/144
BBESTOV ■	■ H
nhznrmk
/^X^ I
K
i^<~r i xzzx
letnik iv
30. SEPTEMBER 1970
ŠTEVILKA 36
20 let samoupravljanja
Imm industrijsko podjetje -Cerknice-Belavski svet LIP-a Cerknice
Cerknica, dne l.X.1950
Leto 1950 pomeni važen mejnik v življenju in delu podjetja. Dvajset let je minilo, odkar je bil sprejet Temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in z višjimi gospodarskimi združenji v delovnih kolektivih, dvajset let je minilo °d dne, ko je bila na Brestu — tedanjem Lesno-industrij skem Podjetju Cerknica — prva seja delavskega sveta podjetja. 1. oktober 1950 je dan, ko se je tudi ?a Notranjskem uresničila davna zelja: TOVARNE DELAVCEM. Napis na glavnem objektu DELAMO — VLADAMO je dobil svoj 1-esnični pomen, če danes listajo po zgodovinskih zapisih Bre-fta, potem vidimo, da je prav ta revolucionarni začetek samoupravljanja 1950. leta odprl mož-Uosti za lasten perspektivni raz-v°j v vseh smereh, pa naj bodo Proizvodne usmeritve, investicijski razvoj, kadri ali obdelava tržišč. . Ves ta razvoj iz zaostalosti le bil mogoč le ob vsestranski Podpori članov kolektiva, ki je v Prvem desetletju in še naprej k taki usmeritvi prispeval tudi zna-ten delež osebnih dohodkov in družbenega standarda. Take rezultate je lahko dosegel kolektiv, ki je prek samoupravnih orga Jt°v, centralnih in obratnih de *avskih svetov uzakonjal predpi-Se in sprejemal sklepe, ki so zagotavljali neprestano rast sred-Jf-elje za to, kar danes BREST tudi pomeni.
sodeloval pri tem ali onem samoupravnem dogovarjanju.
Obratni delavski sveti so začeli z delom že ob koncu 1950. leta. Res so imeli v začetku le posvetovalni značaj, a se je ta pravica kmalu razširila do širokih pooblastil, o katerih govori sedanji statut.
Kdo ne pozna zborov ekonomskih enot? V teh dvajsetih letih so imeli ti zbori pomembno vlogo. Koliko predlogov, koliko več informacij kot danes! Seveda so bile tudi težave, nerazumevanja, mnogokrat pa je bilo neznanje in izkoriščanje samoupravnih pravic glavni vzrok, da uspehi niso bili še večji.
Decentralizacija samoupravljanja in materialna decentralizacija sta pri nas tesno povezani. Do takšnih odločitev sta samouprav-ljalce vodili predvsem večja zainteresiranost in skrb neposrednih proizvajalcev za razširjeno reprodukcijo. Ekonomski dosežki v razvojnih fazah materialne decentralizacije so še bolj spodbudili k hitrejšemu izpopolnjevanju ustreznih notranjih ekonomskih odnosov.
Poslovne enote od leta 1966 popolnoma samostojno oblikujejo
celotni dohodek, dohodek in njegovo delitev. Tako je naša samouprava dosegla svoj cilj: razpolaganje s sredstvi, kjer se le-ta ustvarjajo. Taka poslovna in samoupravna usmeritev je bila predmet mnogih razprav, sedaj pa lahko ugotovimo, da je nepogrešljiva.
Samoupravljanje je omogočilo nadaljnjo rast podjetja. Centralni delavski svet in drugi organi so pri sprejemanju razvojne politike vseskozi dajali in še dajejo vso podporo, da se razvijemo najmodernejšo in najbolj sposobno proizvodnjo doma in daleč naokrog. To hotenje in ta pripravljenost zahtevata veliko odgovornost. Navajeni na samorastniško prerivanje bomo tudi vnaprej kos vsem težavam, prepričani v zmago naših hotenj.
Samouprava vse bolj omogočr razširitev sredstev za standard. Samouprava danes že razpravljr o počutju ljudi. Samouprava danes ni več alternativa, zakoreninila se je v naše družbene odnose. Te korenine pa morajo dati sok njeni prihodnji rasti in krepitvi.
Generalnemu sekretarju CK KPS maršalu Jugoslavije Josipu-Bros-Titu
Zbrani na I. i»sedanju delavskega sveta Lesno industrijskega podjetja Cerknica Ti pošiljamo svoje borbene poedrave in Ti istočasno zagotavljamo, da se bomo dosledno drZali poti, katero si nam Ti dragi maršal nakazal v svojem referatu, ko je stopil zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih v veljavo.
Zavedamo se, da je pred nami teška naloga, saj upravljanje takega industrijskega kolosa kot je naše podjetje ni najlaSje,toda kot smo zmogli izvršiti naloge, ki so se postavljale pred nas v izvrševanju planskih nalog, tako bomo uresničili Tvoja navodila, ki nas zagotavljajo, da smelo korakamo v socialistično dnilbo.
Od te naše poti, ki nam jo rišeš Ti iznaša Komunistična Partija Jugoslavije ne mislimo odstopiti niti za ped, na vsak način pa ne bomo nikdar nasedli informbirojevekim revizionistom navka Marža in Lenina.Mi hočemo prav to, da se uresničijo take zamisli, kot jih ima v programu naša Partija in Ti tovariš Tito.
V birbo za dosego socializma!
Pozdravna brzojavka presednika Tita s prvega zasedanja delavskega sveta podjetja leta 1950
PO ZAGREBŠKEM VELESEJMU
. Veliko število članov kolektiva v v tem dvajsetletnem obdobju delovalo naj si bo v centralnem I ‘avskem svetu, upravnem od-“°ru podjetja, delavskem svetu Poslovne enote ali upravnem od-oru, najsi bo v različnih komisi-lah in sedaj še svetih, številka *=re v tisoče, skoraj vsakdo je ži
10.	septembra dopoldne je predsednik Zveznega izvršnega sveta in Mitja Ribičič kot osebni odposlanec predsednika Tita odprl jubilejni 80. zagrebški velesejem. Pozdravno pismo predsednika Tita, v katerem je zaželel domačim in tujim razstavljal-cem ter poslovnim partnerjem
mnogo uspeha, je prebral generalni direktor velesejma. Nato so si ugledni gostje ogledali dosežke domačih in tujih razstavljalcev.
Jubilejni 80. jesenski mednarodni velesejem v Zagrebu si je ogledalo več kot milijon in pol obiskovalcev iz 85 držav vseh celin. Znano je, da je na velesejmu
Novi program naših izdelkov, razstavljen na letošnjem Zagrebškem velesejmu
sodelovalo 6275 domačih in tujih rastavljalcev iz 33 držav s približno 300.000 proizvodi, ki so bili razstavljeni na 230.000 kvadratnih metrih sejemskega prostora.
Za letošnji zagrebški velesejem je med drugim značilno tudi to, da so poleg proizvodnih organizacij iz vse Jugoslavije sodelovale tudi številne domače zunanjetrgovinske organizacije, poslovna banka ter predstavniki zunanjetrgovinskih organizacij.
Nedvomno je bil jubilejni velesejem glede na število razstavljalcev, obiskovalcev in vrsto poslovnih uspehov doslej najbolj uspešna velesejemska manifestacija v Jugoslaviji.
Po vrnitvi iz Lusake, kjer je bila tretja konferenca voditeljev neuvrščenih držav, si je zagrebški velesejem ogledal tudi predsednik Tito s spremstvom. Ob tei priložnosti je predsednik med drugim dejal: »Prijetno so me presenetili paviljoni naše industrije, v katerih sem videl številne nove proizvode, ki so našim delavcem, proizvajalcem lahko resnično v ponos ...«
Predsednik republike Tito si je v spremstvu gostiteljev ogledal tudi paviljon, v katerem je razstavljal svoj program med drugimi razstavljale! tudi BREST.
Mirno lahko zapišem, da je bil naš razstavni prostor najlepši v paviljonu. Tako bogatega, modernega, estetsko oblikovanega in razgibanega proizvodnega programa ni bilo mogoče videti med razstavljale! naše panoge. Vsemu temu je dalo poudarek še zelo okusno aranžiran j e, razsvetljava in domača glasba iz PARTY-bara.
Številni obiskovalci so se zelo zanimali prav za PARTY-bar. Vsa-
kdo je seveda povprašal tudi po ceni. Cena okrog 3.900 dinarjev v maloprodaji je bila za vsakogar sprejemljiva.
Mnogo občudovalcev, predvsem mlajših, sta imeli dnevni sobi PATRICIA in Y-90 ter Y-19 Škoda le, da ti mlajši obiskovalci finančno niso dovolj močni.
Resni kupci so se zadrževali predvsem ob dnevni sobi FLORI-DA-extra. Priznati moramo, da je FLORIDA-extra še vedno zelo zelo cenjen proizvod predvsem zaradi svoje vsestranske uporabe. Seveda ne moremo mimo jedilnice LIVING v palisandru — visoki sijaj. Jedilnica LIVING je in bo »šlager« prodaje na jugoslovanskem tržišču in prav gotovo tudi v tujini. Kupci iz ostalih republik se zelo zanimajo za naše pohištvo, cenijo ga, vendar postavljajo pogoj: »Samo da se sija!« Tej želji lahko trenutno ugodimo le z jedilnico LIVING.
Obiskovalci, pa tudi trgovski predstavniki, so se zelo razveselili naših novih proizvodov iz programa 1971 — dnevnih sob TAMARA in POLONA, nekoliko manj dnevne sobe CLALDIA — variant in sedežnih garnitur. Dnevna soba TAMARA, seveda v enaki izvedbi in z enako ceno, bo šla po mnenju poslovnih partnerjev, naših zastopnikov in nas, ki smo bili na velesejmu, zelo dobro v prodajo. Naj omenim, da smo med velesejmom malo pokramljali z vodilnimi uslužbenci iz TPC, ko so prišli na ogled velesejma. Tedaj so naši zastopniki izjavili, da lahko do konca leta prodajo najmanj 2.000 omar TAMARA. Res je sedaj sezona za prodajo pohištva, kljub temu pa Konec na 3. strani
Vodenje podjetja
in informacijski sistem
V tem sestavku bi radi pokazali, kako potekajo informacije na področju proizvodnje. Splošni model proizvodnje lahko razdelimo na načrtovanje in izpolnjevanje.
Načrtovanje se prične s pripravo in napovedjo naročil. Stavke v zalogi gotovih izdelkov sistem obdelave podatkov pregleda, da ugotovi, ali imamo izdelek na zalogi ali je morda naročen. Pri tem moramo tudi ugotoviti, v katero družbo komponent sodi izdelek. Pri tej odločitvi potrebujemo sestavo izdelka. To nam da programski sistem BOMP kot osrednji informacijski sistem za tehnično dokumentacijo. Potem, ko ugotovimo čiste zahteve, pride do analize naročene količine, da zagotovimo primerno velikost serije in da ugotovimo potrebne izdelovalne ali dobavne čase za naročene izdelke (take, ki jih dajo kooperanti) in za doma izdelane izdelke.
Izdelki, ki jih kupujemo od kooperantov, so usmerjeni za zgor-
nji del modela (pokazano kot nabava), kjer jih vpišemo v obrazce nabavnih zahtev ter izberemo do-
montažo. Na teh dveh ravneh lahko opazimo nekaj podobnosti. Naročilo za montažo izstavimo za oddelek montaže, naročilo za proizvodnjo pa za proizvodno linijo. Oba dokumenta spremlja delovna kartica in zahtevek po materialu. Trije osnovni tipi stavkov (postopek, obremenitev delovnega mesta, odprto naročilo)
Izvedenec organizacije UNIDO na BRESTU
bavitelja. Istočasno tvorimo stavek odprtega naročila nabave, v katerega vpisujemo vsa gibanja.
