**to XXXIII. Številka «4 *ovitelji: občinska konferenca SZDL .»»ice. Kranj, Radovljica, Skorja Loka ^ rti* - Izdaja Časopisno podjetje Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Žalar Medtem ko sta bila junij in julij dokaj čemerna in sta odganjala turiste iz naših znanih turističnih središč, je avgust radodarno prinesel dovolj vročine in sonca. Z njim pa so se napolnila tudi vsa naša turistična središča, ki beležijo zelo dober turistični obisk, saj se je treba kar precej potruditi za prosto posteljo na Bledu, v Bohinju in tudi v poletni Kranjski gori. Kranjska gora je prav letos odprla tudi več prijetnejših manjših gostišč, ki so jih turisti doslej pogrešali. — Foto: F. Perdan J lASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEG Kranj, petek, 22. 8. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. A LJUDSTVA ZA GORENJSKO i^etT Izvoznikom veljavo r *?*UBLJANA - Slovenija je v 'njih sedmih mesecih izvoli« konvertibilno območje za , *M»totkov ved kot v enakem ?,k«n obdobju, uvoz pa je bil H le za odstotek. Slovenija je *" i izvozom na konvertibilno tje pokrila nad M od s to t uvoza, s tega območja. Po-* je sicer ugoden, vendar "tja plačil nobilančna obvez-republike še ni dosežena, ijs mora letos pokriti z iz-. na konvertibilno področ-od sto t ko v uvoza, podatek in analiza zaključkov ■^nih posvetov o plačilni bilanci j Y*t*rih je sodelovalo 142 or-V^*".C1J.združenega dela, ki največ * £J°. 'n uvažajo, sta bila osnova i^ofljo sejo izvršnega sveta Slo-tjjf*. na kateri so ocenili dosedanjo. *bio bilanco in razpravljali o ki bodo veljali do seje ijvjfr °e samoupravne interesne »T^iosti za gospodarske stike s tu-Ta bo določila, kako bo Slo- venija izpolnila letošnje plačilno-bilančne obveznosti. Ukrepov in omejitev ne bi smeli razumeti 4e kot brzdanje uvoza, so poudarili na seji izvršnega sveta, temveč predvsem vzpodbujanje izvoza, dobrega gospodarjenja in utrjevanja samoupravljanja. Treba se bo dogovoriti za konkretne naloge in odgovornost republiških upravnih organov in ne ostajati le pri besednem zavzemanju za večji izvoz, manjši uvoz in povezovanje na dolgoročnih osnovah, premalo smo naredili za izvoz. Nekateri očitki, ki jih izreka gospodarstvo na ta račun, so upravičeni. Nelogično je, da se nekateri največji izvozniki najdejo v nemogočem položaju. Zato je ena glavnih nalog prihodnosti zagotovitev nemotenega dela izvoznikom. 0 nekaterih ukrepih za dosego tega cilja je že razpravljal izvršni svet. V prihodnjih dneh bodo dobili končno obliko. Gre za predloge, da bi izvoznikom zmanjšali obveznost do splošne in skupne porabe in povečali olajšave pri davkih na dohodek temeljnih organizacij. Prav tako je bilo slišati predloge za povečanje republiškega prometnega dvaka. Presežek bi namenili izvoznikom. Znižati bi kazalo prispevke za razvoj manj razvitih republik in pokrajin, prav tako pa tudi prispevke za interesne skupnosti družbenih dejavnosti. Še gospodarneje pa bo treba razporejati devize, ki jih ustvarja neblagovna menjava s tujino kot na primer turizem, promet in trgovina. Z deviznimi presežki, ki jih ustvarjajo nekateri izvozniki, pa jih ne rabijo, kaže prav tako umneje ravnati in jih usmerjati na kritična mesta v proizvodnji. Njena izvozna usmerjenost se ne sme zmanjševati, prav tako pa ob tem ostaja nemotena ' oskrba domačega trga enakovredna naloga. Predloge za podražitve je treba vsestransko oceniti. Dražje blago namreč lahko bistveno zmanjša konkurenčnost naših izdelkov na tujem. -jk renki devizni oblivi i}arna čokolade v Lescah bo morala ^izvodnjo, če ne bo v mesecu dni dobila - Kam z delavci? mela Gorenjka stalne ustaviti surovin — Tovarna Čokolade v Le-ki sodi kot temeljna organiza-.^ruženega dela v okvir delovne i^izacije Žito Ljubljana, zapo f^k^h ^ delavcev, letna proizvodnja jVJ^aAa 1500 ton čokolade, čokolad-\^^.Prahu in oblivov za proizvode *k»b in drugih izdelkov. Za uvoz kakavovca, kakaoa, masla ^lih maščob, ki jih v Jugoslavi jih uvažajo iz Afrike in Latir IjAmerike pa letno potrebujejo • 6 starih milijard deviznih sred- letosnjem prvem polletju težave uvoženimi oskrbo s surovinami, . domačimi, zato niso proizvajali vseh proizvodov, temveč le tiste, za katere so imeli ustrezne surovine. Proizvedli so nekoliko manj, za 20 ton manj kot lani v enakem obdobju, položaj pa je iz meseca v mesec slabši. Surovin imajo zdaj le za mesec dni obratovanja in če jih ne bodo dobili, bodo morali proizvodnjo ustaviti. Gorenjka je bila pripravljena na stabilizacijske ukrepe in se je povsem zavedala položaja, zato se je že v tovarni čokolade delajo ob skrajno zastarelih strojih, zato h, 11'd edine tovarne čokolade v Sloveniji. - Foto: F. Perdan kbn< pred meseci povezala s turističnimi blejskimi delovnimi organizacijami za izmenjavo deviznih sredstev. Vendar sporazuma danes ne morejo uresničiti, ker je ves uvoz surovin začasno ustavljen in šele ob koncu meseca bodo ustrezni republiški organi od primera do primera prižigali zeleno luč za uvoz surovin za posamezne delovne organizacije. Delavci Gorenjke pa zaskrbljujoče ugotavljajo, da bo tedaj morda že prepozno: zaloge so minimalne, zadostujejo le za mesec dni. Še bolj pa jih skrbi, kaj bi se zgodilo z delavci, če bi nenadoma ostali brez dela, kajti radovljiško gospodarstvo jih ne more zaposliti. Povrh vsega pa je njihova tehnologija skrajno zastarela in bi nujno potrebovali nove in moderne stroje, ki edini zagotavljajo obstoj tovrstne industrije v Sloveniji. Gorenjka pa je edina tovarna čokolade v Sloveniji: če bi proizvodnjo ustavili, bi boleče vplivali na 30 odstotkov proizvodnje mehkega peciva in proizvodnjo oblivov za proizvode drugih proizvajalcev: le-škega Triglava, Ljubljanskih mlekarn in slaščičarjev. Z modernejšo tehnologijo bi lahko tudi več izvažali. Leska tovarna čokolade je v resnih težavah, če se bodo še naprej nadaljevale in bodo ustavili proizvodnjo, bo najbrž tržišče zahtevalo intervencijski uvoz. Prav gotovo pa to ni rešitev in bi jim bilo treba že zdaj, ko delavci v Gorenjki opozarjajo na težave, prisluhniti in čimprej poskrbeti za selektivno politiko pri uvozu surovin, ki jih potrebujejo za nemoteno proizvodnjo in ki jih v Jugoslaviji ni in jih tudi nikoli ne bo. D. Sedej V kleščah starih grehov Jeseniški železarji so morali ustaviti plavž. Vzroki niso od včeraj in tudi ne le jeseniški. Globji so, izvirajo pa iz gospodarskega sistema, iz položaja črne metalurgije, ki so jo prav zadnji stabilizacijski ukrepi potisnili v domala ne-izhoden položaj. Leta in desetletja so ekonomski položaj panoge slabili problemi in grehi, ki jim nismo bili kos. Primarna industrija je nezadržno zaostajala in hromila razvoj vsega gospodarstva. Slovensko in tudi jugoslovansko žlezarstvo tare razdrobljenost, zastarela tehnologija, neskladje med surovinami in predelovalnimi zmožnostmi, odvisnost od uvoza surovin. Slabo dohodkovno povezovanje izven republiških meja se maščuje. Dobavitelji surovin, železarji, predelovalci in kupci jekla niso povezani tako, da bi skupaj ustvarjeni devizni prihodek delili. Ob zadnjih gospodarskih ukrepih vsak po svoje išče izhod: dobavitelji surovin v povečanju cen in izvozu, za domačo predelavo surovin ni; železarji niso svetla izjema, saj morajo tudi sami prodajati na tuje, predelovalcem pa domačega jekla in polizdelkov primanjkuje. Tako se vrtimo v krogu, se v obupu dogovarjamo, izgube se kopičijo — stari grehi so tesno stisnili svoje klešče. Železarji, tudi jeseniški, z nizko akumulacijo in produktivnostjo, niso imeli domala nič denarja za naložbe, kaj šele za sovlaganja v rudnike in koksarne. Ko bi... Da, ko bi se vsi resnično dohodkovno povezali, nujno tudi izven republiških meja, ko bi si vsi v reprodukcijskem procesu prizadevali za skladen razvoj, ne bi tako zelo zaškripalo. Poduk prihaja zelo pozno; upati je le, da posledice ne bodo tako zelo hude, kot se napovedujejo in da bodo današnje zahteve železarjev po prednostnem uvozu surovin in po drugih ukrepih uslišane. Položaja pa dolgoročno ne more reševati nihče drug kot le sami, povezani in soodvisni v procesu reprodukcije, v tisti povezavi, ki se ne omejuje le na toliko in toliko ton koksa letno, temveč zagotavlja trajno in trdno osnovo za razvoj sleherne železarne in vse naše črne metalurgije. D. Sedej šPEcerba MARKET ŠPECERIJA BLED »DELIKATESA -SPOMINKI« v PARK HOTELU na Bledu posluje avgusta vsak dan od 8 do 21 ure ob nedeljah pa od 8 do 1 1 ure Cenjenim strankam priporočamo, da se poslužijo nakupa v večernih urah ko so druge trgovine že zaprte MARKET ie dobro založen s specialnimi delikatesnimi izdelki m s celotnim izborom pijač Priporočamo se1 Nov oddelek poklicne šole KRANJ - Izvršni svet kranjske občinske skupščine je soglašal, da pri Poklicni šoli v Kranju začne z novim šolskim letom delati dislocirani oddelek poklicne gradbene šole »Ivan Kavčič« iz Ljubljane. Tako bodo na tej šoli izobraževali kovinarske, elektro in slikopleskarske poklice kot do sedaj in pa tesarje, zidarje in že-lezokrivce. Vpis je še mogoč. L. B. Oktobra prve vrtine Hrušica — Jugoslovanska in avstrijska stran je sporočila, da bodo 1. oktobra začeli pri Hrušici vrtati karavanški predor. Avstrijci pa bodo začeli boj z goro" nekoliko kasneje. Predor naj bi bil končan junija 1985, kot je določeno s posebno meddržavno pogodbo. Na naši strani bosta gradila predor Slovenijaceste-Tehnika in avstrijska firma IL-Bau, ki sta bila na natečaju najugodnejša ponudnika. Obe strani sta tudi soglašali, da se spremeni meddržavna pogodba v tem, da bo vsaka stran poravnala stroške gradnje na svojem ozemlju, kar je po prvih ocenah za nas ugodnejše. Dogovorjenih rokov začetka gradnje se kaže držati, sicer do zime ne bodo prodrli tako globoko, da bo mogoče vrtanje tudi v tem letnem času. Tako gradnja ne bo zamujala. 30. gorenjski sejem kranj 15.-25.8'80 U90dnnuhup,b.aga5j ni*je cene kmetijska mehanizacija večerni zabavni program Predsedstvo o preskrbi Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djura novic je člane predsedstva SFRJ seznanil z ukrepi pri uveljavljanju celovitega načrta gospodarske stabiliza -cije. Posebej se je zadržal pri problemih preskrbe tržišča z reprodukcijskimi materiali in blagom za široko potrošnjo. Izvoz se veča Na začetku drugega polletja so za gibanja v jugoslovanskem gospodarsku značilna prizadevanja za uveljavitev rezultatov spremembe dinarskega tečaja in ustalitvenih ukrepov, ki smo jih uvedli v začetku leta. Rast proizvodnje je počasnejša, uvoz se je zmanjšal, izvoz pa se je povečal. To je ugotovitev najnovejše Študije beograjskega inštituta za zunanjo trgovino. Brez zamud v Solkanu Gradnja največje hidroelektrarne na Soči pri Solkanu poteka po začrtanem programu. Manjše časovne zamude so nastale zaradi obilnega dežja v začetku poletja, vendar so izgubljeni čas že nadoknadili. Načrtujejo, da bo konec leta 1982 začel obratovati prvi generator, sredi naslednjega leta pa še drugi in takrat bo hidroelektrarna Solkan letno proizvedla okoli 120 milijonov ki-lovatnih ur električne energije. Tolikšna količina bi lahko zadoščala za okoli petino potreb po električni energiji na celotnem področju Primorske. Boljši tobak Prihodnje leto bodo v Srbiji začeli gojiti novo sorto orientalskega tobaka, ki so jo s križanjem vzgojili strokovnjaki beograjskega tobačnega instituta, poskusne postaje v Nišu in skopske agronomske fakultete. Tobak je bolj odporen proti suši in boleznim in ga bodo obirali štirikrat letno. Le najbolj nujna dela Naložbe so eno poglavitnih Žarišč gospodarske ne-stavilnosti, problemi na tem področju pa so posledica spodrsljajev nosilcev investicijske porabe, republiških organov in organizacij, zlasti tistih, katerih dolžnost je nadzorovati uresničevanje ustreznih predpisov. To so ugotovili na seji izvršnega sveta Črne gore. Najhujši problem so velike investijske prekoračitve, ki samo pri vlaganjih v gospodarske objekte znašajo štiri milijarde in 250 milijonov dinarjev. Velika škoda V akcijo za odpravo posledic nesreče so se vključili tudi delavci zavarovalne skupnosti Triglav. Do sedaj so uspeli oceniti škodo na 2.100 od 2.400 poškodovanih stavbah. Prav tako so ocenili škodo; kije nastala v tovarni a v Apačah, mešalnici tv >čnih krmil v Črncih, ope- 7ii v Puconcih in