odgovarja vsem potrebnim pogojem za mesto tržaškega škofa, saj je dobro poznan ne le zaradi svojega duhovniškega poklica, temveč tudi kot profesor dogmatike. Posebno mesto nosi tudi njegovo publicistično delo. G. Qualizza je obenem
ravnatelj Višje teološke šole v Vidmu, vodi razne teološke tečaje za redovnice in laike ter piše o teoloških temah v revijo Credere oggi in v tednik videmske nadškofije La vita cattolica. Zamejci ga poznamo, ker redno piše v kul-turnoverski list Dom, obenem pa mu je od leta 1983 tudi urednik. Aktiven je v raznih beneških kulturno-družbenih društvih in posebno pomembno je njegovo seznanjanje italijanskih krogov s slovensko beneško problematiko. Iz omenjenih razlogov dvomimo, da bodo dobro poznani tržaški krogi dopustili gospodu Qualizzi ostati dalj časa kandidat za tržaškega škofa, čeprav bi ta zelo primerno nadaljeval Bel-lomijevo pot k duhovno-kul-turnemu odpiranju mesta, ki se prepogosto izkazuje za nazadnjaško in anahronistično. --------E.).
Naraščanje števila samomorov v Sloveniji zaskrbljuje javnost, predvsem pa psihiatre, sociologe in druge strokovnjake. Problem je aktualen in večplasten, saj gre pri samomoru za skrajno dejanje, ki nasprotuje osnovni težnji vseh nas - volji do življenja. Zaradi samomorov se zmanjšuje slovenska nacionalna substanca, na zmanjševanje le-te pa močno vplivajo tudi upadanje števila rojstev in številne prometne nesreče, v katerih umirajo zlasti mladi ljudje.
Mnenja o vzrokih samomorov so različna in gredo od Irditve, da se mnogi odločijo za nasilno smrt, ker ne morejo doumeti in sprejeti zapletenih problemov in dilem, ki se pojavljajo v modernih državah, do razlag, da je manj vrednot, ki so v preteklosti delovale kot zaščitni dejavnik pred samomorom. Toda do zdaj znane trditve o slovenski samomorilnosti ne dajejo vseh odgovorov. Pojavljajo se nove teorije. Neka razširjena revija v Ljubljani je zapisala celo povsem banalno trditev, da se Slovenci ubijamo pač zato, ker smo neumni. Kot poglavitni vzrok še zmeraj omenjajo slovensko majhnost, nestabilni značaj posameznikov ali skupin lju-
V SLOVENIJI NI VOLJE PO ŽIVLJENJU?
di, pa celo melanholijo, ki naj bi spodbujala k nasilni smrti. Toda zakaj je že desetletja največ samomorov v Prekmurju? In dalje: zakaj zadnjih nekaj let postaja Zasavje najbolj kritično območje v Sloveniji? Zakaj se vse bolj ubijajo izobraženci? In zakaj pravzaprav narašča število samomorov po osamosvojitvi? Tudi ni pravih odgovorov na vprašanje, zakaj se ubija več družinskih očetov kot samskih mož ter več starejših kot pa mladih. Primarij dr. Aleksander Brunčko iz Maribora meni, da bi problematiko samomorov morali reševati multidisciplinarno, "ker nasilne smrti ne bomo zmanjšali le s telefonom za klic v sili in s Centrom za preven-cijo samomora. Zavzema se za reorganizacijo na področju psihiatričnega zdravstva, "da bo lahko imel vsak psihiatrični bolnik in tudi človek v duševni stiski, ki razmišlja
0 samomoru, na voljo svojega psihiatra."
Samomori v Sloveniji imajo tudi aktualne politične raz-
1 sežnosti, saj naj bi se dogajali tudi zaradi izrednih socialnih stisk nekaterih slojev prebi-
MARJAN DROBEZ
valstva. Na protestnem zborovanju Liste za Maribor, ki je bilo zaradi razsula tamkajšnjega gospodarstva in hitrega naraščanja brezposelnih, sta o razmerju med tamkajšnjo gospodarsko in družbeno krizo in samomori govorila delavca Valter Pristovnik in Milan Krušič. Dejala sta, da so številni samomori na Štajerskem posledica izredno velikih socialnih stisk ljudi. Zanimive in v marsičem izvirne misli o tem je v uvodnem članku zadnje številke Vzajemnosti, ki je glasilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zveze društev upokojencev Slovenije, napisal Tone Štefanec. Povzemamo del njegovega razmišljanja. "Julija si je kar 90 Slovencev vzelo življenje. Med njimi so bili tudi starostniki. Kaj žene ljudi v smrt? Tudi to, da so mnogi brez dela in da je marsikdo na starost prepuščen sam sebi. Navaden človek je v današnji Sloveniji malo vreden. Pogosto ima večje možnosti za lepše življenje ne sposobnejši, ampak bolj zviti in bolj stremuški. Marsikje
velja pravilo: znajdi se, kakor veš in znaš. Kaj pa tisti, ki se ne želijo ali ne morejo znajti? Mnogo mladih ljudi je brez stanovanja, mnogi upokojenci se s svojo borno pokojnino komajda preživljajo. Nekateri pa ne vedo kam z denarjem in si kupujejo drage avtomobile, razkošna stanovanja, Skratka živijo na veliki nogi. Mnogi med njimi na veliko goljufajo in jim je za vse drugo le malo mar, še za našo novo državo se ne zmenijo. So sami sebi zadostni, j Vse to in še marsikaj drugega | peha ljudi v obup, so razočarani in ponavadi nemočni, da bi karkoli spremenili. Marsikoga pesti bolezen, ki je pogosto psihične narave in posledica razmer, v katerih živi. I judje iščejo rešitev pri zdravnikih, astrologih, vede-jževalcih in povsod tam, kjer mislijo, da jim lahko pomagajo, zlasti v Cerkvi.
Še vedno drži pregovor:
[ pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Tudi vemo, da nam sreče ne moreta dati ne država in ne kaka politična stranka. Sreča je pač skrita globoko v nas. Današnji čas zahteva od vsakega posameznika močno osebnost, ogromno j poguma in voljo, pa tudi sposobnosti za premagovanje težav. Izjemno pomembno pa je tudi veselje do življenja."
SPOMINSKO OBELEŽJE V SOLKANU
MSGR. JOSIP SREBRNIČ - PONOS VSEH SLOVENCEV!