Izdelke, ki jih bomo izdelali doma, planiramo za izdelavo in
Realizacija
omogočajo montažo in izdelavo po programu, omogočajo, da obremenimo in uravnamo proizvodno linijo in da izdamo proizvodno dokumentacijo.
Na ravni nabave se realizacija začne z evidenco dinamike nabave. Dobavitelj odpremlja material v tovarniško skladišče, pri tem pa spremljata njegovo dobavo spremna dokumentacija in račun.
Različna opravila opravljamo na ravni proizvodnje in montaže. Naročila odpremi jamo in znova razporejamo med delovnimi mesti. V tem času pa tekoča poročila o proizvodnji ažurirajo kartoteke o delovnih mestih in o odprtih naročilih.
Končni proizvodi in sestavi se gibljejo iz oddelka v oddelek do odpreme. Končni dokument je odpremnica, ki naroča skladišču, da odpremi izgotovljeno naročilo stranki.	J. Hren
V okviru mednarodne tehnične pomoči smo prek Zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje dobili v podjetje izvedenca Organizacije združenih narodov g. Alana H. Eamesa.
Pomoč nudi organizacija UNIDO, ki je pri združenih narodih specializirana za dajanje tehnične pomoči.
Izvedenec je prišel v podjetje z nalogo, da bi nudil pomoč pri organiziranju marketinga. Konkretne naloge so:
—	uvajanje sistema modernega trgovanja in pospeševanja prodaje;
—	organiziranje potrebnega števila kratkih intenzivnih učnih tečajev za osebje, ki bo določeno za to delovno področje.
Čas instruktaže je odmerjen na dva meseca. Že sedaj je očitno, da bo ta čas prekratek za uspešno uresničitev nalog. Treba bo doseči podaljšanje pomoči ali najti drugačno pot za zagotovitev uspešnega starta marketing organizacije.
Kaj je marketing? O tem smo že veliko brali in slišali, pa tudi sami smo poskušali razvozlati, kaj je to. Vendar je najbolje, da za začetek preberemo, kaj pravi o marketingu Institut za marketing v Londonu:
... Marketing je dejavnost, ki organizira, da so poslovni ukrepi usmerjeni k cilju, da presodi kupno moč potrošnikov, poseže v učinkovito povpraševanje po določenem izdelku ali dejavnosti, da dobavi izdelke potrošnikom, da doseže pri tem vnaprej planirani dobiček ali kakšen drug cilj, ki si ga je firma določila ...
Marketing glede na vsebino angleške besede dobesedno pomeni dostavljanje blaga potrošnikom ali na tržišče.
Marketing je postal v zadnjih
Se osebni dohodki še povečujejo na
račun ukinjenih sredstev kolektivne porabe?
Ali zaposleni v našem podjetju še dobivajo povečane osebne dohodke kot nadomestilo za ukinjena sredstva kolektivne potrošnje v letu 1967?
Ta vprašanja načenjajo nekateri člani poslovne enote pri vsaki priložnosti. Slišal sem sindikalne funkcionarje, da bodo ob priliki dali to vprašanje na dnevni red.
Na podlagi te nejasnosti sem se odločil, da povprašam direktorja sektorja za ekonomiko in finance tovariša Danila Mlinarja, kako je s to rečjo:
Vprašanje:	Ali zaposleni na
Brestu še prejemajo nadomestila za ukinjene neindividualizirane osebne dohodke kot so npr. dodatek na stalnost, K-15, prevozi na delo itd?
Odgovor: Do konca leta 1967 so delavci Bresta prejemali poleg rednih mesečnih zaslužkov tudi prejemke, ki smo jih imenovali koletivna potrošnja. Med te prejemke so spadali:
—	dodatek na stalnost,
—	dodatek za prevoze K-15,
—	dodatek za rekreacijo in oddih in
—	dodatek za prevoze delavcev na delo.
Dodatek na stalnost so prejemali delavci, ki so bili zaposleni na Brestu neprekinjeno več kot dve leti. V poprečju podjetja je znašal ta dodatek 2,6°/o na dosežene osebne dohodke po obstoječih merilih nagrajevanja. Dodatek na stalnost je bil v času velikih fiuktuacij pred reformo upravičen kot ekonomski faktor, ki pa zaradi nizkih stopenj ni stimuliral zaposlenih na stabilizacijo zaposlitve. Po reformi je 7 velikim pritiskom delovne sile na zaposlitev ta dodatek popolnoma izgubil svoj smisel.
Dodatek na prevoze K-15 je bil dejansko ostanek administrativnih določil o enkratni letni vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi s 75 o/o popustom .
Dodatek za rekreacijo in oddih so prejemali samo tisti člani kolektiva, ki so opravičili svoje letovanje z računi. Ker je ta sredstva koristilo le majhno število delavcev in še to ne oziraje se na ekonomski in socialni položaj delavca, ni imel ta dodatek niti ekonomske niti socialne osnove.
Dodatek za prevoze delavcev na delo je bil ukinjen praktično že leta 1965. Dodatek za prevoze delavcev je bil potreben tako kot dodatek na stalnost v času pomanjkanja delovne sile in velikih fiuktuacij.
S poslovno politiko za leto 1968 so bili po javni razpravi v kolektivu ukinjeni vsi ti dodatki, s tem da so se ta sredstva prelila v povečano maso sredstev za izplačilo osebnih dohodkov.
Vprašanje: V kakšni obliki so se sredstva kolektivne potrošnje razdelila zaposlenim?
Odgovor:	Celotna kolektivna
potrošnja je predstavljala nasproti neposrednim osebnim dohodkom iz vloženega dela zaposlenih 9 o/o sredstev. Da ne bi bil nihče v podjetju prikrajšan za bonifikacije, ki jih je prejemal iz naslova dodatkov, so se v letu
1968 povečali iz naslova kolektivne potrošnje neposredni osebni dohodki vseh zaposlenih za 12%>.
To povečanje se je v neposredni proizvodnji izvedlo s povečanjem cenikov delovnih operacij, v strokovnih službah pa s povečanjem kalkulativne vrednosti točke. Za ilustracijo lahko pogledamo, kako so se gibali neto mesečni osebni dohodki na zaposlenega po letu 1967 primerjalno z letom 1967, ko kolektivna potrošnja še ni bila sestavni del osebnih dohodkov:
leto	osebni dohodki	bazni index	verižni index
1967	820	100	
1968	1.050	128	128
1969	1.210	148	115
1970	1.230	150	102
(I. do VIL)			
Prerazporeditev sredstev iz kolektivne na individualno potrošnjo je imela poleg prednosti, kot je nagrajevanje posameznika po vloženem delu in s tem samostojnega razpolaganja s sredstvi ter čistejših odnosov v sistemih razporeditve dohodka, tudi prednost neokrnitve delavčevih pravic, ki izhajajo iz neposrednega zaslužka. Tako so se s povečanimi osebnimi dohodki povečale tudi osnove delavcev za izplačila bo-lovanj, pokojninska osnova itd., medtem ko te prednosti pri kolektivni potrošnji delavci niso imeli, ker je bil dobršen del kolektivne potrošnje finansiran iz sredstev skupne porabe.
J. Klančar
petnajstih, dvajsetih letih nov pomemben poslovni koncept. Pomembna razlika med marketingom in prodajo je, da marketing zajema vnaprejšnjo študijo tržišča, da si, kolikor je to mogoče, zagotovi, da so izdelano blago, prodaja in reklamne metode v skladu z željami potrošnikov. Študija o željah potrošnikov je realna osnova marketinga. Mogoče je opaziti, da na tržišču, kjer vlada močna konkurenca (tega tudi pri nas ne manjka) marketing jamči — če je pravilno vpeljan — za najvišji mogoči promet. Samo proizvajanje blaga brez uporabe marketing-koncepta lahko pripelje do težav pri plasiranju tega blaga. Pomen marketinga raste iz dneva v dan.
Smo šele na začetku obravnav in planiranja marketing politike pri nas, vendar lahko že sedaj ugotovimo, da napredka brez sodobnih strojev in metod ni. Torej bo tudi marketing novost, kj smo jo sprejeli zato, da bi bili uspešnejši.
D. Trotovšek
PRAVILNIK o normah
Svet za koordinacijo poslovanja je na svoji 5. redni seji 24. avgusta 1970 razpravljal o osnutku pravilnika o oblikovanju norm. ki so ga pripravile strokovne službe.
Tega splošnega akta ne zahte; vajo ne zvezni ne republišk* predpisi, vendar nam je v podjetju potreben, ker so o tem, kako naj se oblikujejo norme, zelo različna pojmovanja. S tem pfa' vil ni kom bodo določene pravice in dolžnosti analitika dela in časa, pa tudi pravice delavcev pr! oblikovanju norm. Ali z drugimi besedami: pravilnik bo določn postopek, po katerem se bodo oblikovale norme. Pomembna novost je možnost za revizijo po-samezne norme, ki jo lahko predlagajo:
—	posamezni delavec,
—	inštruktor ali drugi neposredni vodja proizvodnje,
—	analitik dela in časa,
—	planska služba in
—	osnovna organizacija sindikata.
Splošno mnenje organov upra'" ljanja in zborov delavcev je, da je tak pravilnik potreben. Javf“: razprava je bila te dni zaključena, svet za koordinacijo pa je na seji 25. septembra razpravljal 1 pripombah in sprejel dokončno besedilo novega akta.
VOLITVE SVETOV SKS
Poprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega v lesni industriji SRS znašajo v letu 1970 (I. do VI.) 1.128 din.
20 let samoupravljanja
PROGRAM PRAZNOVANJA
20 let samoupravljanja na Brestu je pomemben jubilej. V tem času se je naše samoupravljanje uveljavilo in postalo del našega vsakdanjega življenja. Zato se bomo ob dvajsetletnici spomnili prehojene poti in to praznovanje obeležili z nekaj prireditvami.
V	SREDO, 30. SEPTEMBRA OB 9.30 bo svečana seja centralnega delavskega sveta, na katero bodo povabljeni med drugimi vsi predsedniki cetralnih delavskih svetov in upravnih odborov podjetja od 1950. leta dalje.
V	ČETRTEK, 1. OKTOBRA OB 14.30 bo sprejem upokojencev Bresta. Le ti si bodo ogledali proizvodnjo, nato pa bo zanje prirejen sprejem v novi Brestovi restavraciji.
V	SOBOTO, 3. OKTOBRA bodo športna tekmovanja ekip in posameznikov iz poslovnih enot ob 20-letnici samoupravljanja v šahu, streljanju in kegljanju.
Tudi delovna skupnost v skupnih strokovnih službah je v septembru letos izvolila svoje nove samoupravne organe. Ostale poslovne enote so to storile že v začetku letošnjega leta, na skupnih strokovnih službah pa je bilo treba počakati na novo organizacijo dela, oblikovanje sektorjev po področjih dela in na zasedbo delovnih mest.
Skupne strokovne službe sestavlja šest sektorjev. Vsak sektor je izmed svojih delavcev izvolil po enega člana in enega namestnika v svet enote skupnih strokovnih služb. Ta organ ima v bistvu enake pristojnosti kot delavski sveti v poslovnih enotah. Vsak sektor predstavlja tudi samoupravni organ, katerega vodi
njegov predsednik, ki je hkrati član sveta enote skupnih stroko' nih služb. Zbor sektorja obra' nava izključno vprašanja s svo j ega delovnega področja ter daje predloge in pripombe v reševa nje svetu skupnih strokovni služb. Skupne strokovne službe kot celota predstavljajo zbor de lovne skupnosti, ki ima svojega predsednika. Ta organ odloča predvsem o vprašanjih, ki s enotnega pomena za vso enoto, zlasti pa o tistih vprašanjih, so predmet referenduma.