drugod. :xili so tudi škodo na tO ha polj. Ocenjeno odo tudi sproti izplačujejo. >o sedaj so že izplačali 25 , ilijonov dinarjev za škodo n hišah in gospodarskih po al yih. Svet v tem tednu OBISKI SE VRSTIJO — Številni predstavniki gospodarskega in družbenopolitičnega življenja so že obiskali 30. jubilejni mednarodni Gorenjski sejem. Leti v pogovorih s sejemskimi delavci poudarjajo pomen razvojne usmeritve sejmov in vlogo sejemske organizacije v zunanjetrgovinski menjavi. V torek so obiskali kranjsko sejmišče zvezni sekretar za finance Petar Kostie, zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar.predsednik zveznega komiteja za zakonodajo dr. Alek sander Fira, guverner Narodne banke Jugoslavije dr. Ksente Bogoev. republiški sekretar za ljudsko obrambo SRS Martin Košir in predsedniki republiških ter pokrajinskih komitejev za ekonomske odnose s tujino. V sredo pa je obiskal sejem član sveta federacije Miha Marinko. Številni razstavljalci in obiskovalci so mu čestitali za 80. obletnico, ki jo praznuje letos, in zaželeli, da bi jih še v prihodnje obiskoval, (/k) — Foto: F. Perdan Obeležen tragični krvavški teden Pohod II. grupe odredov z Dolenjske prek Gorenjske na Štajersko in njeni boji skupaj s Kokrškim odredom na območju Krvavca so v enem samem tednu terjali 24 padlih, 14 ujetih, razen tega pa je bila razbita Krvavška četa Kokrškega odreda — Umazana dejanja bele garde in raztrgancev — Trajna obeležitev tragičnih krvavških dogodkov KRANJ — Dogodki, ki so se Osrednji dogodek ob obeležitvi med 13. in 20. avgustom leta 1942 tragičnega krvavškega tedna pa vrstili pod Krvavcem, med do- bo v nedeljo, 7. septembra na Jino Kokre in Kamniško Bistri- Jezercih pod Krvavcem. Odkrito co, so eni od najbolj tragičnih v vsem narodnoosvobodilnem gibanju na Gorenjskem, še posebno pa na območju med Trži-čem in Kamnikom. Doslej so nam bili premalo poznani, prav tako pa so bili tudi vojaško in politično premalo raziskani. Ti Dogodki na Krvavškem prav tako razkrivajo umazano, zahrbtno in' podlo vlogo organizatorjev bele garde v ravnini pod Krvavcem, od katerih so bili gmotno in politično odvisni ljudje v ravnini in v hribovitih predelih pod Krvavcem. Tragični krvavški avgustovski dogodki so povezani s prihodom II. grupe odredov na Gorenjsko med njenim pohodom na Štajersko, srečanju z borci Kokrškega odreda oziroma borci njegove Krvavške čete ter njenim razbitjem. V tednu dni je padlo 24 borcev, od tega 16 iz II. grupe odredov in 8 iz Kokrškega odreda, 14 pa jih je bilo ujetih: 12 borcev iz Kokrškega odreda oziroma Krvavške čete in 2 iz druge grupe odredov. Prav tako je bila razbita Krvavška četa Kokrškega odreda. V začetku bojev je štela 74 mož. 9 jih je padlo, 12 so jih ujeli, 47 pa jih je pod vplivom bele garde odšlo iz partizanov. Samo 6 jih je ostalo. Mnogi od borcev, ki so pod vplivom bele garde odšli iz partizanov, so se kasneje vrnili ali aktivno sodelovali na terenu z gibanjem. Krvavški dogodki bodo odslej trajno obeleženi. V nedeljo, 24. avgusta bo nad Davovcem od-odkritje spomenika na grobišču padlih in pokopanih. 16 borcev je padlo na tem kraju. V skupni grob so jih pokopali 10. Tri so kasneje prekopali, tako da jih je v grobišču še 7. Štirje borci so znani, trije pa neznani. Odkritje spomenika na grobišču sodi v okvir praznovanja krajevnega praznika skupnosti Grad. Jubilej planinskega društva Žiri Planinsko društvo 2iri bo v nedeljo, 24. avgusta proslavilo 30-letnico obstoja in delovanja. Proslava bo ob 14. uri pri planinskem domu na Go-ropekah. Proslava bo popestrena s kratkim kulturnim programom in .razvitjem društvenega prapora. Po proslavi bo družabno srečanje. Za veselo razpoloženje bo igral ansambel Mirana Mravljeta. Do planinskega doma na Gorope-kah je mogoče nriti po cesti iz Z i rov. L. B. bo obeležje poti in bojem II, grupe odredov in Kokrškega odreda avgusta leta 1942 pod Krvavcem. To bo hkrati tudi srečanje borcev obeh enot, ki so skupaj prenašali strahovito breme napadov in poti v težkih razmerah. Ob tej priložnosti bo izšla tudi knjižica o teh dogodkih. Natisnili jo bodo v 5000 izvodih in bo na voljo v krajih pod Krvavcem in objektih na Krvavcu. Obiskovalca teh krajev bo knjižica seznanjala z dogodki, ki jim na Gorenjskem med NOB težko najdemo primerjavo. Ob snovanju te knjižice se je rodila tudi zamisel, da bi za vsak pomemben dogodek iz narodnoosvobodilnega gibanja kranjske občine izdali takšno knjižico. J. Košnjek Obiskali so nas maturantje iz Celovca CELOVEC - Republiški komite za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo je tako kot prejšnja leta tudi letos povabil maturante Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu na ekskurzijo po Jugoslaviji. Maturantje edine slovenske gimnazije v Avstriji so odšli na pot v ponedeljek, 18. avgusta in so trenutno že v Ohridu in sosednjih krajih v socialistični republiki Makedoniji. Pred tem so bili maturantje iz Celovca po sprejemu v Ljubljani v novomeški tovarni Krka, kjer so se srečali z mladimi iz te tovarne in občine. Njihova naslednja postaja je bil Beograd. Obiskali so grob predsednika Tita na Dedinju, se seznanili z Beogradom, beograjska mladina pa je pripravila tovariško srečanje. Razen Makedonije bodo obiskali še avtonomno pokrajino Kosovo, kjer se bodo srečali z mladimi in obiskali nekatere izobraževalne ustanove, med drugim tudi prištinsko univerzo. Pot jih bo potlej vodila ob jadranski obali in prek Plitvičkih jezer v Slovenijo, kamor bodo prišli spet v sredo, 27. avgusta. Zadnji dan potovanja po Jugoslaviji, v četrtek, 28. avgusta, pa pripravlja republiški komite za mlade s slovenske Koroške sprejem v hotelu Bellevue v Ljubljani. v. Ko je mir iže v napo t Nova zaostrovanja v mednarodnih odi kažejo, da je vedno več sil, katerim potreba, ampak ovira pri uresničen ciljev — Poljska preživlja notranjo Slikovito, nazorno in pretresljivo hkrati je trenutni na svetu orisal v kratkem, vendar učinkovitem kome torkovi izdaji Dela njegov zunanjepolitični urednik Novak. V pasjih dneh, ko se v vročini porajajo fata si želeli, da bi nekdo vstal in za vpil »Miiir!« Toda s naj grozi nihče nikomur več. Se bratska pomoč ni več, kar j« zapisal! Globoka in zaskrbljujoča resnica je v teh besed**, dan, ko prebiramo časnike, poslušamo radijska spremljamo svet na televizijskih zaslonih, se ta resnic* Zadnji dnevi niso drugačni. Izrael je gluh za proteste, pa naj prihajajo od te i strani, zoper samovoljno aneksijo Jeruzalema in njego glasite v za glavno mesto židovske države. Obotavljivo Izrael dialog z Egiptom in precej gluh je za proteste 1 hkrati terj« ponovno srečanje na vrhu med Izraelom, in Združenimi državami Amerike ter obsoja Izrael, ki sporazume iz Camp Davida. Izraelci pa se ne menijo _ proteste in zahteve, da je treba pogovore o palestinski a miji nadaljevati. Celo več. V začetku tega tedna so s silami napadli južni del bližnjega Libanona, kjer je po glavno zatočišče palestinskih borcev in nasprotnikov |_ države. Sočasno se je 15 islamskih držav zbralo na seji k islamske konference za Jeruzalem, kjer so pozivali k m zoper Izrael. Voditelj palestinske osvobodilne c Jaser Arafat je predlagal zbirne centre po islamskih prostovoljce v tem boju. Ta zahteva v sklepni dokument prišla, vendar je vojna omenjena, prav tako pa nosiv i darskemu in političnemu bojkotu držav, ki podpirajo I njegovem početju. Pa ni samo Bližnji Vzhod v osti nemirnega sveta. . primer še ni zgladil spora z Združenimi državami Amerik* tako pa se tudi notranje še ni ustalil, pa sete porajajo med njim in Sovjetsko zvezo. Tudi afganistanska za padla, prav tako pa še poka med Vietnamom in Kam tajski meji, med Kitajsko in Vietnamom, najnovejša po* čila, da se je odprla komaj zaceljena rana med Som vrženko Združenih držav Amerike, in Etiopijo, ki ima ski zvezi največjega zaveznika. Vsak od velikih ima svote pri teh sporih, najpogostejše opravičilo pa je bratska Južna Amerika rojeva nove diktatorje, ki menijo, da je porok miru. Človeku se zazdi, da so besede, ki jih izrekajo svetovat tiki o mini, sožitju, pomoči in podobnih vrlinah, v " pesek v oči, v resnici pa vsak načrtuje, kako bo vojaške moči postal še močnejši in uničevalno sposobnejši »Zaslužnim« za takšne razmere v svetu je mir v na pot«, tako pa jim niso po godu glasovi, ki pozivajo k miru, spri sodelovanju. Deset let mineva od zadnjega stavkovnega gibanja in nega nemira na Poljskem, pa se je po desetletju slik« Nezadovoljstvo zaradi gmotnega položaja, podražitev i janje plač so dvignili delavstvo ob baltiški obali, v ladjedelnici Lenin in okoliških mestih. Mirno poteka i trt enako mirni ter preudarni so ukrepi ter prepričevanje po$< partijskega in državnega vodstva. V ponedeljek, po potil stavke, so prihajala poročila, da se stavkovni val umirja, rek pa je bilo slišati vesti, da narašča. Kakorkoli je te, prsi socialistična Poljska bolečo krizo, ki ji ne bo lahko najti ni Kako resne razsežnosti je dobila, zgovorno pravi sporešA je bil do nadaljnjega odložen obisk poljskega drs*va" težave, socialni problemi ?*lNy* ne morejo rešiti«. 5"* > »Zaposlen si kot vodja' Sirarna v Mlekarni nem pa član diae sije v DO Iskra vprašanja so najbolj »Alkoholizem je še problem med našo ml bi morali njeni organi svetiti več pozornosti, bo$l niti njenim problemom, omenil, mladi iz drugih sodelujejo dovolj v delu organizacije, malo se samoupravne organe in politične organizacije, saj j v vseh zahteva predhodno delo. poprejšnje funkcije.S podpiramo karierizem. preobremeni ujemo katerih leži večina funkcij, nemogoče opravljati števuV sti Tudi delavci v neposn* vodnji so še premalo vkljuftfj ,.es soodločanja, kar je tudi" legatov, ki izhajajo iz nji in jih o svojem delu in obveščajo v zadostni meri« pa načrtfza v prihoda*' »V letošnjem letu je F" nizator 6. srečanja pobr* Jugoslavije. V načrtu dva povsem osebna tev stanovanjskega zaključek študija na prti* teti« ^ imo bara na sprehod Gostje poletne Kranjske gore se navdušujejo nad klimo in lepo okolico - Veliko neprijavljenih nočitev — Poletna sezona uspešna — V »suhih« mesecih je bolje hotele zapreti Budinrk. predsednik Turi društva Kranjska gara ^najaka gora — Kranjska gora kot zimsko-turistično središče z snučarji in zimskimi gosti; le pa ve, da je Kranjska gora tako — če ne Še bolj — uspešna v poletni sezoni, saj so domala teli popolnoma zasedeni, pravzaprav vabi tuje in do-foete — 6* odstotkov je i> 4f odstotkov domačih — ▼ Kranjsko goro? Kaj je privlačnoga, da je danes Ij v kranjskogorskih in 700 pri zasebnikih f Martuljku in v Podkore-^••edenih, da gostje ostajajo sedem dni in da tiste ki so vendarle še oddajo tranzitnim go- i Budi nek, predsednik društva Kranjska **t* privablja lepa okolica. _ ugodna alpska klima — nad ^Vtri nadmorske višine — blago 'jec Alpe so bile že od nekdaj zdi pa se. da gostje, pred-srednja generacija, preživijo ifHMta ob morju, del pa v gor-svetu. Gostje potem obiskujejo hribe in gore, privlačne so markiranih gorskih poteh, za * 'kotici Kranjske gore dobro ^ninAc društvo, tornja zimska sezona je bila manj ugoden pa začetek ko. je izdatno upadel kongresni in tudi vreme je bilo hladno, skupin je bilo manj, izletov v tati - vse to pa se je Kranj-j^»n poznalo in ni dosegla re-obiska v letu 1979. Od ju-Ije in zdaj avgusta je spet vse in tudi za september so ugodni. Leta 1979 smo imeli 17-000 nočitev, letor jih bo ne-manj, računamo pa tudi, da 100.000 nočitev ni nikjer evi-Napravili smo že veliko predvsem v vikend naselju j*, da bi s pomočjo inšpek-služb uvedli prijavne knjige rali takso. Upamo, da bo * uspeha. V Črten ju pa je zdaj 26. septembra letos bodo planinci dežel — Italije, Avstrije in Jugoslavije — pripravili skupni pohod na tromejo, kjer bo kulturni' program in družabno srečanje. Pohod bodo pripravili zato. ker so že pozimi organizirali zelo uspešen smučarski tek treh dežel in so se zdaj domenili, da se srečajo tudi poleti. Naši gornjesavski planinci bodo odšli na pot iz Rateč, koroški iz Podkloštra in italijanski iz Bele peči. Srečali se bodo na tromeji, kamor bodo prišle tudi godbe in glasbeni ansambli iz vseh treh dežel, naši turistični delavci pa bodo poskrbeli za prijetno družabno srečanje J poskrbljeno bo za značilne gorenjske jedi in pijače. D.S. 200 vikend stanovanj, zgradili pa jih bodo še 200.