Na njegovi rojstni hiši v Šolski ulici št. 6 v Solkanu so prejšnjo soboto s prisrčno in globoko občuteno slovesnostjo odkrili spominsko obeležje škofu in nadškofu dr. Josipu Srebrniču. "Bil je velika osebnost goriške in slovenske zgodovine, ki je lahko v ponos vsem Slovencem," je v pozdravu udeležencem poudaril predsednik Krajevne skupnosti v Solkanu odvetnik Tomaž Marušič. V življenju se je dr. Josip Srebrnič odlikoval in uveljavljal s trdnim značajem, blago dušo, velikim znanjem, razumevanjem in podporo revnim ali drugače trpečim vernikom, veliko delavnostjo na najrazličnejših področjih, pa tudi z narodno zavednostjo. O takšni dejavnosti, liku in verski gorečnosti nadškofa je govoril prof. dr. France Kralj, zgodovinar, arhivar koprske škofije in župnik v vasi Slap na Vipavskem. Navedel je tudi razne značilnosti življenja in delovanja
| škofa in nadškofa, ki so nemara naši javnosti neznane. Tako je povedal, da je bil kot gojenec dijaškega semenišča v Gorici deležen vzgoje poznejšega škofa na otoku Krku dr. Antona Mahniča. Razšla sta se, se spet našla in ko je Mahnič spoznal Srebrni-čevo žlahtno, samoniklo o-sebnost, ga je pred svojo smrtjo predlagal za svojega naslednika - škofa na Krku. Svojo škofijo je v več kot 42-letnem vodenju vzorno uredil, zato ga je papež Janez XXIII. ob 40-letnici škofova-nja, 1.1963 imenoval za nadškofa. Govornik je menil, da bi Srebrničevo neutrudno in mnogovrstno dejavnost mogli strniti v tri življenjska področja: bil je odgovorno dejaven na versko-karitativ-nem, narodno-političnem in kulturno-znanstvenem področju. Prof. dr. Kralj je nada-! Ije opozoril, da je med drugo svetovno vojno dr. Srebrnič na okupiranem otoku odlo-jčno branil in ubranil hrvaško glagoljaško bogoslužje proti poskusom italo-romaniza-
cije. Z enako vnemo je reševal svoje otočane v obdobju nemške okupacije. Ni pa sprejel vodilne vloge komunistične partije v osvobodilnem gibanju. Svoje nasprotovanje partijskemu monopolizmu in brezverski naravnanosti je izrazil v posebnem pastirskem pismu, zaradi česar so ga - po njegovih besedah - celo obsodili na smrt, kar pa se k sreči ni zgodilo. Tako je bil v povojnih revolucionarnih letih ta zavedni narodnjak in ponosni Slovenec, ki se svojim solkanskim koreninam ni nikoli izneveril in je bil na svoj rojstni kraj srčno navezan, izpostavljen javnemu zasramovanju. Hrvaško in tudi slovensko časopisje ga je ožigosalo kot "bandita, zvestega slugo fašizma in narodnega izdajalca". Bil je tudi telesno napaden in ranjen, konfiniran za 6 mesecev na Sušaku, nato pa izpuščen na prostost brez soje-
nja. Glede njegove osebnosti in znanstvenega opusa je značilno, da se nadškof dr. Josip Srebrnič razodeva kot voditeljska narava, ki presoja in usmerja kot mož velikega znanja, trdne sodbe in neupogljive volje. Bil je vedno prijazen in izredno ljubezniv z vsakim človekom, obenem trezen in daljnoviden presojevalec vprašanj, dvomov in tegob ljudi tedanjega časa. Živel in deloval je skladno s svojim škofovskim geslom: "Stojte močni v veri!".
Na slovesnosti je govoril tudi generalni vikar škofije na otoku Krku msgr. Valter Župan. Poudaril je, da bodo verniki na otoku nadškofu zmeraj hvaležni za njegovo versko in pastoralno poslanstvo in delovanje.
Spominsko obeležje je blagoslovil koprski škof Metod Pirih, odkrila pa ga je najstarejša Solkanka, 103-letna Emilija Koncut. Po slovesnosti pred rojstno hišo je bila v domači cerkvi sv. Štefana spominska maša za dr. Josipa Srebrniča. Somaševanje je vodil koprski škof, ki so mu ob posvetitvi na to mesto izročili škofovski križ, ki ga je nosil njegov veliki vzornik na otoku Krku.
M.
PROBLEMI IN DILEME SLOVENIJE PRED VOLITVAMI
MARJAN DROBEZ
Najbolj nujno je vzpostaviti pravno državo in preprečiti nezakonita prilaščanja kapitala in dobrin
TERMIN 20. DECEMBRA
Slovenci želijo najboljše svoji državi in si za to tudi prizadevajo. Ko kritizirajo ali kako drugače razgaljajo probleme v družbi, gospodarstvu in drugih področjih, delajo to zato, da bi utrdili demokratično ureditev in s tem prispevali svoj delež za preobrazbo in prihodnost Slovenije. Tudi v sedanji predvolilni kampanji se kaže nujnost, da kljub različnim ideološkim in političnim prepričanjem ohranimo enotnost in zavzetost vseh ljudi, da bi lahko hitreje, povsem in u-činkovito odpravljali slabosti in maličenja na raznih področjih.
Najbolj nujna je gotovo vzpostavitev pravne države in povečanja učinkovitosti njenih organov, predvsem pravosodja. Takšno državo določa tudi slovenska ustava, ki pa je na tem, kot tudi na nekaterih drugih področjih ostala neizpolnjena. Če bi tožilstva in sodišča odgovorno delovala, bi lahko za-vrla oz. preprečila odtujevanja (nezakonita prilaščanja ali tatvine) t.i. družbenega kapitala in tvarnih dobrin, ki so jih ustvarili delavci (ne pa država) v prejšnjem režimu. Po najnovejših podatkih ocenjujejo, da je takšnih prilaščanj v obdobju po osamosvojitvi bilo za okrog 125 milijard tolarjev. Tudi zaradi tatvin iz virov t.i. družbene imovine so sedružbene razlike v Sloveniji poglobile in
povečale, tako da se je okrog 10% raznih privilegirancev in političnih karieristov povzpelo v sloj novih bogatašev, medtem ko je približno 90% prebivalstva ostalo na prejšnji ravni svojega materialnega standarda ali pa se je njihov položaj celo poslabšal.
Vzroke za razkroj mnogih vrednot in načel slovenskega naroda, torej za razpad morale in etike, obravnava tudi najnovejša Izjava Komisije Pravičnost in mir. Dokument vsebuje tudi naslednje misli: "Nesprejemljivo je, da se poskuša onesposobiti tista nadzorna služba, ki se je odlikovala po neizprosnem odkrivanju nepravilnosti in kriminala v postopkih lastninjenja. S tem se ruši zaupanje v pravni red in daje potuha tudi drugim oblikam nepoštenosti. Nesporno je, da so dosedanji nosilci vseh vej oblasti premalo naredili za dosledno uveljavljanje poštenja in zakonitosti na področju gospodarstva. Vse to ima hude moralne posledice..."