Drugostopenjski organ, ki loča o prošnjah in pritožbah Milavcev skupnih strokovnih sluz ^ pa so izvršilni organi podje kot celote.
F. Tavzelj
Obisk predstavnikov armade
Na poti skozi Notranjsko sta se v septembru ustavila na Brestu generalpolkovnik Poglajen in generalmajor Ožbolt, da bi se nekoliko pobliže spoznala z dosežki našega podjetja. Najprej smo jima razkazali proizvodnjo na Iverki in v TP Cerknica, nato pa ju seznanili z razvojno potjo Bresta. Z velikim zanimanjem sta poslušala podatke 0 razvoju Bresta in kar načuditi se nista mogla, da je na Notranjskem zrasla tako velika in moderna tovarna, še posebej sta bila presenečena nad velikem številu zaposlenih žena in deklet ter mladine sploh. O vsem sta se pohvalno izrazila in zaželela vsemu kolektivu se mnogo uspehov. Po obisku na Brestu sta odšla še na Cerkniško jezero skupaj s predstavnki Bresta in občinske skupščine. Tudi tam Je bil tovariški razgovor o delu, napredku in prespektivah razvoja v tem delu Notranjske. Ob slovesu sta obljubila, da bosta še obiskala Brest in Cerknico. Irazila sta željo, da bi bilo sodelovanje med pripadniki Jugoslovanske armade in civilnim prebivalstvom na Notranjskem, zibelki slovenskega partizanstva, kjer sta se oba generala med narodnoosvobodilnim bojem tudi večkrat bojevali, še tesnejše.
F. TAVŽELJ
AVTOMATIKA
STISKALNICE IVERK
V okvir modernizacije v poslovanju Bresta sodita vsekakor tuni modernizacija in porast proizvodnje v Tovarni ivernih plošč, v ta namen je bil že lani investiran del sredstev. Letos pa z investiranjem v osnovna sredstva Podjetja uspešno nadaljujemo.
„ Večjo storilnost je onemogočala premajhna zmogljivost stiskalnice iverk. Pri stiskanju iver-11'h plošč so odločilni čas stiskanja, temperatura stiskalnice in Pritisk. Zato se je bilo treba lo-ttti dela najprej ob tem. Pri firmi Dieffenbacher je bila naročena avtomatika stiskalnice skupaj z dodatnimi napravami. Vse to smo dobili v začetku letošnjega Poletja. Kmalu zatem je dopotoval še tovarniški monter. Za montažo smo izkoristili redni letni tovarniški remont. V enem tednu Je monterjem uspelo spraviti vse stvari na pravo mesto. Treba je omeniti, da je šlo pri tem za zelo Zahtevno izvedbo varjenja. Visokotlačni ventili in cevi prav gotovo zahtevajo veliko mero varnosti. Pri poskusnem obratovanju se je pojavila manjša napaka v delovanju avtomatike. Napako
Po zagrebškem velesejmu
Nadaljevanje s 1. strani
J? to zelo razveseljiv podatek in
risolca ocena našemu novemu
Proizvodu.
Veliko obiskovalcev smo tudi anketirali. S to anketo smo želeli Predvsem spoznati, kaj potrošni 51 mislijo o našem asortimentu rezultati ankete bodo gotovo ob iayljeni, že vnaprej pa lahko za Rpr?''m' c*a Je Tovarna pohištva BREST s svojimi visoko cenjeni-jN1’. kvalitetnimi in modernimi Proizvodi postala pojem na jugo tovanskem tržišču. Novi pro Sram pa bo to mnenje še pod repil. Za anketirance so seveda Pripravljene tudi lepe nagrade jagrade so TV-vitrine, stoli SAR-uAN in druge.
Bilo pa je tudi nekaj nepravil-°sti. Ne smemo dovoliti, da bi ^.Prihodnjem velesejmu razsta-, m dnevno sobo PATRICIA ta-° kot tokrat. Niansa polnil v mari se ni ujemala z nianso se-ezne garniture. Tudi tega ne merno dovoliti, da bi prihodnjič izstavili le fotelj sedežne garni-jPrp MONIKA. Ne smemo poza-io i c*a na velesejme ne prihaja-J le »navadni« obiskovalci, am-*: jk tudi trgovski predstavniki iz Vg .Mjenih krajev in jim je to ^ rjetno edina priložnost v letu, vf sPoznajo naš asortiment, pred-r.,NT1 tisto, kar jim lahko takoj
nudimo.
Se'. ubile j ni 80. mednarodni vele-" Jem v Zagrebu smo 20. septem-slrf u.sPešno zaključili. Tudi s po-ovnim uspehom —• prodajo smo a° zadovoljni. Velika nreizkuš-lavje za nami. S podvojenimi u °cmi. se že pripravljamo ograjski salon pohištva, ki v oktobru.
smo v najkrajšem času odstranili. Sedaj je vso stvar treba samo še pognati v redno obratovanje.
Pritisk se je povečal in se občutno zmanjšal čas stiskanja. Posledica tega je naraščanje proizvodnje za planiranih približno 30 odstotkov. Izkazalo se je tudi, da so sedanje plošče kvalitetno precej boljše od prejšnjih. Prej so črpalke pri stiskanju črpale neposredno, sedaj pa posredno prek posebnih zbiralnih kotlov, v katerih je pritisk stalen in črpajo po potrebi neodvisno od stiskanja. Tudi stiskalnica sedaj avtomatsko zapira, popušča pritisk in odpira. Če pride do okvare, je
Drobec z velesejma: mlada zakonca si ogledujeta Brestovo pohištvo
mogoče vse te delovne operacije opravljati ročno. Delovanje avtomatike pa bi kazalo v nekaterih podrobnostih še izpopolniti. Predvsem so nastale težave pri proizvodnji proti ognju odpornih (azbest) plošč. Trenutno je to rešeno, vendar je najbolj ustrezno, ker proizvedemo manj plošč, kot bi jih v sedanjih pogojih lahko. V vsakem pogledu pa je avto-
Haša (uadaja v avgustu
matika stiskanja rak naprej.
iverk nov ko-F. Mulec
| 1 ---
ri*’£. I" ~

i
—-rs# -	4
Avgust je po nekem pravilu mesec, ko se navadno začne jesenska prodajna sezona. Ta ugotovitev in pa dejstvo, da smo razširili in pospešili obdelavo tržišča v tem obdobju, je rodilo tudi prve uspehe v prodaji našega pohištva.
Ne glede na to še vnaprej večamo in širimo krog naših odjemalcev in s tem tudi pripravljamo teren za prihodnje intenzivne prodajne akcije.
Seveda se je tudi za izvoz, predvsem v ZDA (kjer je tržna situacija še naprej nekoliko mirnejša, kot bi v tem obdobju bilo normalno) vendarle začelo z večjimi odpremami, kar naj bi se v naslednjih mesecih še stopnjevalo.
Po dosedanjih analizah in obdelavi domačega, pa tudi nekaterih zunanjih tržišč smo prišli do
sklepa, da se moramo prilagajati tržnim pogojem, ki so pač trenutno na posameznih področjih in v posameznih deželah. Dejstvo je, da je pohištvo iz našega programa zelo ekskluzivno in kvalitetno, pa so temu primerne tudi cene, ki pa niso na ravni ostalih cen na tržišču.
Zanimanje za naše pohištvo je dokaj veliko in v pogojih prilagajanja cen trgu so tudi vse možnosti za boljši plasma na domačem in tujem trgu.
Da je s tem tako, dokazuje tudi vse večja realizacija, ki bo še bolj narastla v naslednjih mesecih.
Kljub dokaj ugodnemu povečevanju prodaje pa se moramo za prihodnje leto le še prilagajevati zahtevam trga oziroma potrošnikom s primernimi modeli pohištva.	F. Turk
Vijaki $©-vijakov ni
Komandni pult v Tovarni ivernih plošč
Nove sedežne garniture
na
bo
S. Turk
Dopusti so za nami. Z novimi idejami in polni energije smo se vrnili na delo.
Vrata Zagrebškega velesejma so se zaprla. Potrudili smo se, da smo do začetka velesejma izdelali nove izdelke, ki bi nas dostojno predstavili na tržišču. Predvsem smo težili za tem, da bi nudili tržišču cenejše garniture, kot smo jih izdelovali do sedaj. Sedanje garniture so zelo drage in niso dostopne širšemu krogu potrošnikov. Nove garniture so precej modernih oblik. Izdelava je dokaj preprosta. Manj zahtevni sta garnituri SG-069 in SG-070, medtem ko je garnitura SG-072 zahtevnejša. Ker težimo za standardizacijo izdelkov, smo zelo veseli dveh garnitur, ker imata enake formate blazin. Razlikujeta se po vzorcu blaga in po načinu tapeciranja ročnih opiral. Garniture učinkujejo še bolj moderno, ker je ogrodje obdelano z belim lakom.
Garnitura SG-072 je izdelana v modernem vzorčastem blagu. Prednost te garniture je v tem, da ima trosed enojno ležišče. Garnitura je vsa preoblečena z blagom. Trosed ima na sedežu blazine. Z lahnim pritiskom noge na pedal pritisne naslon blazine, da ne izpadejo pri obrača-
nju ležišča. Prizadevamo si tudi, da bi oblikovno izpopolnili dosedanje sedežne garniture, kot sta Daniela in Claudia. V našo tovarno smo povabili na obisk profesorja Kralja, ki nam je predlagal izboljšave.
Vsi si želimo, da bi z novimi sedežnimi garniturami čim bolje prodrli na tržišče. Z velikim veseljem smo šli v Zagreb, da bi si ogledali naše garniture v konkurenčnem okolju. Bili pa smo nekoliko razočarani, ker garniture zaradi nestrokovnega aranžmaja in dekoracije niso učinkovale tako kot si sicer zaslužijo.
D. Rožanc
Potrošnik, ubogi potrošnik! Dan za dnem prihajajo pisma, ena z garancijskimi listi, druga brez njih. In vsebina teh pisem? Manjka to in to (tega je preveč — nihče ne napiše), pokvarjeno je to in to. Dan za dnem ... O, da bi bilo tega že enkrat konec! Povrh tega pa je slišati, da v tovarni ne verjamejo nobeni reklamacij razen če pomanjkljivosti ne vidijo — prav taki so kot neverni Tomaži. No, pa začne človek, ko od resnih ljudi tako sliši, dvomiti v reklamacije in še sam misli: pač nimajo drugega dela, pa pisarijo. Vse prav, dokler sam nisi kupec pohištva BREST iz Tovarne pohištva Cerknica.
Dva kupca sta kupila vsak po eno garnituro Floride-extra. Eden je dobil več vijakov, kot je potreba, drugi skoraj nobenega. Dobro, da nista kupca v Bitolju. Drugemu so manjkale še rozete in tako naprej. Dobro, da je iz Cerknice.
Sedaj verjamem v reklamacije.
Človek se spomni nazaj v pre teklost. Ali ni ta tovarna pošiljala noge za šivalne omarice s pomešanim orehom in mahagoni-jem? No, tu je prav gotovo bilo posredi barvna slepota. V primerih, ko kaj manjka, pa to ne drži.