« Iz leta v leto, načrtno in smotrno je Kranjska gora dopolnjevala svojo turistično ponudbo, da bi bila kvalitetna in zanimiva, da bi privabila še več tujih in domačih gostov. Kakšne so pridobitve zadnjih let in kje ponudba še šepa? »Ostalo je precej problemov, predvsem za zimsko sezono, ko bo treba kranjskogorska smučišča, ki so premajhna, povezati z vršiškimi žičnicami. Gostu, posebno pozimi, ne moremo nuditi kvalitetnih uslug, ker je enostavno premalo zmogljivosti. Dolgo časa obstaja že problem ustrezne prireditvene dvorane; delna rešitev se obeta z dograditvijo trakta s 60 posteljami pri hotelu Lek, kjer bo tudi dvorana z 200 sedeži. Upamo, da je bomo odprli v naslednji letni sezoni, primerna pa bo za razne kulturne prireditve in seminarski turizem. V_ Kranjski gori smo v zadnjih letih odpirali manjše, a zato prijetne manjše lokale, v katerih se gostje bolje počutijo. Letos lahko posedijo tudi na najlepšem vrtu, na vrtu Razorja, kjer je domača glasba že popoldne in gostom je zelo všeč. Poletni gostje ne zahajajo zvečer v discoteke in nočne bare, želijo le. da bi bilo več kvalitetnih kulturnih skupin in prireditev. Letos je Viator poskrbel za ureditev kampa v Gozd Martuljku, ki je zelo dobro obiskan. Kupili so staro martuljško šolo poleg kampa in uredili sanitarije, kanalizacijo in elektriko. Tudi za Kranjsko goro bi bil dobrodošel kamp, o katerem že razmišljamo. Prav tako si želimo odprtega poletnega kopališča, kajti izkušnje uče. da bi ga turisti z veseljem sprejeli. V jezeru Jasna je voda ledeno mrzla, a turisti so nadvse radi ob vodi, kajti Pišnica je čista in zdrava voda. Kopališče v Jasni je urejeno, ob vročih dneh je ob njem tudi 500 ljudi, zato bi v prihodnje morali poskrbeti za lepše letno kopališče. Nasploh pa velja, da bo v naslednjih letih treba racionalno gospodariti, obenem pa skrbeti za stacionarnega gosta, manj pa pričakovati od kongresnega turizma. Predvidevamo, da se bo zasedenost nekoliko zmanjšala. V samih hotelih naj bi zaposleni več delali v konicah in v sezonah, nato pa bi ob manjšem obisku hotele zaprli. Dvoizmensko delo je hud problem, saj je jasno, da bi zjutraj po zajtrku lahko zaprli in odprli spet v času kosila. Tako bi bilo več deljenega delovnega časa, v spomladanskem in jesenskem času pa ne bi poslovali. Vse nove hotele tudi kurimo z nafto, kar je precejšen strošek — če ni vsaj 60 odstotna zasedenost, se ti stroški komaj pokrijejo.« V Kranjski gori so torej dobri turistični gospodarji, ki vedo, kakšni gostje prihajajo in kaj si želijo, ki vedo, kaj kraj najbolj pogreša. Prav zato korak za korakom izboljšujejo svojo turistično ponudbo in vsako leto je Kranjska gora bogatejša - tudi zato, ker se še kako zavedajo, da za turista niso pomembni le veliki investicijski zamahi, temveč je včasih celo već vredna nova kolesarska steza ali nova sprehajalna pot... D. Sedej Kranjska gora je zelo zanimiva tudi poleti, saj so v lepih sončnih poletnih dneh vsi hoteli popolnoma zasedeni, prav tako pa je veliko gostov tudi pri zasebnikih. Vsako leto je Kranjska gora bogatejša in zanimivejša, velika pridobitev pa bo dvorana, ki jo bodo predvidoma odprli za prihodnjo poletno sezono v hotelu Lek m ki bo namenjena tako kulturnim in družabnim prireditvam kot kongresnemu turizmu. - Foto: F. Perdan V okviru dogovora Kranj — Kranjske organizacije združenega dela v gospodarstvu in tudi v negospodarstvu so se v letošnjem prvem polletju držale družbenoekonomske politike, kot jo je začrtala letošnja resolucija in kot je bilo sprejeto z dogovorom. Taka splošna ocena sicer ne velja prav za vse delovne organizacije — osemnajst tozdov je določila dogovora kršilo - vendar pa je delež kršilcev dokaj majhen, saj je v teh tozdih Krajevna skupnost Grad praznuje fcedeljo odkritje spomenika na Davovcu Jv*vai tkodo - Krajevna skupnost Grad, jen« vasi Dvorje, Stefanjo frad, Stisko vas in Ambrož vcem in ki je z 1084 metri tišine najvišje ležeče na-,7 kranjski občini in ima okrog , praznuje te dni kra-ik. Osrednja prireditev bo ob 11. uri na Davovcu, odkrili grobišče padlim H. grupe odredov in Ko-odreda, ob zaključku praz-ja krajevnega praznika kra-skupnosti Grad. V kulturnem u bodo sodelovali moški zbor in dramska sekcija kul-tstetiinkega društva Davorin ter učenci pionirskega KUD 0 šole Davorin Jenko, iz I, slavnostni govor pa bo imel udeleženec borbe na in predsednik odbora za spomenika na Davovcu kjer bo prireditev 7. sep- fcV/sjevni praznik so si prebi-*r»jevne skupnosti Grad izbra-*i*gost, v spomin na boje II. nJredov in Kokrškega odreda tu in ga praznujejo že ^M- 13. avgusta 1942. leta so akupaj z nekaterimi domači-^%?lflavcj okupatorja, postavili »« Davovcu, v kateri je padlo od tega 13 borcev II. grupe •n trije borci Krvavške čete Kokrškega odreda. Fna od *' *eb bojev je bila. d;< so •» Gorjan, tem prostoru borci skoraj iz vse Slovenije. Kljub žrtvam Nemci partizanom niso uspeli preprečiti pohoda II. grupe odredov do njenega cilja v Dobrovlje, ki leže v zgornji Savinjski dolini, kjer se je 127 borcev II. grupe odredov srečalo s predstavniki vseh čet, ki so se takrat borile na Štajerskem in Koroškem. Tako so uspešno opravili nalogo, ki so jo dobili od glavnega štaba NOV in POS, da okrepijo partizanske akcije na .Štajerskem in Koroškem. Pri tej nalogi so jim na vso moč pomagali tudi borci Kokrškega odre da in domači partizani, ki so bili v tem času že dobro organizirani. Zato ni naključje, da krajevna skupnost Grad pod Krvavcem praznuje krajevni praznik ravno na ta dan. V počastitev krajevnega praznika so, pripravili tudi več prireditev na Stefanji gori. V nedeljo, ob 9. uri bo otvoritev »vlake« iz Štefan je gore do grobišča na Davovcu, ob 13.30 bo na Stefanji gori otvoritev 1800 metrov obnovljenega vodovoda, ob 14. uri pa bodo gasilske vaje, nato pa bo pri gasilskem domu na Stefanji gori partizansko srečanje. Na odkritje spomenika na Davovcu vabijo skupščina občine in družbenopolitične organizacije občine Kranj in krajevna skupnost ter družbenopolitične organizacije Grad. Pot od Stefanje gore do Da-vovca bo označena, v pomoč bodo rudi »"lani civilne zA^ite. pa zaposlenih le 10 odstotkov vseh zaposlenih v občini. Ko je o tem na zadnji seji razpravljal tudi kranjski izvršni svet, je ocenil, da je takšna slika ugodna, še posebej pa je ugodna v primerjavi s prvim četrtletjem letošnjega leta. Nekaj tozdov je sicer na seznamu kršilcev družbenega dogovora tudi v drugem četrtletju, vendar pa bodo vzroke za kršitve, ki jih ugotavlja služba družbenega knjigovodstva, tozdi morali obrazložiti v naslednjih dneh. Takšno v splošnem ugodno razmerje v razporejanju dohodka in oblikovanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo pa so organizacije združenega dela v kranjski občini dosegle zaradi razmeroma dinamične rasti gospodarstva v prvem polletju. Dosežen dohodek delovnih organizacij v gospodarstvu je bil za 28,5 odstotka višji kot v lanskem enakem obdobju, sredstva za bruto osebne dohodke so bila višja za 19 odstotkov, sredstva za skupno porabo v OZD pa za 10 odstotkov. V delovnih organizacijah pa niso izplačali iz sredstev sklada skupne porabe vseh sredstev, kolikor so jih planirali za to obdobje. Tudi ostali rezultati gospodarjenja v prvem polletju so ugodni, saj je bil malone dosežen načrtovani dohodek v gospodarstvu — nitji od planiranega je le za 3 odstotke, nekaj nižji so načrtovani bruto osebni dohodki, medtem ko je bila načrtovana akumulacija presežena za 15 odstotkov, kar je tudi za 66 odstotkov več. kot je bila akumulacija v lanskem prvem polletju; višja so tudi srodstva za razširitev materialne asnove dela in sicer za 5.3 odstotkov. Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letošnjem letu so se držale tudi delovne organizacije v negospodarstvu, saj je bila masa sredstev ža osebne dohodke nižja za 3 odstotke od načrtovane. Seveda pa je nekaj samoupravnih organizacij in skupnosti prekoračilo dogovorjena sredstva za osebne dohodke. Potem ko bodo organizacije združenega dela, ki se niso držale dogovora, posredovale svoje obrazložitve, bo o kršiteljih v gospodarstvu in negospodarstev r-c/pruvlja! izvršni stvfct kranj- /- Višje cene ne bi zagotavljale polnih mesnic Najprej je treba urediti enotna merila za nadomestila in na podlagi tega določiti enotne višje cene Pomanjkanje nekaterih vrst mesa v zadnjih tednih občutimo tudi na Gorenjskem. Glavni vzrok pomanjkanju naj bi bile prenizke odkupne cene živine na eni strani in prenizke prodajne cene mesa na drugi, kar povzroča izgubo klavnicam. Kljub temu pa izvršni odbor slovenske živinorejske skupnosti konec preteklega tedna ni podprl predloga za višje odkupne in prodajne cene mesa. Prevladalo je namreč mnenje, da višje cene ne zagotavljajo polnih mesnic in ne spodbujajo razvoja govedoreje, prašičjereje in perutninarstva. Tako odkupne kot prodajne cene naj bi se po omenjenem prodlogu zvišale za 17 do 24 odstotkov, odvisno od vrste mesa. Konec tedna pa je minilo več kot dvajsed dni, kar so slovenski živinorejci prodali zadnje govedo v klavnice. Kaj to pomeni? Živinorejci so očitno pričakovali napovedane podražitve in ker je poletje in krma raste sproti, pazljivo čakajo, da bodo živino prodali dražje. Vendar pa je to le eden od razlogov. Razmere bolj kot čakanje na višje in sprejemljivejše cene, zaostrujejo različne višine nadomestil po slovenskih občinah. V republiki imamo kar 20 »živinskih« trgov, saj skoraj v vsaki občini veljajo druga merila za odkup. Občine, ki imajo več denarja in so ekonomsko močnejše, namenjajo rejcem večje denarne spodbude, revnejše pa manjše, ker enostavno ne morejo več. Da bi se razmere uredile, je izvršni odbor živinorejske skupnosti predlagal, da je treba v vsej republiki izdelati enotna merila za izplačevanje nadomestil, ki morajo biti enaka za vse vrste mesa. Sama podražitev pa je po mnenju izvršnega odbora le gašenje požara, ki ne zagotavlja niti polnejših mesnic, niti ne spodbujajo reje. Zato.naj novi predlog vsebuje celovitejše rešitve, ki morajo upoštevati enotna merila za nadomestila in morajo biti enake za vso republiko. V ta namen so imenovali posebno komisijo, ki bo problem podražitve mesa in živine, osvetila skupaj s predstavniki slovenskea komiteja za cene. To bo treba narediti čimprej, ker sedaj predelovalci in mesarji kupujejo živino v drugih republikah, seveda precej dražje kot doma, ker rejcev na zavezuje samoupravni sporazum o prodaji govedi. To pa dela izgubo v klavnicah, hkrati pa jemlje dohodek živinorejcem. V- To*nrna klobukov ŠEŠIR Skofja Loka vabi k sodelovanju elektromehanika za vzdrževanje strojev, naprav in opreme ali elektrikarja Kandidati naj vložijo prijave, v 15 dneh po objavi z dokazili o strokovnosti na naslov: Tovarna klobukov Šešir, Skofja Loka. Samopostrežna restavracija Kranj Stritarjeva 5 objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta licitacijo za prodajo 1. dostavnega avtomobila kombi 430 T letnik 1975, začetna cena 18.000 din Licitacija bo v ponedeljek, 1. septembra 1980, ob 10. uri na Stritarjevi 5. Ogled vozila je možen 1 uro pred licitacijo. Kandidati za nakup morajo pred začetkom licitacije pri blagajni podjetja \ plačat i 10 ?>(!