ALI )E DRŽAVA PRIPRAVLJENA NA SPORAZUM S CERKVIJO?
Predvolilna dejavnost političnih strank in drugih organov (tudi vlade) je čedalje bolj intenzivna, vročična in celo napadalna. Toda na splošno ne krši demokratičnih pravil in standardov. Stranke bodo kmalu objavile sezname svojih kandidatov.
Med njimi bo letos, kaže, veliko novih imen, ki naj bi bila privlačna za volivce. Kandidirala bo tudi doslej najboljša slovenska smučarka Mateja Svet; za poslansko mesto pa se bodo potegovale tudi nekatere pevke zabavne glasbe. Bivši generalni direktor RTV Slovenija Žarko Petan bo kandidat Slovenske ljudske stranke. V Združeni listi socialnih demokratov so izvedli notranje volitve tistih njenih članov, ki bi radi kandidirali v slovenski parlament. Že vnaprej pa je iz tekmovanja za kandidaturo izpadel tisti član ZLSD, ki je v nekem štirinajstdnevniku objavil dolg pogovor z upokojenim generalom Milanom Aksentijevičem, ki je bil pred kratkim izgnan iz Slovenije. Stranka tega jugoslovansko usmerjenega člana v sedanjem predvolilnem obdobju skoraj zagotovo ne bo podprla.
Zelo pomembna je izjava ministra Pavla Gantarja, predsednika vladnega dela Krovne komisije za rešitev problemov med državo in katoliško Cerkvijo. Dejal je namreč, da bo vlada lahko še pred volitvami dosegla sporazum s Cerkvijo glede vseh vprašanj, tudi tistih premoženjske narave.
[elavci in uslužbenci poslovnega sistema Salonit v Anhovem bodo 20. decembra letos prenehali izdelovati az-bestnocementne proizvode. Slednji, kot tudi nekatere kritine in drugi proizvodi, namreč vsebujejo azbest, ki je zdravju zelo škodljiv. Zdaj i-majo na zalogi še zadnjih 840 ton azbesta, ki ga bodo
porabili v iztekajoči proizvodnji, s katero bo Salonit izpolnil naročila kupcev.
Bližnja opustitev azbesta v proizvodnji anhovskega velepodjetja je gotovo najbolj pomembna novica ob proslavljanju 75-letnice ustanovitve Salonita. Cement v Anhovem je odkril domačin Peter Nibrant. Podjetje, tovarno cementa z imenom Cement Isonzo-Sa" pa je I. 1921 ustanovil italijanski lastnik Emilio Stock. Že ob u-stanovitvi tovarne so pričeli uporabljati azbest, ki je tedaj veljal za zelo pomembno in zdravju neškodljivo surovino.
Ob 75-letnici Salonita so predstavili program nadaljnjega poslovanja, za katerega imajo dobre možnosti. "Širši javnosti hočemo povedati, da ima to podjetje kljub težavam zaradi izgube trgov in pojavljanju obolenj zaradi azbesta dobre perspektive za uspešen nadaljnji razvoj, ker je vedno težilo po doseganju evropske ravni v proizvodnji," je v pogovoru za Novi glas zatrdil Vladimir Ški-bin, poslovni tajnik tovarne.
Pred 50 leti je bila 15. septembra nedelja kakor letos. Tisto nedeljo so na Marijinem Celju nad Kanalom obhajali župnijski praznik imena Marijinega, kateri je cerkev posvečena. Že za dopoldansko slovesno mašo so se zbrali duhovniki kanalskega dekanata, med njimi tudi gorenjepoljski župnik Izidor Zavadlav. Po slovesnem blagoslovu popol-
SPOMINSKA OBLETNICA NA GORENJEM POLJU
SLOVESNOSTI NA MIRENSKEM GRADU
Tudi v letošnjem septembru je na Mirenskem Gradu potekala tradicionalna Kvatrnica po ustaljenem razporedu, a tudi z nekaterimi posebnimi poudarki. Kot običajno so se slovesnosti pričele že v soboto, tokrat 14. septembra zvečer. Pri predpraznični maši so peli pevci iz Šmartnega v Brdih, od koder je prišel tudi njihov župnik Efrem Mozetič, ki je pri maši tudi pridigal. Svoje razmišljanje je navezal na pomen Marije kot spremljevalke skozi naše življenje. Po maši je sledila običajna procesija z lučkami v neposredni bližini cerkve Žalostne Matere božje, med procesijo pa so prisotni peli lavretanske litanije z odpevi.
V nedeljo, 15. septembra, je bila ob desetih dopoldne na vrsti mirenska župnijska maša, pri kateri je pridigal domači župnik Ciril Cej. Mirenski župnik je v svoji pridigi med drugim opozoril na bližajoči se misijon, ki bo hkrati pomenil uvod v obhajanje 750-let-nice prve omembe župnije Miren z vrhuncem v prihodnjem letu. Tudi popoldanska slovesnost na letošnji Kvatrnici je potekala po običajnem redu. Ob 15.30 so bile pete litanije Matere božje z odpevi, ob 16. uri pa je sledila
slovesna maša. Somaševanje številnih duhovnikov je letos vodil koprski škof msgr. Metod Pirih. V pridigi je razčlenil trenutno versko stanje v škofiji, kjer je opazen rahel dvig verske prakse, še vedno pa so med primorskim ljudstvom prisotne številne prvine moralne in verske krize. Prav tako je še nerešeno vprašanje sprave zaradi dogodkov polpretekle dobe, saj rane še niso zaceljene. Pri obeh slovesnih mašah, dopoldne in popoldne, je ubrano prepeval župnijski mešani zbor, okrepljen s pevci iz bližnje Rupe, s Peči in iz Bilj. Do izraza pa je seveda prišlo tudi ljudsko petje, pri katerem je množica navdušeno pritegnila.
Ob letošnji Kvatrnici lahko zapišemo, da je bila zaključena tudi obnova bližnje misijonske hiše lazaristov. Na njenem podstrešju so po načrtu inž. arh. Jožeta Marinka namreč uredili notranjo kapelo, posvečeno sv. Vincenciju Pavelskemu, ki bo služila za potrebe udeležencev duhovnih vaj. Po popoldanski maši se je škof msgr. Pirih v spremstvu duhovnikov podal v bližnjo kapelo v samostanu lazaristov in jo blagoslovil, prisotni verniki pa so si nato novo pridobitev lahko tudi ogledali. Pohvaliti je potrebno trud očetov lazaristov na Mirenskem Gradu, ki vzorno skrbijo za cerkev Žalostne Matere božje in Gnidov-čev dom duhovnih vaj, in to z velikim občutkom za duhovne potrebe sodobnega časa. -------------M.V.
dne so se duhovniki odpravili domov. Zavadlav je ubral bližnjico skozi gozd na Gorenje polje. Toda tam so ga naslednji dan za mašo zaman čakali. Sestra Erminija je obvestila policijo. Začelo se je iskanje g. župnika, za katerim je izginila sleherna sled. Šele 5. oktobra so odkrili njegovo truplo v gozdu dobrih 20 minut nad vasjo. Bilo je nakaženo, polno ran in glava odtrgana. Kaj se je zgodilo? Med vrnitvijo so ga zahrbtno napadli in ubili. Kdo so bili krivci? Ne tedaj ne pozneje morilcev niso odkrili, utemeljen sum pa je padel, da so g. Zavadlava ubili ideološki sovražniki, ki so mu že prej grozili in ga sramotili po časopisih in na mitingih, češ da je fašist in sovražnik slovenskega naroda. Širil je pa slovenski tisk, prej Bogoljuba in leta 1946 Slovenskega Primorca.