Tu gospodari neznanje, neodgovornost in brezbrižnost delavcev, ki delajo pri embaliranju izdelkov. Dobro bi bilo preveriti, al znajo šteti do sto.
Ambasador na obisku
Septembra je obiskal Brest prvi sekretar avstralske ambasade v Jugoslaviji Brian D. Hawkins. Njegov obisk sodi v okvir prizadevanj avstralske in jugoslovanske vlade za pospešitev in razširitev menjave med državama. Znano je, da Jugoslavija uvaža iz Avstralije večje količine volne za približno 25 milijonov dolarjev, medtem ko znaša izvoz iz Jugo-
slavije le za kakih 5 milijonov dolarjev izdelkov prehrambene industrije. Razlika je očitna, zato skušajo tudi s takimi obiski spodbuditi naša in avstralska podjetja k razširitvi poslov. Kaže, da je zanimanje za izdelke jugoslovanske pohištvene industrije, saj zadovoljujejo potrebe avstralskega tržišča sedaj le domača lesna industrija, ki pa ni kdove kako
močna. Okus avstralskih potrošnikov je podoben ameriškemu, tega pa že precej poznamo. Težave zaradi velikih oddaljenosti naj bi reševal conteinerski prevoz.
Obisk avstralskega ambasadorja po večjih podjetjih v Jugoslaviji je izredno zanimiv tudi s stališča diplomatske dejavnosti državnih predstavništev.
Nova asfaltna prevleka na cesti proti Dolenji vasi
Načrti krajevne skupnosti se uresničujejo
Komunalna ureditev Cerknice in okolice je že vrsto let kamen spotike na zborih volivcev, na sestankih različnih organizacij, pa tudi v posamičnih pogovorih občanov. Poudariti je treba, da je bilo vedno premalo sredstev, da bi rešili vse težave, in zato se tudi dolgo časa niso lotili sestave programov za rešitev pereče komunalne problematike.
»Glas vpijočega v puščavi« pa je zbudil vse krajevne dejavnike v Cerknici. Tako je Krajevna skupnost v Cerknici pred nekako tremi leti sestavila dolgoročnejši program komunalne ureditve, ki so ga začeli letos v veliki meri izpolnjevati. Vsa dela, ki jih vsebuje ta program, zlasti kar zadeva urejanje ulic in cest, bodo v glavnem letos končana. Tako dokončujejo urejanje ceste v Dolenjo vas, ceste na Peščenk, Gerbičeve ulice, Notranjske ceste do konca Cerknice v smeri Begunj, Tabora in delno ceste proti Vidmu in Zelšem. V prihodnjem letu pa bodo nadaljevali z ureditvijo
ceste na Dolenje jezero in če bo ob pravem času dokončana regulacija potoka v Dolenji vasi, bodo uredili tudi cesto do konca Dolenje vasi.
Za urejanje cest in ulic so imele delovne organizacije cerkniškega področja, zlasti pa Brest veliko razumevanja, saj so prispevale večji delež za te ureditve. Omembe vredno je tudi dejstvo, da so občani potem, ko so videli, da so se dela dejansko pričela, tudi sami prispevali sredstva poleg tistih, ki jih že nekaj let vplačujejo v sklad za komunalno ureditev Cerknice. Za manjkajoča
sredstva pa je Krajevna skupnost najela kredit.
Se posebej pa je vredno pohvaliti vodstvo Krajevne skupnosti v Cerknici, ki z veliko volje organizira in vodi komunalno ureditev svojega področja in ki se zna ob pravem času obrniti na občane, da s skupnimi močmi rešujejo najbolj pereča komunalna
Kaj lahko povzročita majhna neprevidnost in malomarnost pri upravljanju s parnimi stroji, smo lahko videli v Tovarni lesnih izdelkov v Starem trgu.
Kurjač je v svoji delovni izmeni nenadoma opazil na stroju tri velike razpoke. To se je zgodilo
tedaj, ko stroj še ni stekel, bil pa je kurjen in pod normalnim pritiskom pare. Ta napaka po strokovnih ugotovitvah ni mogla nastati medtem, ko je stroj miroval. Vsi kurjači in strojniki so po vrsti izjavljali, da se stroj ni pokvaril v njihovi izmeni. Vsi pa so si bili edini, da je taka okvara nastala lahko izključno med obratovanjem, ali pa pri poskusu, da bi stroj pognali. Toda vsi po vrsti so zopet trdili, da v kritičnem času ni nihče poganjal stroja. Poizvedbe so končno le
vprašanja. Le-ta so bila vrsto lci le kamen spotike, danes pa lahko ugotovimo, da so od besed prešli k dejanjem. Seveda pa moramo biti občani strpni, če ni povsod še vse urejeno. Sedanje akcije dokazujejo, da so dela stekla, kar je še en dokaz, da se bodo naše dolgoletne želje kmalu uresničile.
F. Tavželj
odkrile, da je za okvaro kriv eden izmed kurjačev, ki pa še vedno trdi, da ni kriv. Mimogrede povedano, slišati je tudi bilo, da je stroj že iztrošen, star in da ni več za uporabo. Res je, da je stroj že star in amortiziran, toda ne pozabimo, da je lahko še vedno služil svojemu namenu in bi tudi še naprej, če ne bi prišlo do neprevidnosti in malomarnosti. Zamislite si, da kurjač zapusti delovno mesto in parni stroj, odide po privatnih opravkih, se čez uro vrne nazaj vinjen in zaspi ob parnem stroju. In to se je med drugim tudi žt zgodilo v TLI Stari trg. Ali ni to skrajna malomarnost? Kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do eksplozije kotla?
Na vse te stvari ljudje ne pomislijo in pozabljajo na svojo odgovornost. Zato je bil nekaterim kurjačem izrečen vzgojni ukrep — javni opomin, gmotno škodo pa bo trpel ves kolektiv tovarne. Res je tudi, da sta bili na tem parnem stroju že dve podobni okvari, toda nihče ni iskal krivca in vse je šlo v pozabo. Mogoče bodo izrečeni ukrepi ob zadnjem primeru le vplivali na vestno pri delu.
Povsem jasno pa je, da parni stroj ne bo nikoli več obratoval, služil bo le še za ogrevanje. Za proizvajanje lastne energije pa je bilo potrebno nabaviti drugi stroj. Vsa popravila, nove nabave in zastoji pa terjajo težke milijone, ki bi jih lahko porabili za druge potrebe, katerih je v TLI Stari trg še precej.
F. Tavželj
Zaključna asfaltna dela v Gerbičevi ulici
Majhna nepravilnost
je povzročila veliko škodo
NOV DOHOD
na naše tovarniško območje
Gostota tovornega in potniškega prometa, še zlasti pa razporeditev proizvodnih prostorov Tovarne pohištva Cerknica in Iver-ke, so narekovali ureditev novega dohoda na naše tovarniško območje. Zato smo letos pričeli graditi nov dohod med valjčnim mlinom in Iverko. Ta preureditev je zahtevala razširitev mostu, izpeljavo cest za dostop na tovarni-
vozila pri Iverki. Dosedanji vhod pa bo služil lažjemu tovornemu prometu za dostavo materialov ter kot pomožni dohod in izhod.
Vzporedno z graditvijo novega dohoda tudi že razmišljajo o zgraditvi poti na levi strani Cerk-niščice od glavnega mostu v Cerknici do valjčnega mlina. Ta pot bo služila predvsem prebivalcem Kamne gorice in Notranjske
Gradnja opornega zidu ob Cerkniščici
ško območje in na cesto proti Slivnici, zgraditev vratarnice in ureditev parkirnih prostorov za motorna vozila in kolesa. Vsa ta dela gredo h koncu. Ko bodo vsa dela dokončana, bo torej glavni vhod za pešce, motoriste, avtomobiliste, avtobuse in tovorna
ceste za dostop na Cerkniško p°; Ije, hkrati pa tudi delavcem, ki prihajajo na delo v TP Cerknica in Iverko iz južne smeri Cerkni; ce in okolice. Za to pot so načrti že v izdelavi. Omenjene ureditve bodo Cerknici dale še lepšo p°' dobo.	F. Tovželj
Novi dohod pri Iverki pred končno ureditvijo
Propad
izlet
Po krivdi SAP Ljubljana — podružnica Cerknica je propadla organizacija izleta.
Upravni odbor sindikata TLI Stari trg je pred mesecem dni razpisal anketo o tem, kam naj bi šli letos na izlet, da bi bila večina zadovoljna. Večina se je odločila za ogled svetovnega padalskega prvenstva v Lescah pri Bledu.
Prijavilo se je 47 članov kolektiva. Takoj smo prek tov. Štefana Bogovčiča SKS Cerknica naročili avtobus pri SAP Ljubljana
—	podružnica Cerknica. Izlet naj bi bil v nedeljo, 13. septembra.
11.	septembra pa so nam iz SAP
—	podružnica Cerknica sporočili, da bo avtobus pripeljal, vendar da se mora do 16. ure že vrniti v Cerknico, ker ima redno progo. Ce ne gre na redno progo, da morajo plačati 5.000 N din penalov. Kako naj bi si udeleženci izleta ogledali atraktivne skoke padalcev, ki so bili od 14. ure dalje, če
bi morali odpotovati iz Lesc ze okrog 13. ure, da bi avtobus P1"1' spel na redno progo?
Če so pri SAP v Cerknici o tem vedeli že tedaj, ko smo avtobus naročili, zakaj nam tega niso sporočili takoj, ne pa zadnji dan pred odhodom? Tako bi mi lahko za avtobus vprašali drugje. takšnimi pogoji pa so se ljudje izletu odpovedali. Vse kritike so
šle na račun organizatorja izlcjf’ sindikalnega UO in predsednik v TLI Stari trg.	.
Če ima SAP — podružnica ^ Cerknici objektivne razloge, PU-sim, naj to opraviči v prihodm številki Brestovega obzornika-
Pred II. kongresom samoupravljalcev
Nedvomno bo tudi II. kongres samoupravljalcev Jugoslavije pomemben mejnik v našem družbenem in gospodarskem razvoju. Samoupravljanje je postalo vsebina naše vsakdanje prakse, obenem pa tudi dragocen prispevek k prizadevanjem vsega delavstva za soodločanje in upravljanje v podjetjih. Zato velja kongresu samoupravljalcev posebna pozornost, saj naj bi nakazal poti našega prihodnjega razvoja.
Preložitev kongresa na maj 1971. leta je zasnovana in utemeljena, ker so dosedanje priprave opozorile na vrsto vprašanj, na katera mora kongres odgovoriti. To so mnoga sporna vprašanja, ki se pojavljajo ob vsakdanjem delu in ki tudi teoretično niso še izčiščena. Če bi ostala brez odgovorov, bi to nedvomno pomenilo počasnejši družbeni razvoj, če ne že stagnacije. Zato bi bilo napak, če bi prišli na kongres samo z nerešenimi vprašanji in brez idej o njihovem razreševanju.
Če želimo, da kongres ne bo samo nekakšna potrditev samoupravljanja, ampak predvsem tvorni dogovor o prihodnji idejni, teoretični in praktični poti za uvelj avl j anj e	samoupravi j anja,
bo moral najti tehtne odgovore na bistvena vprašanja našega družbenega in gospodarskega življenja. Zato je treba že med pripravami na kongres zavreči ne-
sprejemljive in najti nove, sveže rešitve, 'tako dobijo priprave zelo pomembno in tvorno vlogo, saj bo od njih odvisen uspeh kongresa. V njih je treba priti do zadovoljivih odgovorov ali vsaj predlogov o naših prihodnjih razvojnih poteh. Zavedati se moramo, da so jasni teoretični odgovori najboljša osnova za družbeno prakso in za napredek, če bodo samoupravi j alci te ideje sprejeli za svoje.