$'?' •' •■• varščino KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva ulica 27 Imamo proste kapacitete za preoblikovanje pločevine Upogibni stroj delovna dolžina do 4060 mm mazimalna debelina do 4 mm Hidravlične škarje delovna dolžina do 2500 nun mazimalna debelina do 8 mm Osnovna šola Dr. Janez Mencinger Bohinjska Bistrica razpisuje prosta dela in naloge v COŠ: učitelja kemije in biologije za določen čas (šolsko leto 1980/81) Pogoj: izobrazba po zakonu in ustrezne moralnopolitične lastnosti. Rok prijave je objavi razpisa. Si&nnvanfa ni, 15 dni po G LrAS4.STRAN PETEK, 22 AV6 POMANJKANJE KOKSA IN ... V prvem polletju letošnjega leta so železarji na Jesenicah od planiranih 240.000 ton izdelali le 213.000 ton, kar je 88 odstotkov planirane skupne proizvodnje. Dobavitelji so pripeljali na Jesenice 49.000 ton materiala, železarji pa bi potrebovali 75.000 ton. Razlike dejansko niso mogli nadoknaditi z lastno proizvodnjo jekla — rezultat pa je znatno nižja skupna in blagovna proizvodnja. Pričakujejo, da bo v prihodnjih mesecih polizdelkov ie vedno primanjkovalo, zaradi iztrosenosti jeklarne pa ne morejo iadelati več lastnega jekla. Za 100.000 ton surovega železa potrebujejo 120.000 ton koksa; koksarna Bor je dobavila potrebne količine, s koksarno Lukavac niso uspeli skleniti pogodbe, rezerve pa so kmalu porabili. Zdaj imajo obljubljenih 29.000 ton, ker pa je mesečna poraba 12.000 ton, je jasno,- da ta količina ne zadošča niti za tri mesece. Na razpolago imajo le 14.000 ton koksa, kar je dovolj za enomesečno obratovanje. Proizvodnja jekla je iz meseca v mesec nitja, lahko se zniža — če ne bodo uspeli dobiti potrebnih količin — tudi na 5000 ton mesečno. Takšna preskrba pa nujno vpliva na proizvodne rezultate: v drugem polletju se jim bo znižala predvidena skupna proizvodnja na 750.000 ton in celotna na milijon 510.900 ton. Tako bo manjša realizacija za 261 milijonov dinarjev, dohodek pa za okoli 199 milijonov dinarjev. Železarna se je znašla v kritičnem položaju, najbolj resnem v zadnjih dvajsetih letih. Preskrba je obupna; izguba iz prvih mesecev, ko je znašala 36 milijonov dinarjev je že porasla na 86 milijonov dinarjev. Železarji zdaj ukinjajo izmene in objektivno ocenjujejo položaj, v katerem so se znašli in za katerega niso sami krivi. Bojijo pa se, da bo v naslednjih mesecih preskrba še slabša in da bo položaj še bolj kritičen, poslovni rezultat pa še manj ugoden. Vsekakor je treba prisluhniti problemom železarne in stabilizacijska bremena enakomerno porazdeliti. Predvsem pa bo na Jesenicah potrebno bolj resno in hitreje reševati izgradnjo nove elektrojeklarne — prav zdaj se je izkazalo, da je prav od nove elektrojeklarne še kako odvisen obstoj železarstva na J esenicah. D. Sedej bomo v kritičnem položaju tudi v Plamenu. Če bo jeseniška železarna manj proizvedla, predvsem žična valjarna. bomo nedvomno prizadeti, saj s<> že zdaj proizvodni rezultati znatno slabši, kot smo pričakovali in kot bi ob normalni dobavi materiala lahko bili. Na drugi strani pa so Se cene repromatenala tako poskočile. stroSki tako porasli, da bomo nujno morali poskrbeti za ustrezne prodajne cene naSih izdelkov. Vsekakor pa upamo, da bo železarna v prihodnjih mesecih lahko normalno poslovala in vsem predelovalcem zagotovila ustrezne ko-lačine materiala, ki ga potrebujejo za nemoteno lastno proizvodnjo.« Koksa dovolj, vendar za izvoz Plamenu manj valjane žice Inž. Boris Bergant iz jeseniške železarne Jesenice — Železarna Jesenice Se nikoli ni bila v tako težkem položaju kot je letošnje polletje, predvsem zaradi pomanjkanja koksa. Inž. Franc Mlakar, direktor Plamena Kropa Kropa — Manjšo proizvodnjo jeseniške železarne hudo občutijo vsi domači kupci, med njimi tudi gorenjski predelovalci. Med njimi sta največja Plamen iz Krope in Veriga Lesce. Kako vplivajo težave, ki jih imajo Jeseničani s preskrbo in proizvodnjo na Tovarno vijakov Plamen iz Krope? Direktor Plamena, inž. Franc Mlakar: »Medtem ko smo bili v prvih štirih mesecih veseli zadovoljivih proizvodnih rezultatov v Plamenu, saj je bila znatno viSja proizvodnja, realizacija, prodaja in tudi produktivnost — kar za 10 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem — smo naslednje mesece zabeležili precejšen zaostanek. V prvih Šestih mesecih se nam je prihodek povečal za 30 odstotkov v primerjavi z lanskim obdobjem, dohodek je porasel znatno manj, le za 17 odstotkov in čisti dohodek za 9 odstotkov. Vse to so nesorazmerja zaradi izredno visokih stroškov, ki so porasli kar za .'W odstotkov. Materialni stroSki so tako hitreje naraSčali kot dohodek. Tako v šestih mesecih letoSnjega leta ugotavljamo, da so nas težave jeseniških železarjev Krecej prizadele. Železarna Jesenice je pogođene obveznosti lahko izpolnjevala le za polovico in zato smo morali iskati druge vire. Jeseničani dobavljajo predvsem valjano žico različnih kvalitet, ki smo jo morali iskati drugod in večkrat morali biti zadovoljni tudi s slabšo kvaliteto. Vse to razumljivo vpliva tudi na prodajo, na nadaljnje stroSke. Nikakor pa nam ni uspelo nadoknaditi jeseniškega materiala ne po dimenzijah in ne po kvaliteti, i/, železarne pa dobivamo okoli 60 odstotkov vsega materiala. Vse to kaže tudi na to, da se bomo morali z železarno tesneje dohodkovno povezati saj smo močno f>dvisni od njihove valjane žice. Prav gotovo nas skrbi težak položaj jeseniške železarne, saj bo vplival na naS končni rezultat in na naSo proizvodnjo Nekaj materiala bi že lahko dobili iz inozemstva in. iz Hrugih virov. H če bo polofof železarne Se slabSi,- Iz Bora smo dobili vse zagotovljene količine koksa, iz Lukavca pa ne lz Hora tudi več količin ne moremo dobiti, ker njihova proizvodnja ni tako velika, da bi lahko dobavili Se več. Tudi v prihodnje se nameravamo Se tesneje povezati z Borom, ne le zaradi dobave koksa, temveč tudi zaradi dobave železove gobe. ki nadomeSča staro železo. V koksarno Lukavac je želazarna Jesenice sovlgalala. H vedeti je treba, da so nam že vrnili količine, ki smo jih potrebovali in za katere smo se domenili. Zanimivo je. da smo letos v Jugoslaviji proizvedli za 10 odstotkov več koksa kot lani. a ga ni dovolj za domačo uporabo, ker ga izvažajo. Bojimo se tudi viSjih cen. saj dražji koks pomeni tudi dražje jeklo — cene nasploh skokovito naraščajo, podražitve se vrstijo in če upoštevamo veljavne cene črne metalurgije, potem obeti do konca leta niso niti malo optimistični. Kljub večji proizvodnji, kljub višji kvaliteti je obseg proizvodnje premajhen, da bi krili vse stroSke. Med slovenskimi železarnami le jeseniška kupuje jeklo, koks rabita železarni Store in Jesenice. Tudi železarna Store ima nekaj problemov, a niso tolikSni kot na Jesenicah. V okviru sestavljene organizacije Slovenskih železarn si izredno prizadevajo, da bi omilili ali povsem odpravili problem in so stalno v akciji ter si prizadevajo, da bi jeseniška železarna normalno obratovala. V sestavljeni organizaciji deluje interna banka, kar je dobro, prav tako se spremlja tekoča proizvodnja problematika in se tekoče usklajuje razvoj črne metalurgije. Sestavljena organizacija združenega dela slovenskih železarn je povsem upravičila svojo vlogo in namen, saj se intenzivno in tudi uspešno ukvarja z vso problematiko in jo reSuje in prav to je tisto, kar vpliva zaupanje vanjo in potrjuje upravičenost njenega obstoja in dela« Obenem pa so tudi stroški proizvodnje tako zelo narasli — in Se vedno skokovito naraščajo — da so železarji zabeležili izredno slab proizvodni rezultat. Kakšna so bila njihova predvidevanja in prizadevanja za letošnje leto; kako so sklepali pogodbe; kako je z ostalimi slovenskimi in jugoslovanskimi železarnami in kako se v vsa prizadevanja za boljše in nemoteno gospodarjenje vključuje sestavljena organizacija slovenskih železarn? Inž. Boris Bergant iz jeseniške železarne: »V jeseniški železarni smo si že lani izredno prizadevali, da bi zagotovili dovolj polproizvo-dov za nemoteno obratovanje železarne. Kljub vsem prizadevanjem pa s precej dobavitelji polproizvodov nismo uspeli skleniti letnih pogodb, a nismo odnehali. Začeli smo s Široko akcijo, da bi vendarle zagotovili dovolj surovine, v Jugoslaviji in izven nje. Ni minila niti ena seja, da se ne bi o tem problemu pogovarjali in razpravljali in domenili smo se. da na vsak način poiščemo primerne reSitve. V železarni se ne odločimo kar tako. če gre za potovanje v tujino, nasprotno: precej dolga je pot. da odobrimo potovanje ali poslovni obisk, vendar če je Slo za surovino in nabavo polproizvodov. železarji niso nikoli niti za trenutek pomišljali. Prav tako smo na vse načine izkoristili notranje rezerve: Se nikoli poleti nismo delali toliko časa s }x*timi pečhni kot letos. Predvidevali, smo. da bomo vendarle usj>eli. a ketos rešitve r»i bilo , Ne le na pleča železarjev Franc Kobentar, sekretar občinskega komiteja ZKS Jesenice Jesenice - Jeseniški železarji so bili že <> bo železarna man- r'Vv\' bodo to čutili vsi predelovalci in S* sf vo, zato na i bi problem čimprej rešili« an^i11 Milo6 Cvetkovič z Jesenic, JO let v Železarni; vodja priprave vložka jeklarne: »Vsi Mezarji Menjujejo dai železarne kot kritičen in zaskrbljujoč. Vemo. da je kriza. zajela ves svet. vendar, če želi delala, potem bodo posledice še _ za predelovalne obrate ze pnmanjkM) pa potrebuje dobro jeklo. Mi nimam*' tovin. zmogljivosti so iz t rosen«, elektrojeklarne je nujna. Zdaj, ko proizvodnja plavia. bo porušen proela bo kvaliteta. Nen__ nam ie — čeprav se zavedamo tuš n}anjkljivosti - da za bazično ini surovin Morda se Se vse premalo tvZkib in bolečih, posjedim kijih, im proi/vt)dnja v železarstvu.*.« čT- j «#■ Komorni zbor Loka i utira pot iz Škofje Loke 5.STRAN G LAS Komorni pevski zbor Loka iz Škofje Loke pod vodstvom na 12. festivalu pevskih zborov *nadiarskem Kormendu Vabilo je "io preko Zveze kulturnih organi-ij olovenije. poleg škofjeloškega n te je srečanja udeležil še me-pevski zbor iz Ljutomera, ki ga *n#diarskimi prireditelji povezu-prijsteljski stiki. Od domačih »v sta nastopila dva: mešani :i zbor iz Kčrmenda in dekliški pedagoške šole iz Sombathe-Tri koncerte so imeli škofjeloški i glasni nastop skupaj z ostal i-sbori. Zanj so v mesecu dni nadirali madžarsko ljudsko pesem *dosa Lajosa: Hej halaszok, ki jo našel« in madžarsko izgovorjavo rozljal« dirigent Janez Močnik. Mprej so zapeli osem pesmi in na-> zaključili z madržarsko pesmijo tako poslušalcem pripravili vzne-Ijivo presenečenje. Poslušalci so navdušeno sprejeli, spontan F-j. sledil sleherni pesmi in okrepil njihov občutek, da so J*ro zapeli. Gostoljubnost jih je spremljala na n*vni poti. Ne le nastopi, ki so jih poslušalci znali nagraditi, presenetila jih je izjemna pozornost, ki so jo gositelji dali kulturni prireditvi. Koncerta in sprejema za zbore so se udeležili tudi številni predstavniki lokalnih oblasti in političnih organizacij ter jima tako dali svečano obeležje, na kar pri nas kar pozabljamo. Pevci in dirigent so se s prve večje turneje vrnili navdušeni. V slehernem je ostal spomin na uspešno predstavitev slovenske pesmi v njej povsem tujem okolju. Nagrada za delo jim je spodbuda za naprej. Prihodnje poletje se jim obetajo koncerti v Istri. Z renesančnimi pesmimi se bodo predstavili tujim gostom. Rečemo lahko, da sta se ujeli dve želji. Prireditelj je iskal stilne koncerte renesančnih pesmi, ki jih pojejo predvsem poklicni in zato dražji pevci. Dolgoletna želja komornega zbora Loka pa je prav petje renesančnih pesmi. Večina pevcev jih najraje poje. Podreditev stilu, skupnosti, skupni želji, ne le dirigentu je bistvena zborova posebnost. Radi imajo družabnost, toda tu* Glasba zbližuje ^Što godba na pihala praznuje letos 25-letnico ^Jega obstoja - Dobra udeležba na vajah, ki imajo zaradi pomanjkanja prostora tudi ob nedeljah ne pojejo zaradi družabnosti. Vabilo v Istro jim zato pomeni uresničenje želje, ki jih druži. Prihodnja koncertna sezona bo torej še bogatejša. Lani so letnemu koncertu, ki vselej obsega povsem nove pesmi, dodali novoletni koncert narodnih pesmi. Še pred zimo bodo letos dali v javnost koncert renesančnih pesmi. Spomnili se bodo tudi komponistov, ki imajo letos okroglo obletnico. Lani sta bila to Premrl in Gerbič. Pred koncem leta bodo obnovili koncert uglasbenih Prešernovih verzov, saj bo 3. decembra 180-letnica Prešernovega rojstva. Radi bi peli tudi dirigentove pesmi, tako prijetne so za petje, pravijo pevci. Toda dirigent in komponist Janez Močnik »se ne da«. Vsaka pesem je delo dveh, pravi; komponista, ki jo je napisal in dirigenta, ki jo je interpretiral. Slednji v pesmi lahko najde marsikaj, kar morda komponist ne vidi, saj je komponiranje najprej intelektualno delo. Dirigent zato ni najboljši interpret svojih del. Zborov mecen je Veletrgovina Loka, ki daje in tudi vnaprej obljublja pomoč. Gorenjska predilnica jim je pomagala pri oblekah, pomoč obljubljajo še Termika, Jelovica, LTH, Ljubljanska banka... S povečano dejavnostjo bodo potrebovali več denarja, dotacija zveze kulturnih organizacij pa je pičla, desetkrat premajhna. Vse zborovo premoženje so obleke in pretesna omara. Še sreča, da jim pevsko sobo in klavir odstopa škofjeloška glasbena šola, ki ima zanje veliko razumevanja. M. Volčjak Komorni zbor Loka z dirigentom Janezom Močnikom med vajo na čudovito akustičnem dvorišču baročnega gradu, kjer so potekali festivalski nastopi. Ja^**61 - Letos, ko praznuje leska \+- na P*hala 25-letnico svojega *o/ai združuje 45 članov, delavnike Verige in drugih delovnih OBacij radovljiške občine. Da-[j J Ji godbeniki nadvse uspešno na-^vj*j*i° tradicijo tistih prvih, za-**if) in zavednih delavcev, ki so mnogo leti našli prav pri godbi ^£k nedeljah; udeležba pa je temu zadovoljiva, čeprav se vKJo večkrat odreči prijetnim ne-&|H?