Prejšnjo nedeljo, 15. t.m., so se verniki z župnikom Bogdanom Špacapanom vred spomnili tragično umrlega g. Izidorja Zavadlava in pripravili res primerno spominsko slavje. V gozdu, kjer so odkrili njegovo truplo, so v soboto postavili križ, v nedeljo popoldne pa priredili slavje. Ob 16. uri jebilasv. maša; somaševanje je vodil generalni vikar msgr. Renato Podberšič, Zavadlavov rojak iz Vrtojbe. Somaševalo je okrog 30 so-
IZIDOR ZAVADLAV
ŽUPNIK NAqOREN|EMPO-|U 1935 -191*
Načrt spomenika na Gorenjem polju (arh. Jože Marinko), postavljen ob 50-letnici smrti.
bratov, verniki so napolnili cerkev in prostor pred njo. Na koru sta pela združena zbora z Gorenjega polja in Marijinega Celja. V cerkvi so bili navzoči tudi pokojnikov devetdesetletni brat Lojze in drugi sorodniki. Pri pridigi je msgr. Podberšič omenil, kako so primorski duhovniki vedno bili povezani s svojim ljudstvom in Cerkvijo in zato bili deležni preganjanj med obema vojnama; najhuje pa je bilo med zadnjo vojno in revolucijo, o čemer priča tudi smrt g. Zavadlava in g. Antona Piska, upokojenega duhovnika v Kanalu, ki so ga likvidirali
konec oktobra 1943 nekje pri Zgornji Trebuši in je bil velik prijatelj pok. Zavadlava.
Po maši so se spomnili pokojnika s kulturnim programom. Združena zbora sta odpela nekaj žalostink, cele-brant pa je blagoslovil spominsko obeležje iz kamna, ki so ga postavili med cerkvijo in pokopališčem. Obeležje si je zamislil akademik Jože Marinko, ki je hotel upodobiti dve vodilni pokojnikovi potezi: kelih, ker je bil Kristusov duhovnik, kamen pa z besedami : Daritev bodi ti življenje celo, ker si je pokojnik te Gregorčičeve verze izbral kot geslo na podobici nove maše. Gregorčičeve verze je recitiral tudi član goriškega dramskega gledališča Aleksander Kro-šelj. Zaključil je z odlomkom iz Oljke.
Oljka je simbol miru in v želji po miru in spravi je bilo uglašeno celotno spominsko slavje v spomin tragično u-morjenega župnika. Hudič je zasejal neslogo in sovraštvo; Kristus, ki je umrl kot sprava za naše grehe, naj obnovi med nami mir in spravo. To je končni namen slavja. Žal so bile odsotne civilne oblasti.
Ob nedeljskem slavju je bila na voljo tudi knjižica Na braniku resnice o pok. Izidorju Zavadlavu. Izdal jo je župnijski urad Gorenje polje, uredil in sestavil pa župnik Bogdan Špacapan.
---------K.H.
PRENEHANJE UPORABE AZBESTA V INDUSTRIJI SALONIT ANHOVO
()dlaganje azbestnocementnih odpadkov, strupen opravek
Proizvodnjo bodo preuredili, saj bodo izdelki izhajali iz novih tehnologij, za katere imajo razne ponudbe tudi iz tujine. Pomemben delež pri preobrazbi oz. preusmeritvi proizvodnje bo imel tudi zakon, ki je zdaj v parlamentarni obravnavi in s katerim naj bi Slovenija celovito rešila problematiko uporabe azbesta ter z njimi povezanih obolenj in odškodnin.
V Salonitu je zaposlenih še 1.155 delavcev in uslužbencev. Vrednost proizvodnje gradbenega materiala in drugih izdelkov bo letos znašala skoraj 9 milijard tolarjev. Velik del proizvodnje iz Anhovega izvozijo v tujino, v Italijo največ cementa, ki je izredno dobre kakovosti. Surovin za izdelavo cementa (gre za lapor in apnenec) imajo v dejansko neomejenih količinah. Kljub prenehanju uporabe azbesta v Anhovem pa nikjer v Sloveniji še niso pričeli odstranjevati te strupene snovi z zgradb, streh in drugih objektov, kar izvajajo v tujini, tudi v Italiji. ---------M.
13
ČETRTEK
19. SEPTEMBRA
1996
14
ČETRTEK 19. SEPTEMBRA 1996
PRIDELOVANJE PORA
MARKO TAVČAR
Por je izredno hvaležna povrtnina, ki je zelo primerna za vrtičkarje, saj ni posebno zahtevna kultura. Zelo dobro prenese . mraz, najbolje uspeva v rodovitni zemlji, ki dobro prepušča vodo.
Po naših vrtovih je bil por presajen že pred približno mesecem dni, a tudi če bi ga presadili še v tem tednu, ne bi bilo napak, le zakasnili bomo njegovo rast, obirali ga bomo bolj pozno spomladi in tvegali, da bo šel v seme. Če ga sadimo konec junija, ni potreno gnojiti zemlje, če smo spomladi dobro gnojili tla za predhodno kulturo. Lahko pa uporabimo tudi nekaj umetnega gnojila. Priporočajo od 8 do 10 dag mešanega NPK gnojila na kvadratni meter.
V	naših krajih navadno sejemo por za zimsko rabo že junija, tako da ga presajamo konec julija. Por presadimo na prosto, ko so sadike za svinčnik debele in visoke 15 do 20 cm. Sadimo ga v vrste, razdalja med njimi naj bo vsaj 30 cm, med posameznimi sadikami v vrsti pa 15 cm. Por sadimo globoko vsaj 10-15 cm, če ga sadimo više, ga bomo morali osuvati, da se bo spodnji del rastline, ki ga uživamo, belil. To lahko delamo tudi z
DAVČNI VIDIKI DEDOVANJA
DAMJAN HLEDE
globlje sajenim porom, tako bomo namreč povečali steblo, ki je užitno. Na-™ vadno so stebla
-	'vv primerna za pobiranje od 160 do ir 250 dni po setvi. Por skali pri temperaturi 7 stopinj C, najbolje pa uspeva ob temperaturi 15-25 stopinj C".