V pripravah bo treba izoblikovati družbeno, gospodarsko, sociološko in pravno oceno najrazličnejših pojavov v našem samoupravnem sistemu. Te ocene pa seveda ne morejo nastati, če ne upoštevamo tudi dosedanjih kon-
kretnih rešitev, torej prakse. Od posamičnih ocen pa bo treba priti do splošnih ugotovitev, ki bodo sprejemljive za vse delovne organizacije oziroma za vso družbeno skupnost.
Zato je sekretariat slovenskega koordinacijskega odbora za pripravo drugega kongresa samoupravljalcev pripravil obširen program vsebinskih priprav na kongres. Predvsem bo organiziral vrsto javnih razprav po delovnih organizacijah in drugih ustanovah. Ob teh tako imenovanih »okroglih mizah« naj bi sodelovali tisti, ki bodo vprašanja lahko osvetlili idejno in teoretično, pa tudi tisti, ki lahko odgovore argumentirajo z izkušnjami iz
vsakdanje prakse. Prav zato bodo te razprave na vseh ravneh — po podjetjih, občinah, področjih in v republiki.
V omenjeni program je vključena tudi naša delovna organiza-
cija. Predvidoma naj bi dvakrat organizirali »okroglo mizo« s temama: Opredmeteno in živo delo ter Neposredno in posredno samoupravljanje. Seveda pa to ne bi smelo biti vse. Poiskati bo treba še druge oblike in metode za živo predkongresno dejavnost, prizadeto spremljanje dela na kongresu, pa tudi za pokongres-ne razprave.	B. Levec
NAŠI LJUDJE
»Že devet let delam pri popravilih. Pri tem delu sem spoznal, da nekateri delavci niso dovolj odgovorni za kvalitetno delo,«
pravi Tone Bavdek iz Tovarne pohištva Cerknica.
' Tovarišu Bavdku je že 63 let, pa še vedno čil in zdrav opravlja delo kot popra vij ač v masivni progi. Na delu je reden in zato užene marsikaterega mlajšega delavca.
»Nimam se kaj pritoževati,« pravi tovariš Bavdek. »Navadil sem se na delo in sem z njim zadovoljen. A, v pokoj, lahko bi šel v pokoj, toda pokojnina je majhna, tu pa še vedno zaslužim okoli 130 tisočakov. Mizar sem po poklicu. Izučil sem se leta 1926 pri očetu, ki je imel mizarsko delavnico v Rakitni. Pri očetu sem delal do leta 1934. Potem pa sem imel svojo delavnico. Leta 1941 sem bil poklican na orožne vaje. Tam me je zatekla vojna. Ujeli so me Nemci. V ujetništvu sem bil vse do leta 1945. Ko sem se vrnil iz ujetništva, sem nekaj časa delal pri obnovitveni zadrugi, leta 1961 pa sem se zaposlil v tej tovarni.«
»Navadil sem se na delo in sem obisku zatrdil
Tovariš Bavdek je ostal sam z ženo na Čohovem pri Žilcah, sin in hčerka sta se odselila. »Ne,
niti na misel mi ne pride, da bi se preselil k sinu v Cerknico. Skoraj vse življenje delam za to hišo, pa da bi jo sedaj pustil?«
Povprašal sem ga, ali ga vsakodnevna vožnja z avtobusom ne utruja preveč.
z njim zadovoljen« je ob našem Anton Bavdek
»Ne, vožnja na delo me ne utruja, saj nimam daleč do avtobusa, le slabih deset minut.«
Pokimal mi je v pozdrav, veder in nasmejan kot vedno in že je zgrabil za dleto, začel popravljati napake na elementih, ki so v lesu in tiste, ki jih povzročajo delavci zaradi površnega dela.
J. Klančar
V Loški dolini so na treh parnih in šestih vodnih žagah delali leta 1918 po dvanajst do štirinajst ur dnevno. Strokovne organizacije lesnih delavcev ni bilo. Jernej Dimic, najbolj izobražen in razgledan socialist, je prišel za strojnika na žago Marof 1907. leta in je tam delal do 1942. leta. Že leta 1910 je hotel z naprednimi domačini ustanoviti strokovno organizacijo lesnih delavcev. To so mu preprečili liberalni in klerikalni veljaki, češ da v Loški dolini ne bo nikdar veljala pravica rdečih socialistov. Voditelji obeh meščanskih strank so poznali žagarske in gozdne delavce samo tedaj, kadar je šlo za volitve, sicer pa žagarskih delavcev niso cenili.
Leta 1918 so se domači fantje in možje s front vračali na svoje domove in 185 izmed njih jih je v tem predelu Notranjske poskušalo napraviti boljševiško repub-
liko. Ustanovili so gozdarski odbor za razlastitev 18.000 hektarov snežniških gozdov, ki so bili od leta 1852 v lasti mogočnih nemških princev Schonburg-Valden-burg. Tudi žaga Marof je bila v lasti nemških princev. Jernej Dimic, strojnik in obratovodja žage Marof, je takoj začel ustanavljati žagarske odbore. Na osmih stra-nen je sestavil pravila o pravicah in dolžnostih delavskih odborov na vseh treh parnih žagah, za šest vodnih žag pa je napisal posebna pravila.
Pri tem je Jernej Dimic izbral za delavske žagarske odbore najbolj razgledane in izobražene delavce. Kot idealni socialist si je takole zamišljal delitev dobička od prodanega lesa: 30»/o naj bi dali za delavske in nameščenske plače, 15°/o za deželne davščine, 5°/0 socialistk:. stranki (centralni), _jO°/o občinski blagajni za mostove, občinske ceste, občinske brezposelne, javne stavbe, vodovode in drugo, 15°/o za obnovo parnih žag, 5°/o pa bi odvajali za brezposelne v slovenskem okviru. Delavci na žagah so bili skoraj vsi za to, da bi na parnih žagah in v snežniških gozdovih vodili upravo delavci pod vodstvom izobraženega socialista Jerneja Dimica. V odboru za razlastitev gozdov pa so bili nekateri domači anarhisti in prenapeteži, ki so izdelali načrt, da bi vseh 18.000 hektarov gozdov razdelili predvsem vojakom, ki so se vrnili s front ter kajžar-jem in malim posestnikom. Pol-gruntarji naj bi bili izključeni pri pridelitvi gozdov, češ da imajo že tako po 8 hektarjev gozda.
Na spisku je bilo okrog 1200 ljudi, ki so upali, da bodo dobili gozdove. Seveda je bilo »rdeče republike« kmalu konec, ker je narodno veče v Zagrebu poslalo bataljon vojakov iz Karlovca, ki so zadušili to republiko. Med revolucionarji pa so bila tudi notranja nesoglasja.
Vendar se je Jerneju Dimicu posrečilo, da je ob podpori domačih naprednih delavcev, Valentina Vrhovca, Janeza Pirca, Mlakarja in drugih ustanovil zve-
Pravilnik o oblikovanju cen
MATEVŽ HACE:
Delavski odbori že dolgo pred vojno
zo lesnih delavcev za Slovenijo s sedežem v Starem trgu. Takoj so priborili osemurni delavnik in boljše plače. Jernej Dimic je u-stanovil tudi delavsko kulturno društvo Svoboda, edino kulturno društvo te vrste na Notranjskem. Svoboda je delovala do leta 1934-1935. Ko so jo ukinili, pa je bila organizirana Vzajemnost, ki je delovala do sredi septembra 1938. leta, ko jo je razpustila takratna meščanska oblast. V sindikatih zvez lesnih delavcev in v kulturnem društvu Svoboda so se izobraževali številni delavci s štirih parnih žag. Poudariti je treba, da so bili jedro kulturnega društva Svoboda predvsem žagarski delavci z žage Marof. Jernej Dimic je mladim delavcem pogosto predaval o pomembni vlogi žagarskih odborov. Priznati mu je treba, da je videl zelo daleč in da nas je precej mladih vzgojil v socialističnem oziroma marksističnem duhu.
Leta 1942. je bila od začetka maja do konca junija Loška dolina poleg velikega dela Notranjske in Kočevske osvobojena. Osvobodilna fronta je takoj oživila delavske odbore na žagah. Na ukaz Osvobodilne fronte so v Loški dolini ustavili obratovanje vseh štirih parnih žag, ki niso delale za okupatorja, vse do končne zmage 1945. leta. Najbrž je bil to edinstven primer na Slovenskem. Leta 1942. smo tudi v Loškem potoku na žagi Travnik ustanovili žagarski odbor, ki je delal po zgledu žagarskih odborov v Loški dolini. Ko so bili 1950. leta v smislu zakona o delavskih svetih pri nas ustanovljeni delavski sveti, sem srečal Jerneja Dimica v Ljubljani, kjer je živel v pokoju v svoji hišici. Temeljito je preštudiral zakon o delavskih svetih. Dejal je, da je v njem marsikatera ideja, ki jo dal on že 1918. leta. Večkrat je poudarjal, naj pridejo v delavske svete izobraženi delavci in nameščenci in da pasivni ljudje ne sodijo v delavske svete.
Svet za koordinacijo poslovanja j® razpravljal tudi o osnutku pravilnika o oblikovanju cen proizvodov in storitev. Predlog pravil-aika je dal nato v javno razpravo- Omenjeni pravilnik mora po določilih Zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen sprejeti vsaka delovna organizacija.
Kaj ureja novi splošni akt?
Kajprej so določene vrste cen, ^1 jih uporabljamo pri prodaji klaga in storitev. Te so: grosistične, maloprodajne in cene storitev.
^a vsako od teh cen je nave-deno, kaj obsega in kdaj jo upo-vabljamo. Pravilnik ureja tudi Postopek za oblikovanje cen ozi-r°ma določa organe in službe, ki *i delijo pristojnosti v zvezi z ob-ikovanjem cen. Pristojnosti so 'azdeljene med:
svet za proizvodnjo in tržišče,
' Prodajno službo,
upravni odbor delavske restavracije,
-— posebno strokovno komisijo. Izpolnjevanje določil pravilnika in politike cen nadzoruje direktor komercialnega sektorja.
Delavca pri visokih turnih nadmiznih rezkarjih
Cerknica potrebuie knjižnico
Cerkniška knjižnica ima le 2052 knjig
Z republiškegatek-movanja gasilcev
Na letošnjem prvenstvu gasii-sktn enot tesne tnaustrije Siove-ntje, ki je ono U. septemora v Kamniku so prvič nastopali tudi .brestovi gasnci. Med Šestnajstimi ekipami so uosegn odlično tretje invsuj. mtiati so si pridobili tudi pravico sodelovati na zaKij učnem tekmovanju industrijskih gasilskih enot vseh zvrsti gospodarstva, ki bo 27. septemora v ir do vij ah.
tekmovanje se je pričelo ob 7. uri z zborom tekmovalnih enot pred tovarno pokrovitelja, 8X0-im. iz Kamnika, s slavnostnimi nagovori m parado do tekmovalnega prostora na nogometnem igrišču, Fred številnimi gledalci so najprej nastopile ženske ekipe podjetij Mebio, Lih Bled in mk borovnica, hokazale so gasilski trodemi napad brez kasnejših zamenjav in podaljševanja tiacmh cevi. Dekleta so gledalce navdušile, saj so bile boljše od marsikaterih moških ekip. Zmagale so tekmovalke z Bleda.
tekmovalni program moških ekip je bil seveda zahtevnejši. Po dveh tekmovalnih disciplinah so morali še na testiranje, kjer so preverili njihovo znanje iz gasilske preventive, tehnike in taktike.
