PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. poetale I gruppo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 238 (8944) TRST, petek, 11. oktobra 1974 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. LEONE JE PROSIL SPAGNOLUJA, NAJ NADALJUJE RAZPRAVO S STRANKAM Predsedniku senata poizvedovalni mandat o možnosti obnovitve levosredinske vlade Skeptično stališče socialdemokrata Tanassija - Danes ločeni sestanki s PSI, PSDI, PRI in KD Komunisti nasprotujejo novim volitvam, ker je spričo krize vsaka paraliza parlamenta nevarna torji, ki odločno nasprotujejo predhodnim volitvam in poudarjajo, da mora nova vlada skrbeti predvsem za revnejše sloje, braniti ljudsko potrošnjo in delavsko zaposlitev pred inflacijo s korenitimi gospodarskimi ukrepi. Komunisti so povedali svoje mnenje v uvodniku teoretične revije stranke, «Rinascita». Član vodstva KPI Gerardo Chiaromonte poudarja, da določene politične sile razpihujejo terorizem in skušajo, kot v Milanu, obnoviti protikomunistično histerijo v predvidevanju novih volitev. KPI, pravi Chiaromonte, se ne boji novih volitev, saj bi gotovo napredovala, toda sedaj ni čas za take špekulacije. Italija si ne more dovoliti polletne RIM, 10. — Predsednik republike Leone je opoldne sporočil časnikarjem in javnosti svoj sklep, da poveri predsedniku senata, demokristjanu Spagnolliju. «poizvedovalni mandat», naj poglobi posvetovanja s strankami in ugotovi možnosti za sestavo vlade. Predvidevanja zadnjih dni so se torej uresničila. Tajnik KD Amin-tore Pantani, za katerega se je v ««loti zavzelo vodstvo njegove ; »tranke, ne mara takoj sprejeti na-•oge o sestavi vlade, ker želi pred tem ugotoviti, katere koalicije so •nožne in če je dandanes sploh •nožna sestava nove vlade. Zato prepušča Spagnolliju težko nalogo, da razpravlja na ločenih sestankih s predstavniki levosredinskih strank, *bere njihove zahteve in poroča Predsedniku republike, če se bo, čez nekaj dni, ko bo Spagnoili poročal Leoneju o napredku v pogajanjih, položaj razjasnil, ni izključen resnični mandat Fanfaniju, v nasprotnem primeru pa se nekatere centristične sile (predvsem so-i CÌaldemokratì, toda tudi desnica KD) zavzemajo za razpust parlamenta in skorajšnje politične volitve. Prav tej perspektivi se upirajo vse napredne sile, od levice KD in socialistov do KPI, ki je še enkrat ponovila, da se sicer ne boji predhodnih volitev, je pa zaskrbljena zaradi možnosti, da bi na tak način, z razpustom, ohromili parlament sredi hude gospodarske in politične krize ter tako odprli vrata pustolovščinam desničarskih in reakcionarnih krogov. To poudarjajo, v svojem dokumentu, tudi senatorji socialistične stranke, ki menijo, da je prav to cilj «pustolovske stranke kriz». Spagnolli, ki mu je predsednik republike Leone poveril nalogo, naj «razišče» odnose med strankami, je svojo delo že začel. Najprej je sprejel, v večernih urah, bivšega predsednika vlade Rumorja, predstavnika PSI Mancinija in PSDI Tanassija. Jutri pa bo sprejel ministra Andreottija, nato pa predstavnike vseh levosredinskih strank (tajnika ter načelnika parlamentarnih skupin). Tako bo ob desetih sprejel socialiste De Martina, Zuc-calà in Mariottija, poldrugo uro kasneje socialdemokrate Orlandija, Ariosta in Cariglio, popoldne ob Petih republikance La Mallo, Spa-dolinija in Realeja, ob pol sedmih Pa demokristjane Fanfanija, Picco-lija in Bartolomeja. Zanimivo je, da je Spagnolli najprej — kmalu Po poveritvi «poizvedovalnega mandata» — hotel izvedeti za stališča PSI in PSDI, ki sta, vsaj najbolj očitno, «sprti stranki» in nosilki dveh popolnoma diametralnih politik. Naslednjega dne pa bo Spagnolli imel razgovore s tajniki in drugimi voditelji levosredinskih strank. Očitno pa ni to edino železo, ki ga ima v ognju, če je mimo levosredinskih zastopnikov — sklenil sprejeti tudi ministra Andreottija, kar daje misliti, da se Spagnolli, očitno po nalogu svojega strankarskega vodstva, zanima tudi za možnost sestave centristične ali enobarvne demokrščanske vlade, ki naj bi Italijo vodila do razpusta Parlamenta in novih volitev. Po razgovoru s Spagnollijem se Mancini ni izrekel, časnikarjem je samo dejal, da so stališča socialistične stranke znana. Pač pa je bil bolj zgovoren socialdemokrat Ta-nassi, ki je tudi na ta način hotel zaostriti odnose in priliti olja na °genj protisocialistične polemike. Čeprav tega ni izrecno poudaril je, torej, zanj perspektiva razpusta parlamenta najbolj realistična. Tanassi je časnikarjem dejal, da hi obnovitev leve sredine bOa «težavna», češ da mora biti nova vlada strogo homogena. Ali je mogoča sestava štiristran-ske levosredinske vlade, so ga Vprašali. Tanassi: «Ne vem. Delamo v zelo omejenih okvirih. Vsekakor pričakujemo mnenje PSI o predlogu k povratku k izvirnim načelom leve sredine». Pri tem je Tanassi mislil predvsem na odločno diskriminacijo do komunistične opozicije v parlamentu. Ali so možne vmesne, prehodne rešitve? Tanassi: «Sedaj ne več.» Je alternativa levi sredini v novih volitvah? Tanassi: «Kakšna bo alternativa levi sredini, ne vem. O tem naj odloča predsednik republike.» Kakorkoli že, vprašanje predhodnih volitev kot Damoklejev meč visi nad političnimi strankami in očitno postaja, da hočejo nekateri s tem argumentom izsiljevati socialiste, naj pojuste pri svojih programskih zahtevah in spet vstopijo v vlado. Pri tem lahko omenimo še stavek, ki ga je izrekel v intervjuju «Panorama» tajnik PSDI Orlandi. Vprašali so ga, kako ocenjuje osebnost Fanfanija, na kar je socialdemokratski prvak odgovoril, da je Fanfani močna osebnost za vlado, ki bi lahko ne bila levosredinska. Poglejmo še reakcije strank na paralize parlamenta in vsega političnega življenja. To bi bilo, spričo gospodarske krize, neodgovorno. Na koncu beležimo še pomembno izjavo predsednika poslanske zbor niče. socialista Pertinija, katerega je v jutranjih urah, pred poveritvi jo «poizvedovalnega mandata», sprejel predsednik Leone. Pertini upa, da bo vladna kriza čimprej rešena, tudi zato, ker ima parlament mnogo pomembnega dela in je vsako zavlačevanje nevarno. Mo parlamentarne preiskovalne komisije RIM, 10. — Parlamentarna preiskovalna komisija za petrolejski škandal je danes zaslišala vrsto funkcionarjev petrolejske zveze. Komisijo naj bi zanimalo predvsem gra- iiiuiiimriiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiininiiiimiiiiuntiiiiunuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinuiiiiiiiiii PO ENOSTRANSKEM SKLEPU VODSTVA TOVARNE Včeraj prvi dan dopolnilne blagajne za delavce FIAT Piemontski deželni svet obsodil nepopustljivost Agnellija TURIN, 10. — Danes je bil prvi dan dopolnilne blagajne za 71.000 turinskih kovinarjev, uslužbencev tovarn Fiat in Lancia. Delavci so pokazali velik čut odgovornosti, saj ni prišlo do nobenih neredov pred vhodi obeh tovarn. Uradniki in delavci, ki jih ukrep vodstva FIAT ni prizadel, so se redno predstavili na svoja delovna mesta. Deželni svet Piemonta je danes z glasovi vseh strank, razen fašistov, odobril resolucijo, s katero izraža zaskrbljenost in obsodbo Fiatove enostranske odločitve, da razbije pogajanja in da zavme posredovanje ministra za delo Ber-toldija ter vpiše v dopolnilno blagajno več kot 70.000 delavcev. Fiatov ukrep bo nujno imel hude posledice na, raven zaposlitve ne santo v Piemontu, temveč v vsej Italiji. V resoluciji izraža deželni svet popolno solidarnost delavcem, ki jih je prizadel ukrep turinske tovarne ter se obvezuje, da si bo prizadeval, da bi omilil gospodarske in družbene posledice sedanjih proizvajalnih težav, ter da bo sprejel potrebne ukrepe za obnovitev kreditne politike v prid malim in srednjim industrijcem. Deželni svet se tudi obvezuje, da bo vodil politiko, katere namen bo nadzorstvo nad plačami in omejitev inflacije. Ukrep Fiata je prizadel tudi skoraj tisoč delavcev tovarne «Sicil-fiat», ki bodo delali samo tri dni na teden. Ta umik bo veljal do 31. decembra, v tem obdobju pa bo «Sidlfiat» proizvajal 460 avtov manj na teden. Sicilska tovarna proizvaja fiat 500. V zvezi z vpisom v dopolnilno blagajno 71.000 delavcev je vodstvo tovarne ponovno potrdilo svoje stališče, po katerem ni mogoče obnoviti pogajanj, če sindikalne organizacije ne sprejmejo dejstvo, da je treba skrčiti proizvodnjo, ker namreč torinska tovarna nima več prostora za neprodana vozila. Kot znano se sindikalne organizacije ne strinjajo z oceno vodstva Fiat. Gospodarski pogovori med Japonsko in SFRJ BEOGRAD, 10. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Berislav Hebu in član zveznega izvršnega sveta Janko Smole so danes ločeno sprejeli predsednika ekspertne in im-portne banke Japonske Satoše So-mito, ki je sinoči na vabilo zveznega izvršnega sveta prispel na štiridnevni obisk v Jugoslavijo. Pogovori so se nanašali na gospodarsko in finančno sodelovanje med ekspertno importno banko Japonske in jugoslovanskimi podjetji ter o možnosti sodelovanja in kreditiranja razvojnih načrtov v Jugoslaviji in tujih državah. divo v zvezi z dejstvom, da petrolejske družbe niso plačevale predhodnega davka na prispevke, ki so jih dobivale od ministrstva za industrijo za dodatne stroške za prevoz zaradi zapore Sueškega prekopa. Po jutranji seji je komisija objavila poročilo o delu, iz katerega izhaja, da je na včerajšnji seji pripravila načrt za bodoče delo, danes pa je zaslišala že oihenjene funkcionarje. Prihodnji teden se bo komisija sestala trikrat in bo zaslišala funkcionarje ministrstva za industrijo v zvezi z neplačevanjem dodatnega davka. Del sej bodo posvetili tudi zadevi ANAS. Dvoumno stališč« vodstva PLI o primeru Edgarda Sogna RIM, 10. — Vodstvo liberalne stranke je pozno v noč razpravljalo o primeru svojega člana Edgarda Sogna, ki je — kot znano __ vpleten v «golpistične» poskuse v Italiji in osumljen povezave s fašističnimi «črnimi mrežami». Z veliko večino (20 glasov proti 4) je vodstvo PII sklenilo poveriti strankinemu razsodišču nalogo, naj preišče primer do konca novembra. Medtem pa PII «obsoja špekulacije tiska» v zvezi s So-gnom, češ da ga ni mogoče primerjati z zločinci. Pri tem PII poudiarja, da je Sogno «nedolžen, dokler ne bodo sodniki ugotovili njegove krivde». Pri tem, seveda, pozablja, da se je Sogno izmaknil preiskovalnim sodnikom in da iz «ilegale» (resnici na ljubo se je lahko svobodno udeležil tudi seje vodstva PII) pošilja časopisom izzivalne proglase. dia iz Rieti ja, ki je osumljen, da je pomagal fašističnim teroristom, ki so po pokolu v Brescii bili utaborjeni na Apeninih. Višji sodni svet je sklenil, da odloži sklep o ministrovem predlogu, dokler ne bo javno tožilstvo iz Rietija povedalo, česa obtožuje sodnika. Do tedaj bo D’Ovi-dio nemoteno opravljal svoje delo. Razprava o reformi luškega gospodarstva RIM, 10. — Posebna komisija, ki so jo ustanovili v okviru komisije za prevoze poslanske zbornice nadaljuje razpravo o reformi pristaniških dejavnosti v Italiji. Tokrat so pred komisijo poročali predstavniki pristaniških «klientov». Namen komisije je izdelati zakon, ki naj prilagodi i-talijanski luški sistem stvarnim potrebam razvoja 4it w % Jt $ m : M ^ r ." ^ ^ Z ^ z ^ : te** ’ /M" W gB0 Predsednik burmanske unije Ne Vin, ki je trenutno na obisku v Jugoslaviji, si je ogledal vrsto industrijski!» obratov, med katerimi tudi rudarsko podjetje Bor iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiininniiiiiiiiiiiiiiii« POGAJANJA 0 VREDNOSTI TOČKE DRAGINJSKE DOKLADE Sindikati negativno ocenili prve pogovore z industrije! Sindikalne organizacije napovedujejo skorajšnje pobude v podkrepitev delavskega boja - Prihodnji sestanek bo v sredo - Razbitje pogajanj med Fiatom in sindikalnimi organizacijami kvarna vpliva na sedanje pogovore RIM, 10. — Nekaj po 10. uri so se na sedežu Confindustrie začeli pogovori med sindikalno federacijo CGIL, CISL in UIL in zastopniki združenja delodajalcev o vprašanju (ovrednotenja vrednosti točke dra- »t nfM "l J 1 A (At/vrcuiHJLdijtt vreunubu lucKe ara- V MilctllU It. KOUgrCS : Vinjske doklade za najnižje dohodke V središču pogajanj, o katerih pred- radikalu« strank« MILAN, 10. — Prve dni novembra bo v lombardijskem glavnem mestu štirinajsti kongres radi-kr.lne stranke, na katerem bo tajnik organizacije Spadaccia poroča! 0 bodočih nastopih radikalcev za «pravice državljanskih manjšin» in za tako «laično fronto», ki naj prisili KD v opozicijo. Medtem pa je moralni voditelj 1 .dikalcev, odvetnik Marco Panel-la, sporočil, da razmišlja o svojem vpisu v PSI, Takoj pa je dodal, da ne namerava kandididirati na kakršnihkoli političnih volitvah. «Zamrznjen» disciplinski postopek proti sodniku, ki j« pomagal fašistom RIM, 10. — Malo pred polnočjo je disciplinska sekcija višjega sodnega sveta zaključila razpravo o predlogu ministra za pravosodje Zagarija o začasni odstranitvi sodnika D'Ovi- videvajo, da bodo dolga in zapletena, je zahteva sindikalnega gibanja, ki jo je federacija CGIL, CISL in UIL postavila 25. septembra, da se začenjajo pogajanja o vrsti vprašanj. o katerih je odločalo skupno vodstvo. Poleg ovrednotenja točke draginjske doklade bosta obe strani razpravljali še o zagotovljeni plači v primeru skrčenja delovnega urnika, o razdelitvi dopustov na daljše časovno obdobje ter o združenju nekaterih praznikov, ki ne sovpadajo z nedeljami. Podobno zahtevo so sindikalne organizacije naslovile tudi na Intersind, se pravi na združenje delodajalcev podjetij z državno udeležbo. Pogajanja so še zlasti težka zaradi različnih stališč obeh strani o količini denarja, ki bi prišla v obtok in zaradi povečanja proizvodnih stroškov, poleg tega pa se na sedanja pogajanja med sindikalnimi organizacijami in Confindustrio negativno odraža razbitje pogajanj med zastopniki sindikalnih organizacij in vodstvom turinske tovarne Fiat. S tem v zvezi so sindikati že sporočili, da nameravajo takoj preveriti res- «iiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHHiiiiiiiiiiiiiiiiHinimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimimiiiiiiiiiii Zaključene volitve v Veliki Britaniji LONDON, 10. — Točno ob 23. uri po italijanskem času so v Veliki Britaniji zaprli volišča. Doslej je odstotek volivcev še neznan, domnevajo pa, da bo nižji kot je bil februarja na zadnjih volitvah, ko je dosegel 79 odstotkov. Prav tako je nemogoče predvidevati, kakšen bo izid tega ponovnega volilnega posvetovanja, čeprav zadnje predvolilne ankete govorijo v prid uveljavitve Wilsonove laburistične stranke. Veliko vlogo pri odstotku volivcev, ki bodo oddali svoj glas. Igrajo tudi vremenske razmere, ki so bile na severu, za britanske razmere seveda, ugodne, medtem ko je na jugu deževalo. Za Harolda Wilsona, vodjo laburistične stranke, je to bila peta volilna kampanja, medtem ko je Heath četrtič vodil svojo stranko. Wilson je doslej zmagal trikrat, Heath pa enkrat. Politični opazovalci ugotavljajo, da tisti od obeh, ki bo izšel z volitev poražen, ne bo več vodil svoje stranke. štirideset milijonov britanskih volivcev je lahko izbiralo med 2.252 kandidati, za katere je na voljo 635 sedežev v spodnji zbornici. Laburisti imajo 626 kandidatov, konservativci 622, liberalci pa 619. Ostali kandidati pripadajo manjšin strankam. V spodnji zbornici so laburisti imeli doslej 293 sedežev, konservativci 296, liberalci 15. škotska nacionalistična stranka 7, waleski nacionalisti so imeli 2 sedeža, neodvisni socialdemokrati tudi 2, Irci pa so imeli 12 predstavnikov. Predvidevajo, da bodo po se- » i/Ric.**.« __________j- ________ ____ dan jih volitvah laburisti precej okre- zadnje dogodke. Kot smo že zapi- j pili svoje zastopstvo v spodnjem dosali so s« sestali socialistični sena- mu parlamenta. Da bi preprečili ' morebitne nerede in atentate, je britanska vojska v Ulstru organizirala močno varnostno službo. Pred skoraj vsakim voliščem je bila močna policijska patrulja nično politično voljo sobesednikov. Zapletenost pogajanj potrjuje tudi visoko število zastopnikov obeh strani, ki se udeležujejo pogovorov. Delegacija Confindustrie, ki jo vodi predsednik Fiata Agnelli, šteje 20 o-seb, sindikalne zastopnike, ki jih je nekaj nad 90, pa vodijo trije generalni tajniki CGIL, CISL in UIL Lama. Storti in Vanni. Uvodoma je spregovoril predsednik Fiata in Confindustrie Agnelli, ki je dejal, da je spričo sedanjega položaja italijanskega gospodarstva nemogoče predvidevati skorajšnje bistveno zvišanje realnih dohodkov. Industrijci so zato načelno pripravljeni razpravljati o predlogih, katerih namen je še izboljšati v gotovih mejah učinke avtomatične revizije plač v zvezi s povečanjem življenjskih stroškov, ti predlogi pa morajo biti v skladu s splošnimi cilji italijanskega gospodarstva. Agnelli je takoj dokaj trdo odgovoril na sindikalne predloge in dejal, da niso opravičljive zahteve o takojšnjih povišanjih plač, da bi zmanjšali učinek manjše kupne moči plač, saj bi to imelo takojšnji inflacijski u-činek, kar bi nasprotovalo prizadevanjem vlade, da bi zmanjšala količino denarja v obtoku. Nekaj pred 12. uro so sestanek začasno prekinili, da bi omogočili sindikalnim predstavnikom, da proučijo stališče Confindustrie v zvezi s svojimi zahtevami. Prve reakcije sindikatov nikakor niso bile pozitivne. V svojem kratkem posegu v prvem delu pogovorov je generalni tajnik CGIL Lama orisal vsebino sindikalne platforme zahtev ter je poudaril pomembnost spora v tovarni Fiat v okviru splošne politike ter je zahteval od predstavnikov delodajalcev, naj se ne pogajajo s predstavniki fašističnega sindikata CISNAL o vprašanju točke draginjske doklade. Srečanje med Confindustrio in sindikati se je zaključilo nekaj po 19. uri, potem ko so sklenili, da ga odložijo na sredo, 16. oktobra. Predsednik Agnelli je dejal, da je zveza industrijcev pripravljena na diskusijo, čeprav so stabšča sindikalnih organizacij in Confindustrie zelo narazen. Poudaril je, da stališče delodajalcev ni popolnoma neelastično, čeprav so vezani na zelo ozek manevrski prostor. Njegovo izjavo so sindikati ocenili kot nesprejemljivo ter so predložili Confindustrii izjavo, v kateri sporočajo, da bodo že jutri predlagali prvo konkretno akcijo v teku seje federacije CGIL, CISL in UIL. V izjavi, ki jo je prebral generalni tajnik CGIL Lama je rečeno, da ni mogoče začeti pogajanj v okviru gospodarske in družbene politike, ki jih je v teku jutranjega sestanka orisal predsednik Agnelli. Nadaljeval je z ugotovitvijo, da se federacija CGIL, CISL in UIL dobro zaveda dejstva, da so stališča Confindustrie zelo oddaljena od zahtev, ki so jih sindikati izrazili v svoji platformi, tako kar zadeva izenačenje vrednosti točke draginjske doklade, kot tudi prilagoditev plač življenjskim stroškom in zagotovitev delavskih plač tudi v primeru skrčenja delovnega urnika. V izjavi nadalje ugotavljajo, da je Confindustria dejansko potrdila enostransko stališče Fiata in drugih velikih podjetij. Zaradi tega bo delegacija delavskih predstavnikov, čeprav ne zavrača poglobljene in hitre proučitve zahtev o preosnovi premične lestvice in po zajamčeni plači, že jutri predlagala prvo akcijo v podkrepitev delavskih zahtev. Km«(*ka zveza o sedanji krizi RIM, 10. — Vsedržavni odbor kmečke zveze «Alleanza Contadini» je razpravljal o kmetijski politiki v okviru vladne krize in ugotovil, da je vprašanje reforme kmetijskega gospodarstva v Italiji eden izmed temeljnih elementov reševanja gospodarske krize nasploh. Pri tem kmečka zveza poudarja, da ne zadostuje gola politika podpiranja ali višanja cen: kmetom je treba zvišati realne dohodke, če je potrebno tudi z državnim dopolnilom. RIM, 10. — Neznanec je zvečer telefoniral, da je v uradih izraelske agencije letalske družbe «El Al» na letališču v Fiumicinu peklenski stroj. V nekaj minutah so policijske sUe izpraznile letališče in pričele skrbno preiskavo. Oboroženi agenti so zasedli vzletne