Por potrebuje pri rasti sorazmerno veliko vode, zato ga moramo redno zalivati, še zlasti prve tedne po presaditvi in nato v primeru suše, vendar, kot rečeno, ne prenese zastoja vode. Zato moramo paziti, da ga ne sadimo v pretežko, ilovnato zemljo. Zelo hvaležen pa je tudi za redno rahljanje tal. Dobro vpliva na rast tudi zastiranje tal z listjem ali slamo.
Por je v glavnem zimska povrtnina. Iz njega pripravljamo odlične juhe, pa tudi prikuhe. Če ga bomo zamrznili, ga bomo lahko zauživali še dlje časa. Ko izkopljemo por, mu najprej obrežemo korenine in vrhove listov. Nato ga dobro operemo in zrežemo na centimeter široka koleščka, ki jih damo v nizke pladnje in postavimo v zmrzovalno skrinjo. Ko trdno zmrznejo, jih spravimo v polietilenske vrečke in po potrebi uporabljamo.
TKB LETO DNI NA INTERNETU
V	petek, 13. septembra, je poteklo leto dni, odkar se je Tržaška kreditna banka vključila v omrežje internet. Obračun te enoletne prisotnosti na internetu znaša pol milijona povpraševanj po straneh iz vsega sveta: Italija, ZDA, ostale zahodne države in tudi države iz vzhodne Evrope, ki se šele vključujejo v globalno tržišče.
Spletne strani TKB imajo tri home page v italijanščini, slovenščini in angleščini. V teh prvih dvanajstih mesecih delovanja doživljajo že svojo peto verzijo, v pripravi pa so strani v hrvaščini in nemščini. Od tod je preko raznih linkov (t.j. povezav) mogoče doseči preko 150 italijanskih institucij, 200 tujih in 30 gonilnikov za nadaljnje raziskave.
Med najbolj priljubljenimi storitvami pripada prvo mesto nedvomno stalno ažurni-ranemu seznamu italijanskih bank v internetu: v seznam je trenutno vpisanih 84 bank, kakih dvajset pa je na tem, da pristopi. Od tod je mogoče primerjati storitve vseh denarnih zavodov. Preko svojih strani nudi TKB vse informacije o obrestnih merah, stroških in ostalih pogojih, kot zahteva italijanski zakon o prozornosti bančnega poslovanja, pa tudi informacije o posebnih "bančnih proizvodih".
Vstop v omrežje internet je za TKB pomenil tudi postavitev elektronskega priročnika za vse uporabnike bančnih storitev. Stranka lahko tudi komunicira direktno z banko ali prebere pojasnila o
njenih pobudah direktno iz pregleda tiska. Banka je med drugim tudi pričela sodelovanje z državno kovnico, zanimiva pa je tudi njena izkušnja Iz elektronsko pošto.
Pri TKB pozitivno ocenjujejo izkušnjo prvega leta povezave v internetu in menijo, da bo njihov doprinos pripomogel k boljši uveljavitvi v svetu ne samo banke, marveč tudi celotne tržaške gospodarske ponudbe. Prek interneta misli torej banka v bodoče sproti in kar najširše predstavljati dejansko gospodarsko stvarnost in možnosti, ki jih na socialnem, kulturnem in gospodarskem področju ponuja sistem Alpe-Ja-dran. Internet:	http://
www.bctkb.it/bctkb, E-mail: bctkbžbctkb.it.
 I.Ž.
OBRTNIKI IN MALO GOSPODARSTVO - OGLEDALO SLOVENSKE USPEŠNOSTI
MARJAN DROBEZ
V	Celju so prejšnji petek odprli Mednarodni sejem obrtnikov ter malega gospodarstva oz. podjetništva. To je največja sejemska in poslovna prireditev v Sloveniji in ena največjih v Evropi. Vseh razstavnih prostorov je za okoli 55 tisoč m2, sodeluje pa 1.740 razstavljalcev in 25 držav (v Celju je že po tradiciji zastopana tudi Italija), ki predstavljajo vse obrtne in gospodarske dejavnosti. O pomembnosti sejma, ki poteka pod naslovom Ogledalo
slovenske uspešnosti, pričata tudi podatka, da obrt ustvari že 30 odstotkov domačega bruto proizvoda (nove vrednosti), v njej oz. v t.i. malem gospodarstvu pa je zaposlenih četrtina aktivnih prebivalcev Slovenije. Gre za nad 100tisoč delavcev in uslužbencev.
Obrt in omenjeno malo gospodarstvo sta edini dejavnosti, ki že nekaj let dosegata hiter razvoj in tudi skoraj edini, ki zaposlujeta nove delavce. Obrtniki pa so nezadovoljni z vladno politiko in njenimi ukrepi za obrt in tudi za malo gospodarstvo
oz. drobno podjetništvo. Od vlade že dolgo zaman zahtevajo, da bi sprejela nove zakone za večjo finančno disciplino v gospodarstvu. Zdaj se pogosto dogaja, da obrtniki in podjetniki ne morejo izterjati svojih dolžnikov v razumnem roku, kar seveda povzroča zastoje in druge težave v gospodarstvu. Na Mednarodnem sejmu v Celju, ki bo trajal do 22. septembra, bodo imeli več posvetovanj o delu na črno oz.
o	sivi ekonomiji, ki je v Sloveniji čedalje bolj razširjena.
1. UVOD
Kadar teče beseda o dedovanjih, je prva stvar, na katero pomislimo, formalni in materialni prehod premoženja umrle osebe na drugo(-e) osebo(-e). Tudi kadar se starši sprašujejo in načrtujejo, katere dele svojega premoženja bodo prepustili posameznim sinovom oz. hčeram, je njihova prva skrb pravična porazdelitev imetja med vsemi. To je povsem normalna drža, večkrat pa jo pogojuje tudi strah, da ne bi prišlo pri porazdelitvi do sporov ali prepirov. Mimogrede gre opozoriti, da so slednji le redkokdaj posledica samega dedovanja (tako je predvsem, kadar so si dediči med sabo v daljnem sorodstvu), pogosteje pa so izraz že utemeljene družinske nesložnosti, ki preprečuje, da bi se tudi o materialnih stvareh mirno pogovorili in skupaj načrtovali.
Prehod oz. porazdelitev premoženja predstavljata brez dvoma najpomembnejši vidik dedovanja, ki pa ni edini. V pravni ureditvi je ta vidik predmet civilnega prava, ki postavlja pravila zakonitega in oporočnega dedovanja. Drugi vidik, na katerega redkeje pomislimo, pa je davčni. Dedovanje je namreč, kot prehod stvari in pravic od ene osebe na drugo, podvrženo posrednemu ob-
davčenju (davek na dedovanja in davek Invim).