Vsaka ekipa je najprej izvedla hitro vajo tr o delnega napada, ki obsega vse priprave za "ašenje s pomočjo motorne črpalke.
to je bilo treba napraviti natančno po tekmovalnem načrtu, kar je hkrati tudi osnovni pogoj za kar naj hitrejšo izvedbo vaje. Tehnične in druge napake, na primer slabo spete spojke, hoja po ceveh, govorjenje med delom in drugo, so sodniki beležili in zanje dosojali kazenske točke.
Ker so kazni dokaj visoke (od 5 do 20 točk za vsako napako), je to močno vplivalo na končno uvrstitev marsikatere ekipe.
Druga tekmovalna disciplina je bila tako imenovana taktična vaja, ki obsega »gašenje« požara v dveh prostorih in zbijanje tarč z vodnim curkom. Delo je bilo še posebno težavno, ker je bilo treba obvezno uporabljati plinske maske. Odgovoriti je bilo treba tudi na tri testna vprašanja iz gasilske taktike. Nepravilnosti so sodniki prav tako, kot pri prvi vaji, kaznovali, že nepravilno obkrožen odgovor na vsako zastavljeno vprašanje je na primer veljal 15 kazenskih točk.
Tekmovanje je trajalo do 14. ure. Zatem so razglasili rezultate in podelili priznanje najboljšim. Končna razvrstitev 16 moških ekip:
1.	STOL Kamnik 759 točk,
2.	MEBLO Nova Gorica 736,6
3.	BREST Cerknica 735,2 točke,
4.	Melodija Mengeš 706,5 točke,
5.	LIP Radomlje 706 točk,
6.	Javor Pivka 703 točke itd.
Z uspehom naših tekmovalcev, ki je plod skrbnih priprav, smo lahko zelo zadovoljni. Še bolj kot uvrstitev je razveseljiv tekmovalni rezultat, saj je za 12 točk boljši od norme, določene za tekmovanje v I. skupini industrijskih gasilskih društev vseh zvrsti go-
spodarstva v Sloveniji. Glede na naše znanje in sposobnosti pa bi lahko dosegli še boljši uspeh, kar je med drugim lahko viueti tudi iz natančnejše analize rezultatov, doseženih v posameznih tekmovalnih disciplinah.
Naši gasilci so bili absolutno najboljši v izvedbi taktične vaje in pri testiranju ter najhitrejši pri izvedbi hitre vaje trodelnega napada. Še boljšo uvrstitev so jim preprečile kazenske točke. Teh je bilo 55, kar je več kot kdajkoli doslej. Skoraj vse pa so bile take narave, da jih je moč hitro odpraviti (govorjenje med delom, metanje ključev iz rok v roke, kar je pri olimpijskih tekmovanjih dovoljeno, izpustitev obveznega sporazumnega znaka za vodo ipd.).
Tekmovanje v Kamniku je le-sto veljalo tudi kot tekmovanie za prehodni pokal Industrije pohištva BREST Cerknica, za katerega se gasilci podjetij Brest, Marles, Meblo in Stol borijo od leta 1967. Osvojila pa ga je lahko le najboljša ekipa teh štirih podjetij. Gasilci iz Kamnika so torej postali letošnji zmagovalci tudi v tem tekmovanju. V enoletno last so pokal doslej dobili le tekmovalci iz Bresta (v letih 1967 in 1969) in gasilci Mebla (1968).
Naši gasilci nas niso razočarali, saj so potrdili svojo vrednost tudi v republiškem merilu. Še več kot to pa je vredno že samo sodelovanje na tekmovanju, saj je to naj prikladnej ša oblika za pritegovanje mladih ljudi v gasilske vrste in njihovo usposabljanje v požarno' preventivnem in operativnem smislu.
V. Žnidaršič
Cerkniška knjižnica je po pripojitvi Delavske univerze Cerknica k ljubljanski Delavski univerzi Boris Kidrič ostala brez gospodarja. Bo občinska skupščina zagotovila sredstva za ustanovitev občinske matične knjižnice? Samo 2052 knjig v sedanji knjižnici.
Svet za šolstvo in kulturo pri Skupščini občine Cerknica je razpravljal o vprašanju, kam in kako s cerkniško knjižnico, ki jo je do nedavnega upravljala Delavska unvierza Cerknica. Sprejel je sklep o priporočilu občinski skupščini, naj ustanovi lastno občinsko matično knjižnico.
KAKŠNI SO POGOJI ZA USTA NOVITEV OBČINSKE MATIČNE KNJIŽNICE?
Občinska matična knjižnica bi morala biti ena izmed temeljnih kulturnih in izobraževalnih ustanov v občini. Zakonska merila izpred osmih let določajo, da mora imeti taka knjižnica vsaj 3000 zvezkov knjižne zaloge, primerne prostore, pravilno strokovno ureditev ter strokovni kader. Normativ temeljne knjižne zaloge za uspešno delovanje občinske matične knjižnice določa sedaj — po skromnih merilih — najmanj 10.000 zvezkov. Sprotni letni nakup bi moral doseči letno vsaj 1000 zvezkov.
KAKO JE V CERKNICI?
Po podatkih republiške matične knjižnice je cerkniška knjižnica le delno strokovno urejena. V letu 1968 je imela 2052 knjig in 9 tekočih revij(!). Prostori so bili obnovljeni lansko leto in so primerni za obisk.
V občini je še nekaj krajevnih knjižnic (Stari trg, Rakek in druge manjše), vendar je njihov knjižni fond v glavnem star; nikjer tudi nimajo urejene in ažu-rirane strokovne literature.
STROKOVNO IN V KORAK S ČASOM
Predlog sveta za šolstvo skupščine občine Cerknica pomeni, da bi moral občinski proračun vsako leto zagotavljati denar za pla-
čilo knj ižničar j a-strokovnjaka, za enkraten izdatni, nato pa postopni nakup leposlovne in strokovne literature. Potrebno bo bogatiti tudi knjižni fond krajevnih (podružničnih) knjižnic in jih ustrezno organizirati, da bodo dostopne čim večjemu številu bralcev.
V razvitih deželah na zahodu in vzhodu je 20 do 30 °/o prebivalstva, ki obiskuje javne knjižnice.
Pred takimi podatki lahko samo zardevamo.
Pogovoriti se moramo in storiti kaj, kajti čas nas očitno pre
hiteva.
F. Sterle

Novo transportno dvigalo v TP Martinjak
Problemi površinske obdelave
Rekonstrukcija v oddelku površinske obdelave lesa ima za posledico koordinirano delo med posameznimi oddelki. Velike kapacitete tega oddelka zahtevajo velike in kompletne delovne naloge, usklajeno delo med oddelki, sinhronizacijo v samem oddelku nove tehnološke postopke, nove površinske materiale in sodobno organizacijo dela. Če ti pogoji ne bi bili izpolnjeni, ne bi bilo tolikšne količine površinsko obdelanih izdelkov, transportne in sušilne naprave pa ne bi bile pravilno izkoriščene.
Ko so nove naprave začele obratovati, nihče ni verjel v to-

Garderoba v TP Cerknica
Do konca avgusta bodo izdelane garderobe za vse delavce naše tovarne. Na vsem področju tovarne bodo garderobe v treh prostorih, ločene za ženske in moške. Vsak delavec bo imel svojo omarico, ki jo bo lahko zaklenil. Omarica bo dovolj postoma za delavčevo garderobo. S pomočjo številk bodo garderobne omarice dodeljene posameznikom.
Garderobne prostore nasproti furnirnice bodo uporabljali delavci furnirnice, klejarne, skladišča furnirja in morda skladišča lesa.
Na sredi tovarne ob II. strojni bodo garderobe za delavce II. 'Strojne in masivne proge.
Garderobe na začetku tovarne nasproti obdelave pa bodo za delavce nanosa, obdelave, montaže in pakirne.
Prostori garderob o'b II. strojni in na začetku tovarne so sicer tesni, toda ob dostojni uporabi le-teh bodo vseeno funkcionalni.
Brez dvoma bo sprva ndkaj težav z nekaterimi delavci, saj so leta in leta odlagali garderobne stvari kar na delovnem
mestu oziroma nekje v proizvodnji.
No, sčasoma se bo verjetno tudi to uredilo, tako da bomo tudi s tega vidika delali v 'boljših pogojih.
časno zaposlenih še šest vajencev.
Za proizvodnjo služita modelni in vzorčni delavnici dva prostora: prvi za ročno delo in montažo, drugi pa za strojno obdelavo. Oba prostora sta po površini enaka v izmeri 5,60 X 6,70 metra, višina strojne delavnice pa je samo 2,45 metra, kar nikakor ni primerno za strojno delo ob velikih količinah prahu. O ven-
Garderobne omarice v TP Cerknica nudijo delavcem večje udobje
likšne kapacitete tega oddelka.
Zdelo se je, da bo 2400 površinsko obdelanih stolov Sardan v eni izmeni nedosegljiva količina. Čeprav je stol Sardan eden izmed najstarejišh in najpogostejših izdelkov v Tovarni pohištva Martinjak, njegova proizvodnja še nikoli prej ni dosegla tolikšnih kapacitet. Tudi površinska obdelava ostalih izdelkov se je za trikrat povečala. Danes v eni izmeni po-vršinsko obdelajo 1200 stolov Li-ving ali 800 kompletov ogrodij za fotelje Florida.
Glede na to, da so transportne naprave in kanali prilagojeni samo masivnemu pohištvu, bi morali biti temu prilagojeni tudi proizvodni programi.
Površinska obdelava ploskovnih elementov ni izvedljiva, dokler ne bodo urejene dodatne police, ker bi v tem primeru transportne naprave in sušilni kanali ne bili popolnoma izkoriščeni.
Ko je delo v lakirni doseglo določeno raven, ki bi lahko zagotovila normalno obratovanje, so v proizvodni program vključili izdelek šivalne omarice, ki pa ga lansirajo v tako majhnih serijah da je prišlo do velike razdrobljenosti dela.
Ta izdelek je zelo neprimeren
za površinsko obdelavo, ker ga je treba na koncu obdelave montirati in morajo biti vsi elementi istočasno končani. Tudi ni vmesnega skladišča, ki bi omogočilo povrišnsko obdelavo posameznih elementov v količinah, ustreznih kapacitet tega odelka.
Sedaj je oddelek površinske obdelave lesa prisiljen, pogosto spreminjati način dela in organizacijo.
Kapacitete oddelka za posamezne elemente so velike, vendar pa lansiramo samo 1200 komplet7 nih omaric. Samo v eni izmeni se lahko površinsko obdela:
8.000 kosov nog,
2.400 kosov ročajev,
2.400 kosov spodnjih predalov.
Lansirne količine pa znašaj ° ■ 4.800 nog,
1.200 ročajev,
1.200 spodnjih predalov.
Iz vsega tega je videti, da nih ena izmena nima dovolj enakih elementov, zato je delo v oddelku neprestano razdrobljeno in s® nenehno spreminja, s tem Pa s večajo časi za izdelavo.
Ko bi bili roki za odpremo u' godnejši ali če bi bil preskrbljen^ vmesni prostor za 2.500 kompl®' tov omaric, bi oddelek površin^ ske obdelave lahko delal tako ia cionalno kot pri obdelavi ostali masivnih izdelkov.