steze in zastraži-li letala. Po eni uri iskanja so ugotovili, da bombe ni bilo. Letalski promet je zaradi alarma uti pel enourni zastoj in večjo materialno škodo. fi DANES w Predsednik senata Spagnolli bo torej moral preveriti z voditelji strank leve sredine, če je sploh ie mogoča sestava nove vlade. Tako bo šel za Fanfanija po kostanj v žerjavico, menijo v Rimu, kjer vlada še vedno zaskrbljenost zaradi neprikritih teženj nekaterih strank po razpustu parlamenta in novih volitvah. Levica, tako komunisti kot socialisti, se namreč ne boji volilnega preverjanja, pač pa sodi, da zadostujejo deželne volitve, medtem ko mora parlament nadaljevati z delom. Vsaka paraliza parlamenta bi namreč spričo globoke gospodarske krize odpirala nevarnosti reakcionarnih pustolovščin. Delegacija sindikalnih organizacij, ki se je udeležila pogovorov s predstavniki Confindustrie o izenačenju vrednosti točke draginjske doklade in o zagotovitvi delavskih dohodkov tudi v primeru skrčenja delovnega urnika, je negativno ocenila odgovore delodajalcev na sindikalno platformo zahtev, ki so jo sindikalne organizacije predložile ie 25. septembra. Generalni tajnik CGIL Lama je izjavil, da so stališča obeh strani zelo narazen, kljub temu pa je sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL pripravliena na nadaljnja pogajanja. Sestanek, na katerega je kvarno vplivalo enostransko stališče vodstva FIAT, ki je vpisalo 70,000 delavcev v dopolnilno blagajno Ameriški državni tajnik Kissin-ger bo danes dopotoval v Damask po svojem kratkem obisku v Kairu, kjer se je razgovarjal s predsednikom Sadatom in egiptovskim zunanjim ministrom Fahmijem. Kairski razgovori se pravzaprav ie niso končali, kajti že pojutrišnjim bo Kissinger spet prišel v egiptovsko glavno mesto. ........................mn MU... JUGOStOVANSKO TANZANIJSKI POGOVORI NEUVRŠČENOST ČEDALJE POMEMBNEJŠI DEJAVNIK V MEDNARODNI POLITIKI Minister Malecela zaključil obisk v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic in zunanji minister Tanzanije John Malecela sta v svojih razgovorih, ki so se danes zaključili, izrazila pripravljenost obeh držav, da vložita še večje napore za nadaljnji razvoj dvostranskega sodelovanja. Ministra sta se dogovorila, da se na prihodnjem zasedanju mešane komisije za gospodarsko sodelovanje prouči izvajanje sklepov in vladama predložijo ukrepi za nadaljnji napredek vseh oblik gospodarskega, znanstvenega, tehničnega, kulturnega in prosvetnega sodelovanja. Proučevanje položaja na mednarodnem področju je, kot se ugotavlja v skupnem poročilu, pokazalo enakost pogledov. Ministra sta z zadovoljstvom ugotovila, da politika neuvrščenosti postaja vedno pomembnejši politični in materialni dejavnik v borbi za mir, varnost, napredek in enakopravnost v mednarodnih odnosih. Obsodila sta kolonializem, neokolonializem, rasno diskriminacijo in apartheid in poudarila, potrebo, da se ciprska kriza reši na osnovi polnega spoštovanja neodvisnosti, suverenosti in teritorialne nedotakljivosti Cipra in da se z otoka umaknejo vse tuje čete. Minic in Malecela sodita, da se mednarodna gospodarska vprašanja morajo rešiti na osnovi enakopravnosti in upoštevanja interesov vseh držav in priznanja načela suverenosti in nacionalnih bogastev vsake države. Malecela je med razgo* vori povabil Minica na obisk v Tanzanijo, kar je Minic sprejel z zadovoljstvom. Tanzanskega zunanjega ministra in njegove sodelavce je pred odhodom iz Beograda v Bukarešto sprejel danes tajnik izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, ki je s svojimi gosti izmenjal misli o notranjem razvoju in graditvi socializma v obeh državah, o odnosih med obema državama in sodelovanju med ZKJ in a-friško nacionalno unijo (TAMU). B. B. BEOGRAD, 10. — Predsednik republike Josip Broz Tito bo s soprogo na vabilo kraljice Margarete v drugi polovici tega meseca uradno obiskal Dansko. Obisk je bil dogovorjen že lani, toda zaradi dogodkov v mednarodnih odnosih, so ga, sporazumno . odložili. TRŽAŠKI DNEVNIK 11. oktobra 1974 POČASNI KORAKI K REŠEVANJU DEŽELNE KRIZE /PRIČELA SE JE KRAŠKA OHCET Danes in jutri preliminarni razgovori Sinoči sta se ženin in nevesta med predstavniki KD, PSI, PSDI in PRI Z vso težo so posegli vmes sindikati ■ Zapletljaji tudi na pokrajini? • Jutri seja pokrajinskega vodstva PSI Zanetti. Na sestanku so razpravljali o vprašanjih, ki so na dnevnem redu sej pokrajinskega sveta, in so potrdili veljavnost dogovorov za sestavo levosredinske koalicije. S počasnimi koraki se približujemo prvim poskusom predstavnikov strank levega centra, da bi rešili deželno krizo in obnovili dosedanjo koalicijo, vedno bolj pa je očitno, da na vse priprave in razgovore vpliva potek vladne krize. Tudi pristop k pogajanjem na deželni ravni je zelo podoben načinu na vsedržavni ravni. Tako se bodo danes dopoldne začeli dvostranski preliminarni pogovori med deželnimi predstavniki KD in PSI, popoldne med KD in PRI, jutri pa med KD in PSDI. Vseh razgovorov se bo udeležil tudi predlagani (od KD) predsednik deželnega odbora odv. Co-melli. Če bodo na teh razgovorih u-gotovili pripravljenost vseh strank levega centra, da se dosedanja koalicija nadaljuje, se bodo pogajanja nadaljevala in poglobila. S težo in odgovornostjo, ki jim pripada, so posegli vmes tudi sindikati. Na njihovo zahtevo je bil sinoči sestanek med deželnim vodstvom KD in deželnimi tajništvi sindikatov CG IL, CISL in UIL, danes pa se bodo sindikalni predstavniki sestali s deželnimi tajništvi drugih strank. Zahteva, ki so jo sindikalni zastopniki ponovili, in jo bodo ponavljali, je zelo kratka in jasna. Sindikalne organizacije namreč poudarjajo, da mora dežela preklicati ukrep o povišku tarif in spremeniti deželni zakon o javnih prevozih. Deželno vodstvo KD bo danes odgovorilo na to zahtevo sindikatov. Glede občinske uprave, oziroma sklicanja jesenskega zasedanja občinskega sveta, ki bi se moral sestati v petek, 18. t.m., ni še nobenega znaka razjasnitve in je treba čakati na sklepe pokrajinskega vodstva PSI, ki se bo sestalo jutri zvečer. Jesensko zasedanje pokrajinskega sveta se bo začelo v ponedeljek, 14. t.ra., tako je bilo vsaj napovedano in predsednik je že razposlal pokra-jinskim svetovalcem zadevna vabila z dnevnim redom sej. Toda kaže, da se je tudi tu nekaj zataknilo. Po izjavi leve struje v pokrajinskem vodstvu PSI, da bi se namreč «preverjanje» v tržaški občinski upravi raztegnilo tudi na pokrajino, poudarja zdaj pokrajinsko tajništvo KD nujnost, da se zagotovi politična stabilnost pokrajinske uprave v okviru potrjenega pristanka strank levosredinske koalicije politično upravnim sporazumom. Tako so sklenili na včerajšnjem sestanku svetovalske skupine KD, ki mu je predsedoval vodja skupine Celli, udeležil pa se ga je tudi ■iiiitiiiiiiuMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiimiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiitiiHuiiiiiiinin V NEDELJO POPOLDNE V MAČKOLJAH SVEČANO ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM V kulturnem sporedu bo sodelovala tudi vaška mladina ■ Zanimiva brošura na umetnosti; XXVII. — umetnostna vzgoja; XL. — italijanščina, latinščina, zgodovina in državljanska vzgoja, zemljepis na srednji šoli; XLVH. — matematika; L. — matematika in opazovanje iz narave; LI. — literarni predmeti na srednjih šolah druge stopnje; LIT. — literarni predmeti in latinščina na licejin in učiteljiščih; LXXXVI. — humanistične vede in LXXVII. — humanistične vede in zgodovina. Natečaji za profesorska mesta Pismene naloge «decentralizirane» Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da je ministrstvo za javno vzgojo odredilo, da bodo pismene naloge v okviru spodaj navedenih natečajev «decentralizirane», tj., da jih bodo kandidati opravili v glavnih mestih italijanskih pokrajin (v naši deželi v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu). Decentralizirane pismene naloge, ki bodo ob že določe-n"i datumih, veljajo za naslednje stolice: n. ženska tehnična vzgoja; m. — moška tehnična vzgoja; XIX. — pravne in gospodarske vede, XXII. risanje in zgodovi- ’ V. Vidah. Z včerajšnje dekliščine na Colu .................. # Sekcija KPI Pratolongo prireja drevi ob 20. uri na sedežu v Ul. dello Scoglio 197 javno zborovanje na temo «Vladna kriza — potreba po koreniti preobrazbi v politični in gospodarski usmeritvi države». Govoril bo načelnik svetovalske skupine KPI v tržaškem občinskem svetu Fausto Monfalcon. Sekcija KPI «Che Guevara» prireja v nedeljo festival «Unità». Na sporedu bodo razne prireditve. Govoril bo V. Vidali. veselo poslovila od ledih stanu Vijolica pripravila dekliščino na Colu, Edi pa fantovsko na Repnu - Izredni jedilniki v kraških gostilnah ZA ZIMSKO SEZONO 1974-75 Določene nove cene za petrolej in gorilno olje v naši pokrajini Novi cenik velja od 28. septembra 1974 - Doplačila za dostavo na dom V uradnem vestniku št. 253 z dne 28. septemlra 1974 je bil med drugim objavljen odlok ministrstva za industrijo in trgovino De Mite, ki določa nove cene za dobave gorilnega olja grosistom. Nove cene so nekoliko višje od dosedanjih, in sicer zaradi tega, ker je te dni za- ski odbor za cene določil nove ko-tacije. Gorilnega olja trenutno ne primanjkuje, prednost pri dobavah (v najslabsem primeru v roku 10 d ! po naročilu) pa imajo šole, bolnišnice in podobne ustanove. Cenik, ki ga je včeraj določil tržaški pokrajinski odbor za cene za padla olajšava, po kateri je bil da- . zimske mesece 1974-1975, je nasled-vek na proizvodnjo petrolejskih de- nji: rivatov svoj čas znižan s 350 na 50 lir pri stotu. Odlok nadalje določa, naj pokrajinski odbori za cene do 10. oktobra sestavijo nove cenike za dobave gorilnega olja na drobno. Dobavitelji gorilnega olja na Tržaškem so zaradi tega uvedli prakso, da so doslej dobavljali gorilno olje potrošnikom po stari ceni, vendar z rezervo, da jim bodo zaračunali razliko, kolikor bi pokrajin- V nedeljo popoldne bo v Mačkoljah veliko slavje, odkrili bodo namreč spomenik vaščanom, ki so padli v NOB. Na svečanosti, ki se bo začela ob 14.30, bodo govorili predsednik pripravljalnega odbora geometer Idle Tul, ki je tudi izdelal načrt in vodil dela, predstavnik partizanskega združenja ANPI in dolinski župan Dušan Lovriha. V kulturnem sporedu bo sodelovala z recitacijami tudi vaška osnovnošolska in srednješolska mladina, nastopil bo domači pevski zbor, pevski zbor «Valentin Vodnik» iz Doline, sodelovala pa bo tudi godba na pihala iz Brega. Ob svečanem odkritju spomenika padlim bodo prodajali čedno brošuro o prispevku te vasi v boju proti fašizmu in v NOB. Brošuro je na pisal prof. Benjamin Slavec s so delovanjem prof. Alojza Tula, platnico pa je izdelal prof. Boris Žu-Ijan. Italijanski prevod je pripravil prof. Miroslav Žekar, ravnatelj i-talijanske gimnazije v Kopru. Sestava take brošure ni lahka zadeva, ker je pač treba zbirati podatke in zgodovinsko gradivo, zato je treba še posebej omeniti, da so sestavljavci opravili vse delo brezplačno. Spomenik je postavljen ob vhodu v vas z dolinske strani, na lepi razgledni točki in je harmonično pove zan z okolico. V nedeljo popoldne bomo torej šli v Mačkolje na svečanost, ki po svoji vsebini in pomenu presega vaške, ali krajevne meje. Spominska razstava o Francescu Petrarci V novi razstavni dvorani Ljudske knjižnice v Ul. Teatro Romano 7 bodo danes ob 19. uri odprli spominsko bibliografsko razstavo ob šesti stoletnici smrti pesnika Francesca Petrarce. Razstavo prireja občinska knjižnica s sodelovanjem Ljudske knjižnice. Poročilo o pesnikovi umetniški zapuščini bo imel prof. Bruno Maier, profesor italijanske književnosti na tržažki univerzi. Volitve za obnovo pokrajinskega odbora za obrtništvo Pokrajinski odbor za obrtništvo sporoča, da je na oglasnih deskah v občinah tržaške pokrajine in na trgovinski zbornici v Trstu razoba- šen razpis volitev za obnovo pokrajinskega odbora za obrtništvo. Kandidatne liste je treba vložiti na tajništvu odbora do 12. ure 9. novembra 1974. Tajništvo posluje v prostorih trgovinske zbornice in je na voljo vsak dan od 9. do 12. ure. Začetek nove sezone DSI Društvo slovenskih izobražencev je pripravilo program kulturnih večerov za novo sezono. Prvotno je bil najavljen za prvi večer, ki bo v ponedeljek, 14. oktobra, prof. Edvard Kocbek. Zaradi bolezni pa so njegov večer odložili za en teden. Tako bodo na prvem večeru predvajali film o pisatelju Borisu Pahorju, ki ga je posnel Marjan Jevnikar. Na večeru bo prisotna tudi Irena Žerjal, ki je pred kratkim izdala svojo knjigo poezij. Začetek predavanj bo ob 20.15. V prostorih društva (Ul. Donizetti 3) bo tudi razstava slikarja Kocmana. PETROLEJ; v posodah po 20 litrov, blago dostavljeno franko skladišče prodajalca: 1.910 lir posoda (IVA vključena). Prodajalec sme zahtevati največ po 250 lir za posodo pri dobavah blaga na dom potrošnika. GORILNO OLJE: za dobave v količini do 33,2 stota 9.291 lir stot (IVA vključena), za dobave nad 33,2 stota 9.128 lir stot, za dobave s cisterno 8.966 lir stot; za neposredne dobave od skladišča s cisterno do potrošnikovega stanovanja . 8.395 lir, stot; v sodih po 200 litrov, cena franko skladišče prodajalca 85,65 lire kg, v posodah po 20 litrov 1.815 lir posoda (IVA vključena). Gorilno olje (3° - 5° E viskoznosti) : zv dobave do 36,6 stota 7.003 lire stot, za dobave nad 36,6 stota 6.849 lir stot, za dobave s cisterno 6.695 lir stot; za neposredne dobave od skladišča prodajalca s cisterno do potrošnikovega doma 6.177 lir stot, v sodih po 200 litrov franko skladišče prodajalca 63,45 lire kg, v posodah po 20 litrov 1.555 lir posoda. Za dobave gorilnega olja v posodah po 20 litrov, blago dostavljeno na dom potrošnika, smejo prodajalci na drobno zahtevati doplačilo do največ 200 lir za posodo, IVA vključena. Nove cene veljajo od 28. septembra dalje in bodo ostale neizpreme-njene do aprila prihodnjega leta; doplačila za dobave goriva na dom potrošnikov pa se bodo lahko zaračunala šele od dneva, ko bo cenik objavljen v listu uradnih objav. Prodajalci na drobno so dolžni na željo potrošnikov dostavljati na dom tudi po eno samo 20-litrsko posodo goriva. izžrebane številke so sledeče: suknjič iz rat mousque s svižčevim krznom — št. 2953, 6 bonov za nakup blaga v znesku 30.000 lir — številke 2615, 8268, 5059, 7902, 4187 in 5234; 6 bonov za nakup blaga v .znesku 20.000 lir — številke 2274, 7734, 7803, 7319, 7928 in 4389 ; 30 bonov za nakup blaga v znesku 10.000 lir — številke 1065, 5333, 6262, 8422, 6,245, 5432, 5930, 4641, 1928, 1732, 7826, 4848, 3902, 2394, 5719, 2315, 5618, 8621, 3727, 7795, 3152, 3917, 3176, 1484, 4948, 3985, 8383, 6378, 3825, 4893. Nagrade treba dvigniti najkasneje do 22. oktobra med 8.30 in 12. uro. Dne 23. oktobra bo novo žrebanje za določitev nagrad, ki jih Z dekliščino in fantovsko se je sinoči začela šesta kraška ohcet. Ko je padel mrak, so se v Repnu od prie osmice, vaški trg je zablestel v luči bele svetlobe in ko so zazve neli prvi akordi ansambla Lojzeta Furlana, se je v Repnu zbralo že toliko ljudi, da je bilo kar prijetno, Nevesta Vijolica Finotto se je s svojimi družicami in prijateljicami, ki so ji prinesle prijetno darilce ter lep šopek rož, zbrala v gostilni «Pod Tabrom» na Colu, kjer je bila dek-liščina. Ženin, Edi Bukavec pa je fantovsko opravil kar pod lopo Pu-ričeve kmečke hiše v Repnu, kjer se je zbrala še večja druščina prijateljev in domačih fantov. Za pečene klobase in zelje je poskrbel Livio s Kontovela, ki je vsem pripravil prijetno presenečenje, ko je ocvrl odlične «fanclje z dušo». Tako na dekliščini kot na fantovski je bilo izredno prijetno razpoloženje, ki se je vse bolj stopnjevalo, dokler nista obe družbi prišli na repenski trg, kjer so se vsi zavrteli v vrtincu polk in valčkov. Uvodu v kraško ohcet je botrovalo tudi lepo vreme. Bilo je sicer nekoliko hladno, toda kdor je plesal, mraza ni čutil, pa tudi tisti, ki so se okrepčali z domačimi klobasami in dobrim kozarcem vina v repen- ~l^— U __j_i » -i.-ir zmagovalci niso dvignili po prvem i skih osmicah so se dobro počutili, žrebanju. Zmagovite številke drugega'tako da je bilo že čez polnoč, ko žrebanja bodo objavljene do 9. no-1 so zadnji gostje odhajali iz Repna, vembra pri blagajnah trgovin. j Organizatorji si samo želijo, da bi imiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiumiiiiiiiiniiiii OBTOŽBA: POSKUS OŽIVLJANJA FAŠISTIČNE STRANKE Rimsko sodstvo obtožilo 30 tržaških škvadristov Pred kratkim je tržaško sodstvo obtožilo istega zločina nadaljnjih 50 črnosrajčnikov Izžrebane nagrade trgovine Godina V torek zvečer so ob prisotnosti funkcionarja finančne intendance izžrebali listke loterije, ki jo je priredila trgovina Godina. Nagrade in MmiiiiiiiHiiHniiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiininnuiiiiiiiitimiiiiiiimiiimiiiiimitiiitiiiimiiiiiiifuiiiiiiiniiu PLEN 4 MILIJONOV LIR Bliskovit roparski napad včeraj opoldne v središču mesta Mlad ropar iztrgal uradnici torbico in pobegnil z motorjem Drzen roparski napad se je včeraj | med številnimi bliskovito odvil v mestnem središču malo pred poldnevom. Pri Borznem trgu je mlad ropar iztrgal iz rok uradnice torbo, v kateri je bila vsota 4.000.000 Ur, skočil je na motor in pobegnil s pajdašem. Policija je takoj uvedla cestne bloke v vsej pokrajini, motorizirane izvidnice so nepretrgoma krožile po mestu, o roparjih pa nobenega sledu, razen motorja, ki so ga kmalu po poldnevu našh v Drevoredu R. Gessi pri Sv. Andreju. žrtev roparske tatvine je postala 31-letna uradnica GabrieUa Bursich iz Ul. Levier, zaposlena pri upravi nepremičnin Spagnul. Ob 11. uri se je odpravila iz uradov v Ul. Canal Piccolo 2 v Banco Antoniano v Ul. Cassa di Risparmio, kjer je dvignila vsoto 4 milijonov lir in skrbno zložila denar v usnjeno aktovko, nato je stopila iz banke in se napotila proti Borznemu trgu. Ko je povsem mimo in nič slabega sluteča hodila pešci, se ji je za hrbtom pribhžal mladenič, ji nekaj korakov sledil, nato pa ji s silo iztrgal torbo in zbežal. Bursicheva je stekla za njim, vendar ji nihče ni priskočil na pomoč — verjetno se ni niti nihče pravočasno zavedel, kaj se je zgodilo. Mladi ropar je skočil na motor vrste honda, na katerem ga je čakal pajdaš. Motor je bil prižgan in tako sta roparja lahko bliskovito odbrzela po Ul. Canal Piccolo proti morju — cesta je enosmerna proti Borznemu trgu — in v nekaj sekundah izginila v gostem prometu. Vse iskanje pohcije je bilo doslej zaman, z izjemo motorja, ki so ga kakor rečeno našli pri Sv. Andreju. Vendar poUcija ima točen opis roparja, ki ga je posredovala uradnica in še nekaj drugih elementov — v prvi vrsti podobnost s sličnim roparskim Preiskave o fašističnih prevratniških dejavnostih v našem mestu so končno obrodilne nekaj sadov. Kot smo že pisali, sta preiskovalni sodnik Fermo in namestnik državnega pravdnika Coassin obtožila skoro 50 tržaških fašistov poskusa oživljanja proslule fašistične stranke po daljši preiskavi, ki se je začela s prijavo Enotnega protifašističnega odbora proti mlajšim in starejšim fašistom, ki so motili neko protimilitaristično manifestacijo. Da so fašisti v našem mestu nevarni in da so resno ogrožali mir in sožitje, pa dokazuje tudi sklep namestnika državnega pravdnika iz Rima dr. Luigija Ciam-porija, ki je obtožil istega hudega prekrška — poskusa oživljanja fašistične stranke — približno 30 tržaških fašistov, pripadnikov zloglasne škvadristične organizacije «Avanguardia Nazionale». Do obtožbe je prišlo v okviru vsedržavne preiskave proti fašistični organizaciji, ki je pri nas imela eno izmed najmočnejših oporišč. O i-menih obtožencev so preiskovalci kar se da molčeči. Ve se samo, da je med njimi več mladoletnikov in da ne manjkajo imena najbolj znanih škvadristov, ki so sedaj večinoma po zaporih ali pa v ilegali in celo v