Prav ta vidik je povod za razmišljanje, ki ga tu začenjamo. Velikokrat se namreč zgodi, da izračun davčnega urada preseneti dediče tudi zato, ker pred dokončnim izračunom ponavadi mine precej časa (davčni uradi imajo na razpolago tri leta za seštevek), poravnati pa ga je treba v šestdesetih dneh (od
20.	junija t.l. dalje, prej je veljal rok devetdesetih dni), razen če se zainteresirani ne odločijo za odlog plačila (v tem primeru je treba 20% zneska plačati v šestdesetih dneh, ostalo pa poravnati v letnih obrokih, ki ne smejo preseči petih let od smrti de cuius-a). V tem primeru pa teče obveznost pasivnih interesov v višini letnih 9%. Dogaja se pač, da dediči s časom spregledajo to obveznost in se podajo v druge investicije, izračun davčnega urada pa jih zadene kot strela z jasnega.
Do presenečenj pa prihaja še predvsem pri dedovanju kmetijskih zemljišč, za katera so predvidene posebne olajšave, toda le v j primeru, ko so dediči neposredni obdeloval-| ci zemlje. Tako se lahko zgodi, da bo prehod zemljišč, ki jih je obdelovalec v času svojega življenja kupil in vzdrževal z velikimi davčnimi olajšavami, na dediče, ki niso obdelovalci, precej obdavčen.
--------------DALJE
SODELOVANJE IN ORGANIZIRANJE
NOVA LITERATURA ZA VSAKDANJO RABO
GABRIJEL DEVETAK
Konec letošnjega avgusta je družba VIA (Maribor, Leona Zalaznika 4) izdala strokovno knjigo z naslovomSo-delovanje in organiziranje Marte Božič. Knjiga (164 strani) ima priloženo disketo s programom za reševanje vaj. Avtorica je v petih zaokroženih poglavjih obdelala vprašanje okolja organizacije, vlogo vodstva in posameznikov kakor tudi načine za celovito izboljšanje poslovanja s poudarkom na kakovosti, prenovi poslovnih procesov in uvajanju informatizacije poslovanja. Osrednji del knjige je namenjen področjem, ki se nanašajo na izobraževanje, duhovno rast, sproščanje, načine pridobivanja novega znanja in pripravo načrta osebnega izpopolnjevanja. Avtorici je uspelo nazor-
no prikazati, kako biti enakopravni do sodelavcev. Pri vsem tem ne smemo zane-mariti ustreznega komuniciranja. Lepo je v knjigi razčlenjeno tisto področje, ki se nanaša na prednosti organiziranih podjetij in posebej na vlogo informacijske tehnologije. Avtorica je podala tudi S nekaj metod in načinov za organiziranje pri vsakdanjem delu in poslovanju.
Knjiga je namenjena zlasti, a ne izključno, podjetnikom, študentom in obrtnikom. Pohvalno je dejstvo, da so v knjigi zajeti konkretni napotki za gradnjo informacijskega sistema, organiziranje poslovanja in sprotno izpopolnjevanje ali nabiranje no-Jvega znanja za vsakdanjo prakso.
Bogastvo knjige je v prikazu primerov iz teorije in
prakse, vključno z vprašanji organiziranja kot dela kulture poslovanja. Pri shematičnem prikazu poteka priprave poslovnega načrta je avtorica s sliko in besedo učinkovito odgovorila na vprašanja, kako doseči zastavljene cilje, kako se povezovati s kupci in dobavitelji in katere osnovne procese ter strateške o-predelitve projektov uporabiti. Pri vsem tem je poudarek na stalnem izobraževanju in izpopolnjevanju oz. na ino-viranju dela in sredstev ob pravočasni ter objektivni motivaciji in stimulaciji vseh zaposlenih.
Omenjeno delo bo spodbudilo pri vsakdanjih opravilih ne samo podjetnike, obrtnike in študente, ampak tudi druge. Želja je, da bi po zgledu avtorice in njenega založnika nadaljevali z objavljanjem priročnikov, s čimer se bomo hitreje povezovali v mednarodno poslovanje.
POT DO SREČE
JELLNA STEFANČIČ
Nikdar ne smemo dovoliti, da bi nas žalost požrla, pa naj bi bila še tako velika in neizbežna. Pretirano žalovanje in obupavanje ne rešujeta ničesar, ne vodita nikamor. Ko s pomočjo razuma najdemo in zmanjšamo vzroke za jezo, zavist, nasprotovanje, sovraštvo in podobne lastnosti, še ni s tem rečeno, da hkrati zavračamo tudi plemenita čustva, ki jih razum ne obsoja: ljubezen, lju-
bezen staršev, družinska sreča, prijateljstvo, dobrohotnost, vdanost umetnosti in znanosti, plemenitost in druga. Saj razumno življenje še ni dolgočasno življenje. Ravno nasprotno: z doseganjem globokega notranjega miru bomo lažje ustvarili cilje, se zanimali za ljudi in dogodke, se družili z ljudmi podobnih okusov in sorodnih mišljenj in tako povečevali z dosego osebne sreče tudi skupno, splošno srečo, ki ni nekaj ne-
j jasnega in meglenega, ampak
I	seštevek sreče vseh posa-j meznikov. Tisti, ki išče velike strasti in velika vznemirjenja, največkrat počne to zato, ker si ni na jasnem s samim seboj, ker se boji premišljevati o sebi; žal je uspeh samo tre-j nuten in ne daje pravega zadovoljstva.
Živeti je treba navzven. Če se kdo zapira vase, je to tudi neke vrste zapora - vemo pa, da v zaporu ni nihče srečen. Treba je delovati v dobro čim večjega kroga ljudi, če že ne moremo delovati v dobro vsega človeštva.
-----------DALJE
^AT.F:
AMATERSKI NOGOMET
15
ČETRTEK
1«>. SEPTEMBRA
1 996
ROLKANJE
DAVID BOGATEČ SVETOVNI PRVAK
KOŠARKA
JADRANJE
NAMIZNI TENIS
M. Milič najboljša tretjekategornica
Hči slavne Sonje Milič, 12-letna Martina, je na prvem državnem kvalifikacijskem turnirju za 3. kategorijo v Padovi premagala vse svoje nasprotnice. Kot zanimivost naj povemo, daje Martina Milič v osmini finala naletela na Miriam Rossi iz Cunea, s katero je Martinina mama Sonja Milič o-svojila državni naslov v ženskih dvojicah veterank. Nasploh so bile Krasovke v senci sv. Antona izredno uspešne. Segle so namreč še po bronu v igri dvojic s parom Irena Rustja/ Martina Milič.