Inž. D. Pazic
Lepa vrtnica na Brezju
Cerknici in okilici imajo že mnogo vrtnic, če smo jim dali sončno lego, debelo zemljo, dosti hrane in vlage, nam to oskrbo vračajo z obilnim cvetenjem in zdravjem. Nizka vrtnica iz skupine »floribunda«, ki nosi ime po slavnem slikarju Tizianu in raste v nasadu pri bloku A tik ceste, je imela sredi septembra vsak dan 30 cvetov in 15 popkov. Toda vzpenjavka, ki raste na severni strani ob hiši v Brezju št. 10, je verjetno prvak, saj pokriva 30 m2 zidu in je med cvetenjem tri tedne polna velikih rdečih cvetov. Cepljena na šipek (bab j ek) lepo uspeva že dvanajst let; deblo ima 24 cm obsega. Vsako jesen in vsako pomlad dobi po eno kolnico starega hlevskega gnoja, čez leto Pa še nitromonkal ob cvetenju, cel škaf vode zjutraj in zvečer. Liste pridrži na sebi vso zimo, šele spomladi, ko prično poganjati novi list, odvrže stare.
Vzpenjavke so res hvaležne in lepe rastline. Ta v Brezju je cepljena na šipek poldrugi meter od tal in raste ob steni. Če bi pustili rasti šipek dva metra visoko ali še više in bi ga cepili s štirimi cepi vzpenjave vrtice, bi dobili mogočen sončnik, ki bi bil zelen poleti in nekaj časa tudi cvetoč. Seveda mora biti taka vrtnica dobro privezana na močan kol, sicer jo polomi veter, pozimi pa sneg. Cepovi morajo biti vloženi v nekak obroč v isti višini in v vse štiri strani, kar zagotavlja ravnotežje.
Ko bomo po 20. oktobru spet Pričeli saditi vrtnice, jim že zdaj dodelimo najbolj sončen kraj. Zemljo globoko prelehamo in pognojimo. Kjer nimajo komposta, naj uporabijo stari gnoj ali vsaj dračje in rušo. Ko bo posajena, dobi vrtnica dovolj vode. Če je bila dolgo na poti od drevesni-carja k vam, jo pred sajenjem namočite za nekaj ur v vodi, še bolje pa v gosto ilovo blato. Naj sadimo vrtnico jeseni ali spomladi, obakrat jo je treba takoj obsuti z zemljo, da spomladi bolje odžene. Čeprav je rez listov, Jo vendar po sajenju še večkrat zalijemo, če je sušno.
Zdaj so vrtnice tik pred zimo. Vse krajši in hladnejši dan že Pričenja umirjati rast. Vrtnica sicer lahko zdrži slane v listu, v cvetu pa ne, zato si zadnje letoš-
To obrezovanje pred zimo rastli-nim ne bo škodilo. Visoko debel-ne vrtnice pa moramo pritegniti k tlom, jih tu pritrditi in že obrezano, torej zmanjšano krono obsuti z zemljo. Če na nasuto zemljo vržemo veje iglavcev, praprot, steljo, bo zaščita še večja. Kdor more narezati kvadrate ruše, važe, naj še te položi na obsuto zemljo. Tako bo zmanjšal pritisk mraza v globino, pa tudi kokoši ne bodo mogle zbrskati obsute zemlje. Vzpenjave vrtnice so sicer trdnejše, vendar vsaj mlajše primerke odvežemo od opore in vržemo po tleh, še prej pa jim izrežemo že iztrošene trte, pustimo, pa vse mlade.
Če vzpenjavo vrtnico sadimo, jo moramo prvo leto obrezati na tri oči. tudi vse čepe vrtnic za-
5. septembra se je začel pouk na tehniških šolah. 5. septembra zato, ker matična šola v Ljubljani še ni prešla na petdnevni ueiovni tednik in so tako tudi naši dijaki zaposleni s poukom še vseh šest popoldnevov. Nekoliko daljši tedenski odmori se obetajo :—za zdaj še neuradno — v pri nodnjem šolskem letu.
Teden dni jtred začetkom pouka je 12 dijakov opravljalo popravne izpite — 10 je bilo uspešnih. Dva sta obtičala v prejšnjem — 1. letniku.
Tako je v naših oddelkih letos naslednje število dijakov:
III. letnik 20,
II. letnik 23,
I. letnik 39.
Velika večina naših dijakov bo v tem šolskem letu prejemala Brestovo štipendijo: iz 1. letnika 18, iz 2. letnika 21, iz 3. letnika pa 18 dijakov. Glede na lanski sklep CDS, da višina štipendij spremlja gibanje osebnih dohodkov, je za šolsko leto 1970/71 Svet za kadre sprejel novo lestvico štipendij, s katero je štipendija poprečno za 50 din večja v primerjavi z lanskim letom.
Višina štipendij za šolsko leto 1970/71 bodo torej:
varujemo pred mrazom. Moramo jih ati obsuti s prstjo ali oviti v močan papir. Če visokih vrtnic ni mogoče položiti k tlom, ker so že prestare ali ker pod njimi ni gredice, ampak opločena pot ali dvorišče, moramo te vrtnice zavarovati stoje. Najprej jim izred-čimo in skrajšamo krono, nato pa vmesni med vej ni prostor zapolnimo s slamo ali lesno volno, ne pa s papirjem ali mahom, ker sta premokra. Tako vzimljene vrtnice so dosti lepše, če ves o-mot pokrijemo še s smrečjem in ga dobro privežemo h krošnji. Nikakor pa tako zavarovane vrtnice ne smejo stati brez kola ali pri prenizkem, trhlem kolu. Vsak večji sneg bi utegnil tako vrtnico zlomiti ali v stiku med šipkom in žlahtnim delom ali pa kje v deblu. Zlomljenim rastlinam pa ni mogoče več pomagati. Tudi gnojenje vrtnic jeseni je kaj koristno. Gnoj vkopljemo ah ga čez vso zimo držimo raztrošenega in ga zakopljemo šele spomladi.
J. Kregar
tehniški šoli, s tem pa zanj odobrila tudi sredstva.
Treda vatel ji na naših oddelkih (letos jih je že za kar veliko zbornico — skupaj brez učiteljev praktičnega pouka jih je 22) predstavljajo že dokaj močno strokovno pedagoško skupino, od katere zanesljivo lahko pričakujemo pomembne rezultate, ki se morajo odraziti v bogatem splošnem in strokovnem znanju naših dijakov. To pa je seveda odvisno od njihove pripravljenosti, sprejemljivosti in delavnosti.
Tehniška šola pri Brestu je tako že prerasla v popolno srednjo šolo in v njej sme Brest zanesljivo gledati dobršen del svoje perspektive.
J. Praprotnik
ŽIVŽAV NA MIVKI
18. septembra opoldne je traktor SGP Gradišče stresel v pravokotno betonsko korito dva kubična metra mivke. Kaj kmalu se je v ta peskovnik naselila mladež iz Brestovih blokov in ostala tam kar do noči. Že prvega dne je priskakljalo 24 otrok, ki so takoj pokazali, da jim mivka ugaja in da jo znajo rabiti. Tudi naslednjega dne jih je bilo vse polno. To je vesela in nepotvorjena druščina, ki se razvedri, kadar dela, ki dela dve uri palačo z nešteto stebriči in ji ni žal, če se odloči, da umotvor v trenutku podre, saj ga takoj prične graditi v drugačni izvedbi.
Okrog te mivke bo še lesena obloga na betonu, da igralci ne bodo sedeli na mrzlem. Pa še ena klopica pride v trato, za spremljevalce in nadzornice. To bo kmalu. Poleg tega peskovnika je že gotov še eden šesterokotne ob-
Novice iz zbornice Brestove tehniške šole v Cerknici
?Je cvete utegnemo ohraniti, če ^ez popke potegnemo polivinilne pečice ali pa popek še pred slano
Porežemo.
Vrtnice, ki niso bile bolne, ki mso čez leto trpele žeje in lakote, °do kar dobro prestale zimske f i'8obe. Za močnejši mraz pa so r°cutljive. Zato jih bomo zastrli, nvnaje se po mrazu, vendar na °Pec novembra ne smejo čakati, I Pl jim bo pozeba smrt, nazeb-ost pa večna zdravstvena priza-eJ-°st. Ni ga zanesljivejšega va-uha vrtnic, kot je zemlja. Vse 'zke vrtnice bomo zato obsuli z kolno zemljo. Če te ni dovolj, to Je tam, kjer so vrtnice prego-
0	sajene, jo bomo navozili k Jnicam od drugod. To ni le v
tjF*d zimske zaščite, ampak je tu-
1	del dragocenega kolobarjenja.
uspeh	letnik srednje šole				letnik visoke šole			
	1	2	3	4	I.	II.	III.	IV.
zadosten	200	240	280	320	360	400	440	480
dober	240	280	320	360	400	440	480	520
prav dober	280	320	360	400	440	480	520	560
odličen	320	360	400	440	480	520	560	600
Po posebnem dogovoru o stro-kovno-vzgoj nem sodelovanju med Tehniško šolo in Brestom, ki je bil sklenjen in podpisan junija letos, je tudi Republiška izobraževalna skupnost dala pristanek k ustanovitvi novega oddelka v
like, ki pa bo dostopen šele prihodnje leto maja, ko bo trava že močna. Otroci sami čistijo plošče okoli peskovnika in se med seboj opozarjajo, če kdo skače po travi. Toda to bo prihodnje leto že mogoče, ko bo travinje utrjeno.
FOTOKRONIKA
■ JlW.
Gneča na parkirišču - rešil jo bo novi dohod na območje TP Cerknica
Ob cerkniški glavni cesti

M	i'	ir	e e
E	E	; i	ii IK
81	rr	I	1M
ir	ir	ir	i«
Gradnja tretjega stanovanjskega stolpiča v Vidmu
Brestove nove razsežnosti
SPORED KINA CERKNICA
S 1. oktobrom se pričnejo večerne predstave ob 19.30.
1. oktobra ob 19.30: francoski film MALE VRLINE, VELIKI GREHI; napeta kriminalka v barvah.
3.	oktobra ob 19.30:	ameriško-
jugosiovanski rum EkislGA
E ZEiviE; vesela Komedija z ljubezenskimi zapleti.
4.	oktobra ob 16. in 19.30: ameriški film KRAKAlAO — VzhOuivO Oi) JaVE; pustolovski tlim z obilico dramatičnosti. V glavnih vlogah Ma-ximman Schell, Diana Baker.
5.	oktobra ob 19.30: amer. film DOLGOTRAJNI DVOBOJ; film o spopadu dveh idej na tleh eksotičnega Egipta, igrata Yul Brinner in Trevor Ho-ward.
8. oktobra ob 19.30: italijanski film GANGSTERJI V MILANU; ne zamudite te kriminalke.
10.	oktobra ob 19.30 in
11.	oktobra ob 16: ameriški film NI ROŽNATO ZA AGENTA OSS 117; zgodba o popularnem tajnem agentu.
11.	oktobra ob 19.30: italijanski film NUNA IZ MONZE; pretresljiva resnica o samostanskem življenju. V vlogi nune nastopa Anna Heywood.
12.	oktobra ob 19.30: danski film ODKRITJE LJUBEZNI; nadvse zanimiva zgodba, ki pripoveduje o prvih mladostnikovih stikih s spolnostjo.
15. oktobra ob 19.30: nemški film ZAKONSKI ŠTIRIKOTNIK; film, ki govori o mejah pristojnosti v zakonu. V glavni vlogi Peter van Eyck.
17.	oktobra ob 19.30: DVOJNIK V ŠKRIPCIH; zopet se bomo od srca nasmejali Jerryju Luisu in njegovim domislicam.
18.	oktobra ob 19.30: ameriški film ŽENSKA Z DNA MORJA zopet popularni agent Tony Rome, ki ga igra Frank Sinatra.