tujini. Vendar pa kaže, da niso med obtoženci sami mladi, saj je bilo javnosti dobro znano, da je škvadriste večkrat tudi finančno podpiral marsikateri fašistični veljak. Pri preiskavi, ki je privedla do obtožbe tržaških fašistov, je sodeloval politični urad kvesture, ki je pod vodstvom načelnika dr. Volpeja posredoval rimskim preiskovalcem precej podatkov o delovanju tukajšnjih škvadristov. Veliko materiala, na katerem sloni obtožnica, so menda zbrali tudi med zadnjimi preiskavami v leglih avanguardistov takoj po atentatu na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, nekaj dni po Almiran-tejevem govoru, v katerem je pozival k fizičnemu iztrebljanju Slovencev. • Tržaška trgovinska zbornica opozarja, da se 15. oktobra zaključi rok za oddajo prošenj za nagrado «Fedeltà al lavoro e al progresso economico». za katero je trgovinska zbornica razpisala natečaj. Trije ranjeni In kopica obtožb za par čevljev V veleblagovnici Upim na Korzu podvigom, katerega žrtev je bila so včeraj popoldne ujeli in aretira-prejšnje poletje Maria Eftemiades. | li mladega tatu, ki se nikakor ni Krivce te roparske tatvine so žel hotel vdati: preden so ga spravili ujelL 'k pameti, je ranil dve prodajalki in čuvaja in še agentom kvesture se je tako upiral, da so mu nataknili lisice, vseeno pa jih je ozmerjal in večkrat brcnil policijski avto. Mladi nepridiprav je 21-letni Boris Rigov iz Zagreba. Prodajalki sta ga zasačili, ko je ukradel par gumijastih čevljev, vrednih 3 tisoč lir, vendar jima ni hotel slediti n;, upravo. Nasprotno, udaril ju J. po obrazu, kot je tudi udaril čuvaja, ki je prihitel na kraj. Ko so ga končno odvlekli do upravnih prostorov, je še razbil vazo in nekaj kozarcev, ko pa so prihiteli agenti kvesture, jih je opso-vr.l in se jim uprl. Zaključek je seveda aretacija pod hudimi obtožbami ropa, telesnih poškodb (prodajalki in čuvaj se bodo morali zdraviti teden dni) ter upo-in žalitve javnega funkcionarja. Včeraj opoldne se je v Ul. Carducci precej hudo ranil 49-letni mehanik Carlo Accerboni iz Ul. Flavia 6. S svojo vespo se je peljal proti Oberdankovem trgu, ko je iz Ul. sv. Frančiška privozila s svojim fiatom 500 56-letna Teresa Zanus iz Ul. Buo-naraoti 10 in si izsilila prednost. Pri silovitem trčenju jo je seveda izkupil vespist, ki je obležal na asfaltu sredi mlake krvi. Vendar so v bolnišnici ugotovili, da njegovo stanje ni hudo: pobil se je po glavi in se porezal po obrazu, rokah in nogah in bo ozdravel v 20 dneh, seveda če ne bodo nastopile komplikacije. take vreme trajalo še naprej, vsaj do nedelje opolnoči. V dneh kraške ohceti so repenta-brski gostilničarji pripravili posebne jedilnike s kraškimi specialitetami, ki bodo na voljo obiskovalcem vse do nedelje. Tako ima gostilna KRIŽMAN v Repnu danes in jutri na razpolago sledeča jedila: pršut, sir, jota, ječmenova mineštra, sirkova kaša, juha z domačimi rezanci; telečji žva-cet z ajdovo polento, domače klobase, svinjski kotlet, ocvrt piščanec; solata, fižol, krompir «v kozici», sladko in kislo zelje; kuhani štruklji, potica, jabolčni zavitek. V nedeljo, na dan kraške ohceti, pa bodo na voljo sledeča jedila: jota, juha z domačimi rezanci: kuhano meso, ocvrt piščanec, domače klobase; sladko zelje «v kozici», krompir «v kozici», kislo zelje, solata, fižol; kuhani štruklji. Gostilna ŠKABAR v Repnu pa predstavlja za vse dni do vključno nedelje naslednja jedila: juha z domačimi rezanci, jota, sirkova kaša, kruhovi cmoki z golažem; pohan piščanec, goveji golaž s polento, domače klobase z zeljem, svinjski kotlet na žaru, telečja pečenka z grahom; krompir «v kozici», sladko zelje «v kozici», zeljnata solata s fižolom, radič s fižolom; kuhani štruklji, flancati, ocvrte miške, jabolčni zavitek. Tudi gostilna «POD TABROM» na Colu bo imela do vključno nedelje kraška jedila, in sicer: domači pršut, ovčji sir; sirkova kaša, jota, juha z domačimi rezanci; polenta z golažem, domače klobase s kislim zeljem, prašičje bržole, telečjo pečenko; krompir «v kozici», radič s fižolom; štraube. Končno naj omenimo še, da delujejo v Repnu tri osmice, in sicer je ena pri «Štirni» nad trgom, druga je prav poleg kraške hiše, tretja pa pod vasjo, in sicer na številki 1. Včeraj so tudi odprli kraško hišo ter kraško galerijo, v kateri so razstavljene stare narodne noše in slike s prejšnjih kraških ohceti. Za začetek je bilo že precej obiskovalcev, v naslednjih dneh pa bi jih moralo biti še veliko več. Kraška hiša bo odprta vsak dan od 15. ure do mra ka, kraška galerija pa do poznega večera. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom Trst Otvoritvena predstava sezone 1974 - 75 IVAN CANKAR ZA NARODOV BLAGOR Komedija v štirih dejanjih Scena Kostumi Režija DEMETRIJ CEJ MARIJA VIDAU MARIO URŠIČ Jutri, 12. oktobra 1974 ob 20.30. (Abonma — Red B) Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča». STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČ« V TRSTU VAS tudi letos vljudno in prijateljsko vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1974-75 VPISOVANJE ABONENTOV PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 8. DO 14. URE. Gledališča Kino Občni zbor združenja staršev na Opčinah Na openski osnovni šoli je bil sinoči občni zbor tamkajšnjega združenja staršev. Poleg pregleda dejavnosti združenja « v v preteklem šolskem letu. so predstavniki staršev začrtali glavne smernice za svojo bodočo dejavnost, predvsem v vidiku bližnjih volitev v šolske in področne odbore, ki jih predvidevajo delegirani zakoni. Na sinočnjem občnem zboru so izvolili tudi nov odbor, v katerem sta zastopana tudi predstavnika staršev otrok, ki obiskujejo otroški vrtec. Podrobneje bomo o tem še poročali. # Odgovorni za šolsko komisijo KPI bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih na razpolago staršem v prostorih sekcije KPI «P. Tomažič», Trg Stare mitnice 11/11. Med srečanji s starši bodo razpravljali o novem šolskem sistemu in o delegiranih dekretih ter o načinu volitev v nove šolske vodstvene organe. Z odliko je opravil na konservatoriju «G. Tartini* diplomski izpit (pavke in tolkala) JANKO BAN Ob tej priliki mu iskreno čestita kolektiv Glasbene matice. Čestitkam se pridružuje kolektiv Primorskega dnevnika SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Trst priredi danes, 11. oktobra v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9 PRVI PLANINSKI VEČER Član planinskega društva z Reke Emest Tomšič bo predaval o lepotah Hrvatskega primorja in Gorskega kotarja ob predvajanju diapozitovov. Začetek ob 20.30. KULTURNI DOM STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE . Trst Otvoritvena predstava sezone 1974-1975: Ivan Cankar — ZA NARODOV BLAGOR, komedija v štirih dejanjih. Jutri, 12. oktobra, ob 20.30 (Abonma — red B). V nedeljo, 13. t.m. ob 16. uri (Abonma nedeljski popoldanski — Red C) — V sredo, 16. t.m. ob 20.30 (A bonma mladinski v sredo — Red D) — V četrtek, 17. t.m. ob 20.30 (Abonma mladinski v četrtek — Red E) — Abonmaji in vstopnice so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 8. do 14. ure ter eno nro pred začetkom predstav. SIMFONIČNA SEZONA V sredo ob 21. uri bo v gledališču Verdi tretji in zadnji koncert jesenske simfonične sezone. Tokrat bo dirigiral Gian Paolo Sansogno, solist pa bo kontrabas Mario Ricciutti. Na sporedu je tudi novost za Trst: Koncert za kontrabas in orkester Sergija Kusevitskega. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31-848). VERDI Pri gledališki blagajni (tel. 31-948) sprejemajo nove abonmaje za opemo sezono gledališča Verdi 1974-75. Lanski abonenti lahko svoja mesta po trdijo najkasneje do 24. t.m. Po tem roku bodo abonmaje oddali drugim. (ES V nedeljo, 13. oktobra 5. SLIKARSKI EX TEMPORE za profesionalce, samouke in otroke V ŠEMPOLAJU Včeraj-danes Danes PETEK, II. oktobra SAMO Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 17.28 — Dolžina dneva 11.12 —- Luna vzide ob 1.10 in zatone ob 15.02 Jutri, SOBOTA, 12. oktobra MAKS Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,6 stopinje, najnižja 8,3, ob 19. uri 13,1 stopinje, zračni pritisk 1018 mb rahlo narašča, veter 3 km na uro severozahodni, vlaga 69-odstotna, padavine 4,2 mm dežja, nebo 1 desetinko pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,1 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 10. oktobra 1974 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 71-letna Ginevra Ge-rin, 73-letna Maria Gravisani vd. Lo-coselli, 74-letni Concetto Degrassi, 80-letna Maria Klobas vd. Marsich, 53-letna Alice Aiuti por. Sbrizzi, 86-let-Gustavo Granafei, 73-letni Guglielmo Rosin. Ekskluzivni uvoznik za Italijo: VELOX sari dec. min. sanità n. 984 uvoz-izvoz zastopstva Trst, ul. F. Rismondo 9 Telef. 761-884 - 761-819 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina - Patuna, Trg Sv. Jakoba 1; Grigolon, Aha Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197), Zav- Ariston I.N.C. 16.00 «Tutto a posto, niente in ordine». Režija Lina Wert-miiller. igra Lina Polito. Barvni film. Nazionale 16.00 «Vivono tutti felici 0 contenti». Barvni film o živalih. Excelsior 16.00 «Noi due senza domani». Nastopata Romy Schneider in Jean-Louis Trintignant. Barvni film. Grattacielo 16.30 «Il domestico». V glavni vlogi Landò Buzzanca. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «B giustiziere della morte». Charles Bronson. Eden 16.00 «Le farò da padre...» I' grajo Luigi Proietti. Irene Papas in Teresa Ann Savoy. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «Il fiore delle mille e una notte». Pier Paolo Pasolini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «Per amare Ofelia». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capito! 16.30 «Noa, Noa». Barvni film. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Professore venga accompagnato con i suoi genitori» Barvni film. Impero 15.30 «Come eravamo». Robert Redford. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Maliziosamente». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Come divertirsi con Papemo e company». Barvna risanka Walta Disneya. Ideale 16.00 «Tony Arzente». Igrata Alain Delon in Carla Gravina. Film v barvah. Vittorio Veneto 16.30 «L'ultima neve di primavera». Igrata Bekim Feh-miu in Agostina Belli. Barvni film. Astra 16.00 «Un violinista sul tetto». Barvni film. Abbazia 16.00 «L'uomo dinamite». F grata James Stewart in Anne Baxter. Barvni film. Radio 16.00 «La nebbia degli orrori». Barvni film. Mignon 16.00 «Zardoz». V glavni vlogi Sean Connery. Barvni film. Volta - Milje 17.00 «Fango, sudore e polvere da sparo». G. Grimens m B. Green. Barvni western. Izleti SPDT priredi dvodnevni avtobusni izlet 3. in 4. novembra v Gorski kotar. Prvi dan vzpon na Snježnik. za turiste postanek na Plataku. prenočitev v Oguiinu: drugi dan vzpon na Klek (gora čarovnic), za turiste ogled Ogulina. Povratek čez Cnkve-niro in Reko. Prijave na ZSŠD1 v Ul Geppa 9 do 15. oktobra. Prosvetno društvo Ivan Grbec i* Skednja priredi v nedeljo, 20. oktobra, izlet v Idrijo, preko Ajdovščine in Črnega vrha. Povratek po Soški dolini z ogledom novega spomenika Francetu Bevku v Novi Gorici. Vpisovanje za izlet, ki je vsak delavnik od 19. do 20. ure v društvenih prostorih, se zaključi v torek, 15. t.m. Prijave sprejemamo tudi po telefonu na štev. 81-49-25. Razstave Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da je v foyerju balkona Kulturnega doma ponovno odprta razstava manjšinskega tiska v Italiji. Kot je znano je bila razstava že v prostorih knjižnice med julijsko konferenco o narodnih manjšinah. Odprta bo do konca oktobra. Jutri, 12. oktobra bodo v galeriji «La Lanterna« v Ul. Sv. Nikolaja 6 odprli razstavo del DeEs Schwert-bergerja. Razstava bo trajala do 8. novembra V občinski galeriji razstavlja furlanski slikar Gigi Di Luca. Razstava bo odprta do 15. t.m. Marija Vidau, kostumerka Slovenskega gledališča, razstavlja svoje slike slovenskih narodnih noš v Bazovici v Slomškovem domu od danes do nedelje, 13. oktobra. PròsVéta Slomškov dom slavi svojo 10. obletnico s prosvetnim programom danes ob 20.30 v Slomškovem domu. Nastop ansambla harmonikarjev «Slomšek», otroški zbor in ansambel «Kondor». Prikaz diapozitivov z letošnjega izleta v Assisi in Rim. V nedeljo. 13. t.m., ob 14.30 bo v Mačkoljah odkritj’e spomenika padlim v NOV Slovesnost je združena s kulturnim sporedom. Nastopajo: domači pevski zbor, moški pevski zbor «V. Vodnik» iz Doline, godba na pihala iz Brega in recitatorji. Vabljeni! Prispevki Namesto cvetja na grob tovariša Oskarja Savarina darujeta Irena in Dušan Furlan 10.000 lir v pomoč invalidu Brunu Vidmarju. V pomoč invalidu Brunu Vidmarju darujejo Berto in Vojko šemec iz Križa 6.000 lir, Alojz Košuta 2.000 Ur. Namesto cvetja na grob Oskarja zuu-iz.i.,7, oesijun uei. tva-im/, zav- Savarina daruje družina Odo Kalan Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124). i 10.000 lir za ŠZ Bor. + ■— Dne 10. oktobra je preminila naša draga ZORA SANCIN vd. BENIČ Pogreb bo jutri, 12. oktobra, ob 9.45 iz mrtvašnice v Ul. Pietà naravnost na pokopaUšče pri Sv. Ani. Žalostno vest oznanja sin KAREL (odsoten) z družino in sorodniki. Posebna zahvala dr. Gluseppu Vaienteju in vsem, ki so ji staU ob strani med boleznijo Trst, Sidney, 11. oktobra 1974 I. T. Funebri, Ul. Zonta, tel. 38-006 JUTRI V PALAČI ZA PRIREDITVE V VIDMU S širšim simpozijem o gledališču zaključek srečanja Alpe-Adria Srečanje na temo: «Gledališče v Avstriji, Sloveniji in Italiji od leta 1945 do današnjih dni» , Palači za prireditve v Vidmu bo jutri zaključilo tretje medna-nxino kulturno srečanje «Alpe -ki traja od 1. oktobra in je melo letos za temo soočanje gledalske ustvarjalnosti v treh sosednjih oezelah to je v Sloveniji, Furlaniji-"Ukjsla krajini in avstrijski Koroški. snovni namen tega pomembnega kulturnega dogodka je bila krepi-Pnzadevanj po vzpostavljanju edaije tesnejših medsebojnih sti-ov na kulturnem področju ter s tem tesnejših stikov med tremi de-™.P° dveh tednih intenzivnih gledaliških srečanj lahko rečemo, 5? le bil ta namen res izpolnjen, gledališke predstave in koncerti so si namreč siediU v vseh štirih glav-naše dežele, to je v Tr-u- aprici, Vidmu in Pordenonu. •MUlllllllU dolfa «Celjski grof na žrebcu», Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine z izborom raznih avtorjev naše dežele ter ansambel celovškega «Stadttheater» z delom «Da bi si privoščil zadoščenje». V Verdijevem gledališču v Pordenonu sta nastopila orkester in zbor ljubljanske Opere Slovenskega narodnega gledališča, v pordenon-ski stolnici pa sta nastopila Ma-drigalchir iz Celovca in Wiener Sangerknaben z Bachovim «Pasijonom po sv. Mateju». V Vidmu je bil koncert opernega gledališča «Verdi» iz Trsta z izborom Puccinijevih skladb, v Gorici pa so nastopili manjšinski gledališki ansambli. Gosta goriškega ■Miiiiiiii,i„n„111I,1,I,11111IlnillllI1I11I111III|IJ1I1|1|1I1I1I|IllII111111I1|I111111111I|1||1(tiiiMniiniiiiiiui PRED PRIZIVNIM KAZENSKIM SODIŠČEM Samo tri mesece zapora za napad na sen. Vidalija Ostaja dvom, da je obsojeni republikinec samo «slamnata figura» Na prizivnem kazenskem sodišču so včeraj razpravljali o zagonet-,em napadu na sen. Vidalija, ki ga le neznanec opsoval in udaril na železniški postaji 14. marca 1971. f, 5*1 tokrat je sodni zbor obsodil ,1'letnega Graziano Maccorija iz Cl- Biasoletto 24, čeprav ga nista fen. Vidall in njegova spremljevalca dr. Laura Waiss nikoli prepo-tnala. Kot je znano, je napad na znanega komunističnega zastopnica vzbudil v mestu veliko dvomov. Co je rimska federacija MSI pri-Javila kot napadalca Maccorija. Ta le policiji najprej priznal dejanje, Potem ga je zanikal in končno še enkrat priznal; zarfdi napada se Je moral sen. Vidali dalj časa zdramiti, ker mu je udarec s pestjo poškodoval oko. Ostal je sum, da je obtoženec le «slamnata figura», Urnski neurrvnovešenec, za kate-^io1 se skriva drug. verjetno pomembnejši fašistični malopridnež. i Stranski sodnik Mosca je včeraj poročal o prvostopenjskem pro-cesu, predsednik Marši pa je nato Predal besedo tožilcu Ballariniju. Proti obsodbi na osem mesecev zapora jn 40 tisoč lir denarne kazni Je vložil priziv samo branilec, odv. Mario Sardos Albertini, vendar je tudi tožilec predlagal znižanje kaz-nl. Zahteval je le tri mesece zapora in 30 tisoč lir globe, branilec Pa je celo predlagal najnižjo kazen. Sodni zbor se je umaknil in kmalu povrnil v dvorano, kjer je Predsednik Marši prebral obsodbo: Maccori, ki se ni javil na proces, Po moral odsedeti tri mesece zapora, vendar je kazen pogojna. Znižana krzen tako ne zadovoljuje nikogar: če je Maccori res «slamnata figura» — in tako Vidali kot njegova spremljevalka sta o tem prepričana in ga nista hotela tožiti — je pravi krivec še vedno nekaznovan. Če pa je Maccori res napadel komunističnega senatorja p in sodni zbor je dvakrat bil taga mnenja — je tri mesece pogojnega zapora vse premila kazen glede na hudo dejanje politične nestrpnosti s strani bivšega «re-Publikinskega» vojaka, člana zlo-glssne «X Mas». V Trstu je nastopilo Narodno gle- I občinstva sta bila Italijansko dram-dališče iz Celja z delom F. Ru- sko gledališče z Reke, ki je upri- M. Decarli predsednik družbe «Autovie venete» Na predvčerajšnjem rednem občnem zboru družbe «Autovie venete» Je bil Mauro Decarli izvoljen za norega predsednika. Decarli, ki je tudi predsednik občinskega podjetja ffttuiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiit TRGATEV JE OPRAVLJENA ACEGAT ter podtajnik tržaške sekcije KD, bo tako prevzel mesto, ki je kar osem let pripadalo Giusep-pu Tonuttiju. Tonutti, ki je prostovoljno odstopil, je imel na občnem zboru daljši poslovilni govor, v katerem je na kratko orisal svoje delo od leta 1966 dalje. Največjo pozornost je seveda dal izvedbi avtocestnega o-mrežja, ki povezuje Trst, Videm ter Benetke, obenem pa je izrazil željo, da bi družba čimprej zaključila avtocesto do Trbiža. Ob zaključku svojega govora se je še prisrčno zahvalil vsem svojim sodelavcem. Kot predstavnik dežele Furlanije-Julijske krajine je nato spregovoril odbornik za finance Coloni, ki je pohvalil dolgoletno Tonuttijevo delo in predlagal Decarlija za njegovega naslednika, kar je bilo soglasno sprejeto. Zatem so govorili še predsednika avtocestnega podjetja iz Benetk in Padove ter združenja FISCAT, Fisca in Cerutti ter direktor združenja «Autovie venete», Visintin, ki je novemu predsedniku zaželel veliko uspeha pri delu. zorilo Ruzzantejevo «Fiorino» in Stalno slovensko gledališče iz Trsta s Cankarjevim delom «Za narodov blagor». Jutri, ob zaključnem dnevu te ga pomembnega mednarodnega kulturnega srečanja, bo v videmski palači za prireditve na sporedu širše srečanje kulturnikov, gledaliških ustvarjalcev, izvedencev in gledaliških kritikov na temo «Gledališče v Avstriji, Sloveniji in Italiji od leta 1945 do danes». Za to priložnost so v isti palači pripravili razstavo o delovanju stalnih gledališč v treh sosednih deželah na območju Alpe - Jadran. Razstava obsega osnutke scenografij in kostumov, fotografske prikaze, gledališke lepake, itd. Razpravo bo vodil deželni odbornik za šolstvo in kultune dejavnosti Dal Mas, glavna poročila pa bodo imeli ljubljanski kritik Jože Koruza, predstavnik Slovenije, dramski svetovalec celovškega Stadttheater in gledališki kritik Uwe Klaus za Koroško in režiser ter glavni tajnik Italijanskega dramskega inštituta Ottavio Spadaro za našo deželo. Sledila bo razprava, v katero bodo posegli kulturni predstavniki vseh treh dežel. Živčnost za volanom ga je drago stala Dva meseca zapora in pol leta zdravljenja v psihiatrični kliniki je kazen, ki jo bo moral prestati 34-letni delavec Giordano Casser s Furlanske ceste 124. Kazensko sodišče (predsednik Serbo, stranska sodnika Gridelli in Cola) ga je priznalo krivega