^irT> izletom. J^l^l godbeniki je precej mladih, a bi jih še več. Glasbene šole ^Hčjo le nekatere inštrumente hvV© godbam na pihala primanj- iili' kuje kadra, ki ga potrebujejo. Dirigenti morajo zato vložiti veliko več truda za vzgojo mladih in tudi kvaliteta potem ni takšna, kot bi jo želeli. A dobra volja in prizadevanje ter marljivost premosti tudi takšne prepreke in vodi k zadovoljivi kvaliteti. Leski godbeniki so za svoje delo prejeli že več priznanj: tako priznanje OF občine Radovljica, letos pa ob pomembni obletnici javno priznanje skupščine občine Radovljica. Godbeniki, ki so izdatno poskrbeli za kvalitetno rast godbe in za razvoj kulturne dejavnosti v kraju, niso svojih uspehov dosegli mimogrede: ogromno truda in amaterskega prizadevanja je v njihovih koncertih, odrekanj in požrtvovalnosti ter pripadnosti glasbi. Predvsem pa je njihov uspeh tudi rezultat tovarištva, ki je med godbeniki, ljubiteljstva in ljubezni do glasbe ter zrelosti v vseh teh petindvajsetih letih. Vseh petindvajset let jih tudi vodi dirigent Branko Lacko, ki je nadve zvest in predan godbi. Prav zato, ker so z glasbo in ob njej doživeli toliko lepega, ker jih ta druži in zbližuje, so njihovi nastopi kvalitetni in doživeti. Poslušalci to ljubiteljsko prizadevanje cenijo in spoštujejo in jih vabijo na domala vse kulturne prireditve. Leska kulturna tradicija se tako prav zaradi godbenikov vztrajno ohranja, bogati in plemeniti in vsi prebivalci si le želijo, da bi godbeniki še naprej vztrajali na svoji glasbeni poti. S. Sedej Izšla prva plošča ansambla Jevšek Kranj — Pred dvema mesecema je pri zagrebškem Jugotonu izšla prva gramofonska plošča narodno-zabavnega ansambla »Jevšek«, na kateri ste dve narodnozabavni viži. Valček »Mladostni spomin« je z ansamblom zapela Sonja Gaberšček, druga skladba je polka »Veselo na delo«. Ansambel »Jevšek« obstaja že deset let. Goji predvsem narodno-zabavno in zabavno glasbo, s katero ustreže željam poslušalcev na prireditvah. Nastopov in gostovanj po Sloveniji in Jugoslaviji je imel ansambel že veliko, nastopil pa je že tudi v Zvezni republiki Nemčiji, Švici, Avstriji in Italiji. Najljubše gostovanje je bilo prav gotovo lani v Zvezni republiki Nemčiji in seveda letos v Tiibingenu pri Stuttgartu na tradicionalnem srečanju slovenskih izseljenskih društev zahodne Evrope. Ob pobratenju Krško in Bajine Bašte pa je ansambel deset dni gostoval v Bajini Bašti. Ansambel sestavljajo klarinetist Rudi Jevšek. ki po potrebi igra še saksofon, harmonikar in orglar Darko Pire, trobento in bobne igra Rudi Smole, Jože Colarič poprime za bas kitaro, bariton in pozavno, Vasja Vižintin pa za kitaro. Z ansamblom nastopa pevka Andreja Zupančič. J. Kuhar Priročnik za dokumentatiste »Dokumentacijska dejavnost ni samo obujanje prednikov in ni le pogovor z bodočimi rodovi, je najprej in najbolj spoznavanje samega sebe« — je zapisano v uvodu drobne, a dragocene knjižice, ki jo je izdala Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Imeli smo nekdaj v naših društvih vestne kroniste, ki so marljivo zapisovali vse. Beležili so pomembne akcije in uspehe ter jim priložili fotografije, natančno vodili imenik članstva in funkcije posameznikov, shranjevali plakate, vabila, spise, predmete, priznanje, objavljene članke ... Skratka, ohranili so marsikatero stvar, ki danes ne govori le o preteklem delu društva, temveč tudi o okolju, v katerem je delovalo. Ne moremo trditi, da teh pridnih mravljic v naših društvih ni več. Ponekod še imajo ljudi, ki vestno urejajo arhiv. Drugod se izgubljajo v gorah zapisnikov in poročil in nimajo nikogar, ki bi izluščil pomembno od manj pomembnega. Toda ne gre le za to, da bi imelo vsako društvo svoj arhiv. Za čimbolj še varstvo arhivskega gradiva smo pri nas po vojni ustanovili posebne arhivske zavode in izoblikovali arhivsko zakonodajo, ki je z navodili o pisarniškem poslovanju zajela državne organe, zavode in organizacije. Navodila pa niso zajela administracije kulturnih organizacij, društev, kulturnih klubov, aktivov in kulturno umetniških skupin. Pri njih je pisarniško poslovanje in arhivsko delo ostalo neurejeno, čeprav prispevajo pomemben delež h kulturni dediščini in razvoju narodne kulture. Omenjena knjižica vsebuje dogovor Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Skupnosti arhivov Slovenije o sodelovanju, in sicer o odbiranju ter izločanju arhivskega gradiva kulturnih organizacij v zgodovinski arhiv. Začrtana je torej skrb za evidentiranje, zbiranje, urejanje in objavljanje dokumentacije o ljubiteljski kulturni dejavnosti. Dogovoru sledijo navodila za delo, ki jih je sestavil Peter Ribnikar. Seveda pa bomo morali pri naših občinskih zvezah, društvih in klubih najti ljudi, ki se ne bodo ustrašili tega pogosto neopaznega, a vendar tako pomembnega dela, ki nudi svojevrstno zadovoljstvo. Zapišimo ob tem misel pisatelja Iva Andrića: »V resnici je vse, kar je človek nekdaj mislil in čutil, neločljivo vtkano v to, kar mi danes mislimo, čutimo in delamo. Ko mečemo luč znanstvene resnice na dogodke preteklosti, služimo sedanjosti. Zato arhivski dokumenti niso mrtvi, sivi in nepotrebni, kot se to včasih zdi površnim in nepoučenim. So dragocene priče, brez katerih bi ostal nepopolno razumljiv marsikateri pojav sedanjosti, brez katerih ne bi mogli ničesar slutiti o prihodnosti. Zakaj ni bilo bohinjske folklorne skupine v Beljaku na pihalu iz Lese spada k DPD Svoboda Lesce, pokrovitelja pa sta ^iurko in Verigo Lesce Gorenjske folklorne skupine gostujejo Postojna - Vsak konec tedna v mesecu avgustu je Postojna v znamenju gorenjske folklore. V organizaciji Turističnega društva in Zveze kulturnih organizacij Postojne so namreč pripravili »Poletne kulturne prireditve«, na katerih sodelujejo folklorne skupine iz vse Slovenije, ki predstavljajo značilne plese sioven-skih pokrajin Posebnost tega meseca so gorenjske folklorne skupine; predstavile so se že skupina »Jaka Ranic« iz Mojstrane, »Karavanke« iz Tržiča, ki bo koncem meseca ponovila svoj nastop, ter nemiljska folklorna skupina »Mali vrh«. D. Papler V osrednjem in pokrajinskem časopisju je bila v začetku avgusta na široko opisana in hvaljena tradicionalna koroška kulturna prireditev v Beljaku pod nazivom »Villa-cher Kirchtag«, ki jo vsako leto prireja beljaška občina. S prireditvijo želi prikazati kulturno, predvsem pa folklorno posebnost avstrijske Koroške in sosednjih dežel. Kulturni delavci radovljiške občine, kar pomeni tudi člane folklorne skupine DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bi strice, ki se jim očita neudeležba na beljaških prireditvah, se močno čudijo takšnemu pisanju, ki meče slabo luč na celotna prizadevanja kulturnega sodelovanja s Koroško. Ne bi dokazovali zmote, v kateri so pisci očitkov na račun folklorne skupine iz Bohinjske Bistrice. Vendur naj povemo, da se radovljiška kulturna društva in skupine redno, če le morejo, ob vsaki priložnosti radi odzovejo vabilom iz za mej stva, če ustrezajo tudi našim znanim stališčem o zaščiti interesov slovenske narodne skupnosti. Piscem tako hvaljenega kul turnega tedna v Beljaku je bržčas znano, da na Koroškem razen večinskega nemškega na roda živi tudi slovenska narodna skupnost, ki ima bogato in pestro kulturno preteklost. Na Koroškem obstaja na desetine slovenskih kulturnih društev in več, doma in na tujem, priznanih kvalitetnih folklornih, pevskih in glasbenih skupin, ki brez dvoma veliko prispevajo h kulturnemu utripu celotne avstrijske Koroške. Najbolj naravno bi torej bilo, da prireditelji beljaškega -»Kirchtaga« predstavijo na kulturnih prireditvah tudi kulturo svojih slovenskih sodeželanov. Vendar temu ni tako. Odkar prirejajo beljaške kulturne tedne, slovenskim kulturnim skupinam s Koroške ni bilo mesta v Beljaku. Vmes je očitna diskriminacija in težnja, da se pred tujimi (in domačimi) udeleženci in obiskovalci ovrže obstoj slovenske skupnosti in njene kulture na Koroškem. Če je tako, zakaj bi pristranskim in do koroških rojakov nestrpnim organizatorjem pomagali še^mi iz matične domovine? S svojo udeležbo bi javno dali podporo takšnemu proti koroškim Slovencem usmerjenemu namenu prireditve. Prirediteljem v Beljaku je bilo naše stališče že večkrat rasno in nedvoumno povedano, pa tudi to, da bodo naše kulturne skupine z veseljem sodelovale na sleherni prireditvi, kjer bodo upoštevani tudi koroški Slovenci. Če je namen beljaške prireditve krepiti in razvijati prijateljstvo med vsemi v tem delu živečimi narodi in narodnostmi, potem med Slovenci v zamejstvu in v matični domovini ne more biti razlik. Te pa so več kot očitne, kljub avstrijski državni pogodbi in členu 7. Zato ni nobenega razloga, da bi jih prav bohinjska folklorna skupina podpirala. JR G LAS 6.STRAN Zagate gorenjskega klavništva in preskrbe z mesom Odločiti se bo treba Položaj, kakršen vlada sedaj v gorenjskem in tudi slovenskem klavništvu, terja, da se dogovorimo in odločimo o prihodnjih poteh in razvoju te panoge ne samo zaradi preskrbe ljudi z mesom, ampak tudi zaradi zagotovitve trdnejših gospodarskih osnov poslovanja rejcev in klavniške ter mesnopredelovalne industrije — Stališča jeseniške in kranjske klavnice JESENICE. KRANJ - Delavski svet jeseniške klavnice, ki je temeljna organizacija združenega dela Mesne industrije na Gorenjskem Skofja Loka. je jeseniško občinsko skupščino, njene organe in javnost oziroma potrošnike seznanil s problemi razvoja in obstoja mesarske dejavnosti na Jesenicah. Načrt razvoja te gospodarske panoge za Gorenjsko je za delavce jeseniške klavnice nesprejemljiv, prav tako pa so jeseniški klavniČarji razočarani nad stališči izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine, ki jih je le-ta posredoval medobčinski Gospodarski zbornici za Gorenjsko. Zbor kolektiva jeseniške klavnice je ocenil, pravi pismo, ki smo ga prejeli v uredništvo, da sklepi izvršnega sveta kažejo nepoznavanje mesarske proizvodnje in njenih zakonitosti in v bistvu pomenijo likvidacijo mesarstva na Jesenicah, torej likvidacijo proizvodnje, ki je v zgodovini poslovala rentabilno in se razvijala kljub težavam. Ali pa mogoče člani izvršnega sveta skupščine ne vedo. pravi pismo, kakšne posledice bi povzročila uresničitev njihovih sklepov in usmeritev. »Izvršni svet zahteva delitev dela v mesarstvu med Jesenicami in Skofjo Loko, kar je isto, če bi na primer zahtevali, da sepa-racija na Hrušici ne sme imeti svoje betona me, ampak naj zaradi delitve dela vozi gramoz v Skorjo Loko, kjer bi imeli za vso Gorenjsko eno betonarno, beton pa bi nato vozili nazaj na Jesenice. Ali bi bil beton boljši in cenejši. Prav tako terjajo od nas, naj opustimo svojo predelavo mesnih izdelkov in naj surovine vozimo v Skofjo Loko in nato nazaj izdelke za oskrbo jeseniškega območja. To se ne da opraviti z istim kamionom, saj zahteva vsak artikel svoj čas in svojo embalažo. Dosedanji stroški živega dela v proizvodnji izdelkov znašajo okrog treh dinarjev na kilogram ali pri povprečni ceni izdelka 80 dinarjev 4 odstotke vrednosti blaga. Samo prevozni stroški surovin in izdelkov na relaciji Jesenice — Skofja Loka in obratno pa že sedaj znašajo 2,40 dinarja na kilogram, letošnja podražitev goriva pa še upoštevana ni,« pravijo delavci jeseni-« ške klavnice v pismu o problematiki klavništva na Gorenjskem, potem pa nadaljujejo, da je takšna delitev dela možna le v sedanjih neurejenih pogojih dela mesarjev, ko se pokrivajo najrazličnejše izgube, organizacijam združenega dela, ki izgub nimajo, pa se izpad dohodka ne priznava, čeprav morajo vsi klavniški obrati delati ob enakih maloprodajnih cenah svojih izdelkov in kupovati surovino po prosto oblikovanih cenah. Ko bo mesarska dejavnost postavljena na ekonomske osnove in bo odvisna od rezultatov svojega dela, bo vsak ekonomist zračunal, da taka delitev dela povzroča ogromne nepotrebne stroške, ki pogojujejo slabo akumulativnost in je najbolje klavniško in predelovalno dejavnost združiti na enem mestu. Ukinitev predelovalnega obrata bi kmalu pripeljala tudi do ukinitve klavniške dejavnosti zaradi nerentabilnosti. Konfekcija MLADI ROD v stečaju Kranj Pot na Kolodvor 2 razpisuje javno licitacijo prodaje poslovnih stavb 1. Poslovna stavba v Kranju, Savska cesta 8. Izklicna cena 2.434.272 din 1. Poslovna stavba v Kranju, Pot na kolodvor 2. Izklicna cena 1.565.206 din Davščine in prepisne stroške plača kupec. Ogled stavb je mogoč 28. 