19.	oktobra ob 19.30:	ameriški
film POLJUBI ZA MORILCA; napeta kriminalka po romanu Edgara Wallacea.
22. oktobra ob 19.30:	ameriški
film STRELI Z NEBOTIČNIKA; nekdo je obsojen na smrt. Zakaj in kako, boste vili v filmu.
24.	oktobra ob 19.30:	ameriški
film ROPARJI NA PLAŽI; kriminalka, polna humorja in nepričakovanih zapletov.
25.	oktobra ob 16 in 19.30: francoski film BENJAMIN; zgodba
o sedemnajstletniku, ki ne po svoji volji odkriva ljubezenski svet. Igrajo znani igralci francoskega filma.
26.	oktobra ob 19.30: italijanski film VOJNA CARJA TRAJANA; zelo napet akcijski film.
Težko je pisati o stanju telesne vzgoje, kajti za tako oceno Se niso uoiocena merila. Najprej se Dom omejil na stanje telesne vzgoje v osnovnih šolan. Ne moremo se primerjati s šolami, ki delajo v normalnih delovnih pogojni. V naši o očmi je pet osnov-lnn šol. Od teh imajo le tri telovadnice, oziroma so te dvorane tudi last TV D Partizan. So skromno opremljene m služijo tudi v aruge namene, tako aa pouk telesne vzgoje pogosto prekinjajo. Le poleg avcn sol je astaitno igrišče, atletskih objektov ni. Ne smemo pozam n tuui na pet podružničnih šol, na katerih je telesna vzgoja prepuščena učiteljem, pogojev za aelo pa sploh ni.
Na višji stopnji poučujejo telesno vzgojo učitelji z večletno prakso, strokovne izobrazbe še nimajo. Prav oni so edini, ki si prizadevajo izboljšati stanje telesne vzgoje. Toda dokler ne bo namenskih sredstev za gradnjo športnih objektov, za šolo v naravi, za organizacijo smučarskih tečajev, bo trud teiesno-vzgojnih delavcev zaman. Pouk na višji stopnji poteka normalno, prilagojen pa je prej omenjenim pogojem. Nekoliko slabše stanje je v nižjih razredih, Nekateri razredni učitelji se premalo posvetijo pouku telesne vzgoje. Učenci iz nižjih razredov ne prinesejo zadovoljivega znanja in športnih navad.
Osnovne telesne spretnosti in ljubezen do športa pridobivajo otroci le pri pouku telesne vzgoje in sodelovanju'v šolskih športnih društvih; teiesno-vzgojnih organizacij v občini ni, ah pa so le na papirju. Nujno je, da se finančno podkrepijo šolska športna društva. Kajti delo ŠŠD se šteje pod B-program šole, za to pa ni namenskih sredstev.
V ŠŠD je vključeno okrog 200 učencev, ki aktivno gojijo naslednje športne panoge: košarko, nogomet, atletiko, streljanje, smučanje. Največ zanimanja je za košarko. Letos bo že tretjič občin-
29. oktobra ob 19.30:	francoski
tlim HO; napet avanturistični film, kjer igra vlogo kriminalca popularni J. P. Belmon-do.
31. oktobra ob 19.30:	ameriški
film SMRT V OČEH; znamenito delo grozljivega filma. Film za gledalce z močnimi živci.
ska pionirska košarkarska liga za moške in ženske. O tem pa javnost ni seznanjena, razen otrok in učiteljev telesne vzgoje stvar ne zanima. Koliko športnih želja se preneha ob izstopu otroka iz šola, to vemo samo mi, ki delamo z otroki. Ob izstopu iz šole se večji del mladine zaposli v tovarni, prepuščena je sama sebi. Občasna sindikalna prvenstva in tekmovanja so tipično kampanjskega značaja, ki morda bolj škodujejo kot koristijo. Organizatorji se ne zavedajo, da je za tekmovanje potrebna priprava. Škoda je talentov, ki počasi izgubljajo voljo do športa. Možnost za športno delovanje imajo mladinci le v Cerknici in na Rakeku, kjer sta košarkarski in nogometni klub, kar pa je premalo glede na število mladine. V Cerknici je tudi kegljaški klub, katerega pot je začrtal pokojni Leo Grom.
V zadnjem času je zaživelo smučanje. ŠŠD organizirajo smučarske tečaje doma, med zimskimi počitnicami. Občutno je pomanjkanje smučarskih vaditeljev, treba je urediti smučišča in namestiti prenosne žičnice. Sicer bo tudi ta zvrst športa stagnirala. V takih pogojih bomo le životarili in čakali, da nas bo prehitel čas — dohitel nas je že.
Kljub skromnim pogojem pa dosegamo tudi zavidljive uspehe. Atleti ŠŠD Osnovne šole Cerknica dostojno zastopajo svojo šolo na atletskih stezah po Sloveniji, pa tudi Jugoslaviji, samo po zaslugi in dobri volji učitelja telesne vzgoje.
Košarkarji osnovne šole Stari trg so že dvakrat sodelovali na medobčinskem prvenstvu za pionirski festival košarke. Bili so trd oreh najboljšim, čeprav doma vadijo le na nenormalnem igrišču. Njihove prošnje niso uslišane. Torej volje do dela je veliko, treba je le povezave in finančne pomoči, pa bodo tudi uspehi.
J. Kocjančič
V E C POMOČI TELESNI VZGOJI
«• - -
• *
siltfjllllSSft
B' 4
h "
: ’: šmm

Burja okrog poizkusne ojezeritve Cerkniškega jezera se še ni polegla. Posnetek prikazuje »betonsko rano« na jugozahodu jezerskega prostranstva
Cerkniški nogometaši pri treningu v Kolenu
Nogometni klub
V CERKNICI
18. septembra je bil občni zbor NK Cerknica, na katerem so biti tudi predstavniki Krajevne skupnosti Cerknica in Komunalno-sta-novanjskega podjetja. Ostali vabljeni družbeno-potitični delavci in predstavniki gospodarskih organizacij se vabilu niso odzvali, verjetno z mislijo, da je v Cerknici šport že na zavidljivi ravni. Temu seveda ni tako, saj se mladina po delu pravzaprav nima kje razvedriti. Na občnem zboru sa si bili vsi edini, da je treba klubu, ki že dela in tekmuje v prvem razredu ljubljanske podzve-ze, še vnaprej omogočiti delova nje in ga moralno, pa tudi mate rialno spodbujati.
Klub deluje že eno leto, toda s tem občnim zborom je posta, polnomočna organizacija. N; njem so sprejeli statut, kar zahteva od vseh članov in vodstva moralno odgovornost. Običajno je bilo tako, da je podobne organizacije vodil en sam član in ko je ta popustil, je vse razpadlo. Naš dogovor in sklep občnega zbora je, da so za delo kluba odgovorni vsi, od predsednika, garderoberja, nadzornega odbora, gospodarja, do ostalih podpornih članov. S tako razdelitvijo dela v upravnem odboru so funkcije jasne in ne preveč obsežne,
Mnogi v Cerknici si želijo, da bi NK Cerknica deloval in vzgajal mladino v dobre športnike. Pred ligaškim tekmovanjem so predstavniki Nogometne zveze Slovenije pregledali pogoje zr tekmovanje v Cerknici in s stanjem niso bili zadovoljni. Igrišče je slabo — slabše kot travnik, brez garderob, da ne govorimo o umivalnicah. Takoj smo šli v akcijo in sadovi so že tu. Tovarna pohištva Cerknica in Gradišče Cerknica sta omogočila zgraditev garderob, sklenili smo dogovor, da bi Komunalno-stanovanjsko podjetje oskrbelo vodo in elektriko, podjetje Škocjan bojler, Gozdno gospodarstvo naj bi s svojo mehanizacijo (greder) izravnalo igrišče, Kmetijska zadruga posejala travo, člani kluba pa uredili okolico. Kot je videti, je volje dovolj. Delovne organizacije, pri katerih smo iskali pomoč, so pripravljene gmotno pomagati in upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Tudi gledalci so zadovoljni, saj smo doslej zmagali na vseh tekmah, ki so bile v Cerknici. Verjetno ne bomo zmagali vedno, saj smo novinci. Upam, da gledalci in vsi tisti, ki nas morajo podpreti, ne bodo pomagali samo na račun zmag. Denar ne sme biti vprašanje, saj tudi ne more
Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Danilo Mlinar. Urejuje uredniški odbor: Vojko Harmel, Jože Klančar, Janez Lavrenčič, Danilo Mlinar, Dubrovka Pazič. Vinko Mahne, Branko Milek, Franc Mulec, Miha Šepec, Franc Štrukelj, Dušan Trotovšek in Zdravko Zabukovec. Tiska Železniška tiskarna, Ljubljana
biti. Naš letni predračun bo nekje od 2 do 3 milijone starih dinarjev, brez stroškov za večje ureditve igrišča. To za Cerknico ne more biti preveč. Sklade, v katere se stekajo namenska sredstva pri Občinski skupščini, sindikatu in gospodarskih organizacijah, je treba združiti in razdeliti tistim organizacijam ter klubom, ki aktivno delujejo in tekmujejo v tekmovalnih razredih-Le taka pomoč bo dala ostalim voljo za resno in kvalitetno delo.
I. Kranjc
ZADNJA VEST
V zaključnem tekmovanju industrijskih gasilskih enot, ki je bilo 27. IX. 1970 v Trbovljah, so naši gasilci med devetintridesetimi ekipami iz vseh zvrsti gospodarstva Slovenije zasedli 10, mesto. Uspeh lahko ponazori že podatek, da so bili letošnji zmagovalci med gaslci lesne industrije STOL iz Kamnika šele na šestnajstem, tekmovalci MEBLA pa na 24. mestu Za dosežen uspeh so naši gasilci prejeli zlato tekmovalno značko
Na tekmovanju so zmagali gasilci Papirnice Količevo.
Premajhni prostori
Nenehna rast proizvodnje ter proizvodnih kapacitet zahtevata tudi vzporedno večanje proizvodnih prostorov. Tej potrebi smo do neke mere že zadostili, popolnoma pa smo zanemarili prostore pomožnih služb, predvsem vzorčne ter modelne delavnice.
Delovni prostor vzorčne tel modelne delavnice se že vrsto let ni povečal. V tem času pa je močno narasla proizvodnja vzorčnih izdelkov, pa tudi število šablon in modelov. Od takrat treh zaposlenih delavcev v obeh delavnicah se je sedanje število povečalo na sedem, poleg tega pa je ob-tilaciji, ki je samo tiha želja zaposlenih, ne smemo niti misliti-Ročna delavnica se ob montiranju različnih foteljev ter trose-dov od vzorčnih delavcev ter izdelanih stiskalnic modelnih delavcev spremeni v labirint elementov z nemogočim delom oziroma manjšo storilnostjo. Ves prostor je namreč zapolnjen se s štirimi delovnimi mizami ter omarami za orodje in rezila. .
Prostore bi bilo treba pozimi tudi ogrevati s parnim gretjem’ saj ima sedaj gretje z manjšo pečjo le prvi prostor, drugi prostor strojev pa je mrzel in sploh ni primeren za proizvodnje.
Vzorčno delavnice je treba iz sedanjih prostorov čimprej prf; seliti v Cerknico, saj bi sedanji prostor ustrezal le potrebam modelne delavnice.
Urediti bi morali ventilacijo vsaj iz treh ključnih strojev tei napeljati ogrevanje. Vse te P?' manjkljivosti samo zmanjšujejo storilnost delavcev.
F. štrukelj