upora proti javnemu funkcionarju, ker je lanskega aprila zapeljal svoj fiat 600 iz starega pristanišča, ne da bi se ustavil pri stražarnici finančnih stražnikov. Obtožen je bil tudi domnevnega tihotapstva, vendar je ta del obtožbe padel, ker ni bil dokazan. Branilec odv. Sferco je skušal zmanjšati odgovornost obtoženca, češ da je dejanje zakrivO v trenutku umske zmede in se je res kmalu pozneje zatekel najprej v glavno, nato pa v psihiatrično bolnišnico. Tožilec je zahteval štiri mesece zapora, sodni zbor pa mu je naprtil samo dva meseca, vendar bo moral ostati v umobolnici - jetnišnici vsaj še pol leta potem, ko bo odsedel kazen v zaporu. GORIŠKI DNEVNIK PODATKI OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA 525 deklic in dečkov se je letos vpisalo v slovenske osnovne šole na Goriškem V Revmi imajo letos rekordno število otrok ■ Spet porast števila učencev v dveh šolah v mestu - Enotno šolsko poslovanje za šoli v Jamljah in Doki 11. oktobra 1974 iiuiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiinmtuiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit V NEDELJO NA TRGOVINSKI ZBORNICI PODELJEVANJE PRIZNANJ ZA UREJEVANJE IZLOŽB Najvišjo nagrado prisodili dekoraterju iz Turina V nedeljo bo v dvorani trgovinske zbornice v Trstu tradicionalna slavnost, na kateri bodo podelili urejevalcem izložb več nagrad in priznanj. Osrednja točka letošnje prireditve, ki je že četrta zapored, bo podelitev najvišje nagrade za italijanskega urejevalca izložb, to je «Oskarja». Ta nagrada, ki predstavlja steber pred katedralo sv. Justa, nosi ime po začetniku tržaške izložbene umetnosti. E: Radovanu; prejel pa jo bo Turinčan Mario Abate. Ob tej priložnosti bosta nagrajeni tudi Elisabetta Giglio iz Gorice ter Fides Buchini iz Santa Maria La Longa, ki sta uspešno opravili za ključne izpite deželne šole za izložbeno umetnost. Prejeli bosta srebrni helebardi. Priznaja bo dobilo tudi osem tržaških dekoraterjev in urejevalcev izložb: Alberto Koll-man, Francesco Vocchi, Ottavio Bomben, Eugenio Lucacich, Renato Padovan, Mario Rebez, Luigi Ferlu-ga ter Adriano Candido ki imajo Našega luiugraia je pot zanesla v Boljunec, kjer je ujel utrinek dobre volj« in zadovoljstva: skupino domačinov, ki odhaja iz vinograda z zadnjim tovorom, grozdja za sabo nad 25 let uspešnega dela, s posebno diplomo pa bo nagrajen Vasco Livon za svoje poučevanje v deželni šoli za izložbeno umetnost. Zadnja točka nedeljske prireditve bo podelitev 25 priznanj podjetjem, ki stalno skrbijo za ureditev svojih izložb. Po zaključku slavnosti, ki se bo pričela ob 10.30 in ki jo organizirajo Združenje obrtnikov in Združenje dekoraterjev ter urejevalcev izložb v sodelovanju s trgovinsko zbornico in z deželno skupino dekoraterjev ter urejevalcev izložb in pa ENALC s pomočjo videmske ESA, se bodo udeleženci udeležili stockovega «drinka», ki ga bo pripravil Armando Skarlovaj, zmagovalec tretjega tekmovanja Stock-Tail na tržaškem sejmu. VAŽNO OBVESTILO Sola za otroške vrtnarice Dekleta, ki imate diplomo nižje srednje šole in vas veseli vzgajanje otrok, vpišite se v novo triletno šolo za otroške vrtnarice. Službo boste takoj dobile, saj že sedaj primanjkuje slovenskih otroških vrtnaric, če se boste prijavile pravočasno (v osmih dneh) in v zadostnem številu (najmanj deset, se bo začel pouk že letos. Prijave sprejema slovensko učiteljišče. Prijavijo se lahko tudi kandidatke, ki imajo že 20 let. Sindikat slovenske šole V lanskem naslovu članka, v katerem smo analizirali podatke o vpisu v slovenske osnovne šole, smo ugotavljali, da je bilo na Goriškem prvič po dvajsetih letih, lani vpisanih v slovenske osnovne šole nad 590 učencev in učenk. Bilo jih je skupno 503 in to je bilo torej precej več v primerjavi s prejšnjim šolskim letom, ko je bilo v slovenskih osnovnih šolah na Goriškem vpisanih 475 učenk in učencev. Letos lahko ugotavljamo, da se število vpisanih v slovenske osnovne šole na Goriškem še vedno dviga. In to že več let zaporedoma. Letos imamo v petnajstih slovenskih osnovnih šolah na Goriškem 525 vpisanih otrok. To je spet precejšen napredek in kar je razveseljivo je to, da je največje število vpisanih otrok prav v prvem razredu: teh je namreč 112. Poglejmo porast števila otrok v slovenskih osnovnih šolah v zadnjih petih letih: Šolsko leto 1970-71 472 otrok ” 1971-72 473 ” ” 1972-73 475 ” ” 1973-74 503 " ” 1974-75 525 ” Porast torej, letos predvsem v prvih razredih. K temu je pripomoglo večje število naših otrok tako v mestu kot na podeželju, kar se izraža že v obiskovanju otroških vrtcev. K temu pa je pripomogla tudi vedno večja narodna osveščenost našega prebivalstva, ki ugotavlja, da je obisk slovenske šole koristen za otroka, ki bo tako znal oba tukaj govoreča jezika. Za nami so časi, ko so delodajalci grozili delavcu ali uslužbencu, da ga bodo odpustili z dela, če bo pošiljal otroke v slovenske šole in če bo posečal slovenske prireditve ali se udejstvoval v slovenskih društvih. Poleg tega pa so ljudje, ki dobro obvladajo slovenski jezik, zelo iskani v trgovini, in to na vseh ravneh trgovskega poslovanja. V glavnem so se letos rešila vsa vprašanja, ki zadevajo slovenske o-snovne "ole. V Doberdobu so od prli pisarno didaktičnega ravnatelj stva, v kateri so namestili eno u-čiteljico. V tem okrožju je skupno vpisanih 219 otrok, ki obiskujejo šole v doberbobski in sovodenj-ski občini. Letos so prvič uvedli enotno šolsko poslovanje v šolah v Jamljah in v Dolu. Nimajo več večrazredne-ga pouka. Na razpolago imajo pet učnih moči, v šoli v Jamljah imajo prvi, drugi in tretji razred, vsak zase, v šolskem poslopju v Dolu pa četrti in peti razred. Otroke prevažajo iz enega v drugi kraj s šolskim avtobusom. Vse je v redu, le zaradi nujne uporabe šolskega avtobusa v obe smeri prihaja do določenih težav, ki bodo vidnejše v zimskem času, če jih občinska u-prava ne odpravi. Otroci pridejo namreč v šolo, ko je ta zaprta. Občinska uprava bi morala poskrbeti, da bi bile čistilke v šoli že ob osmi uri, tako da bi učenci lahko v šolo vstopali in ne ostajali na mrazu ali dežju, prav tako naj bi čistilka skrbela za odprtje šolskega poslopja po pouku, dokler ne pride šolski avtobus po učence. V šolah goriške občine je tako, sicer imajo tu šolske sluge. Doberdobska občinska uprava bi morala za to poskrbeti, čistilke bi morale biti v šolah morda četrt ure prej kot se daj. V Doberdobu imajo 76 otrok v petih razredih slovenske šole, tu pa imajo tudi italijansko šolo, v kateri je kar 18 otrok, ki imajo pouk v dveh večrazrednih učilnicah. Zakaj toliko otrok v italijanski šoli v Doberdobu? Je zares tu toliko i-talijanskih družin? nujno, kajti zdi se, da bo tudi v prihodnjem šolskem letu v Pevmi precej otrok. V Podgori imajo letos tri učne moči, v štandrežu pa je vse kot prejšnje leto. V mestu pa beležimo spet porast v obeh šolah. V Ulici Croce se je število vpisanih dvignilo od lanskih 95 na 96, v Ulici Randaccio na od lanskih 41 kar na 49. V prvem razredu v Ulici Randaccio i-majo letos rekordno število vpisanih, kar 13, kar tu še ne pomnijo. Pred desetimi leti je bilo manj o-trok vpisanih v vseh petih razredih. Veliko težav je bilo torej odpravljenih, treba pa bo v širšo akcijo za oživitev šole na Plešivem. V vseh slovenskih šolah na Goriškem je danes direktno zaposlenih 52 učnih moči. Dva učitelja sta v didaktičnih ravnateljstvih v Gorici in Do- berdobu, dve učni moči sta se letos zaposlili na šolskem skrbništvu, kjer bodo uredili poseben urad za slovenske šole. V obeh didaktičnih ravnateljstvih je trenutno en sam ravnatelj, šolski zakon iz leta 1973 daje namreč možnost šolskemu skrbniku, da v roku dveh let izvede javni natečaj. Prav bi bilo, da bi šolski skrbnik v Gorici za to tudi poskrbel. V Rimu so od razpoložljivih 160 milijard lir za modernizacijo pristanišč dali 2.200.000.000 lir za potrebe tržiškega pristanišča in 8 milijard lir za potrebe pristanišča v Trstu. Poslanec Marocco ki se je za dodelitev podpor tema pristaniščema prizadeval v pristojni komisiji, je o tej dokončni porazdelitvi denarja obvestil prizadete ustanove. SESTANEK NA ŽUPANSTVU Inž. Rusconi Clerici prikazal načrt za avtoporto pri Štandrežu Predlog tudi za brezcarinsko cono Na goriškem županstvu je bil včeraj dopoldne sestanek med občinskimi upravitelji in načrtovalcem avto-porta inž. Rusconi - Clericijem. Prisotna sta bila tudi deželna odbornika Cocianni in Tripani. Inž. Rusconi Clerici je v glavnih obrisih prikazal minimalni, prvotni načrt izgradnje prve faze avtopor-ta. Ta načrt predvideva najnaujnej-še naprave, kot so pisarne, delavnice, okrepčevalnice ter skladišča in obširni parkirni prostori. To naj bi veljalo za prve potrebe. V debati, ki je sledila temu prikazu in v kateri so sodelovali tudi člani občinskega odbora, ki so bili na tem sestanku prisotni, so u-gotovili, da bi bila potrebna na področju avtoporta brezcarinska cona. Načrtovalcu so dali nalog, naj v načrt vključi tudi to področje z ustreznimi uradi in skladišči. Drevi ob 18. uri bo v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italija iiiiiii(iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ POPOLDNE SO SE SESTALI OBČINSKI MOŽJE Občinski svet v Doberdobu zahteva ustanovitev kraške gorske skupnosti S sredstvi občinskih uprav Doberdob in Sovodnje so odprli sedež didaktičnega ravnateljstva - Kako je z javnimi deli, šolstvom in prevozi - Navdušenje za kotalkanje 55 dr. Raimondo Strassoldo, direktor mednarodnega sociološkega inštituta v Gorici, predaval o temi «Vloga Gorice v razvoju univerzitetnih študijev v deželi Furlaniji - Julijski krajini». Predavanje prireja goriška pokrajinska uprava, ki se prizadeva, da bi v Gorici odprli nekatere fakultetne razrede v zvezi z decentralizacijo tržaške univerze. Na včerajšnji seji občinskega j stopek z ENEL, ki je pripravljen sveta v Doberdobu je župan Jarc izplačati odškodnino za služnosti # Drevi, ob 19.30 se bo na sedežu v UL S. Ermacora 3 v Rojanu sestala rajonska konzulta za Greto, Rojan in Barkovlje. Razpravljali bodo o temeljnih zdravstvenih enotah. ffičUSS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P A. TRBT - ULICA F. FILZI IO - “S* URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 667,50 Funt šterling 1555.— Švicarski frank 228,60 Francoski frank 140.— Nemška marka 259,— Avstrijski šiling 36.— Dinar: debeli 36,50 drobni 36,50 MENJALNICA vseh tujih valut V sovodenjski občini je ostalo na isti ravni število otrok na Vrhu in zdi se, da bo vsako leto v tej šoli okrog dvajset učencev. Smo daleč od rekordno zabeleženega števila tridesetih otrok pred nekaj leti, vendarle so vsi ti otroci sedaj vpisani v slovenske srednje šole v Gorici. Tudi v Rupi je število učencev več ali manj enako prejšnjim letom. E-nako velja ugotoviti za Sovodnje, kjer bodo v nedeljo odprli novozgrajeno šolsko poslopje. V Števerjanu imajo celodnevno šolo. Tu je število otrok nekoliko padlo. Na Plešivem imajo letos tri otroke, zamenjali so prejšnjega u-čitelja z novo učiteljico. V šoli na Škrljevem pa sta dva učenca. V šolah na področju goriške občine so zabeležili nepričakovan porast učencev v Pevmi. Tu so kar za devet otrok povišali lansko število, ki je bilo pravilo za zadnja leta. V prvem razredu imajo kar 12 otrok. Ker niso tako visokega števila učencev predvidevali, imajo sedaj težave s številom učnih moči. Nujno bi na tej šoli sedaj potrebovali tri učiteljice, v resnici pa sta samo dve. Morda se bo dalo kaj od šolske oblasti doseči. To bi bilo poročal o pobudi občinske uprave, da prične mladino vaditi v kotalkanju. Mario Lakovič je najprej poročal o turneji kotalkarjev iz Doberdoba in furlanskih vasi po Sloveniji, potem pa je povedal, da bo prihajal v vas vaditelj z Jesenic. Priporočajo staršem iz Doberdoba ter ostalih vasi v občini, da pripeljejo svoje otroke k vajam in da jih navajajo k točnosti. 2upan je nato poročal o svojem obisku v Vidmu, kjer se je mudil na deželnih uradih, da bi pospešil rešitev nekaterih občinskih zadev. Povedal pa je, da niso dobili nobenega zagotovila, kar zadeva u-reditev šole v Dolu, saj je to delo povezano s sprostitvijo bančnih kreditov. Svetovalec je nadalje se na jusarskih zemljiščih v Jamljah, vendar ne fizičnim osebam, pač pa občinski upravi. Tiskovna konferenca o Stalnem slovenskem gledališču Sinoči je bila v fojerju Verdijevega gledališča v Gorici, pred pričetkom Cankarjeve predstave «Za naradov blagor», tiskovna konferenca, ki jo je sklicalo ravnateljstvo Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Na konferenci so bili prisotni poleg predsednika gledališča Jo- ^ _____ ^ ov,- siPa Tavčarja, ravnatelja Filiberta znanil s pričetkom širjenja poko-i®e.n^et^a, ,“1 umeV?*škega vodja pališč v Dolu. V zadnjih mesecih Jozeta Bablča’ «onškl žuPan Pa" je občina poklonila dva pokala, e-nega «Krasu» drugega pa prirediteljem proslave 50-letnice športnih društev. Župan je prebral pismo notranjega ministrstva, ki zadeVa protest občinskega sveta, ker vlada noče finančno podpreti slovenskega gledališča. Občinska predstavnika Ferfolja in Čemic sta na to poročala o potovanjih, rj sta jih opravila v imenu uprave. Ferfolja je seznanil svetovalce z načinom, kako so v Parmi poskrbeli za varstvo priletnih občapov, čer nic pa je poročal o obisku Slovenske prosvetne zveze in občinskih predstavnikov v Škofji Loki. squale De Simone, občinski odbornik Moise ter predstavniki Slovenske prosvetne zveze s tajnikom Markom Waltritschem ter Zveze slovenske katoliške prosvete s predsednikom Kazimirom Humarjem. Uvodno poročilo o finančnih težavah, v katerih se je znašlo tržaško gledališče, je imel predsednik Josip Tavčar, medtem ko sta Filibert Be-nedetič in Jože Babič govorila o umetniški sezoni. V diskusijo so posegli številni prisotni, med katerimi naj omenimo goriškega župana De Simona ter Humarja in Waltritscha. Podrobno poročilo o včerajšnji tiskovni konferenci bomo objavili v jutrišnji številki. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Na predlog svetovalca Zanierja je župan sklenil pisati predsedniku deželnega odbora Comelliju, naj pospeši ustanovitev kraške gorske skupnosti, kjer so predstavniki slovenske narodnostne skupnosti večini, saj je pričetek delovanja tega decentraliziranega telesa ve likega pomena za skladen razvo. obsežnega področja od Doline do Doberdoba. Okoli predloga svetovalca manjšine Ferfolje, naj bi namestili v Doberdobu avtobusno čakalnico, se je razvila obsežna razprava o prevozih delavcev ter sploh o avtobusnih progah, med Krasom in tržiškim področjem. V Doberdobu so odprii sedež didaktičnega ravnateljstva, opremili so ga s klopmi in mizami in telefonom (št. tel. didaktičnega ravnateljstva v Doberdobu je 40597) kupili pa bodo tudi pisalni stroj. Polovico stroškov bo krila sovo-denjska občinska uprava. Občinska uprava je usposobila osnovno šolo v Jamljah za pouk treh razredih, prvem, drugem in tretjem, medtem ko sta četrti in peti razred na Palkišču v Dolu. " izselitvijo stanovalcev so namreč v jameljski šoli pridobili nekaj učilnic, tako da jih imajo sedaj štiri. Vse so prepleskali, popravili pa so tudi centralno kurjavo. S prispevkom deželne uprave, ki bo znašal 50 odst. stroškov, je občina naročila dvojezične smerokaze in table za Jamlje, Poljane in Doberdob. V gradbeno komisijo so izvolili še Zanierja in geom. Vižintina. Ob koncu so sklenili izpeljati po- šola 1. Šolsko leto 1974/75 2 3 i 5 Skupno Skupno raz. raz. raz. raz. raz. 1974/75 1973/74 Gorica, Ul. Croce 21 22 21 14 18 96 95 Gorica, Ul. Randaccio 13 10 9 7 10 49 41 Štandrež 9 14 12 10 11 56 54 Podgora 6 4 5 5 4 24 22 Pevma 12 4 4 5 3 28 18 Štmaver — 1 1 1 3 6 10 Števerjan 9 6 10 11 6 42 44 Plešivo 1 2 — 3 5 škrljevo 1 — — — 1 2 1 Doberdob 16 14 18 16 12 76 74 Jamlje 5 3 4 7 3 22 23 Dol 1 5 2 5 6 19 18 Sovodnje 8 7 11 14 9 49 46 1 Rupa 6 8 6 9 4 33 33 f Vrh 4 3 3 5 5 20 19 j Skupno 112 103 106 109 95 525 503 V c iiiiuiiimrauuiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiuiuuuMniiuuiuuiiiiimiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiuM 0KWUN0 SODIŠČE » COHICI ZA DVE URI POBEGNIL IZ SODNIH ZAPOROV Razlog: v zaporu je bilo pusto bi dolgočasno V zaporu je vedno dolgočasno in žalostno, to še toliko bolj kadar sije zunaj toplo avgustovsko sonce. Tako si je mislil tudi 22-letni Vanni Toso iz Lendinare v pokrajini Rovigo, ki je v goriških zaporih prestajal kazen štirih mesecev, katere mu je naprtilo goriško okrožno sodišče zaradi kraje, z razsodbo od 21. junija 1974. Dne 13. avgusta letos se mu je v prvih popoldanskih urah ponudila priložnost, da bi pobegnil. Preko zidarskega odra, ki so ga zidarji postavili na dvorišču zapora za popravilo poslopja, je splezal na streho jetniške zgradbe in od tam se je spustil čez zid na prosto v Ulici Barzellini. še preden so pazniki opazili njegov beg in dali a-larm, jo je mladenič ubral po cesti skozi mesto in dalje v smeri proti Vidmu, Seveda so mu bili zasledovalci kmalu za petami ter ga dohiteli na državni cesti v Moši. Odpeljali so ga nazaj v goriške za pore, kjer je sodnik pri včerajšnji razpravi njegovi dosedanji kazni štirih mesecev zapora dodal še dva za pobeg. Na sodnikovo vprašanje, kaj je bil vzrok za pobeg, je Toso dejal, da si je zaželel svobode in zato izrabil prvo priložnost, ki se mu je ponudila. Žal pa je bil na svobodi komaj dve uri. Državni pravdnik dr. Primosig je predlagal zanj 15 dni zapora, zagovornik dr. Genovese pa najnižjo kazen. Sodnik pa, ki je upošteval, da je Toso bil že prej kaznovan, mu je dal še dva meseca zapora in plačilo dodatnih sodnih stroškov. Sodnik dr. Mangoni; zapisnikar M. Massi. I. M. v veliki meri odvisna pravična rešitev tega šolskega vprašanja. Pričakujemo pričetek pouka tudi v 4. razredu Glede nadaljnjega razvoja slo- več razlogov, da bi ne odprli tudi Odprtje tudi četrtega razreda ker se je zanj zav-ank. tudi ki je vo- PODATKI ZA SEPTEMBER Manj blagovnega prometa v Portorosegi V pristanišču Portorosega v Tržiču so v preteklem mesecu beležili 72 tisoč ton blagovnega prometa, kar je za približno 40 tisoč ton manj kot meseca avgusta. V prvih devetih mesecih letošnjega leta pa so v pristanišču zabeležili 760 tisoč ton prometa, kar je za malenkost boljše od istega obdobja v lanskem letu. Septembra so raztovorili precej *ianj mineralnih olj (samo 15 tisoč ton proti 48 tisoč v mesecu avgustu), žitaric in lesa. V prejšnjem mesecu je v pristanišče priplulo 64 ladij, od tega 13 iz tujih držav. Slabo obiskana kulturna prireditev Gledališče italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, «Dramma italiano» z Reke, je v torek gostovalo v Verdijevi dvorani v Gorici z Ruzzantejevo «La Florinda». Prireditev je sodila v okvir prireditev, ki jih pripravljajo na področju Alpe-Adria. Gledališče italijanske manjšine v Jugoslaviji je s svojim izvrstnim nastopom pokazalo visoko stopnjo umetniškega podajanja, le da med občinstvom ni bilo deležno ustreznega sprejema, saj si je ogledalo predstavo samo petdeset oseb, povečini takšnih, ki so navezane na kulturno udejstvovanje Italijanov v Istri in na Reki. Režiser Giuseppe Maffioli se je ob koncu predstave zahvalil udeležencem za živo spremljanje podajanja na odru, vendar je upravičeno obžaloval, da večinski narod kaže tako malo zanimanja za življenje svojih pripadnikov v Jugoslaviji. Razna obvestila CIFAP v Gorici obvešča, da so že pričeli z večernimi tečaji za strojepisce. Na razpolago imajo še nekaj prostih mest, zato prosijo interesente. ki se nameravajo tečajev udeležiti, naj se za podrobnejša pojasnila obrnejo na urad CIFAP, Ul. Cappuccini, od 8.30 do 13. ure ter od 16. do 20. ure. Izleti Pokrajinski odbor ANPI za Goriško priredi 19. in 20. oktobra avtobusni izlet v Suhor in Metliko. Udeleženci bodo obiskale kraj, kjer so pred 30 leti ustanovili partizansko brigado «Fontanot». Udeleženci bodo sodelovali na svečani proslavi, ogledali si bodo šole ter muzeje in položili vence pred spomenike padlim. Avtobusi bodo odpeljali iz Tržiča 19. oktobra ob 7. uri. povratek je predviden za večerne ure 20. oktobra. Vpisujejo na sedežu ANPI v Tržiču in pri krajevnih poverjenikih ANPI do 15. oktobra. Slovensko planinsko društvo Gorica bo v nedeljo. 