8. 1980. Javna licitacija bo 4. 9. 1980 ob 10. uri. Kupci morajo položiti pred licitacijo 10-odstotno varščino na »/klicno ceno Vse informacije dobite v DO Mladi rod. Pot na kolodvor 2, telefon 004-23-273. r. VELEBLAGOVNICA nama SKOFJA LOKA že nudi VSE ZA ŠOLO: zanimive modele šolskih torbic zvezke in šolski pisalni pribor copate in drese pa tudi oblačila in obutev za šolarje vseh starosti Jesenice torej ne bi imele več svoje organizacije, ki bi skrbela za oskrbo potrošnikov z mesom in mesnimi izdelki, mapak bi to skrb prepustili de-lovnmi organizaciji v Skofji Loki. S tem bi se sicer znebili odgovornosti za oskrbo in jo naložili drugemu, vendar je vprašanje, kako bi bil za dovoljen potrošnik in, ali nima vsaka temeljna organizacija ustavno pravico odločati o svojem razvoju Delavci jeseniške klavnice navajajo svoje uspehe, saj na primer občinska sredstva za najrazličnejše sanacije in pokrivanje izgub niso bila potrebna. To kaže. da je bila usmeritev kolektiva pravilna, da za uspeh ni pomembna velikost obrata in da je odločujoča organizacija dela. »Izvršni svet skupščine naj pove, zakaj domača klavnica ne bi več oskrbovala trga z mesom in mesnimi izdelki in kje je zagotovilo, da bo škofjeloški obrat to opravljal boljše in s tem opravičil velike naložbe, ki bodo potrebne za to preusmeritev. Kdo naj na Jesenicah sovlaga v novo mesno industrijo v Skofji Loki, saj ne pridobimo novih delovnih mest za naše delavce, niti surovine za proizvodnjo. Ali bodo meso in izdelki cenejši? Samo za obrat predelave bi morali združiti četrtino našega letnega prihodka. Kako se bo ustvarjal dohodek za pokrivanje obveznosti in za lastno razširjeno reprodukcijo. Če klavnica ni sposobna prevzeti takšne obveznosti in če nima interesa združevati dela in sredstev, bo potem občinska skupščina prevzela jeseniški del obveznosti? Vedeti moramo, da pa bodo za potrebe surovin še vedno potrebna sredstva, pa naj se zagotavlja meso za Jesenice na Jesenicah ali v Skofji Loki,« pravi pismo jeseniške temeljne organizacije združenega dela Klavnica Jesenice. »Izvršni svet skupščine zahteva tudi razdelitev surovinske osnove. Kdo je poklican, da lahko odloča, kam bo živinorejec, zadruga ali družbeni obrat namenil surovino. Rejca je treba pridobiti z dobrim gospodarjenjem in z zagotovitvijo soudeležbe pri dohodku, ne pa z delitvijo področij. Zato apeliramo, da vsi podprejo obstoj in razvoj TOZD Kranjska klavnica mora za normalno oskrbo trga. ki ga pokru*, m* zaklati od 350 do 370 govedi, kar prinese od 110 do 125 ton junčjega jega mesa. in med 900 in 1000prašiči, kar da od 60 do 70 ton svinjske*** in slanine. Razen tega mora klavnica dokupiti do 50 ton razne^ jmnh* svinjskega mesa. drobovine in mesa drobnice za predelavo in mah*** Zadnje štiri mesece je ponudba skokovito padla. Junija so na primer nju zaklali samo 193 govedi, kar je 45 odstotkov potreb, število za* prašičev pa je doseglo 697 ali 31 odstotkov manj od normalnega * Klavnica je pomanjkanje skušala omiliti z dokupom mesa. Sam<» jtuu* dokupili 71 ton - Foto: F. Perdan Klavnica Jesenice, da skupno zagotovimo denar za sovlaganja v surovinsko osnovo, ki bo neposredno, brez posrednikov, zagotavljala kvalitetno živino. Zakaj bi morale biti Jesenice pri preskrbi z mesom odvisne od 50 kilometrov oddaljenega dobavitelja, ko imajo svoj sodoben klavni in predelovalni obrat?« Preskrbe s surovino, mesom in mesnimi izdelki ter problematike gorenjskega klavništva se lotevajo tudi ugotovitve kranjske klavnice, ki je temeljna organizacija združenega dela Kmetijskoživilskega kombinata Kranj. Posredovala jih je komiteju za gospodarstvo kranjske skupščine in izvršnemu svetu. »Razvojni programi mesne industrije morajo upoštevati značilnosti stanja po občinah in na Gorenjskem. Le tako bo mogoče doseči večjo tržno zanesljivost, smotrno delitev dela in specializacijo ter s tem tudi pocenitev proizvodnje, kar bi bila velika prednost za panogo. V trenutku, ko se klavniška dejavnost Slovenije in Jugoslavije nahaja v težkem položaju in se motnje v poslovanju zaostrujejo, stanje brez ALPETOUR Skofja Loka TOZD Potniški promet Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge prodajalca vozovnic v predprodaji na Avtobusni postaji v Kranju Zahtevani pogoji: poklicna šola administrativna in 1 leto delovnih izkušenj ali končana osnovna šola in 18 mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili sprejema 15 dni po objavi kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5. O izidu bomo kandidate obvestili najpozneje v 60 dneh po izteku prijavnega roka. »i KI Industrijski kombinat PLANIKA Kranj Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge 1. struženje — zahtevno Zahteva se 1 letna srednja strokovna izobrazba »trojne smeh in J leta delovnih izkušenj Poskusno delo traja J mesece 2. več prostih učnih mest za poklic: — rezkalca — strugarja — orodjarja — graverja — strojnega ključanica rja — obratnega elektrikarja Kandidati morajo izpolnjevati naslednji pogoj: uspešno dokončana osnovna šola pomoči širše družbene * nosti ne bo rešljivo. Ob ss» kanju osnovnih surovin »f prašiči, teleta) so •""itpn iwW dogovori in sporazum klavnicami in primarne t vodnjo. Vsaka regij* iB i so začele iskati rešitve af na osnovi založe nosti tras1 som in mesnimi iadkel?¥ povzročilo različno nm0t odkupnih cen živine, Vnf z dogovorjenimi ceiuuni *' norejskoposlovni skupne* venije,« ugotavljajo v k* klavnici. Dogovorjena cena za kilo»» ve teže po sporazumu na pi* sme preseči 38 dinarjev v nt** je treba za kilogram odšteti* 50 dinarjev. Takšno odstop* slabšuje gmotni položaj kU*" vine manjka tudi v kranjsfc * So primeri prodaje živine na * ja oziroma tistim kupcem on* ki plačajo več kot je možno«' ske klavnice. »Proizvajalci upravi**^ šujejo, zakaj ni enotnih a* ne. Hkrati pa temeljna »a* cija Klavnica sprašuje kd na osnovi kakšnihki* ABC Pomurka v ©auro W pomanjkanja vsega mteet večjo intenzivnostjo r—fc oskrbuje poslovalnico v 1 čeprav je do klavnice JI* metrov. Cena mesa in * izdelkov pa je za vso ref enaka, lakšna nelojalna V renca v času sta bili »»> sprejemljiva, če fceli b#* oziraje se na izgubo obit* tako oddaljeno mesnico založeno,« opozarjajo v * klavnici. Za primer cenovnih nesof* navajajo, da morajo M & iunčjega mesa odšteti tudi Č jev, maloprodajna cena p* -79,81 dinarjev, od nje pa n*** znati maloprodajni mreži "1 kov rabata. Zguba pri enerr s mu znaša tudi 16 dinariev! P račun pri svinjskem mesu. t* ša zguba pri kilogramu ujs? Klavnica skuša kljub temu oskrbovati trg, kar je m* j manjkanja živine težko. IS kolektiv je pred težko nalog* pokril izpad dohodka, čepor* lavci klavnice najmanj krivi' nosil odgovornost, da kolekc ma nižje dohodke in da še regres ni bil izplačan. Ze lani so nekatere kis«* ^ niso dobile nadomestila air*/ hodka. izkazale izgubo. klavnicam pa so izpad kn« ne skupnosti za preskrbo, stavlja te kolektive v »Letošnji položaj zaradi izpada dohodka slabši. Padla je k izvodnja, s tem na nost trga. Vsem dela moremo zagotoviti norm* dela in so občasno s« ' stih,« pišejo iz kranjske Kla^ ••s Stališča jeseniške klavrn«' s t ve dela in surovinah« m*f*W. opozorila iz kranjske kto<. smejo mimo nas in naše *» politične skupnosti. Proba*! boke vsebinske m « Treba se bo odločiti »§ Ne gre k M trenud* *, Pismene ponudbe sprejema Savska loka 21. kadrovska služba Planika Kranj, rave nti! Ne gre klavnic in mewonredei©t«»*. ,ov Prav tako ne gre smme*, n)e v preskrbi z mesotn » * izdelki. PHnravtl: j.; Črtomir Zoreč . POMENKIOB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE Odgovor na članek v Glasu, 12. 8. 1980: »Pogin krave in teleta« MASLARlC LAZAR. UVBLJA NA, Miklošičeva testa 30. razstav tja in prodaja vse vrste klobukov tudi ItH'ske in planinske, športne če ptct. razne reklamne ka/te. ki jih podjetja lahko na roče v željenih ko Minah. Po naročilu izdeluje, pokri vela za narodne noše. za neveste itd. Vabi vas na obisk na sejmu do 25- avgusta na h > pa v Ljubijo no,kjer »prejema v popravilo vse vrste mit Mkih in ženskih klobukov. Podljubelj - Tržiška občina se ne more pohvaliti s posebno razvitim telefonskim omrežjem. Pomanjkanje priključkov je očitna zlasti v oddaljenejših krajevnih skupnostih. Tako imajo na primer v Pod ljube/j u le din. tri ttkfone. Nova javna telefonska govorilnica, ki so jo pred dnevi **r*dUi na steno trgovine, ima *a krajane izjemen pomen, je vsi. najbolj pa morda "V**!*, ki morajo za svojo šte-tMčtio živino večkrat iskati hitro pomoč veterinarja. V naslednjem mdnjeročnem obdobju namera-itfh v Podljubelju pridobiti še petdeset telefonskih pri-kl/učkov. - Foto: H.Jelovčan Teden golfa na Bledu fc Bled - V tem tednu so bili in še potekajo na golf igrišču na Bledu rije ločeni golf turnirji, ki jih organizirata Golf klub in Zavod za Pospeševanje turizma Bled. Ob poflcu - zaključek bo 24. avgusta -^V»do zmagovalcem podelili nagrade *» pokale, tekmovalci pa se bodo ^r»t*fovali za nagrade igralnice ^a«no Bled, nagrade Karlo Fadini h za nagrade Labod Bled. D. S. Nela Eržišnik na Bledu ^Bfed - V petek, 22. avgusta, bo 21. uri v plesni dvorani Kazine na *?l«du nastopila Nela Eržišnik. Na-C*op znane igralke pripravlja Park iSt*l na Bledu, za nastop Nele pa je Pisec članka navaja, kako so bili na neki domačiji v Leteneah letos julija v poznih večernih urah v srkbeh zaradi krave, ki ni mogla po-vreči, kajti porod je bil hudo težak itn. Na koncu navaja, da si krava od težkega poroda in veterinarskega posega ni več opomogla, da ni več vstala in da je poginila. Kako da so razočarani in ne morejo razumeti zakaj se je žival tako dolgo mučila, zakaj je na koncu žalostno poginila. Da hi bili bralci glasa o dogodku pravilno informirani in da piscu članka odgovorimo na njegov zakaj, dajemo naslednje pojasnilo: Centralna dežurna služba pri ZVZG Kranj je dne 21. 7 1980 ob 22. uri sprejela poziv iz Letenc za pomoč pri porodu. Ob tej uri sta bila oba dežurna veterinarja na terenu. Prvi se je vrnil ob 23. uri in se je pozivu iz Letenc takoj odzval. Tam je ugotovil naslednje: — v hlevu je bilo 12 ljudi, ki so skušali izvleči teleta iz krave. — krava je ležala, tele pa je bilo do polovice izvlečeno in že mrtvo, — kravo v takem stadiju poroda je mogoče reSiti le z embriotomijo (izrezan je teleta), — za tak poseg sta potrebna dva veterinarja in ustrezni instrumentarij. Zato se je vrnil v Kranj po embriotom in po pomoč. Ker je bil veterinar, ki naj bi pomagal (dežurni) še vedno na terenu, se je ta javil takoj, ko se je vrnil, to je 22. 7. 1980 ob 01. uri. Ob 1.20 uri sta bila oba veterinarja v Leteneah in v pol ure izrezala teleta. Dne 23. 7. 1980 so veterinarja ponovno klicali k isti kravi, da bi ji očistil posteljico. Ko je le-ta prišel v Letence, je našel kravo stoječo v sadovnjaku pred hlevom (pisec pravi, da ni več vstala) in očistil posteljico. Dne 27. 7. 1980 je lastnik zahteval od veterinarja napotnico za zasilni zakol (krava torej ni poginila). V klavnici KZK Kranj je bilo ugotovljeno naslednje: fraetura ossis ilii (zlom medenice). Meso je bilo bakteriološko preiskano, spoznano za pogojno užitno. Lastnik pa je za meso iztržil 15.460,00 din. Zlom medenice v tem primeru ni posledica veterinarskega posega, ampak je posledica laične nasilne pomoči pri vlečenju teleta pred prihodom veterinarja. Trdimo, da bi s pravočasno strokovno intervencijo (s carskim rezom) lahko reSili teleta in kravo. Vzrok, da lastnik krave ni pravočasno klical veterinarja, je verjetno v tem, ker živine nima zavarovane, zato je skušal rešiti porod na najcenejši način, to je s pomočjo sosedov. To ugotavljamo po dejstvu, da je istemu lastniku pred enim letom — prav tako zaradi nestrokovnega posega pri porodu — izkrvavela telica. Tudi takrat je klical veterinarja šele, ko je bila žival tik pred poginom, ko veterinar ni mogel ničesar več storiti. Izjava, ki naj bi jo veterinar dal, da krava v takem stanju, ko je tele že na pol zunaj lahko čaka dva dni, je demantirana že s tem, da se je odzval takoj in ne Sele čez dva dni. Iz navedenega je razvidno, da so naši veterinarji storili vse, kar je bilo mogoče, zato delavci ZVZG Kranj odločno obsojamo objavo članka z neresnično vsebino, ker žali naSa delavca, .ki sta se v poznih nočnih urah odzvala, da bi rešila žival in ki sta svoje delo vestno in strokovno opravila in tudi rešila, kar se je Se reSiti dalo. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske - Kranj VAŠA PISMA KOMU JE NA RAZPOLAGO TELEFON? V Podbrezjah je zgrajen nov gasilski dom. Napeljali so tudi telefon. Z napeljavo telefona sta prispevala gasilsko društvo Pod-brez je in krajevna skupnost Pod-brezje z namenom, da lahko telefonirajo tudi krajani — proti plačilu za pogovor. Pred nekaj dnevi je Nande Perko prosil, če bi lahko telefoniral v Kranj. Vstopna vrata v gasilski dom so bila zaklenjena in je zato pozvonil. Skozi okno je nato pogledal oskrbnik doma. Občan je zaprosil, če lahko telefonira, oskrbnik pa mu tega ni dovolil, češ, da telefon ni javen. Vse vaščane tako zdaj zanima, kdo ima prav: ali oskrbnik gasilskega doma ali občani. Menimo, naj krajevna skupnost poskrbi za javno telefonsko govorilnico, če že gasilci ne pustijo uporabljati telefona. Saša Pretnar Podbrezje 67 pošta Duplje zdaj precejšnje zanimanje. D.S. Zanimiv kamp v Gozd Martuljku - Medtem ko nekaj let Viator ni in ni poskrbel za ureditev kampa v Gozd Martuljku, od koder je čudovit pogled na Spikovo skupino in ki leži v izredno lepem naravnem okolju, so se letos i>endarle potrudili in kamp primerno uredili. Zdaj nimajo več težav s sanitarijami, kanalizacijo in elektriko, razen tega pa so odkupili staro osnovno šolo poleg kampa. V kampu je letos rekordno število gostov, a ne le prehodnih, veliko je domačih in tujih, ki ostajajo na svežem gorskem zraku več dni in celo tednov. — Foto: F. Perdan ZDRAVJE V N^RAVJr.V; ■<*% DIŠEČA PERLA (Asperula odorata) Naravno zdravilo za izločanje seča, nespečnost, odpravlja krče in deluje pomirjevalno. Dišeča perla (prvenec) je trajna rastlina z dolgo rjavo, plazečo se koreniko in suličastirni listi. Beli c-vetovi v pakobulih so zvončasti in zvezdasti. Plodovi *n majhni oreški. Značilen vonj daje dišeči perli kumarin. Raste po senčnih, predvsem bukovih gozdovih. Rastlino nabiramo v cvetju brez korenin. Kaatlino je moč kupiti tudi pri zeliščarjih na živilskih trgih, pa tudi v nekaterih lekarnah. Di&eča perla vsebuje poleg k u marina še čreslovi-r*. grenčine, močno dišeče eterično olje in citronsko kolino. V ljudskem zdravilstvu se dišeč« perla uporablja za bolezni sečnih organov, motnje v inenstrua-'Mi živčne bolezni in bolezni jeter. Deluje baktericid- no. Zaradi močnega vonja nekateri uporabljajo di-Sečo perlo za začimbo, kadilci pip pa jo radi dodajajo tobaku. Caj iz dišeče perle je učinkovita zdravilna pijača pri zastoju v jetrih in pri zlatenica zelesčarji pa jo tudi priporočajo vsem ki so nagnjeni k |>esku in sečnim kamnom. Caj: 2 čajni žlički posušene in zdrobljene rastline polijemo s četrt litra vrele vode; dnevna količina 1 do 2 skodelici. Več ne!, ker lahko povzroči glavobol in slabost. Mnogi, ki trpijo zaradi migrene,) rdi jo. da jim čaj iz dišeče perle koristi, predvsem zato, ker pomirja bolečine in pomaga pri nemiru. Zaradi teh lastnosti učinkuje čaj iz dišeče perle tudi pri nevralgičnih in histeričnih motnjah ZeliSčarji priporočajo dišečo perlo oz. čaj za izločanje seča in pomiritev bolečin v trebuhu. Zdravi tudi nespečnost, čisti kri, pospešuje potenje, odpravlja krče in deluje pomirjevalno. ABC Pomnik padlim gornikom — partizanom v Vratih pod Triglavom (39. zapis) No, preden se bom podal v dolino Vrat, po »Prešernovih stopinjah«, da bi začel pripoved o Zlatorogu (pesnitev bo prihodnje leto slavila že 105-letnico svoje prve objave!) in njegovih »triglavskih rožah«, moram postati še v Mojstrani. . POMNIKI NOV Tudi v Mojstrani časte spomin na junake, padle v boju za svobodo. Na Gasilskem domu je pritrjena plošča z napisom: V NOB bo žrtvovali avoje življenje člani POD Mojstrana: borec Stanko Erlen 1914- 1944 Jakob Gnselj lftf - 1945 Maotkausen Janez Hlebanja 1892- 1942 Mauthauaen Franc Pecar 1991 - 1942 Franc Pavlovčič 1999- 1942 Mauthauaen Pavel Krznarič 1897- 1942 Dachau Jože Pečar 1995 - 1942 Bodoč os t je vera, kdor zanjo umira, se dvigne v življenje, ko pade v smrt. Na hiši Cesta v Radovno št. 3 je vzidana črna marmorna plošča z vklesanim napisom: Od tu so šli uporniki 16. decembra 1941. leta zvečer v napad na postojanko graničarjev na Velikem bregu. ZB Dovje-Mojstrana 16. decembra 1979 Na bivSi obmejni karavli št. 31 je vzidana spominska plošča v spomin, da je 16. decembra 1941 tu padel domačin Alojz Rabič. Mojstranska Osnovna šola »16. december«, je poi men ova n a po dnevu, ko se je v gornji Savski dolini pričela leta 1941 znana decembrska vstaja. Pod Jerebikovcem na Mežaklji je v skalo vzidana plošča v spomin na Odprta dlan j Rddorni — pomnik pozgani dan, ko je tu 11. novembra 1944 padlo sedem borcev I. bataljona Jeseniško-bohinjskega odreda. GORNIKOM - PADLIM ZA SVOBODO Za marsikoga je pomnik padlim gornikom v Vratih, pod Triglavsko steno, eden od najlepših in najmogočnejših na Slovenskem. Velikanski jekleni plezalni klin z vponko za vrv, pritrjen v skalni balvan v prodnati strugi Bistrice, je bil postavljen in odkrit 2. avgusta 1953. Na skalo je pritrjena kovinska plošča z napisom. Padlim partizanom — gornikom, 1941 - 1946 Hkrati z odkritjem spomenika je potekal v Vratih pri Aljaževem domu tudi prvi Tabor jugoslovanskih planincev. NESREČNA RADOVNA Ker sem dovške in mojstranske pomnike vsaj na hitro naStel in opisal, se mi vidi prav, če k njim prištejem še onega v dolini Ra-dovne (blizu hiše Radovna St. 9). Za Radovno (Spodnjo. Srednjo in Zgornjo) lahko rečem, da je bila z vsem srcem za partizane. Saj so se tu križale in stikale poti med Pokljuko in Mežakljo. Iz Radovne je vodila tudi kurirska zveza na zahodno Koroško. Domači aktivisti so oskrbovali okrožno tehniko, ki je bila skrita v skalovju pod Njivicami. V desetih bunkerjih na tem področju so bili nastanjeni«pripadniki drugih forumov (VDV. SKOJ idr). Vsaj Srednja Radovna je veljala že kar za svobodno ozemlje, ker so Nemci prihajali le do Krnice pri Zgornjih Gorjah. Toda pred zimo, v septembru 1944, so se Nemci hoteli oskrbeti z drvmi in so poslali v Radovno Štiri pare konj z vozmi. Partizanski mi-t ral jezeč jih je prestregel na cesti in ubil dva konja. Dva nemška vojaka pa so partizani ujeli. Ker se nista vrnila, so se Nemci okrutno znesli nad domačini. Požgali so dvanajst hiš in zmetali v goreče hiše 24 vaščanov, med njimi je bil tudi dojenček ... Kamnita odprta dlan z vklesanimi imeni žrtev kar zaustavi popotnikov korak: »... le do tu je prodrl sovražnik!« Napis na pomniku: 20. septembra 1944 so bili živi sežgani vaščani Radovne Šetina Janez 1898. Jera 1902, Jožefa 1925. Janez 1927 Rekar Jožefa 1870. Terezija 1906. Helena 1922. Frančiška 1934, Vincenc 1939, Viktor 1941. Primož 1944. Seljak Jožef 1895, « Marolt Jernej 1875. Simon 1877 Smolej Jakob 1868. Marija 1873 Čuden Ivana 1929, Zupan Helena 1904, Petemelj Agata 1889. Eržen Janez 1897. Vončina Jožef 1930. Rihtaršič Valentin 1896. fita/er Jakob 1930. G LAS 8.STRAN PETEK, 22. AVGUSTA 1 L. TOMO KRIŽNAR: »BOS PO ČRNI CELINI Naslednje dni sem prodal motor. Dražje kot sem ga kupil, vendar še vedno za pol cene enakega v trgovini v glavnem mestu Centralno afriškega kraljestva. Črnemu ključavničarju, ki se mu je že nabralo toliko prištedenih plač. sem podaril tudi vso opremo. V pismih iz Afrike mi rojaki pišejo, da ga čisti kot nor. v zavist ostalih pripadnikov novega, hitro razvijajočega se proletariata. se z njim vozi na »šiht«. ob nedeljah pa malo na lepše. Zanimanje za motorje v Afriki raste . . . V letalo pilota Janija sem sedel sjiet bos. v kavbojkah in srajci z polkilsko vrečko filmov poleg prtljage-edinim kosom - in sam. Bilo mi je kar malo ojuženo pri duši. V Banguiju sem teden dni izkoriščal dobroto slovenijalesovcev. potem sem dobil karto za aerofloto-vo letajo proti Khartoumu. Rane od padcev z motorjem, ki jih nisem mogel pozdraviti z nol>eno »žavbo« so se v vročem puščavskem pesku čudežno zacelile. Našel sem tovornjak za čez Nubijsko puščavo, nato pa barko čez Naserjevo jezero, nato pa prišel v Egipt. Neko suho vročo noč sem zlezel na streho vlaka in se držeč za zračnik, zastonj pripeljal čez celo deželo v Kairo. Piramide me niso navdušile. Zame so spomenik neke neumnosti. Togota ob misli, koliko ljudi se je mučilo za ničeve sanje o večnosti največjih krvosesov človeštva, je prekosila občudovanje silnega dela. nastalega pred tri in več tisoč leti. Ko hodim tak usran, strgan in bos okrog kamnitih blokov, me turisti neumno zijajo, potem arabski otroci začno metati kamenje za mano in nek vampast musliman zaničljivo iztisne: »Lej ga, mehanik .. .!« Bil sem jezen, madona. kako sem bil jezen! Štiri mesece in pol sem se zadrževal, delal na katero koli posmehovanje lepo faco. igral diplomata z vsakomur, sedaj me je prijelo, da bi enega na gobec. Čutil sem se že na pol varnega. Evropa je bila le še čez morje daleč. »VVhere d u vou from?« Od kod si doma? »Od tamle'« »Od kod'% »Od tamle!' »Iz piramide?« »Ja. marš u božju mater . . .!« Obraz egipčanskega intelektualca se podaljša »Ja kdo pa si ti?« »Jaz sem faraon, ja a ne veš! Zgini mi spoti!« Cez pet minut so me aretirali možje v arabskih dželabijah in porinili v policijski avto. Zaprli so me za čez noč, obdržali še naslednji dan. ko je bil petek in njihova nedelja in šele tretji dan zapeljali pred mogočno stavbo, potopljeno v dobro zalitem vrtu. Na vratih sobe je pisalo Mister Abdul Suleman Mohamed in še nekaj takih, spodaj pa psihiater. Imel je velike črne oči za otečenimi naočniki in fine dolge prste z manikiranimi nohti, ki so se igrali s škatlico uvoženih cigaret. Njegov nastop je bil zelo prijazen. Dobil sem celo bombone. Vprašal me je, kdo sem, potem je začel spraševati, če imam rad svojo mamo, če sem bil že s kakšno punco, kaj rad jem. če se rad vozim z dvigalom. Ce bi ga udaril, če bi on mene prvi in še in še takih bolnih, dokler ga nisem imel pol kufer in sem ga jaz začel spraševati nazaj, tako hitro, da ni imel več časa misliti . .. Kolikor vem. je v svoji diagnozi zapisal, da sem za silo še kar uravnovešen, ne preveč nevaren, vendar zelo tečen za prenašati. Zendarju. ki me je čakal zunaj, sem pokazal papir. Fant ie bil nejevoljen, ker je smatral, da sem se z svojim obnašanjem delal norca i/ Egipčanov. Skušal sem biti dober z njim in sem se mu opravičil z: da sicer sem malo nor. ampak da je on še bolj. To je bilo zadosti, da so me zopet zaprli, tokrat kot normalnega, ki za svoja dejanja odgovra ja . . Ce/. dva dni so me s policijskim spremstvom, da sem se počutil kot kakšen Carter, naložili na letalo, za katerega sem še prej kupil karto, in izgnali iz Egipta. Ko me je pilot skozi okno videl bosega lesti po stopnicah, je poslal stevardeso. da je vprašala, kaj je z mano. Lepo sem ji razložil, da čevljev ne nosim, da sem bil bos v celi Afriki in da se čisto fino počutim. Pilot je vztrajal, da nekaj obujem, češ da so potniki vse sami fini. kultuvirani in civilizirani ljudje in da divjakov ne bo vozil. Obrnil sem vse žepe in ga prepričal, da nimam več kot šest dolarjev. Tedaj je postal tako živčen, bog mu pomagaj do lahke smrti, da je populil z nog svoje Čevlje, jih vrgel ob tla pred mano in zmerjajoč v vseh jezikih odkorakal v kabino, ne vem. če je tisto dopoldne Anglež od British Aimvavs vozil čez Sredozemlje bos. sam sem prvič po štirih mesecih in pol sedel ob oknu z (»dličnim kosilom, kantico piva za dva dolarja v roki in lepo obut v svetleče črne čevlje ogledoval najlepše stevardese. kar sem jih videl do sedaj . . Bile so grozno prijazne, ne vem, morda so se bale za avion. V Atenah so mi čevlji prišli zelo prav. saj je bil že november in je bil mraz. Čevlji so mi bili ravno prav. vsaj načeloma, sicer pa imam eno nogo večjo, zato sem med potjo na avtoštop prostor proti Jugoslaviji, zavit v spalno vrečo proti hudemu vetru na eno nogo malce šepal. Visoko sem dvignil pomečkani potni list in tovornjak z ljubljansko registracijo je glasno zavrl že po petih minutah zmrzovanja za avtocesto. Nekajkrat sem ga kušnil, potem sem govoril cel dan in celo noč. mu pojedel vso zalogo konzerv, v Zagrebu sem se napil in se zgodaj zjutraj tistega lepega pozno jesenskega dne znašel med odpadajočim listjem, mrzlim, mokrim vetrom in množico delavnih ljudi, ki so hiteli na delo. Ko sem stal na ljubljanski postaji, me je premraženega napadel tovariš miličnik z vprašanjem, kje sem spal zadnjo noč. kaj je moj poklic, in kam hočem. Zaprli bi me kot potepuha, če me ne bi rešil potni list poln afriških štempljev ... Doma se je kadilo iz dimnika, steza iz garaže je bila zvožena ... Zopet v puščavi. Novi Khartovu je zasnovan iz revnih ulic — po evropejsko Gasilsko društvo BITNJE pri Kranju priredi v Njivici v Zg. Bitnju v nedeljo, 24. 