V torek, 1 7. t.m., so v Športno kulturnem centru v Zgoniku predstavili Krasove namiznoteniške ekipe, ki bodo v letošnji sezoni nastopale v evropskem pokalu Nancy Evans Cup in državnih prvenstvih ženske A 1 lige, ženske B lige in ženske C 1 lige. Že v petek, 20. t. m., bo v Zgoniku prvo kolo pokala Evans med domačo žensko vrsto Krasa in Čehinjami postave TJ Banka Hodonin.
TRIATLON
Ukmarjeva pokrajinska prvakinja
TRST - Atletinja Bora TKB Yael Ukmar je v nedeljo, 15. t.m., postala tržaška pokrajinska prvakinja v triatlonu za kategorijo deklic. Čeprav se nedeljske, četrte preizkušnje, ni udeležila, je zmagala, ker je imela že prej znatno prednost na skupni lestvici. V kategoriji deklic jo je tokrat dobro nadomeščala Borovka Roberta Macchi, ki je zasedla drugo mesto.
SREČANJE ZSŠDI-OKS
SLOVENSKI ŠPORTNIKI BREZ PREGRAD
ERIK DOLHAR
V četrtek, 12. t.m., je tajnik Olimpijskega komiteja Slovenije dr. Tone Jagodic (na sliki) obiskal Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Pogovarjal se je z vodstvom in predstavniki ZSŠDI-ja, s predsednikom Jurijem Kufersinom na čelu. Treba je povedati, da se je enkrat toliko zgodilo, da je na mizo padlo več konkretnih predlogov, ki bi lahko
FOTO K KOM A
izboljšali odnose med športniki in športnimi .delavci na obeh straneh meje. Sedaj bo treba seveda videti, ali obstaja politična volja/J realizacijo nekaterih zanimivih in predvsem koristnih programov. Med temi bi v prvi vrsti omenili izkoriščanje slovenskih o-bjektov, ki so primerni za priprave zamejskih ekip (Dom v Planici in športni center v Seči), širjenje informacij našega športnega gibanja prek Slovenske tiskovne agencije, pomoč pokroviteljev z onstran meje, ki imajo k< nnercialne interese pri nas itd. Kot lahko bralec teh vrstic sam sklepa, gre za predloge, ki niso neizvedljivi, le da je za njihovo uresničitev potrebna zvrhana mera dobre volje na obeh straneh meje. Visoki predstavnik OKS-a Jagodic se je dotaknil tudi odnosov s (X)NI-jem. Slovenski (dim-pijski komite ima velike zasluge, da je bilo ZSŠDI formalno priznano v Rimu kot krovna zamejska športna organizacija in lahko v tej smeri še veliko vpliva. Da ne bi govorili o samih napornih bodočih projektih, so predstavniki ZSŠDI prosili tajnika OKS za čimprejšnjo izvedbo enega: v kratkem bodo v olimpijski sobi v Ljubljani predstavili zadnjo storitev Branka Lakoviča Zbornik slovenskega športa v Italiji 1995-96, tako bo tudi največjim skeptikom v Sloveniji jasno, da se v zamejstvu masovno ukvarjamo s športom!
FINALE MEMORIALA HUSU PRIMORJE-BREG
Ariannin oče Bruno nagrajuje.’ hčer) ..islednico Laro Prašelj, v ozadju predsednik TPK Sirena i.i\ io Pertot (Foto Kroma)
Tržaški pomorski klub Sirena je v nedeljo, 15. t.m., priredi l regato za kategorijo Optimist. Udeležilo se je je kar 60 malih jadralcev iz dvanajstih društev v Tržaškem zalivu. Veselju v Barkovljah je poleg dobro uspele dru-
štvene organizacije prireditve in idealnega vremena botrovala še zmaga 10-letne Sirenine jadralke Lare Prašelj, ki je bila po treh preizkušnjah boljša od vseh ostalih. Je morda to naslednica Arianne Bogateč?
JADRAN TKB: BYE-BYE JAN BUDIN, PRIHAJA BON?
Jadranovec Jan Budin se je vendar le odločil. Že v sredo so ga poklicali iz Londona, kjer bo v nastopajoči sezoni igral s prvoligaši Tovvers. To je bilo v tem trenutku zanj najbolje, saj bo tako na koncu prihodnje sezone prost in se bo definitivno otresel pogodbe z milanskim Stefanelom. V sredo, 7 8. t.m., je Jan s svojo novo ekipo igral v Veroni v tekmi evropskega pokala proti domačemu Mashu.
ZENSKA ODBOJKA: TURNIR BAZOVIŠKI JUNAKI
USPEŠEN KRSTNI NASTOP ZDRUŽENE EKIPE KOIMPEX
Na sliki Foto Kroma sproščene odbojkarice nove združene ekipe Koimpex. Slika spodaj: prizor s turnirja Bazoviških junakov.
V soboto, 14. t.m., je celotno tržaško odbojkarsko gibanje nestrpno pričakovalo krstni nastop novonastale združene ženske odbojkarske ekipe, ki bo pod imenom pokrovitelja Koimpexa nastopala v letošnjem prvenstvu B-2 lige. V ekipi je večina igralk Sloge in Bora, na turnirju pa je igralo tudi nekaj Sokolovk. Trener Sain je na igrišču zvrstil kar 14 igralk, verjetno pa mu bo prav veliko število dobrih igralk delalo nemajhne preglavice pri izbiri tistih dvanajstih deklet, ki bodo letos v ekipi. Kar je najlepše in najbolj pozitivno, pa je po našem mnenju, da odbojkarice, ki so se do včeraj skoraj ' pljuvale" skozi odbojkarsko mrežo, sedaj zagrizeno nastopajo v združeni ekipi, ki je tudi s tehničnega
vidika zelo dobra. Združena ekipa je namreč izgubila lev j prvem srečanju proti izkušenim Čehinj .m iz Brna in to šele po petih nizih. Čehinje so turnir osvojile drugič zapored. Koimpex pa je po tem porazu verjetno pridobil na samozavesti in z gladkim 3-0 odpravil najprej reški Ka-stav in nato z istim rezultatom še Martignacco ter tako (zasedel več kot solidno drugo mesto na turnirju. Sloga-Išica Maxi Srichia je bila po-|vrh proglašena za najboljšo napadalko četveroboja. Da bi se dekleta bolje uigrala in spoznala med sabo, bodo ta konec tedna priredili še troboj, na katerem bo verjetno jSainu že nekoliko bolj jasno, katera dekleta so primerna za nastopanje v vsedržavni B-2 ligi.
  —E.D.