13. t.m., priredilo avtobusni izlet. Proga izleta bo naslednja: Gorica, Bovec, Predel, Rabelj, Rabeljsko jezero, Nevejsko sedlo (če bo čas dopuščal se bodo z žičnico peljali do planinske postojanke «Gil-berti»), dolina Reklanice, Kluže, Videm, Gorica. Vpisovanje je še v teku na sedežu v Ul. Malta 2. SPD sporoča, da bo avtobus odpeljal iz Gorice točno ob 6. uri. iz Podgore ob 6.05, iz Štandreža ob 6.10 ter iz Sovodenj ob 6.15. Kino Zadnja pot Cigličeve matere Ob veliki udeležbi domačinov iz števerjana ter pogrebcev iz jugoslovanskih Brd, so v števerjanu položili k zadnjemu počitku Cigličevo mater Adele Gravner. Med pogrebci sta bila tudi predstavnika ANPI Lenardič ter SPZ Rožič. Družina pokojne Ci-glič je namreč ogromno žrtvovala v osvobodilnem boju, saj sta padla kar dva sinova. Pa tudi po vojni je bila ta družina aktivna v ljudsko prosvetnem delu. Tako je sin Brunček, ki je v Dvoru živel z materjo, vseskozi aktiven član zbora in društva. Med številnimi venci svojcev in prijateljev je bil tudi venec, ki sta ga skupno poklonila sekcija ANPI ter prosvetno društvo Briški grič iz števerjana. Na Dvoru, kjer se je pogrebni sprevod, ki je prišel iz bolnišnice, za kratek čas ustavil ter ob odprtem grobu so domači pevci pod vodstvom Jožeta Hareja in Alojza Korena zapeli dve žalostinki. Cigličeva mati je pripadala družini, katere člani so štiristo let delali kot koloni za zemeljiškega gospoda. Zato je bilo bolj kot naravno, da so se njeni otroci kot toliki drugi prebivalci iz Brd, koloni in svojci, med osvobodilnim bojem priključili partizanskemu gibanju ter se pričeli boriti za družbeno osvoboditev in za uresničitev pravice, da je lastnik zemlje tisti, ki jo obdeluje. Po 400 letih in več se je ta naravna težnja briških kolonov, spolovinarjev in vseh svojcev uresničila. Cigličeva mati je dočakala to, po čemer je pred njo hrepenelo toliko generacij briškega prebivalstva. Gorica VERDI 17.00—22.00 «Uomini duri». L. Ventura in D, Tessari. Barvni film. CORSO 16.45—22.00 «11 bestione». G. Giannini in M. Constantini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «R portiere di notte». D. Bogarde in C. Rampling. Barvni film. Prepovedano pod 18. letom. VITTORIA 17.00—22.00 «Un uomo da marciapiede». D. Hoffman in J. Vaight. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00-21.30 «Chi cerca la mia colt ... quattro ceri lo attendono». R. Woods in S. Martino. Barvni film. Tržič AZZURRO 17.30 «Questa volta ti faccio ricco». Barvni film. EXCELSIOR 16.00—22.00 «Qui Montecarlo ... attenti a quei due». Barvni film. PRINCIPE 17.30 «La straordinaria avventura di Sinbad». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Pet divjih», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Sirota s čudežnim glasom», španski barvni film ob 18.00. in 20.00. DESKLE «Skrivnostni vikend», italijanski barvni film ob 19.30. RENČE Prosto. PRVAČINA Prosto. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Franka Podberšček, Mi-chela Maniacco, Michele Sera, Valentina Saurin. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja. tel. 73-328. I Prispevki Ani Officia-Brezigar daruje 2.400 lir za Slovensko planinsko društvo Gorica. 0 FRANCOSKO AMERIŠKIH ODNOSIH «PRIJATELJSKI NASMEŠKI» 0 cem se bosta menila Giscard d'Estaing in Gerald Ford 15. decembra na* Martiniguu Pariz skuša ohraniti načela svoje neodvisnosti ■ Politika, ki jo usmerja ekonomska kriza Razumljivo je, da je pred kratkim objavljena vest o bližnjem decembrskem srečanju med predsednikoma Giscard d’Estaingom in Geraldom Fordom, ki bo neposredno sledilo izmenjavi mnenj z Leonidom Brežnjevom v Elizejski palači, zbudila veliko zanimanje med političnimi komentatorji in opazovalci v Parizu. Prvič po majskih volitvah se s tem Giscard d’Estaing podaja «na veliko diplomatsko prizorišče», kar bo nedvomno precej bolj osvetlilo sodobna francoska razglabljanja in orientacije v mednarodnih odnosih. Mesto Pariza v svetu, odnosi z velesilami, ocena privrženosti degoli-stični diplomatski dediščini, odgovor na vprašanje, ali Francija «postaja bolj atlantska ali bolj evropska» — vse to so teze, ki zanimajo politike in komentatorje, a na katere obstoječa vladna ekipa ni imela dovolj časa otipljivejše odgovoriti. Prej bi bilo moč reči, da so še nadalje v teku procesi iskanja pogojno pojmovanega «spremenjenega francoskega pristopa k današnjim vprašanjem». Med temi predstavlja odnos do Washingtona in Atlantskega pakta — tako se zdi — ključno vprašanje. Nedvomno je, da so na tem področju bili pretekle mesece izgrajeni novi, solidnejši mostovi razumevanja ali, bolje rečeno, sporazumevanja, tako da so se doslejšnji spopadi do neke mere ublažili. Nesoglasja so se nekako pomirila, prešlo se je k mehkejšemu stilu diplomatskih stikov in do sicer še vedno zadržanih, pa vendarle obnovljenih «prijateljskih nasmeškov». Trenutno, se zdi, si je francoska diplomacija postavila za cilj, da se bo izogibala odkritim konfrontacijam z Washingtonom. Lahko bi rekli še več, namreč, da je do sprememb prišlo bolj na področju forme vzajemnega obnašanja, kakor pa v pohtičnem jedru francoskih opredelitev. Dve osnovni načeli, ki jih je bil v osnovi določil še general De Gallile, sta obvarovanje neodvisnosti ter samostojnega obnašanja, ob stremljenju za vplivnejšo vlogo v mednarodnih odnosih, v čemer je to drugo samo funkcija prvega. Za boljiše razumevanje situacije je morda potrebno dodati še to, da gre za pozicijo, ki izhaja iz osnovnega nacionalnega interesa in da, potemtakem, ta ne more biti spremenljiva vrednota, pač glede na osebnost, ki se v določenem trenutku nahaja na državnem krmilu. Spričo tega imajo ocene oziroma kritike, da kaže Giscard d’Estaing več atlantskih simpatij od svojega predhodnika, samo pogojno vrednost. Le-te bi mogle vplivati na «pravila igre», na bolj ali manj iskren ter prijateljski ton v atlantskih razgovorih, zelo težko pa bi mogle v normalnih političnih ter mednarodnih prilikah spremeniti bistveno načelo francoske privrženosti neodvisni politiki, ki se bo že po sami naravi stvari pojavljala, odvisno od okoliščin, kot po-nekikrat bučna, ponekikrat spet bolj tiho izražena reakcija na ameriške ambicije oziroma zahteve, da bi ZDA postale voditeljice zahodnega sveta. V tem trenutku je moč naslutiti dve smeri bodočega razvoja francosko - ameriških odnosov. Ekonomska kriza, inflacija, bojazen, da kapitalistični sistem ne bo mogel še dolgo vzdržati pri svoji bistveni nalogi — da namreč omogoči gospodarsko ekspanzijo ter umirjene oblike inflacije, ob hrabrilnem stalnem dvigu življenjske ravni — so začele med vodilnimi zahodnimi deželami delovati- kot razredno pogojen združevalni dejavnik. U-gotovitev, da brez tesnega sodelovanja z Washingtonom ne morejo rešiti gospodarskih problemov, je postopno, še zlasti spričo očitne o-krepitve levičarskih sil v zahodni Evropi, zmanjšala odpor vladajočih krogov v odnosu do vprašanja ameriške vodilne vloge. Istočasno se Pariz, opredelivši se za varianto prijateljstva ter «odprave nesporazumov z ZDA», trudi, da ohrani svoje pozicije. Tako je predsednik Giscard d’Estaing iznesel idejo o krepitvi enotnosti «deveterice», ki naj bi jo spremljala težnja po jasnejše formulirani zahodnoevropski politiki, katere smisel bi bil v krepitvi neodvisnosti. Francoska diplomacija odpravlja iz svojih načrtov — zavedajoč se, razumljivo, svoje gospodarske šibkosti in, nasprotno, moči Bonna, kakor tudi Schmidtove dokaj jasno izražene proatlantske orientacije vidne protiameriške osti. Glede nekega drugega do pred nedavnim takisto spornega vprašanja, namreč vprašanja reševanja energetske krize, se Pariz zdaj ravno tako kaže bolj pripravljen, da o njem mirneje razpravlja ter so- vitih potrošnikov nafte, kar je svoj čas energično odklonil. Vendar je francoski predstavnik v OZN sicer diplomatsko vljudno, vendar energično zavrnil ostri ton, ki sta ga Kissinger in Ford uporabila v odnosu do arabskih držav. Za Francijo je še vedno v veljavi njeno prejšnje stališče, da namreč vprašanja oskrbovanja z nafto ni moč reševati na osnovi konfrontacije med obema blokoma, marveč samo s pogajanji ter sodelovanjem z arabskimi deželami, vtem ko je bil znova poudarjen pomen skorajšnjega zahodnoevropsko - arabskega dialoga. Razumljivo pa je, da sta spremenjena ekonomska situacija ter objektivno povečana odvisnost od Washingtona to tezo podredila določenun popravkom. V prejšnji Pompidoujevi varianti je razgovor z arabskimi deželami vseboval dve dimenziji: politično — usmeritev «deveterice», zlasti Pariza, na bliž-njevzhodno prizorišče — in eko- nomsko, t. j. zagotovitev oskrbovanja z energijo v okviru trajne gospodarske kooperacije. Zdaj se vse bolj zdi, da je prva, politična komponenta zavestno potisnjena ob stran in da je bila tako storjena določena usluga Kis-singerjevi diplomaciji, ki želi imeti proste roke v tem delu sveta. Navzlic temu prihaja do izraza stara resnica, da evropski in ameriški interesi niso identični, da razlike — kljub prisilnemu prilagoje-vanju — obstajajo. Ko je Francija podpisala novo Atlantsko listino, je, končno, tudi popustila, vendar je zavrnila bistveno Kissingerjevo zahtevo po «obveznih posvetovanjih», s katero naj bi bila potrjena superiorna vloga Washingtona. Vse to so elementi, ki bodo predstavljali osnovo za izmenjavo mnenj med predsednikoma Giscard d’Estaingom in Geraldom Fordom 15 decembra, ko se bosta srečala na Martiniquu. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Gigi Di Luca v občinski V občinski galeriji gostuje furlanski slikar Gigi Di Luca, ki živi in dela v S. Giorgia di No-garo. Obiskovalcem galerij je dobro znan zaradi prejšnjih razstav v Miljah in v Trstu. Znan je zaradi posebnosti njegovih dinamično razgibanih in barvno živih podob. Razstavljal pa je Di Luca tudi v Ljubljani na šesti kolektivni Intart in še v raznih krajih severne Italije, vse do Genove. Sicer pa je Di Luca cenjen tudi kot kipar v bronu in v bakrenih tolkanicah. Di Luca se je slikarsko šolal v Benetkah. Sedaj poučuje risanje na srednjih šolah. Ne glede na njegovo poklicno dejavnost je bilo njegovo udejstvovanje v javnosti vedno izrazito napredno usmerjeno. To dokazuje tudi razstava v občinski galeriji, kjer se predstavlja odličen injormalni ekspresionist in kolorist. Vendar pa njegove slike, gledane iz velike razdalje, ustvarjajo podobo ozko zajetih izsekov pokrajin kot na pr. rdečega reja med belim kraškim kamenjem. Gigi Di Luca torej preceja pokrajinsko lepoto skozi sito svoje emotivnosti, tako da odpadejo vsakršne oblike narave in se na platna razlivajo le njihove barvne zmčilnosti jeseni ali cvetnih gredic spomladi. Pri tem pa je Di Luca barvno zelo prefinjen in ume združevati kričeče kontraste z iztanjšano rahlimi odtenki bolj umirjenih barv. Razumljivo je, da uživa nad lepoto teh slik le tisti, komur barve pomenijo več kot lepota oblike. Končno pa so te slike, grobo vzeto, kot skupki zmečkanih barvnih papirjev na belih ali toplo sivih ozadjih. Izžarevajo pa vsekakor posebne vrste kaleido-skopično lepoto, katere barvne pege razcefranih robov zna Dì Luca povezovati s tankimi črnimi potezami skoro suhega čopiča v učinkovito skladnost sodobnih u-metnin. M.B. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRED NEDELJSKIM SREČANJEM V POSTOJNI Delež Primorcev prekomorcev pri razvoju topništva v JLA Od prvih začetkov jeseni 1943 do zaključnih borb pri osvobajanju naših krajev vštevši Trsta, Tržiča, Gorice in Celovca na Koroškem - Strokovnost naših fantov Jug. višji častniki ob zaplenjenem nemškem topu V nedeljo, 13. t.m., ob 16. uri dopoldne se bodo v Jamski restavraciji v Postojni srečali bivši topničarji - prekomorci, da bi počastili 30-letnico ustanovitve artilerijske grupe, ki je bila nato preimenovana v topniško brigado Vin. korpusa oziroma topniško brigado IV. armade. Pri začetnih formacijah topništva, ki je štelo nad petdeset baterij s skupno 6000 borci, v pretežni večini iz Slovenskega primorja in Istre, so imeli precejšen delež prekomorci. Enote topništva so imele velike zasluge v bojih na otokih vzdolž Dalmacije, v Dalmaciji sami, v Liki, v Bosni in Hercegovini, pa vse gor čez Hrvatsko primorje. Gorski Kotar in Istro do naših krajev, do Slovenskega primorja vse do Trsta, Tržiča in Gorice, celo pri osvobajanju Celovca na Koroškem. Prvi prekomorci so prišli v topniške enote že jeseni 1943, ko je bilo iz enot prve prekomorske brigade izločenih nekaj nad 500 borcev, ki so bili zaradi svoje strokovnosti poslani v mornariške in še posebej v topniške enote, ki so jih na naglo ustanavljali na srednjedalmatinskih otokih od Visa do Hvara, Brača in Korčule. Nadaljnji dotok prekomorcev v topniške enote beležimo pred odhodom I. in II. prekomorske brigade v Dalmacijo oziroma pred njunim odhodom v Bosno k vrhovnemu štabu. Naslednja skunina prekomorcev je bila dodeljena v topniške enote ob umiku s Korčule, Brača, Šolte in Hvara na Vis zadnje dni decembra 1943. V zimi 1943 - 1944 beležimo mno-žičem dotok borcev prekomorcev v topniške enote, ki so se ustanavljale v Gravini v Italiji ter na Visu. Tu so bili tudi intenzivni tečaji za strokovnjake v topništvu. deluje pri združevanju najbolj raz- Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sestavili boste zelo dober poslovni načrt za prihodnost, Odlično razpoloženje v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Danes ne sprejmite nobene odločitve ali ukrepa. V svojih čustvih bodite bolj realni. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Prejeli boste zanimive delovne ponudbe. V čustvenih zadevah bodite previdnejši. RAK (od 22.6. do 22.7.) V delu vam bo šlo vse zelo dobro izpod rok. Zaupajte ljubljeni osebi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekatere težave vam utegnejo preprečiti uresničenje starih načrtov. Vaša pozabljivost bi vam u-tegnila pokvariti večer. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Manjše nevšečnosti finančnega značaja. Prijetni načrti za bodočnost. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Skušajte si pridobiti nove prijatelje. Mir in razumevanje v družini. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Skušajte čimprej popraviti napako sodelavca. Ne spuščajte se v brezplodne diskusije. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Uspeh za tiste, ki se ukvarjajo s športom. Ne vsiljujte svojih zamisli drugim. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V finančnih zadevah bodite previdni. Ne bodite preveč občutljivi na kritiko. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Držite se programa, ki ste ga določili že pred časom. Izkazali se boste s plemenitim dejanjem. RIBI (od 20.2. do 20.3.) če hočete imeti uspeh, se morate v prvi vrsti sami zanj potruditi. Srečne ure v družini. Pozimi 1943 - 1944 sta bila ustanovljena prvi in drugi gorski divizion. Hkrati je bil ustanovljen tudi šolski topniški divizion. Nato sta bila ustanovljena diviziona, ki so ju poslali v I. in H. korpus. Na dan 30. avgusta 1944 pa je vrhovni poveljnik podpisal odlok o organizaciji celotnega topništva v jugoslovanski ljudski armadi. Z drugim ukazom, ki nosi isti datum, pa je vrhovni povelj- nik odredil, naj se iz topništva, kar ga je bilo na Visu, sestavi topniška grupa VIII. korpusa, ki ju sestavljata I. in H. gorski divizion. Hkrati je bila ustanovljena tudi grupa pozicijskega topništva, ki je razpolagala s 83 topovi. Tej je bil dodan še šolski dopolnilni divizion pri topniški šoli vrhovnega štaba. Konec 1944. leta je bilo po knin- I ski bitki topništvo reorganizirano in preimenovano v brigado VIII. korpusa, v začetku marca 1945 pa je bila brigada prehnenovana v težko motorizirano brigado IV. armade in je bila sestavljena iz šestih divizionov, ki so šteli 2300 mož. Ob naglem razvoju topništva se je krepila tudi posebna artilerija V mislih imamo protitankovsko in protiletalsko topništvo. Delež Primorcev in Istranov je bil v prekomorskih topniških enotah sorazmerno velik, predvsem zato, ker je bilo med temi fanti veliko kvalificiranih delavcev, mehanikov, šoferjev, traktoristov, elektrikarjev, itd., ki so pred mobilizacijo v vojsko ali v posebne bataljone bili zaposleni v raznih industrijskih podjetjih v Pulju, na Reki, v Trstu, Gorici in drugod. Ob koncu bomo omenili še to, da so bili primorski fantje tudi v topniških divizionih IX., XIX., XX., XXVI. in XXIX. divizije, torej v vseh tistih enotah, ki so sodelovale pri osvobajanju naših krajev. Kompleten motorizirani divizion pa je skupaj z motorizi-ranim odredom JLA šel čez Vršič na Koroško in sodeloval pri osvobajanju Celovca, Beljaka in drugih krajev na Koroškem. Organizatorji nedeljskega sestanka v Postojni računajo, da se bodo tega tovariškega srečanja udeležili številni bivši topničarji A. K. Joan Kennedy povzročila prometni incident WASHINGTON, 10. — Družina Kennedy, ki ji sovražno razpoloženi Amerikanci pravijo tudi «Kennedy klan», zares nima sreče. Danes so tu aretirali Joan Kennedy, ženo senatorja Edwarda Kennedyja. Aretirali so jo, ker je v vinjenem stanju povzročila prometni incident. Na križišču 123 in 193. ceste je kljub naglemu zaviranju treščila v pred rdečim semaforom že ustavljen avtomobil. ki ga je s svojim sunkom pognala proti drugemu avtomobilu, ki je bil ustavljen pred njim. Ker je bila v vinjenem stanju, jo je policija takoj odpeljala v pripor in hkrati ugotovila, da je Joan povzročila 1400 dolarjev oziroma 900.000 lir škode. O incidentu so takoj obvestili njenega moža, senatorja Edwarda, ki je bil prav na seji v senatu. Zapustil je sejo in prihitel na policijski sedež, da je odpeljal nesrečno ženo domov. Ni dolgo tega, ko se je posebno škandalistični tisk razpisal o Joan Kennedy, ki so jo spravili v bolnišnico zaradi živčnega zloma in celo še hujših simptomov, Toda kmalu so jo iz bolnišnice izpustili. Žena senatorja Edwarda Kennedyja Joan preživlja hudo krizo. Težko se obvlada in zato trpi na dva načina in sicer zaradi težav, ki jih ima z njo njen mož, kot tudi zaradi nesreč, ki jih doživlja v družini. Kakor je znano, so pred letom dni njenemu 12-letnemu sinu Teddyju morali odrezati nogo zaradi neke manj znane oblike rakastega o-bolenja na kosti. Fant se je sicer kar dobro vživel v svojo nesrečo, toda mati hudo tipi. Toda tudi njen 7-letni sinček Joseph in kdove kako zdrav in že pri teh letih trpi zaradi kronične naduhe, zaradi česar morajo z njim pogosto na počitnice, da se otrok opomore. Edino 15-letna Kara je zdrava. Kot smo rekli, je bila Joan mesec dni v bolnišnici, ki jo je zapustila le par dni pred zelo veliko Edwardovo odločitvijo, ko je 23. septembra sporočil, da ne bo kandidiral za predsednika in to iz družinskih razlogov, kar je tudi razumljivo, saj sta doslej plačala z življenem že dva njegova brata, predsednik John Kennedy, ki so ga umorili pred obilnimi desetimi leti, nekaj let poz neje pa so prav med volilno kampanjo ubili tudi njegovega mlajšega brata Roberta. On, še edini moški potomec družine Kennedy, se je torej odrekel morebitni kandidaturi za predsedniške volitve v letu 1976 za to, da bi imel več časa za svojo družino, ki, kot smo videli, ni kdove kako srečna. Joan Kennedy, ki je stara 38 let, preživlja, kot je znano, hudo duševno krizo in zato je povsem razumljivo, da jo je sodnik po incidentu le zaslišal in jo takoj izpustil, brž ko je ponjo prišel njen mož. Res je, da je ona kriva za incident, ki bo stal 900.000 lir v naši valuti, toda incident ni povzročil niti najmanjše telesne poškodbe nikomur, ne njej. ne tistim, ki so sedeli v ostalih dveh prizadetih vozilih. Še en načrt za rešitev Benetk pred nevarnostjo visokih voda Načrt so pred tednom prikazali predstavniki konzorcija Pirelli-Furlanis Pred tednom dni so predstavniki konzorcija Pirelli - Furlanis predstavili javnosti svoj načrt, kako rešiti Benetke pred nevarnimi in vedno pogostejšimi visokimi vodami. Da so Benetke v nevarnosti, je znano. Prav tako je znano, da ima posebna ustanova, ki ji je bila poverjena naloga rešiti «kraljico Jadrana», na razpolago 300 milijard lir, vendar pa da doslej ni bilo veliko storjenega in so Benetke še vedno v nevarnosti. Nekateri celo trdijo, da Benetkam rešitve ni, če se ne ubere povsem drugačna pot, kajti čemu preprečiti le visoke vode, če pa smog neusmiljeno ruši vse, kar je lepega, starega, vso bogato skulpturo, saj so morali celo slovite konje spraviti na varno, ker so bili zaradi smoga in drugih zunanjih vplivov v nevarnosti. Toda ni nam v tem primeru namen, prikazati, kako bi rešili Benetke, pač pa bomo prav na kratko spregovorili o načrtu, ki ga je predložil že omenjeni konzorcij med znanim podjetjem iz Milana ter beneško gradbeno družbo Furlanis. Najprej nekaj besed o visoki vodi. Prvič v zgodovini se visoke vode omenjajo tam daleč pred 1400 leti in sicer jih omenja Pavel Dia-con v svoji «Zgodovini Langobardov». Opiše pa nastop visokih voda šele Luigi Bressano skoraj tisoč let pozneje, namreč šele leta 1535. Bressano razlaga vzroke visoke vode in ugotavlja, da so visoke vode v Benetkah posledica hkratnega nastopa zelo visoke plime in južnega vetra, ki prinaša na itak visoko vodo ob plimi še «drugo plast vode». Vendar pa Bressano koj dodaja, da se po šestih urah začne odtok, s čimer je zadeva rešena. Visoka voda je torej sicer nevarna, vendar je kratkotrajna. Omenili smo visoko vodo iz dobe Diacona in iz dobe pred obilnimi 400 leti. Obstajajo namreč konkretne ugotovitve, da je visoka vod: ki je preplavljala Benet- ke, bila nekoč skrajno redek pojav. V zadnjih časih postaja ta pojav vedno pogostejši, v zadnjih letih pa je že nevarno pogost. Leto 1958 je nekakšna prelomnica. Tega leta so imeli v Benetkah štirikrat visoko vodo, naslednjega leta so i-meli visoko vodo dvakrat, leta 1980 kar šestkrat, 1961 štirikrat, 1962 trikrat. 1963 petkrat, 4. novembra 1966 pa so dosegli rekordno visoko vodo, ki je spravila v nevarnost že sam obstoj mesta, saj je varnostna raven leta 1958 bila prekoračena za 110 centimetrov, v novembru 1966 pa za 194 cm. In prav ta primer je vzbudil v beneških, vsedržavnih in celo v zainteresiranih svetovnih krogih tisti alarm in zanimanje za Benetke, ki je o-betal rešitev tega vprašanja, ki pa se je, kot tolikere podobne zadeve, splahnil z vsemi ustreznimi posledicami. Zanimivo pa je pri tem dejstvo, ?....................... ......£>,.. da so bili v dobi starih Benetk bolj občutljivi za usodo svojega mesta in okolice kot danes. Res je, da je bila beneška republika za tedanje razmere zelo bogata, Benetke pa so razpolagale še s posebno velikimi sredstvi, saj so bile glavno mesto republike. To je očitno v sami s.rukturi starih Benetk. Ko so bližnje reke Brenta, Piave. celo Pad s svojimi nanaški negativno vplivale na beneško laguno, so Benečani preusmerili reko Brento in napravili razna zemeljska dela, da je voda pravočasno odtekala in se laguna ni spremenila v močvirje. Grozilo je namreč, da bodo nanaški spremenili otoke v močvirje. Prvotni načrt je bil, da bi zaprli dotok visoke vode z nekakšnimi nasipi, ki bi visoke vode zavrli, s tem pa bi zapirali tudi ustrezen odtok voda, kar bi nujno privedlo do zamočvirjenja lagune. Benetke so pazile na ta pojav in ves čas je bila laguni posvečena vsa skrb. Tudi v času, ko je republika že propadala, ali ko je bila že v zatonu, je bila posvečena temu problemu velika skrb, saj izhajajo prav iz te dobe znani «murazzi», ki so kot v našem zalivu valobrani ustavljali nalete visoke plime. Tudi, ko je beneška republika propadla, so temu posvečali pozornost in so na primer «murazze» neprestano obnavljali in popravljali vse do 1943. leta, ko se je vse pustilo v nemar. In tako smo prišli v našo dobo, dobo bogastva ali vsaj navideznega blagostanja, ko občudujemo stvaritve preteklih dob, ko pa hkrati uničujemo to, kar so nam pretekla stoletja dala ali ko za ta bogastva nimamo niti časa niti sredstev, da bi jih vsaj ohranili. (Nadaljevanje na 6. strani) Benetke in beneška laguna delajo odgovornim precej skrbi. Na sliki «vrata» Malamocco, ki bi tudi prišla v poštev za «zaporo», o kateri je v članku govor PETEK, 11. OKTOBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Igrače 12.55 Kronika: V zavodu za mladoletne v Casal del Marmo 13.30 DNEVNIK 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino 18.45 Poljudna znanost: Igrače 19.15 Italijanske kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 TEDENSKE AKTUALNOSTI Nocoj se začne nova sezona tedenske aktualnosti, ki jo vodi Mimmo Scarano. Z njim sodelujejo pri urejanju oddaje še Angelo Campanello in Sergio De Santis. Kot že leta, bo tudi odslej te reportaže in ankete pogojevala vsakdanja aktualnost. Zato je nemogoče, da bi vnaprej napovedovali, kaj pride na vrsto. Prav tako tudi ni mogoče napovedovati vsebine in načina prikazovanja. Je pa to vendarle oddaja, ki ji sledi precejšnje število gledalcev, deloma tudi v zvezi s trenutnimi aktualnostmi doma in po svetu. Po navadi je pred TV ekrani najmanj 10 milijonov ljudi, včasih pa se jih zbere celo 15 milijonov, kajti dnevna dogajanja poživijo zanimanje in gledalec računa, da bo v petek zvečer dobi temeljitejšo razlago o dogodku, ki je med tednom vzbudil njegovo pozornost. S tem pa še ni rečeno, da so vse analize pravilne 21.45 AZIJA V NOČI POTOVANJE NA VZHOD «Potovanje na vzhod» je pravzaprav program, ki sledi velikemu orkestru na njegovi dolgi poti na vzhod. Oddajo sta organizirali in v koprodukciji uresničili zahodnonemški Radio ter zadevni orkester. Potovanje na vzhod je omogočil Goethejev zavod in so se ga, poleg orkestra, udeležili tudi mnogi nemški pevci. Edini italijanski udeleženec potovanja je bila Marisa Sacchetto, ki je pela eno pesem in ki bo nocoj celoten program vodila. V današnjem prvem nadaljevanju bomo z orkestrom na Japonskem, v Tokiu ter v nekaterih drugih velikih centrih 22.25 Morske živali, dokumentarec 22.45 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 18.15 Konjske dirke, prenos iz Milana 18.45 Športni dnevnik 19.00 DIVJI PRAŠIČEK Delo je napisala Grazia Deledda, v glavnih vlogah nastopajo Gianni Času, Mario Congiu, Teresa Monselci, Casula Danila itd. 20.00 Forint avtorja: ABS’i RAKTNA SKULPTURA 20.30 DNEVNIK 21.00 Tolstoj: ŽIVI MRTVEC | Scenarij po delu slovitega pisatelja je napisal Vladimir Ven-gerov, ki je prevzel tudi režijo filma, v katerem igrajo neka teri zelo znani ruski igralci, kot na primer Aleksej Butalov Alija Demidova, Sofija Pilajavskaja. Evgenij Kuznecov, itd-Nocoj se začne s tem Tolstojevim delom ciklus «Evropsko televizijsko gledališče». Tolstojevega «Živega mrtveca» so prikazali v klasičnem Leningradu z njegovimi urejenimi ulicami in palačami, z razgledi na Nevo in njene pritoke, koder se na Slepih prevaža blago, živino itd. Dramo je Vladimir Vengerov režiral s svojo občutljivo režisersko roko, ki je sicer skrajno moderna, ki pa vendarle ohranja osnovo starega ruskega klasika JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10 in 14.10 TV šola Matematika, Sestav snovi, Jesenska zgodba, Ali ste vedeli, Gibalni organi. Aluminij, Oddaja za prosvetne delavce, Po-rin, Mi v habsburški monarhiji, itd. 10.50 in 15.45 Angleščina 17.25 Revija mladinskih pevskih zborov: ZAGORJE 1974 18.00 Obzornik 18.15 Revija folklore, druga oddaja 18.45 ENERGETIKA DANES IN JUTRI Da je vprašanje energetike danes hudo aktualna tema, n: treba posebej poudarjati. Energetika pogojuje razvoj v vsem svetu, in je skrajno aktualna zadeva v razvitem svetu, pa čeprav dela težave, celo hude težave, svetu v razvoju. V današnji oddaji bo govor o problemih energetike v Jugoslaviji-Oddaja bo skušala prikazati, kako rešujejo ta problem v Ju goslaviji danes in kakšni so obeti za bližnjo in tudi nekoliko bolj oddaljeno bodočnost, vse do leta 2000. ko bo Jugoslavija, ki bo štela okol: 25 milijonov prebivalcev, potrebovala 220 mi lijard kilovatnih ur električne energije, kar je približno petkrat več kot je proizvede sedaj. Oddajo je pripravil gospodarski komentator Tone Vahen 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 KO PRIDE LEV Film je izdelal Boštjan Hladnik, v glavnih vlogah igrata Marko Simčič in Milena Dravič. «Ko pride lev» je film o «levu» toda o človeku, ki je rojen v znaku leva, po nekaterih mnenjih je to nekakšen naš tr žaški «gaga», ki se rad ozira na levo in desno po dekletih, seveda lepih, ki pa zaradi svoje nestalnosti ostane na koncu sam. Je torej to lahkoten film 22.00 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.00 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 KMETJE, dramatiziran roman v nadaljevanjih 21.35 DIAGNOZA: STRAH, serijski film 22.25 Spomini na sonce, zabavnoglasbena oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba, 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Skladatelj Uroš Krek: 18.45 Orkestri in zbori; 19.10 Slov. povojna lirika; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 21.45 V plesnem koraku. TRST 12.15 Deželne kronike: 15.10 Dramatiziran roman: 15.30 Mali koncert; 15.45 Violina in klavir; 16.30 Solisti in orkester; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Barok v glasbi; 9.00 Plošče; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Najbolj popularne popevke; 15.00 Tretja stran; 16.10 Poskočne; 16.45 Tops pops; 17.15 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni koktajl; 18.30 Zborovsko petje; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru; 21.30 Simf. koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10 00 Reportaža; 11.10 Srečanja; 11.30 Izbran program; 13.20 Strnjena komedija; 14.05 Menuhin in Grap-pelly; 14.40 Radijska nadaljevanka; 14.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 18.00 Pisan glasbeni spored; 19.30 Nove popevke; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 Simf. koncert; 22.35 Grška lahka glasba. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.30 Lahka elasba: 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Popevke; 12.40 «Alto gradimento»; 13.00 Hit parade; 13.35 Dva komika: 13.50 Kako in zakaj?: 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče; 21.20 Dva komika. III PROGRAM 8.30 Jutranji koncert: 10.30 Haydnove skladbe; 12.20 Ital. glasbeniki; 13.00 Brahmsova klasika; 14.30 Dirigira Toscanini: 16.00 Portret avtorja: Martin; 18.00 Večerna diskoteka; 19.15 Večerni koncert: 20.15 Evolucija v vesolju; 21.30 Manterosso: Dialogo della contestazione. SLOVENIJA 7.00. 8.00. 10.00, 13.00. 15.0(1. Poročila; 6.50 Rekreacija, 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Moje knjige in zvezki: 9.30 Narodne pesmi; 10.15 Ugani te, pa vam zaigramp; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12,40 Popevke. 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Mladina poje: 15.30 Napotki za turiste; 15.45 «Vrtiljak»; 16.40 Človek in zdravje; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Popoldanski simf. koncert; 18.05 Ogledalo našega časa; 19.40 Ansambel B. Kovačiča: 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Tops pops; 21.13 Oddaja o mo rju; 22.20 Zvok} iz logov doma čih; 23.05 Litirarni nokturno: 23.15 Jazz pred' polnočjo. primorski dnevnik SPORT SPORT SPORT NA BLIŽNJEM ZASEDANJU MEDNARODNEGA OLIMPIJSKEGA ODBORA Urediti status športnih amaterjev in določiti sedež 01 za leto 1980 Zasedanje odbora bo na Dunaju od 16. do 25. oktobra 11. oktobra 1974 Na 75. zasedanju mednarodnega «Umpijskega odbora, ki bo od 16. do 25. oktobra na Dunaju, bo v glavnem predmet obravnave status «športnikov amaterjev». Gre pred-vsem za zamenjavo nekaterih bistrih točk člena 26, ki je po mne-dju predsednika mednarodnega o-dmpijskega odbora Kurta Kellerja «nerealen in v nekaterih točkah ce-n neumesten». Treba bo torej predvsem določiti višino dovoljenega i.i 6Vanja tdkim atletom in glede reklame, s katero si večina šport-jhkov danes kopiči ogromne vsote, treba pa bo upoštevati tudi čas, ki ga športniki izgubijo s treningi t§re predvsem za vrhunske športni-e, lu morajo, za dosego vrhunskih rezultatov, trenirati vsaj enkrat ali celo dvakrat dnevno). Nedvomno čaka 70 delegatov in 50 pooblaščencev raznih svetovnih športnih zvez težka naloga na bližnjem dunajskem kongresu. Treba pa b° ta vprašanja čimprej rešiti, kajti nasprotno bi lahko ves amaterski šport zašel v slepo ulico in bi tudi olimpijske igre {»stale «neresna športna prireditev». Sicer to ni edino vprašanje, ki se ga bodo lotili številni delegati na tem zasedanju, še vedno ni reseno vprašanje sedeža olimpijskih 'ger za leto 1980. Po odpovedi mestne uprave iz Vancouver ja kaže, da bodo zimske olimpijske igre leta 1980 v ZDA, in sicer v mestu Lake Placid. Ker ni drugega kandidata za te igre, je torej skoraj umevno, da bodo zimske igre ponovno v ZDA. Še nerešeno vprašanje pa so poletne olimpijske igre za leto 1980. Trenutno sta dva kandidata: Moskva in Los Angeles. 2. ZVEZNA LIGA Izolčani zapravili ugodno priložnost v 2. V prvem kolu tekmovanja zvezni odbojkarski ligi - zahod sta J>ba primorska predstavnika v tej ligi igrala v gosteh. Žreb se je poigral, tako da so Izolčani igrali v Tuzli, Kanalci pa v le 60 km oddaljenem Brčkem. Start obeh moštev je bil različen, čeprav sta se obe ekipi vrnili domov brez točk. Izolčani so v srečanju z novinci v ligi veljali za favorite in so tudi povedli v setih z 2:0. Ko pa je že vse kazalo, da je visoka zmaga zagotovljena, je na ! kroge na progi Prosek — Sgeljan — igrišču prišlo do preobrata, ki mu i Trbiška cesta — Prosek. Po oprav-Izolčani niso bili kos. Igralci De- , Ijeni krožni dirki se bodo podali spet lamarisa (tako se zdaj ekipa ime- | proti Razklanemu hribu in nato. preko nuje) so tako sklonjenih glav za- i naselja sv. Sergija in preko Doline pustili igrišče z grenkim spoznanjem, da jim je lepa zmaga ušla. Salonit je v Brčko potoval s skromnejšimi ambicijami, saj so bmači-ni prekaljeno moštvo, ki v tem prvenstvu gleda zelo visoko. Domačini so s precejšnjo lahkoto dobili le prvi set in so se morali že v drugem krepko potruditi. Najbolj razburljiv pa je bil vsekakor tretji set, v katerem so varovanci trenerja Maglova že vodili z rezultatom 9:0 in 11:3, pa so vseeno izgubili set z 12:15! V tem setu so igralci Salonita zaigrali odlično in dokazali, da so na prvenstvo dobro pripravljeni. Poraz ni nikogar presenetil, še manj pa prizadel. Nasprotno! Prikazana odbojka zagotavlja uspešno sezono. • * • Po daljših peripetijah, ko so se kar trije slovenski klubi potegovali za prazno mesto v 2. zvezni ligi, je to mesto ostalo prazno! Sava s Črnuč se je nastopanju v zvezni konkurenci zadnji hip odpovedala. Jesenice in Bled pa nista bila voljna kar «čez noč» vskočiti v to zahtevno odbojkarsko druščino. Preostala slovenska zastopnika — Fužinar in Maribor sta se že v prvem kolu srečala. Tekma je bila na Ravnah in so jo sebi v prid odločili igralci trenerja Filipančiča, ki so preživljali manjšo krizo le v prvem setu. • • • V nedeljskem kolu bo več zanimivih srečanj. Delamaris pričakuje doma drugega novinca, moštvo Partizana z Reke, ki bi moral v Izoli ostati praznih rok. Salonit spet gostuje. To pot v Mariboru, kjer ni okusil slasti zmage že sedem ali osem let. Morda pa bo tokrat drugače. Po računih na papirju bi morala ostati primorska predstavnika v 1. SOL to pot praznih rok. Koper igra v gosteh proti Bledu, Bovec pa proti Savi. Obe moštvi sta kandidata za vrh, zato bo pot do morebitnih točk zelo trda. Odbojkarice novogoriškega Merkurja pa bodo v Kamniku verjetno začele spoznavati, da je igranje v gosteh vse kaj drugega kot doma. REZULTATI Jedinstvo — Izola 3:2 Interplet — Salonit 3:1 Bovec — Bled 3:2 Merkur (NG) — Bohinj 3:2 E. Hvalica V nedeljo se bo pričelo italijansko košarkarsko prvenstvo 1. lige. Med favoriti za osvojitev naslova državnega prvaka je Innocenti Milano, ki je najel novega Američana Kima Hughesa (na sliki), da bi zamenjal lanskega poprečnega jenkija Brosterhouseja Ji................................................................................................................................m......................................................................... KOLESARSTVO AMATERSKA DIRKA ZA «TROFEJO ZMAGE» Najboljši jugoslovanski in italijanski kolesarji v nedeljo na startu v Trstu Med domačimi tekmovalci bosta nastopala tudi Tarlao in Petelin Kolesarska sezona bo v nedeljo doživela na Tržaškem svoj višek. Na sporedu bo namreč že tradicionalna amaterska mednarodna . kolesarska dirka za «Trofejo zmage», ki jo prireja tržaški kolesarski klub «U. C. Fausto Coppi» z neutrudnim predsednikom deželne kolesarske zveze Vit-torinom Rossetom na čelu. Najboljši italijanski in jugoslovanski kolesarji se bodo pomerili na 150 km dolgi in izredno naporni progi iz Trsta do Razklanega hriba in dalje proti Se-sljanu. Od tu bodo tekmovalci zavili spet proti mestu, v Barkovljah pa se bodo mimo svetilnika povzpeli do Proseka, nakar bodo opravili tri do Boljunca, kjer se bo pričel odločilni del proge z vzponom proti Ključu ter spustom proti končnemu cilju pri Lovcu. Doslej so svoje prijave poslala jugoslovanska kolesarska društva Sava iz Kranja, Rog in Astra iz Ljubljane, Branik iz Maribora ter Siporex iz Pulja. Med najbolj znanimi slovenskimi predstavniki so Jože Valenčič, Kastelic, Keršič. Puljske barve pa bosta zastopala med drugimi Bilič in Pocemja, pod vodstvom neutrudnega Edija Rajkoviča. Vittoriu Rossetu je tako uspelo, da si je zagotovil najboljše jugoslovanske predstavnike, poleg tega pa lahko računa tudi na izbranp {jpipačo konkurenco, ko bi morali poleg drugega nastopati razni Bacchini, Bonani, Qualiz-ze. Degani. Razen prvo in drugokategomikov - USSRBSmUfefete. matM ÉSttSBÉM Na šesturnem tekmovanju v Parizu se je eden najboljših pilotov na vodi vseh časov Italijan Cesare Scotti smrtno ponesrečil. Pri izredni brzini (skoraj 200 km na uro) in na težki progi je tako mladi italijanski pilot šel v smrt pa bodo na tej največji amaterski kolesarski dirki na našem ozemlju nastopali tudi rretjekategorniki. Med tržaškimi predstavniki prav gotovo izstopata zastopnik tržaškega kluba Hausbrandt Tarlao, ki je v nedeljo zmagal v Venetu ter kolesar lonjer-skega kluba Adria Maks Petelin, ki je po daljšem premoru spet zašel v dobro kondicijo. Start nedeljske dirke bo ob 11.30, v Ul. Coroneo, zborno mesto pa bo ob 10.45 na Trgu Unità. Radi OBVESTILA Smučarski odsek SPDT vabi čla-ne>'tekmovalnega odseka na sestanek, ki bo danes, 11. oktobra, ob 19.15, v Ul. Geppa 9. Na sporedu bodo kratke filmske projekcije. « » • ŠZ Bor vabi vse mladinke in mladince, ki bi radi gojili odbojko, naj se javijo na stadionu «1. maj» po naslednjem umiku: Fantje: ob torkih in četrtkih od 19. do 21. ure, ob petkih od 21. do 23. ure. Dekleta: ob ponedeljkih, torkih, četrtkih bi petkih od 13. do 15. ure. • • • ŠD BREG obvešča, da so se začeli odbojkarski treningi za začetnice. Treningi so v torkih in četrtkih ob 19. uri v občinski telovadnici v Dolini. « • • Košarkarska sekcija ŠZ Bor sporoča vsem tistim, ki bi radi gojili košarko (minibasket), da so treningi (in zato tudi možnost vpisovanja) razporejeni tako: letnik 1965, 1966 in mlajši ob torkih in četrtkih od 15.30 do 16.45; letnik 1963 in 1964 ob torkih in četrtkih od 16.30 do 18.00; dečki (letniki 1961 in 1962) ob torkih (od 18.00 