Jadran je konec tedna nastopil na turnirju Del Negro v Trstu tako s prvo kot z mladinsko ekipo. V obeh konkurencah so modri bojevniki zasedli drugo mesto. Juniorji so v finalu izgubili za same tri točke s peterko iz Humi-na. Z istim nasprotnikom so se za prvo mesto borili tudi člani, a so bili poraženi za o-sem točk. Z Jadranom je nastopal izkušeni Lauro Bon (na sliki), ki je do pred kratkim igral v najvišjih italijanskih ligah. Ni še znano, če bo Bon ostal med Čehovi novimi fanti. Veliko bo verjetno odvisno od tega, če ga bo snubil kak premožnejši in prestižnejši klub. V torek, 17. t.m., se je vodstvo Jadrana pogovarjalo s predstavniki obeh zamejskih krovnih organizacij. Če se blagajna ne napolni s 50 milijoni lir, Ja-dranovci celo tvegajo, da letos ne bodo igrali!
V Gorici se je zaključila 3. trofeja K2 ŠPORT. Povsem zasluženo jo je osvojila peterka Italmonfalcone; medtem ko so bili organizatorji Doma Agorest zadnji. Glede na to, da fantje trenirajo šele dva tedna, pa končna uvrstitev ni zaskrbljujoča.
---------DOIFO
V nedeljo, 15. t.m., je več naših enajsteric nastopilo v pokalnih tekmah. V italijanskem pokalu sta tako Primorje kot Zarja o-stala praznih rok proti izkušenima ekipama Manzaneseja in San Sergia. V deželnem pokalu je Vesna zamudila priložnost proti San Giovanniju, medtem ko sta slavili postavi Brega A in Krasa. V zadnjem srečanju deželnega pokala za ekipe 3. amaterske lige je druga postava Brega doživela polom, saj ji je Por-tuale nasul kar 7 golov.
V torek, 17. t.m., seje v Križu zaključil predprvenstveni turnir ŠD Vesna. Zarja je zaradi številnih poškodovanih igralcev odstopila s turnirja, tako da je o zmagovalcu od-
Prvi sezonski derby Vesna-Zarja so si pre-ivo zagotovili Križani (Foto Kroma)
senel
ločala tekma Vesna-Juventi-na. Zmaga turnirja je nazadnje pripadla Juventini (3-2).
Dan kasneje, v sredo, 1.8. t.m., naj bi se kljub slabemu vremenu vendarle končal tudi proseški Memorial Husu s finalnim obračunom med Primorjem in Bregom.
LARI PRAŠELJ ZMAGA MED OPTIMISTI
BUDIMPEŠTA - Naraščajnik kriške Mladine David Bogateč (na sliki) je v nedeljo, 15. t.m., z italijansko reprezentanco osvojil svetovni naslov v štafeti. Dan prej se je tudi dobro odrezal, saj je zasedel nehvaležno 4. mesto med posamezniki. Tudi drugi član Mladine Guido Ma-siero se je izkazal na svetovnem prvenstvu na Madžarskem, saj je v kategoriji master 7 osvojil srebrno kolajno. David Bogateč je v štafeti za naraščajnike z italijansko vrsto premočno osvojil prvo mesto in s tem zlato kolajno.
j*
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
;.~y'jr\ ■ 'V".- M	-.1
f \ '?.%, A	^	- ,
/• ,&t ''•• , •f£»\
?	-'*;f	Sr	flfe	-''■k
/' r /• --...A
JV. x r '	'	v	i	J,	JlVfc.	UM	,U»
■f' !
Primorski slovenski biografski leksikon
Primorski slovenski biografski leksikon je na razpolago tudi v vezani obliki. Razdeljen v štiri knjige je s svojimi 3483 gesli neprecenljiv vir o duhovni in tvarni kulturi Slovencev na tem tako preizkušenem zemljepisnem prostoru.
PRIMORSKI
NLOVF.NKKI
BIOGRAFSKI
l.EKKIKON
E
N
I
G
E
Z
A
V
A
S
H
Zbornik simpozija o Francu Jezi
ODKLETEV
Andrej Arko - Odkletev
Knjiga je zbirka dvanajstih krajših zgodb, ki v svoji pristnosti in neposrednosti zvabijo bralca v podoživljanje različnih okoliščin in usod tako iz našega zamejstva kot iz matične Slovenije.
Cena 15.000 lir
Pietro Brignoli Maša za moje ustreljene
Dnevnik vojaškega kaplana, ki je med drugo svetovno vojno spremljal italijanske vojake med zasedbo na slovenskih tleh, je zaradi svojega pretresljivega pričevanja postal prava uspešnica leta. Knjiga je v par mesecih pošla, sedaj pa je že na voljo druga izdaja.
Cena 20.000 lir
Zbornik simpozija o Francu Jezi
Gre za knjigo, v kateri so zbrana predavanja različnih avtorjev, ki so poglobili lik Franca Jeze, izjemnega kulturnega delavca, ki je s svojim prodornim političnim pogledom izgoreval za idejo o samostojni in neodvisni Sloveniji. Delo prinaša tudi zbrano bibliografijo Jezovih del, ki šteje nad 2.000 naslovov.
Cena 18.000 lir
Josip Kosovel - Vaš Pepi in papači
V sklopu zbirke Naše korenine, priče naše polpretekle zgodovine, odpirajo pisma iz zapora Josipa Kosovela (1901-1963), obsojenca na drugem Tržaškem procesu, pogled na tisti zaseben kotiček znanega kulturnega delavca, ki se najprej iz tržaškega Coronea nato pa iz Fossana oglaša
svojim domačim.
Cena 25.000 lir.
Lojzka Bratuž
Gorica v slovenski književnosti
Knjiga se uvršča med pobude ob tisočletnici prve omembe mesta Gorice. Njen bogat izbor poezije in proze, s temeljito uvodno študijo prof. Bratuževe, oriše zgodovinski in kulturni utrip Gorice od srednjega veka, preko tolminskih puntov in svetovnih vojn vse do naših dni.
Cena 60.000 lir
Diomira Fabjan-Bajc Dve muhi na en mah - Due piccioni con una fava
Slovensko italijanski frazeološki slovar Slovar je s svojimi nad 3000 rekli in stalnimi besednimi zvezami, ki se ob prevajanju iz slovenščine v italijanščino nemalokrat popolnoma spremenijo, nepogrešljiv priročnik v naši vsakdanji komunikaciji.
Cena 40.000 lir
Lado Piščanc - Pesmi zelene pomladi
Ponatis pesniške zbirke iz leta 1950. Spet oživi duh mladega kaplana, žrtve revolucije, ki je svoj rahločutni življenjski zanos izrazil v teh poezijah.
Cena 15.000 lir
ri»tro Orlgnoll
im; muhi
NA KH MAH
G DUE P CON li
DUE PlttlONI CON UNA FAVA
JDvimi	potuhnit
Prijetno branje