do 19.30) in petkih (od 17.30 do 19.00). Tako treningi kot vpisovanja bodo na stadionu «1. maj», Vrdelska cesta 7. * * * športno zdraženje Bor obvešča, da je nova telefonska številka sedeža združenja bi stadiona «Prvi maj» 51-377. NOGOMET V zaostali tekmi 1- ZNJL Dinamo-OIimpija 4:2 (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — V zaostalih tekmah 9. kola nogometnega prvenstva Jugoslavije je danes OFK Beograd premagal Proleter s 4:1, Dinamo v Zagrebu pa ljubljansko O-limpijo s 4:2. Po današnjih tekmah je Olimpija zdrknila z 9. na 10. mesto, medtem ko se je zagrebški Dinamo od 16. povzpel na 9. mesto. B. B. MEHIKA, 10. — Na posebnem zasedanju mednarodne odbojkarske zveze v Mehiki u določili sprejeti v odbojkarsko zvezo Kitajsko in izključiti Taiwan. Za ta ukrep je privolili 54 delegatov, 18 jih je bilo proti ukrepu, trije pa so se vzdržali. NOGOMETNI TURNIR KASTE Jutri, v soboto, 12. t. m. na igrišču v Križu ob 14. uri KASTA SENIOR — ~ '• KASTA JUNIOR o» 16. uri "t TRGOVSKA A — TRGOVSKA B V soboto, 19. t.m. ob 14. tekma za 3. in 4. mesto ob 16. tekma za 1. in 2. mesto PRED HEDEUSKIM STARTOM V 3. ANI Gaja bo letos igrala s člansko enajsterico Grgič: «K Zarji in Primorcu naši mladinci» Po večletnem vzgajanju mladinske ekipe se bodo gajevci v letošnji nogometni sezoni predstavili z novo ustanovljeno člansko ekipo, ki bo svoj krstni nastop opravila v nedeljo v 3. amaterski ligi. Ta ekipa pa je že prej nastopala, in sicer na «Gerlijevem memorialu» v Dolini. O novi usmeritvi društva nam je predsednik Gaje Karel Grgič dal naslednjo izjavo: «Zamisel, da u-stanovimo člansko ekipo, ki je igrala zadnjič le na SŠI leta 1966, je prišla na letošnjem občnem zboru. To zamisel so predlagali bivši dolgoletni domači igralci, ki so pozneje igrali pri sosednjih klubih, in tisti, ki so tedaj opustili aktivnost. Novi odbor je vsekakor ta sklep odobril, s tem da opusti naraščaj in da se obveže nripraviti sposobno ekipo za nastop v višji ligi To nam je v celoti tudi uspelo, čeprav niso manjkale težave, ker smo s tem nekoliko oškodovali sosednja društva. Vseeno pa smo Zarji in Primorcu dali na razpolago vse svoje mladince.» Ekipo, ki je pretežno sestavljena z domačimi igralci, vodi bivši trener in igralec Brega Severino Kozina, ki razpolaga z naslednjimi igralci: VRATARJI: Kante, Naturai, Sergij Grgič. BRANILCI: Stranjščak, Egon Grgič, Berce, Gabrilič, Milič. VEZNI IGRALCI: Sosič. Vrše, Gojča, Boris Guštin, Savarin Bal-dassin. NAPADALCI: Branko Grgič. Čuk, Kalc, Križmančič, Iztok Grgič, Darjo Grgič in Rismcndo. D. G. TENIS Davisovega pokala. Zavedamo pa se, da ne bodo mogli ukrepati po pravilniku brez tehtnih razlogov. Znano je namreč, da je športni rasizem v Južni Afriki na dnevnem redu. Proti taki državi nočemo in ne moremo igrati.» Medtem pa je španska teniška zveza izjavila, da je pripravljena organizirati finalno srečanje med Južno Afriko in Indijo. KOLESARSTVO MILAN, 10. — Vse je že nared za današnjo tradicionalno kolesarsko dirko po Lombardiji. Te dirke, ki je zadnja «klasična preizkušnja» v tej sezoni, se bo udeležilo 164 kolesarjev, od katerih 86 Italijanov in 78 tujcev, in sicer: 41 Belgijcev, 13 Francozov, 12 Špancev, 5 Švicarjev, 2 Kolumbijca. Danska, Nemčija, Norveška, Nova Zelandija in Švedska pa bodo imele po enega zastopnika. Velik favorit te dirke je Eddy Merckx, ki je sicer bil na zadnji dirki za Pokal Agostoni šele peti, bo pa zato dal vse od sebe, da bi z zmago po Lombardiji zaključil tudi letošnjo izredno uspešno sezono. KOŠARKA TURNIR PRIJATELJSTVA Borovci zmagali V prvem kolu povratnega dela košarkarskega turnirja prijateljstva za kadete je sinoči Bor premagal Don Bosco. Bor — Don Bosco 42:25 (15:17) BOR: Žerjal 6, Parovel, Ražem 15, Mazzucca 10, Siega 4, Perko 4, Renato Furlan 1, Košuta 2, Bruno Furlan, Volk. Naši kadeti se niso takoj znašli proti nasprotniku, ki je na lastnem igrišču dobro branil. V drugem polčasu pa so borovci le bolj sproščeno zaigrali in so z učinkovitimi protinapadi dosegli več lepih košev. Še posebno učinkovita sta bila Karel Ražem in Aleksander Mazzucca. S to zmago so naši košarkarji še vedno prvi v lestvici, skupno z ekipo SABA. Korčnoj-Karpov osmi remi MOSKVA, 10. - Viktor KorčnoJ In Anatolij Karpov sta ponovno ostala pri remiju. To je že osmi remi v desetih partijah. Trenutno torej vodi mladi Anatolij Karpov z 2:0. Deseto partijo so prekinili pri 41. potezi. V nadaljevanju sta sovjetska velemojstra igrala do 59. poteze, nakar sta se odločila za remi. Kot je znano, bo moral eden od dveh velemojstrov doseči pet zmag za finalni dvoboj s svetovnim prvakom Bobby-jem Fischerjem. TOKIO, 10. — Brazilska teniška igralka Ester Bueno, ena najboljših teniških igralk vseh časov, je po petletni odsotnosti z igrišč slavila svojo novo zmago. Na «open» turnirju na Japonskem je v četrtfinalu premagala Argentinko Rachel Giscafre z 1:6, 6:3, 6:2. V moški konkurenci je prišlo do presenečenja: avstralski igralec Kim Werwick je premagal bivšega južnega Afričana (sedaj Angleža) Cliffa Drysdaleja v samih dveh setih (6:3, 6:4). * * * NEW DELHI, 10. — «Indija ne bo igrala finalnega srečanja z Juž no Afriko za Davisov pokal pod nikakimi pogoji,» tako ie izjavil, dgi nes predsednik ifidiiskeTbnfšKe zveze Raj Khanna. Ro napovedi predsednika mednarodne teniške zveze Basila Reaya, da bi se lahko pripetilo, da bi Indijo izključili iz tega tekmovanja, je indijski teniški predsednik dejal: «Poznam pravila mi»nnminiiiMininimmmnmii«uinnn»MmiinmmmminnnnnnmnnimnM««niMt«i.fi..-wlmwwit,| HOKEJ NA LEDU POKAL «KARAVANK» Katastrofa Jeseničanov Olimpija zmagala z 11:2 S tem so si Ljubljančani zagotovili prestižni pokal V Ljubljani se je zaključil mednarodni turnir v hokeju na ledu za «Pokal Karavank». V odločilni tekmi je ljubljanska Olimpija povsem nepričakovano z visoko razliko odpravila tradicionalne nasprotnike Jesenice kar z 11:2. Takega poloma večkratnih jugoslovanskih prvakov si nihče ni pričakoval. Že uvodne minute te odločilne tekme pa so jasno pokazale, da bo za goste trda predla. Olimpija je namreč pred navdušenimi gledalci že v prvi minuti dvakrat povedla. V prvi tretjini pa je z lepimi kombiniranimi akcijami dosegla kar šest zadetkov, s čimer je tudi povsem razbila obrambo gostov. Ti so namreč v tej tretjini dosegli le en zadetek. V ostalih dveh tretjinah pa je Olimpija nadaljevala s silovitimi napadi. Jeseničani so bili brez moči in so tako doživeli enega najhujših porazov v bogati zgodovini svojega hokeja. IZID: Olimpija-Jesenice 11:2 (6:1, 2:0, 3:1) Najboljši strelec tekme je bil Ljubljančan Petač, ki je dosegel štiri zadetke. Za goste je oba gola dosegel I. Jan. LESTVICA: 1. Olimpija 8, 2. Jesenice 5, 3. ATSE 4, KAC 3. ■te». Ì. § I; «M ? J 4 fr Jf. Šu I i *1 * \ m m M 'H- « ; S:'.'-» Mladinsko odbojkarsko ekipo Sloge letos trenira Lučka Pečarjeva. Na sliki odtM>jkarice Sloge s trenerjem Mladinska odbojkarska ekipa Brega je v prejšnjih letih žela zavidljive uspehe. Na sliki Brežanke z novim trenerjem Ivanom Peterlinom Dr/Tone SATAN, Ferenc: NJEGOVO DELO 1 io- IN SMRT 1 O partizanskem napadu na avtomobil pri Kozind je ohra-njendh več poročil. Operacijski dnevnik Istrskega odreda ima o tem tale podatek: «I. bataljon — Komandant ter 18 tovarišev I. bat. je napadlo avtomobil na cesti Kozina—Trst. Zaseda je bila 50 m od ceste. Ob 7. uri istega dne je privozil omenjeni avto ter je naša zaseda odprla ogenj, istočasno je nemška zaseda odprla ogenj, katera se je nahajala 300 metrov od naše ter tudi isti dan so bile obkoljene Kozina—Hrpelje, Ocizla in Beka. Ubita sta bila dva nemška oficirja ter dva ranjena. Naša zaseda ni mogla zapleniti orožja, ker obroč se je že zožil in je bilo nevarno, da smo ogroženi. Isti dan so okupatorji požgali vas Beka ter imajo še blokirane vasi.» 95) Natančneje je napad opisan v poročilu štaba Istrskega odreda 1. avgusta 1944: «26. V. 44 se je podala četa 18 mož skupno s komandantom istega (tj. I. — op. T. F.) bataljona na akcijo cesa Trst—Reka. V bližini vasi Kozina, in sicer na prvem ovinku proti Bazovici, se je postavila vsa četa na položaj. Oborožena je bila s 4 puškamitraljezi, z eno brzostrelko ter drugi z italijanskimi puškami. Bila je 7. ura, ko je privozil mimo en luksuz avto, kateri je Sel v smeri Trst—Podgrad. Četa je takoj odprla ogenj, avto pa se je v daljavi 100 (metrov) od zasede ustavil ves preluknjan. Ker se je ravno takrat nahajal sovražnik v bližini ter skušal zasedo obkoliti, je ta s spretnim manevriranjem se prebila brez nikakih izgub. Takoj po izvršeni akciji je sovražnik, kateri je štel 800 mož, in to v Kozini, takoj blokiral vasi Kozina—Hrpel j e—Prešnica in Beko, vsled tega se je morala četa umakniti na sektor II. bataljona I. O., in to v Brkine. Pri tej blokadi je največ trpela vas Beka, katero so požgali ter odpeljali 140 glav živine ter internirali več ljudi. Pri tej akciji sta bila ubita dva oficirja ter dva težko ranjena. Med oficirji je bil znan major SS, komandant podgrajske posadke, kateri se je vračal iz Trsta.» 96) O okupatorjevem divjanju pri Kozini je še nekaj poročil štaba Istrskega odreda, v nekem je tudi podatek, da je morala civilnega prebivalstva na Kozini in v sosednjih vaseh «zelo padla, posebno ko so nekateri nemški SS na Kozini kupili 3 kg vrvi, katero so kazali vsem onim, katere so imeli tam zaprte kot aretirane in Jim grozili, da jih bodo obesili.» 97) Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev je takoj zbrala podatke o okupatorjevih zločinih pri Kozini in 17. junija 1944 izdala objavo štev. 14, v kateri je povedala: «Dne 26. maja 1944 so Nemci in italijanski kvesturini vdrli v kraj Beko, zažgali 23 poslopij in pobrali 27 glav živine, v vasi Ocizla so zažgali 6 hiš in s tega roparsko-maščevalnega pohoda odpeljali še 40 glav živine in 11 prašičev. Nemci in kvesturini so bili iz Trsta.» 98) O partizanskem napadu na avto pri Kozini sta poročali tudi dve italijanski ustanovi iz Trsta. Prefekt Bruno Coceanl je 29. maja 1944 poročal notranjemu ministrstvu tole: «Ob 7.30 url dne 26. t. m. so partizani z rafali Iz strojnice obstreljevali nemški avtomobil, ki je bil na poti iz Trsta v Podgrad in je prispel do kraja Nasirec pri Dolini. Nemški major, za katerega se ne ve ime, M je bdi v avtomobilu, je bil ubit, voznik pa je bil ranjen. Poizvedovanja so v teku.» 99) čez dva dni pa je o tem dogodku poročala tudi tržaška kvestura v svojem tedenskem poročilu. Potem ko je navedla zelo živo partizansko aktivnost na železnici med Sesljanom in Devinom v noči m 26. maj, med Sežano in Divačo ter Divačo in Hrpelj em 26. maja in pri Roču 28. maja, je še dodala: «26. t. m. je oddelek partizanov z rafali iz strojnice na cesti Trst—Podgrad v bližini kraja Nasirec napadel nemški vojaški avto in ubil vojaškega oficirja.» 100) Vsa poročila se torej ujemajo glede kraja in časa napada ter navajajo, da je bil ubit nemški major, vendar ne vedo za njegovo ime. Ker je bilo tiste dni na prometnih poteh več partizanskih akcij, bi skoraj dvomil, da je šel oddelek iz I. bataljona Istrskega odreda h Kozini čakat avto, v katerem je pričakoval ravno esesovskega majorja. Verjetno je šel v akcijo, da bi na ustreznem kraju ob zelo prometni cesti napadel okupatorjeva vozila in vojake. Vsi ti napadi so imeli za posledico okupatorjevo divjanje in hude represalije v Istri. Govorili smo že o požigu vasic Beka in Odžla takoj po opisanem napadu na nemški avtomobil pri Kozini. Dne 27. maja zvečer pa je nemška policija začela večjo hajko južno od ceste Bazovica— Kozina. V njej je požgala vas Gabrovico, središče partizanstva v severozahodnem delu slovenske Istre. O tej hajki je vodja posebnega inšpektorata javne varnosti za Julijsko krajino Giuseppe Gueli takole poročal šefu fašistične policije v Mademo: «V noči od 27. na 28. t. m. in ves dan 28. so oddelki nemške policije in vojske s pomočjo ene čete obmejne milice in s sodelovanjem oddelka tega posebnega inšpektorata uprizorili široko akcijo čiščenja v coni Dolina, Gabrovica, Dekani. Aretirali so deset moških in petnajst žensk, ki so za gotovo osumljeni partizanske dejavnosti, in zaplenili so v neki jami in pod zemljo strojnico, orožje, strelivo, razstrelivo, obleke, predmete za obleči in mnogo propagandnega materiala. Nekega partizana, ki so ga dobili, da je v neki jami stražil veliko skladišče predmetov za obleči, so ustrelili na kraju samem. Po ukazu podpolkovnika Wedmanna, Id je sam vodil akcijo, So zažgali vas Gabrovico.» 101) Tudi o tem okupatorjevem zločinu so poročale partizanske enote in ustanove. Obveščevalni center Istrskega odreda je poročal, da so okupatorjevi oddelki v Gabrovid odkrili tri bunkerje, v katerih so zaplenili precej hrane in streliva ter drugega vojaškega materiala. Te bunkerje sta uporabljali bivša četa Vamostnoobveščevalne službe oziroma Vojska državne varnosti ter komanda mesta Koper. Ko so okupatorjevi oddelki izropali bunkerje in vas, so Gabrovico požgali, ubili 10 ljudi in plen s 17 kamioni odpeljali v Trst in Koper, odkoder so prišli. 102) Tako se je okupatorjevo nečloveško znašanje nad civilnim prebivalstvom proti koncu maja 1944 premestilo iz Brkinov v severozahodni del Slovenske Istre. Okupatorjev požig Ga-brovice nima tako neposredne zveze s partizanskim napadom na nemški avomobil in srmt nemškega majorja pri Kozini kot požig Beke in Ocizle, so se pa okupatorji znesli na Gabrovico v široki hajki, ki je imela prav gotovo tudi namen izslediti in uničiti napadalce na avto pri Kozini. 95) Arhiv IZDG, part. fond, fase. 296a/in oper. dnevnik Istrskega odreda 2. 4.-5. 8. 1944. 96) Arhiv IZDG, part. fondi, fase. 296a/HI, poročilo štaba Istrskega odreda 1. 8. 1944. 97) Arhiv IZDG, part. fondi, fase. 296a/IV, poročilo obv. centra Istrskega odreda 30. 5. 1944. 98) Arhiv Jugoslavije (navajam: AJ), fond Državne komisije ra utvrdjivanje zločina okupatora i njihovih pomagača (navajam: DKZ), br. 63/44/14. 99) Archivio Centrale delto Stato, Roma (navajam: ACS), Ministero deli’ Interno, Direzione generale Pubblica Sicurezza (navajam: PS), Divisione affari generali e riservati (navajam: AGR) 1903—1949! anno 1944, b. 56b. 100) ACS, PS, AGR, 1903-1949, anno 1944 b. 56b. 101) ACS, PS, AGR, 1903-1949, anno 1944 ' b. 56b. 102) Arhiv IZDG, part. fondi, fase. 296a/IV, poročili obv. centra Istrskega odreda 31. 5. in 2. 6. 1944; AJ, fond DKZ, objava št. 14 komisije pri predsedstvu SNOS za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev 17. 6. 1944. (Nadaljevanje sledi). Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18,— letno 180.— din za organizacijo in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišč* 10/11 nad telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200. finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglas'» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pd oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Stran 6 11. oktobra 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT - Trst AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK NA OBISKU V KAIRU Spori v arabskem svetu zavlačujejo rešitev krize na Bližnjem vzhodu Kissingar čaka na razčiščen je medarabskih odnosov - Bagdadski politični krogi ne podpirajo Habaša - Izrael napada KAIRO, 10. — Na koncu pogovora z Ismailom Fahmijem je ameriški državni tajnik Henry Kissinger izjavil: «Naš pogovor je bil zelo dober. Obdelali smo vsa vprašanja v podrobnostih ter v duhu sodelovanja». Kissinger je še poudaril, da njegovi kairski pogovori spadajo v ok vir srečanj «med prijatelji» ter je dodal: «Tako kot sem poudaril pri svojem prihodu v Kairo, ponavljam, da se je predsednik Ford zavzel, da bo nadaljeval svoje napore za pomiritev na Bližnjem vzhodu». S svoje strani pa je egiptovski zunanji minister Ismail Fahmi dejal, da so na današnjih pogovorih obravnavali tudi bilateralna vprašanja. Srečanje med Amerikanci in Egipčani je bilo na zunanjem ministrstvu ter je trajalo približno dve uri. Pozneje je ameriški državni tajnik obiskal kairsko mestno trdnjavo ter koptski muzej. Sporočajo nadalje, da se bo Kissinger vrnil v Kairo prihodnjo nedeljo, kjer se bo še enkrat srečal s predsednikom Sadatom. Na današnjem razgovoru na egiptovskem zunanjem ministrstvu sta bila navzoča skupaj s Fahmijem podtajnika za zunanje zadeve Mah-mud Abdel Gafar in Mohamed Riad. Ameriško stran so zastopali Kissinger ter pomočnika državnega tajnika Sisco in Atherton. Navzoč je bil tudi ameriški veleposlanik v Kairu Eilts. Po televiziji so posredovali precej slik o srečanjih na najrazličnejših ravneh. Vedno je bilo opaziti precej prijateljsko vzdušje, čeprav je včasih vse odzvenelo nekako formalno. Politični opazovalci menijo, da se je pri prvem Kissingerjevem stiku z arabskim svetom nekaj zataknilo in da pogovori ne potekajo na zadovoljiv način. To naj bi potrjevala tudi vest, da predsednik Sadat ne bo obiskal ZDA do konca letošnjega leta, temveč šele prihodnje 'eto. Kaj pravzaprav poraja te težave? Egipčani so razmeroma zelo dobro razpoloženi glede hitrega sklepanja sporazumov, toda v marsičem so odvisni od splošnega položaja v a-rabskem svetu. Ta položaj pa ni nič kaj naklonjen političnim smernicam egiptovske vlade. Tu pride predvsem v poštev vprašanje Palestincev in njihovih osvobodilnih gibanj. V tem trenutku so v Bagdadu predstavniki štirih razmeroma zelo močnih osvobodilnih organizacij palestinskega naroda. V prvi vrsti je Georg Habaš s svojo Ljudsko fronto za osvoboditev Palestine, ki je včeraj v svojem govoru v Bagdadu nastopil zelo ostro proti vsem kapitulantskim težnjam v arabskem svetu. Tarča njegovih napadov je bila seveda politika, ki jo vodita Sadat in Jaser Arafat. Habaš trdi, da se s političnimi pogajanji ne bo moglo rešiti palestinskega vprašanja, temveč je zato potreben le neizprosen boj proti Izraelu. Posredno so palestinske organizacije navzoče v Bagdadu zahtevale naj arabski svet obsodi delovanje Organizacije za osvoboditev Palestine, ki jo vodi Jaser Arafat (kot je znano je Habaševa organizacija izstopila iz tega gibanja), toda iraški politični krogi so obsodili te naklepe ter poudarili, da bi tak razdor v palestinskih vrstah oslabil trdnost palestinskega odpora. Zato je treba, pri presojanju tega položaja v zvezi s Kissingerjevim o-biskom, upoštevati v veliki meri odnose med raznimi arabskimi državami ter še posebej odnose med palestinskimi osvobodilnimi gibanji in drugimi arabskimi državami. Prav zato je razumljiva opreznost ameriškega državnega tajnika, ki se hoče na samem kraju teh dogajanj prepričati o stvarni moči posameznih arabskih držav. Egiptovski predsednik Sadat je že izjavil, da bi moralo priti do ženevskih pogajanj za ureditev spora na Bližnjem vzhodu v teku letošnjega leta. Amerikanci se ne ogrevajo za ta predlog, ker čakajo, da bi Arabci uredili predvsem svoje notranje odnose. Tu je v ospredju vprašanje predstavništva palestinskega osvobodilnega gibanja na ženevskih pogovorih. Kot je znano, Izrael zavrača pobudo, da bi Palestinci prišli na razgovore kot samostojna delegacija ter dopuščajo le njeno navzočnost v okviru jordanskega predstavništva. Tudi Jordanija je nekoliko naklonjena temu predlogu, čeprav postaja vedno bolj očitno, da ne bo zahtevala, da bi po odmiku izraelskih čet v Cisjordaniji zasedla s svojo vojsko to ozemlje. Zadevno rešitev prepušča namreč medarab-skim sporazumom. Ameriški državni tajnik namerava sedaj povečati svoje napore za rešitev krize na Bližnjem vzhodu s tem, da bi posredoval pri pomiritvi med Jordanijo in Izraelom. Verjetno ima na tem področju precej možnosti za uspeh. Najtrši oren pa bo za Kissingerja ureditev odnosov s Sirijo. Sirska vlada je namreč neisprosna glede o-snovnih zahtev o osvoboditvi golanskega področja. Kissinger upa. da bo s posredovanjem Alžirije prepričal Sirce, naj zavzamejo bolj popustljivo stališče. Arabski notranji spori koristijo seveda Izraelcem, ki so se znašli v položaju, da od zunaj opazujejo dogajanja ter se pripravljajo na ju trišnji politični spopad, čeprav ne izključujejo tudi vojaških posegov. Predvsem je treba omeniti, da i- zraelska vlada le na videz nastopa I janj v Ženevi ter predstavništvo Pa- proti nezakonitim zasedbam zemlje v Cisjordaniji. Kot smo že poročali, so se tu vsaj v treh okoliših naselili izraelski kolonisti. Policija in vojska sta jih pregnali iz nekaterih krajev, toda kolonizatorska dejavnost je še vedno v polnem razmahu. To dejavnost je treba povezati s Kissingerjevim obiskom na Bližnjem vzhodu. Na drugi strani pa visoki izraelski vojaški voditelji poudarjajo, da so danes njihove oklepne sile močnejše kot v dneh «kippurske», oziroma «ramazanske» vojne. Namig na vojaško reševanje vprašanje je torej popolnoma očiten. Ameriški državni tajnik bo jutri zjutraj prispel v Damask, kjer se bo pogovarjal s sirskimi voditelji. Glavne teme razgovorov bodo zadevale vprašanje podaljšanja mandata silam OZN na črti razmika (ki bo zapadel v novembru), obnovitev poga- lestincev na konferenci o Bližnjem vzhodu. Po razgovorih v Siriji bo Kissinger odpotoval v Jordanijo. Medtem sporočajo, da je izraelska vojska nastopila precej odločno proti izraelskim kolohistom, ki so nezakonito zasedli nekatera področja v Cisjordaniji. Zdi pa se, da je še nekaj področij, kjer se pristaši verske ločine, ki je izvedla akcijo, upirajo oblastem. Z RAZSODBO PRIZIVNEGA SODIŠČA V SflNTIflGU Razveljavljena obsodba Clodomira Aimeyde Sodniki so poudarili, da sodstvo lahko kazensko ukrepa proti ministru, le če dobi ustrezno dovoljenje od parlamenta SANTIAGO DE CHILE, 10. — Prizivno sodišče v Santiagu je razveljavilo proces, na katerem je bil bivši zunanji minister Allendejeve vlade Clodomiro Almeyda obsojen zaradi domnevne prisvojitve javnih sredstev. Vest prihaja iz dobro obveščenih krogov, ki poudarjajo, da so prizivni sodniki utemeljili sklep z ugotovitvijo, da se lahko kazensko ukrepa proti ministru, le če mu je prej sodil in ga obsodil parlament. Clodomiro Almeyda, ki je trenutno t t-zdcvma m . , , zaprt v kaznilnici Ritoque, 160 km . ' ^A' 10, , ^oz”° Je’ da bo severozahodno od Santiaga. je bil «J» «I najvidnejših pmtonikov vlade «Unitad Popular». «Golpisti» konec meseca odpotoval v New York, da povzame besedo v generalni skupščini OZN. Gomez naj bi tudi izkoristil priložnost za sestanek z ameriškim predsednikom Fordom. Vest so potrdili na zunanjem ministrstvu v Lizboni in dodali, da so zadevna pogajanja z OZN in z Wa-shingtonom v teku. imiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiii4jiiiiiiiiiiliiiii,,I(INJI,llllllll|||,||||||||||m||||||||||im||||||||||1|||| Nobelov nagrajenec za medicino so ga aretirali 11. septembra lani, že prvi dan državnega udara in ga zaprli najprej na otok Dawson, po procesu pa so ga premestili v Ritoque. Minister za notranje zadeve Oscar Bernarides je včeraj sprejel predstavnika mednarodnega rdečega križa in evropskega medvladnega odbora za priseljevanje Roberta i Kossaka in Bruna Doppierà, s katerima je razčlenil vprašanje političnih jetnikov v Čilu. Prihod Kossaka in Doppierà v Santiago je posledica Pinochetove obveze, da bo dovolil političnim jetnikom, ki niso zagrešili prehudih «zločinov», da zapustijo državo. Kossak je po sestanku izjavil časnikarjem, da je bilo srečanje «poizvedovalnega» značaja. Glavno vnrašanje v razpravi je bilo, kako misli čilska hunta uresničiti svoje obljube in kdaj bo osvobodila prve jetnike. Iz Santiaga tudi poročajo, da se je zdravstveno stanje Carmen Ca-stillo znatno izboljšalo. Kot je znano je bila ženska hudo ranjena v nedeljo, med spopadom pripadnikov liTt s policijo, v katerem je bil ubit generalni tajnik gibanja revolucionarne levice Miguel Henriquez. Carmen Castillo, ki je na zdravljenju v santiaški vojaški bolnišnici, je v sedmem mesecu nosečnosti. Po mnenju zdravnikov naj bi bila že toliko pri moči, da bo lahko rodila otroka v normalnih pogojih. Ženska, ki se je poročila z Allendejevim nečakom Pascalom in ki je hčerka bivšega rektorja katoliške univerze v Santiagu Fernanda Castilla Ve-lasca, je bila med spopadom zadeta v prsi. Čilska krščanska demokracija je šele danes reagirala na Pinochetov sklep, da prepove povratek v čile bivšemu senatorju Bernardu Leigh-tonu, ki od januarja letos živi v Italiji. Ukrep proti Leightonu, ki je bil za časa Freijevega predsednikovanja podpredsednik države in notranji minister, je posledica njegovih kritik vojaški hunti. Predsednik KD Patricio Aylwin je v tiskovnem sporočilu obsodil ukrep proti Leightonu kot «neopravičljivo kršitev osnovne pravice Tudi včeraj je v Bostonu prišlo do ostrih spopadov med policijo in belopoltim prebivalstvom, ki protestira proti rasni integraciji v bostonskih šolah. Na sliki: ustavljen promet v Harrison Avenue v središču mesta, kjer se je skupina demonstrantov znesla nad ustavljenimi tovornjaki in osebnimi avtomobili vsakega človeka, da živi v domovini.» «Karkoli je Leighton dejal — poudarja predsednik KD — in kakršna koli je lahko politična ocena njegovih izjav, dejstvo je, da njegove izjave niso bile naperjene proti Čilu, pač pa so bile le kritika hunti.» Zločin, s katerim si je Leighton nakopal prepoved povratka v domovino je, da se je na neki levičarski manifestaciji na Nizozemskem zavzel za ustanovitev protifašistične fronte. Čilski primas, kardinal Silva Enriquez je medtem v Santiagu demantiral domnevo, da naj bi mu oblast prepovedala udeležbo na škofovski sinodi. Poudaril je, da je ostal v Santiagu zaradi svojih pa-storskih obveznosti. Kot znano je na sinodi čilski predstavnik, škof Valdes Subercaseaux izredno ostro napadel čilsko levico in vneto branil huntino politiko. .................................................................tu..................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.. Izidi zrelostnih izpitov na višjih srednjih šolah v šolskem letu 1978-74 RIM, 10. — Po podatkih osrednjega statističnega zavoda je bilo v šolskem letu 1973-74 na višjih šolah (brez strokovnih in umetnostnih zavodov) skupaj 283.165 maturantov, skoraj 8.000 več kot leto prej. Od teh je izdelalo na izpitu 254.392 ali 89,8 odstotka kandidatov. Če razčlenimo te podatke vidimo, da je bilo največ maturantov na tehničnih zavodih (122.133), katerim sledijo znanstveni liceji (49.443), U; čiteljišča (44.087) in klasični liceji (38.729). Najboljše so se na zrelostnih izpitih odrezali dijaki klasičnih licejev, kjer je izdelalo 95,5 odstotka kandidatov: sledijo dijaki znanstvenih licejev (93,8 odstotka), učiteljišč (89,2 odstotka) in tehničnih zavodov (86,9 odstotka). Po posameznih deželah so bili i-zidi zrelostnih izpitov sledeči: Piemont 16.899 zrelih (91,9 odstotka kandidatov), Dolina Aoste 321 zrelih (90.9) , Lombardija 35.144 (90,8), Tridentinska - Gornje Poadižje 3.024 (91.9) , Veneto 16.567 (93,5), F - Jk 4.719 (91,5), Ligurija 8.171 (90,1). Emilia - Romagna 17.530 (89,4), Toskana 14.664 (89,1), Umbria 4.127 (89,3), Marke 6.790 (89,3), Lazio 29.345 (87,1), Abruci 6.418 (85,8) Molise 1.688 (90,4), Campagna 27.016 (89.9) , Puglia 16.663 (91.9), Basilicata 2.515 (87,4), Kalabrija 11.402 (86,2), Sicilija 24.028 (89,8) in Sardinija 7.390 (90,7). PO ODKRITJU PONOVNEGA POSKUSA DRŽAVNEGA UDARA Aretacija treh prevratnikov sad posveta sodnikov v Abanu Terme Sodniki naj bi imeli v predalu še vrsto zapornih nalogov ■ Ponoven sestanek preiskovalcev v Rimu? - Dr. Violante zaslišal v Livornu fašističnega poštarja Paola Pecoriella LIVORNO, 10. iskovalni sodnik dr. Luciano Violante, ki vodi preiskavo o dejavnosti razpuščene fašistične organizacije «Ordine nuovo» v Piemontu, je danes prispel v Livorno, da bi zaslišal 29-letnega poštnega uradnika Paola Pecoriella. Tega so aretirali pred dobrim mesecem na ukaz turinskega sodnika, ki ga dolži, da je skupno s še neidentificiranimi osebami dal povod za ustanovitev zloglasne organizacije «Ordine nero», ki si je med drugim prevzela odgovornost tudi za pokol na brzcu «Italicus». Pecoriella so aretirali skupno s tremi fašističnimi aktivisti Gualtie-rotn Pittonom, Giovannijem Pier-rijem in Felicejem Mirando, kateri so vsi obtoženi politične konspiracije, prekršek za katerega kazenski zakonik predpisuje do 15 let ječe. V okviru preiskave o «črni mreži» v Piemontu je dr. Violante izdal še tri zaporne naloge in sicer proti Adriani Ponte-corvo (prijateljici domnevnega vodje organizacije Salvatoreja Francie), Emiliu Garroneju in Gian-carlu Cartocciju, znanemu rimskemu fašistu, ki je imel že večkrat — Turinski pre- j opravka s pravico zaradi svoje i. - ■— T,! prevratniške dejavnosti. STOCKHOLM, 10. - Nobelova nagrada za medicino je bila letos dodeljena trem znanstvenikom in sicer luksemburškemu raziskovalcu Albertu Claudeu, angleškemu Christianu De Duveu in romunskemu Georgeju Paladu. Vsi trije so se poglobili v študij živalskih celic in dosegli znatne uspehe. Claude je razvil metodo centrifugalne diferenciacije za ločevanje celic, Palade je razvil Clau-deove dosežke in dosegel znatne rezultate pri preučevanju izločanja žlez, De Duve, pa je z izhodišč Clau-dea prišel do odkritja «lisosonov», to je morfoloških sestavin celice. Na sliki: dr. Christian De Duve. Poskus bombnega atentata v Parizu PARIZ, 10. — Pariška policija je včeraj zvečer našla na pariškem nogometnem stadionu tempirani bombi, ki bi morali počiti med tekmo Reims - Barcelona. Prvi peklenski stroj so našli in onesposobili že med tekmo. Neznanec je namreč telefonsko obvestil agente o poskusu atentata nekaj minut pred eksplozijo. Drugo bombo pa so našli pozno zvečer v nekem stranišču. Bomba ni eksplodirala zaradi nepravilnega delovanja naprave za tempiranje. Eksplozija dveh bomb na stadionu bi sinoči brez dvoma imela dramatične posledice. Nogometni tekmi je prisostvovalo 50 tisoč gledalcev, ki bi se začeli ob atentatu brezglavo prerivati proti vhodu. Problemi najvišje ženske na svetu INDIANAPOLIS, 10. — Sandy Alien, 19-letno dekle iz Shelbyvilla je s svojima dvema metroma in 26 centimetri višine najvišja ženska na svetu. Sandy je postala najvišja ženska na svetu šele pred kratkim, ko je zrasla za nekaj milimetrov in s tem prekosila tekmico iz Indije. Nova «rekorderka» je nadvse zadovoljna, da so ji priznali prvenstvo, tarna pa, da ima spričo izredne rasti nekaj problemov, ki so tako gospodarskega kot sentimentalnega značaja. Med prve spada vsekakor denar, ki ga troši za obleko, med druge, naj pomembnejše, pa dejstvo, da ni fanta, ki bi jo povabil na sprehod ali na ples. -. uiiiiiiiiiiiiiinninuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiHiiiiiiiiiiiiii P0 DVANAJSTIH DNEH POGAJANJ Z DOMINIKANSKIMI OBLASTMI V Santu Domingu gverilci osvobodili sedem talcev Gverilci so prispeli z letalom v Ciudad de Panama Njihova obveza: nadaljevanje revolucionarnega boja CIUDAD DE PANAMA, 10. — Sinoči ob 21. uri je prispelo na letališče pri glavnem mestu sedem gverilcev, ki so se dvanajst dni zadrževali v venezuelskem konzulatu v Dominikanski republiki. Pred odhodom iz Santa Dominga so gverilci izpustili na svobodo sedem talcev, ki so jih v teh dneh zadrževali v zasedenem veleposlaništvu. Gverilci so se odpeljali s sedeža konzulata z avtom, ki ga jim je dala na razpolago policija. Pri odhodu so odvrgli skozi okno listek, v katerem izjavljajo, da bodo nadaljevali svoj revolucionarni boj. Ko so prispeli v Ciudad de Panama, so v dvorani letališča podali nekaj izjav. V njihovem imenu je govoril gverilec Radames Mendez Varga, ki je izjavil, da so sicer precej utrujeni, toda še vedno trdno odločeni, da bodo nadaljevali boj za osvoboditev Plinia Matosa Moquete-ja, ki je priprt v Santu Domingu in ki so ga s svojo akcijo skušali o-svoboditi. V tej zvezi je Mendez Varga prebral pismo, ki je namenjeno Moqueteju. V njem skupina gverilcev zatrjuje, da bo nadaljevala svoj revolucionarni boj ter da je osvobodila talce zaradi spoštovanja načel, ki jih vodijo v boju. Poudarjajo še, da bodo odslej posvetili vse svoje življenje stvari revolucije ter se opravičujejo, ker se jim poskus osvoboditve Moqueteja ni posrečil. Preden so gverilci vstopili v letalo, ki jih je odpeljalo v Panamo, so izročili orožje policijskim organom. Talci so bili presenečeni zaradi nenadne osvoboditve. Eden od njih je povedal, da je neki gverilec izgubil prst na roki, ker je nerodno ravnal z revolverjem. Med talci je bila ravnateljica ameriške obvešče- valne službe pri veleposlaništvu 1 gov pomočnik, dve uradnici, neki ZDA v Santu Domingu. Nadalje so španski duhovnik ter neki domini-bili tudi venezuelski konzul in nje-1 kanski mladenič. Po zasliševanju Pecoriella se je turinski sodnik sestal s časnikarji, katerim je izjavil, da je njegovo potovanje v Livorno povezano s preiskavo o dejavnosti Pecoriella, čigar vlogo v spletanju «črne mreže» je hotel že dalj časa osvetliti. V Rimu se je medtem izvedelo, da je četrti fašist, proti kateremu je dr. Violante izdal včeraj zaporni nalog zaradi poskusa državnega udara in drugih manjših prekrškov palermski inženir Eliodoro Pomar, ki že dalj Cfiša živi v Va-reseju. Pomar je bil do junija letos zaposlen pri raziskovalnih laboratorijih Euratoma v Ispri (Varese). Ko so predvčerajšnjim agenti protiterorističnega oddelka vdrli v njegovo stanovanje, da bi ga aretirali, je inženir že izginil. Po mnenju preiskovalcev je zbežal v Švico, kjer so našli zatočišče že številni fašistični prevratniki. Poma,? je po govoricah iz rimskih sodnih krogov že dalj časa znan sodnikom zaradi svojega delovanja v okviru Borghesejeve organizacije «Fronte nazionale». Rimski sodnik Marcello De Lillo ga je v letih 1970 in 1971 večkrat zaslišal skupaj z Gie.comom Micali-ziom in zadnjim turinskim federa-lom Mariom Pavio zaradi Borghe-sejevega poskusa državnega udara. Tako Micalizio kot Pavia sta bila včeraj aretirana na ukaz dr. Violanteja in obtožena poskusa strmoglavljenja demokratičnih ustanov v državi. Spričo tajnosti preiskovalnega postopka ni bilo mogoče izvedeti, če je dr. De Lillo izdal proti omenjenim prevratnikom obvestilo o sodnem postopku, ali pa jih je le zaslišal kot priči v okviru preiskave o prevratniškem delovanju Borgheseja. Po govoricah iz milanskih in torinskih sodnih krogov in kot je potrdilo z uradnim sporočilom tudi notranje ministrstvo, naj bi a-retirani nameravali sprožiti «golpe» z ubojem vidnih političnih in sindikalnih predstavnikov. Poleg Po prihodu v Panama City je vodja dominikanskih gverilcev Radames Mendez Vargas orisal časnikarjem potek drzne akcije in odmev, ki ga je imela politikov naj bi bili na proskrip-cijskem seznamu tudi nekateri sodniki, med katerimi namestnik rimskega državnega pravdnika dr. Claudio Vitalone, padovski preiskovalni sodnik Giovanni Tamburino in turinski sodnik dr. Luciano Violante. Vsi trije sodniki so se pred nedavnim udeležili sestanka v Abanu Terme na katerem so razčlenili dosežene rezultate v preiskavah o «črni mreži». Možno je, da So včerajšnji zaporni nalogi, ki jih je podpisal dr. Violante, tudi sad izmenjave mnenj in informacij s kolegi, ki vodijo podobne preiskave v drugih italijanskih mestih. Značilno je, da je bilo danes opaziti v rimski sodni pairèi nenavadno vrenje, kar naj bi dokazovalo, da nameravajo sodniki pospešiti ritem svojih preiskav o prevratniški fašistični dejavnosti. Že dalj črsa se šušlja o pomembnih sodnih ukrepih, a doslej ni bilo u-raclno potrjeno, da bodo v kratkem izdani novi zaporni nalogi. Da pa sodniki pripravljajo nekaj pomembnega dokazuje tudi dejstvo, da sta danes prispela v Rim padovski preiskovalni sodnik dr. Tamburino in načelnik državnega pravdništva dr. Fais, ki vodita preiskavo o Vetrovnicj in ki sta se takoj po prihodu sestala z rimskimi kolegi. V prestolnico je prišel tudi sodnik iz Bologne dr. Angelo Velia, ki vodi preiskavo o atentatu na brzec «Italicus». Sodnik je sicer uradno prišel na zasliševanje Sgrojevega prijatelja Roberta Genovesija, zelo verjetno pa je vsekakor, da bo izkoristil priložnost za izmenjavo informacij z rimskimi in padovskimi kolegi. Kljub vsem govoricam o pomembnih razpletih preiskave o črni mreži pa vseeno še ni pojasnjen osnovni dvom, čemu toliko prahu zaradi aretacije štirih fašistov, ki jim malokdo pripisuje spo-sobnost, da bi izpeljali do konca prevratniške naklepe, katerih so obtoženi. Ni dvoma, da so aretirani imeli kaj za bregom, če so sodniki lahko izdali proti njim zaporne naloge, to pa seveda še ne pomeni, da so upravičene trium-falistične izjave o preprečenem državnem udaru in o aretacijah, ki naj bi bile bistvenega pomena za obračun s fašistično prevratniško dejavnostjo. Ta je v petih letih terjala že toliko nedolžnih žrtev, da je upravičeno priča- kovati tudi od valnih organov treznosti. pristojnih preisko-večje resnosti in Etna ponovno bruha CATANIA, 10. — Etna se je ponovno prebudila. Od prvih jutranjih ur vre goreča lava iz razpoke, ki je nastala v ognjeniškem stožcu v višini 3000 metrov. Goreča lava, ki je izredno gosta, se spušča po strmem pobočju ognjenika na sto metrov širokem pasu. Kaže vsekakor, da z razliko od lani goreča reka ne ogroža ne naselij ne nasadov. Ob nastanku razpoke, ki je dolga komaj slabih 30 metrov, so se pobočja ognjenika stresla. Prebivalci okoliških vasi so že mislili, da gre za potres, rdečkasto bliskanje na vrhu vulkana pa je kmalu pokazalo, da prehaja ognjenik v fazo aktivnosti. Pred nedavnim je pritisk lave in ognjeniških plinov «izpihnil» zamašek severozahodnega žrela. Istočasno se je zmanjšala aktivnost osrednjega žrela, iz katerega se že nekaj dni ni več dvigal značilni steber dima, , Poplave v SFRJ BEOGRAD, 10. — Položaj na poplavljenem področju severozahodnega dela Hrvaške se je v zadnjih 24 urah nekoliko zboljšal, predvsem zato ker je Sava pri Zagrebu začela upadati. Toda na področju Kordu-na in Banlje je 114 naselij še vedno pod vodo. Najbolj prizadeti so kraji v občini Karlovac in Sisak, v katerih je pod vodo 4.545 stanovanj in drugih objektov. S poplavljenega področja so v zadnjih dneh evakuirali 630 oseb. Stanje se je poslabšalo le na področju Kolpe in Odre, ki sta prodrli v nekatere vasi, iz katerih so morali evakuirati nekatere družine. BORGOSESIA (Vercelli), 10. — Karabinjerji so danes odkrili v zapuščeni električni centrali pri Bor-gomaneru 200 dinamitnih palic, nekaj metrov zažigalne vrvice, deset pušk in 50 saržerjev. Zapuščena centrala je blizu kraja, kjer so orožniki včeraj priprli domnevne pripadnike samozvanih rdečih brigad. Razstrelivo in orožje je bilo zelé dobro ohranjeno Še en naòrt (Nadaljevanie s 4. strani) V začetku omenjeni konzorcij je pripravil načrt, kako bi Benetke rešili pred visokimi vodami. Gre za tehnične rešitve s pomočjo nekakšnih premičnih jezov s cevasto strukturo. Preveč zapletena je ta rešitev, da bi jo mogli na kratko prikazati. Vendar menimo, da bo dovolj, če povemo, da bi ogrodje, ki bi zaviralo dotok vodnih mas, ležalo na ustjih kanalov na dnu do nekaj ur pred nastopom visoke vode. Nekatera ogrodja se namreč morejo dvigniti v poldrugi uri, druga celo v eni uri, skratka vedno pravočasno, saj je znano, da meteorološka služba v Benetkah ve najmanj šest ur prej, kdaj bo nastopila visoka voda. Skratka kaže, da se bo vendarle našla rešitev za visoke vode, kar pa še ni rešitev celotnega problema Benetk, saj smo že rekli, da problem Benetk niso le visoke vode pač pa nov način življenja. To pa je danes menda že nemogoče, sej bi v tem primeru prišla v poštev «selitev» vsega industrijskega področja, ki obdaja Benetke, selitev tovarn, čistilnic, pristanišča itd. itd., skratka bi se morali vrniti v dobo izpred kakega stoletja. Zanimanje, ki ga kaže že o-menjeni konzorcij, pa dokazuje da skrb za Benetke vendarle ni povsem zamrla.