8. 1980 ob 14. »VELIKO GASILSKO TOMBOLO« Glavni dobitki: 1. osebni avto ZASTAVA 101 M 2. osebni avto ZASTAVA 750 LC 3. osebni avto ZASTAVA 750 LC 4. osebni avto Zastava 126 P 5. moped 50 ccm 6. moped 50 ccm 7. televizor črno bel 8. hladilna skrinja 9. štedilnik kombiniran 10. športno kolo in več sto drugih dobitkov v skupni vrednosti 321.000 din. Dobiček je namenjen za vzdrževanje gasilskega doma m za nabavo opreme. Ob slabem vremenu bo tombola naslednjo nedeljo. VABIJO GASILCI IZ BITNJA! Loka, Skofja Loka TOZD JELEN KRANJ Ljubljanska cesta 1 a objavlja na podlagi določil Zakona o prometu z nepremičninami (UL SRS št. 19/76) jn sklepa 13. redne seje delavskega sveta TO^D JELEN KRANJ javno dražbo Za prodajo poslovno-stanovanjskega objekt v Kranju, Vodopivčeva 18 (Gabričeva kovačija). Objekt je opuščen. Brutto gradbene površine je 176.38 kv. m V objektu so že porušeni masivni oboki med pritličjem in I. narisati* jem, deloma tudi stropi do podstrešja. Glede na starost in stanje objekta je objekt brez vrednosti, p t . nalno zemljišče k objektu v velikosti 112 kv. m. parcela št.^^v^ Kranj je komunalno opremljeno. Izklicna cena objekta s komunalno opremljenim funkcionalnim ljiščem je 127.881,40 d in. V izklicno ceno ni vštet prometni davek. Kupnino plača kupec dneh od podpisa kupoprodajne pogodbe na žiro rač. št. 5150O-6O1 io*»« Pravico do licitacije imajo pravne in fizične osebe, ki pred jj^t S polože 10-odstotno kavcijo od izklica cene na navedeni žiro račul? pri blagajni TOZD. Ljubljanska cesta la. Podrobnejše informacije dobijo interesenti na sede*^ TOZT Ljubljanska cesta la. Javna dražba bo v ponedeljek & 8.». 1*80 ob 9. uri v posebni sobi hotela Jelen v Kraaju/liaV ljanska cesta 1. *Krvua°s\ takega 9 MATJAŽ CHVATAL Dričamo se po mastni ilovici. Pridrsamo se do gozdička kapnikov, rjavih, belih, ki rastejo iz tal kot štori posekanih dreves in se bleščijo v neštetih barvah in odtenkih ob soju aceti-lenk, lesketajočih se neštetih vodnih kapljic, padajočih na njih iz neznane višine nad našimi glavami. Sredi dvorane, 340 metrov pod površino zemlje, je pravi raj kapnikov, ki se prelivajo v raznih odtenkih od bele, malce rdečkaste pa vse do rjave, kakor da bi se vse leto nastavljali soncu v kakšnem letoviškem kraju ob morju. In vendar jim je prvič v dese t tisočletjih njihovega obstoja osamljena, od sveta odrezana skupinica treh jamarjev odvzela njihov večni mir in temo. Prvič so jih zagledale človeške oči, toda ne oči skruniteljev. oči občudovalcev, oči ljudi, ki v lomljenju kapnikov in uničevanju podzemeljskih lepot ne vidijo nobenega smisla, oči ljudi, ki jih občudujejo. Kaj mi bo kapnik^ Težko ga bom poleg ostale opreme prinesel iz jame. kjer bo ostala neozdravljiva rana Ko pa ga bom postavil doma v sobe» bo že po nekaj urah izgubil ves svoj blesk in sijaj. Prenehal se bo bohotiti v svoji neizmerni lepoti, postal bo samo siv in nevreden kamen. Ali ni v takšnem primeru bolje vzeti iz transportne vreče fotoaparat m bliskovno luč ter fotografirati to pravljično lepoto, ki nam bo potem v naravni obliki, ne da bi oškodovali deset tisočletja dela narave, v trajen spomin na doživetja globoko pod zemljo. Sredi črnine opazimo visok in pokončen obris nečesa neznanega. Srce mi bije v vedno hitrejšem tempu, obris postaja vse jasnejši, srce mi popolnoma ponori. Je to res, je možno? So to sanje ali resnica? Kapnik, visok, debel, toda s stropa visi prav tak, velik. Koliko še? Pol metra, pa bo postal velik, nerazdruž-ljiv, skoraj dvajset metrov visok steber, ki stoji tristo štirideset metrov pod površino zemlje v veliki, prostorni Dolgi dvorani Brezna pri Leski planini. Sedemo na tla in občudujemo biser prirode, ki se pred našimi očmi bohoti v vsej svoji veličini in lepoti. Delo nas čaka, tudi časa nimamo toliko, da bi lahko posedali dolge ure in občudovali lepote, ki se tu nudijo našim očem. Vstanemo in se odpravimo naprej. »Dolga dvorana, le kje je tvoj konec« se sprašujemo med dričanjem po strmem, sprva sigastem. potem pa ilovnatem dnu dvorane Strop se končno zniža in združi s podornim skalovjem, ki onemogoča pot napre] Med temi skalami iščemo pot naprej v še večjo globino, rinemo se med čudno postavljenim labilnim skalovjem, vse dokler ne prilezemo v majhen prostorček med velikimi skalnimi bloki, od koder ne vidimo nobenega drugega izhoda! kot tistega, po katerem smo prišli vanj. Izčrpani se končno oddahnemo in za kratek čas počijemo na majavem skalovju, ki bi se vsak treriutek lahko zrušilo na nas in nas za večno pokopalo v temnih jeloviških globinah Iz glav si spodimo takšne misli, ki bi nas privedle le do nepotrebne panike, ki M V večini primerov izkaže za pogubno. . rniti se bo treba, saj je naš £as mm$\ \ ieh leuinih globinah smo že celi^ j^i torej moramo v naslednjih petnajstih : ven S seboj v jamo nismo nesli bi vajnog**! niti suhe rezervne oblek**. .Nostfj smo * opremo, nekaj karbida in za vsakogar ii obroka hrane. Cas nas preganja, mi na V m« opraviti še meritve poligona do metrov Trenutno pa smo skoraj štinsu t rov globoko. V eni uri smo prispeli dok*" škega giganta v globini 340 metrov. »Griža, pojdi ti počasi navzgor in M*. čakaj v Biserni dvorani,« sem mu rekel iv '^Vegi vleče meter, po 50 metrov naf* lahko potegneva od merilne točke do točke, ki ostajajo raztresene v cik caku ^ čene z možici* z.a nama v dvorani. Trinajst ur v jami, le kdaj bom p*** videl visoke jeloviške smreke. Veke * utrujenosti že lezejo skupaj Najraw b, e tukaj v veliki globini in zaspal. Vegi spleza na steno: »Devet metrov.« mi zakliče. Počasi, meter za metrom se bliiai* vrš.u Oh. sonce, kje si. koliko minut »J še potrebno.da te bom zagledal? »Griža, zakaj še nisi splezal Ror. **jgf rekla, da naju počakaj v prvi dvorani. *> tukai « Zavpijem in ga prehudim. Počas: počasi je vstal in stopil prot, vrv,, s* pnpr nio in med mojimi kletvicami skoraj ta* pUvHldvaisetmetrskostopnjo ' Živ«, mi popuščajo, vse skupaj pric^ siliati k vragu. Kranjski klub. te bedak* m,«jo z a vrhunske .amarje. v resme, * ""„vi začetnik. Zakaj hudiča gre v tak* .n,) ki n ni dorasel/ Seveda, zato ker v klubu velja „ »T k«, v resnic, je pa nerfa'e^n: « * o v steno nit. navadnega klina w jatj m nomanikljivoinanje .z plesanja s?' klelo l^tnanjfc J aprav ■» ir^esprav. na a. m konec potrpežljiv V globini 340 metrov v Dolgi dvorani *<» prelepe aragonitne kapniške tvorbe (foto: M. Chvatal) kamen jt. postavljeno (zloženo! v kupčV ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD TOVARNA AVTOMATSKIH TELEFONSKIH CENTRAL KRANJ vabi k sodelovanju večje število novih sodelavcev za opravljanje del in nalog pri lastnem razvoju računalniško krmiljenega telekomunikacijskoga sistema ISKKA 2000. Zaposliti želimo: VODJO PROGRAMSKEGA PODSISTEMA START -DIAGNOSTIKA - OBNOVA SISTEMA VODJO PODPORNEGA BAZIČNEGA SISTEMA ZA RAZVOJ, PREISKUŠANJE IN PRODUCIRANJE PROGRAMSKE OPREME VODJO PODSISTEMA APLIKATIVNE TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME (signalizacijski protokoli, telekomunikacijske možnosti naročnikov in m reže I », VODJO PODSISTEMA ADMINISTRATIVNE VZDRŽEVALNE PROCEDURE i komuniciranje človeka s sistemom, spreminjanje karakteristik sistema, rutinska preiskušanja sistema za preventivno in korektivno avtomatsko vzdrževanje sistemov) OSEM VIŠJIH ANALISTOV k. STTRI ANALISTE " SEDEM VIŠJIH PROGRAMERJEV * OSEM PROGRAMERJEV Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje: Dela pod tć. 1. 2. 3. in 4.: - podiplomska ali vosokošolska izobrazba elektrotehnične (usmeritev računalništvo ali elektronika), matematične ali fizikalne smeri. - 5 letne delovne izkušnje na področju računalniških sistemov - aktivno znanje angleškega jezika. Dela pod tč. 5.: - podiplomska ali visokošolska izobrazba elektrotehnične (usmeritev računalništvo ali elektronika), matematične ali fizikalne smeri - 2 letne delovne izkušnje na področju računalniških sistemov - aktivno znanje angleškega jezika. (usmeritev računal organizaei jsko-raču- je uspešno opravljeno Dela pod tč. 6.: - visokošolska izobrazba elektrotehnične rtištvo ali elektronika) matematične al nalniške smeri - pasivno znanje angleškega jezika - delovne izkušnje niso potrebno Dela pod tč. 7.: - višješolska izobrazba elektrotehniške (usmeritev računalništvo ali elektronika > matematično ali fizikalne smeri - pasivno znan je angleškega jezika - delovne izkušnje niso potrebne Dela pod tč. H.: - 1-leiriH srednješolska izobrazba elektrotehniške ali splošne Kmeri (gimnazijski maturant) - zaželjene so ustrezne delovne izkušnje, v poštev [uidejo tudi kandidati brez njih - pasivno znanje angleščine. Skupni pogoj za vse kandidate psihološko testiranje. Za vsa dela je določena 3-mesečna poskusna doba. Po oblikovanju skupine bomo organizirali intenzivno funkcionalno izobraževanje s področja programiranja za vse nove so-Helavce. ki nimajo znanja s tega področja, da l>i tako dosegli čim učinkovitejšo vključitev v naš kolektiv in v opravljanje del in nalog, za katere bodo kandidati sprejeti. Vsem bodočim sodelavcem bomo omogočili tudi nadaljnje izobraževanje i/ dela v smeri računalništva oziroma telekomunikacij. Vsem kandidatom, predvsem vodjem, bomo med delom nudili izdatno pomoč z nasveti in sugestijami naših sodelavcev, poznavalcev problematike. V skladu z našimi samoupravnimi splošnimi akti s področja stanovanjskih zadev, se bomo s kandidati dogovorili o možnostih za reševanje stanovanjskega problema. Vse kandidate vabimo na razgovor in predstavitev del« iti delov« nih pogojev v našo tovarno na Lahorah. kjer lahko dobijo \ vodstvu tehničnega razvoja TOZD A TU tudi podrobnejše infoi maoijo o vrsti in pogojih dela Odločite se in pošljite pisno prijavo / dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako, za TOZD ATC. Darinka Sedej: Štirinajst dni prijateljskega Oldhama (8) Poletna obleka in gumijasti škornji V času razprodaj smo mrzlično hodili po trgovinah, da bi se na koncu zadovoljili le z opazovanjem izložb — Pomembno je, da je praktično — Gorenjska oblačila za uspešno konkurenco Mestne ulice oživijo ob sobotah, predvsem pa v času razprodaj Kadarkoli že se je naš — precej natrpan program obiskov, ogledov, sprejemov, kosil in večerij — za hipec ali za nekaj ur sprostil, smo imeli na sporedu »shopping«, nakupovanje, v katerem koli že kraju smo se mudili. Jasno je, da smo prvih nekaj dni kar drveli po vseh mogočih trgovinah, trgovskih središčih, mar-ketih in trgovinicah, zadnje dni pa je že pohajala sapa in zanimanje. Po prvem zaletu in zagnanosti — celo v hudem neurju smo se pehali po ulicah — smo se umirili, da bi se nazadnje omejili le na »vvindovv-shopping« in čisto Čisto na koncu smo vstopili v trgovino le po cigarete ali vžigalice. Bil je privlačen nakupovalni čas, čas razprodaj, tisti dnevi, ko skozi izložbeno okno kar vzdihuješ in se čudiš prečrtani in novi ceni artikla. A ne le v Oldhamu, tudi v Manche-stru in drugih mestih, kjer smo se mudili. Le koliko priporočil in pobud smo nosili od doma, od tistih, ki pač vedo, kaj se splača v Angliji kupiti: »štof, štof« pa volna, dežni plašči in puloverji, čajniki in nikarte pozabiti na prima teniške loparje! Pa smo ogledovali, pa smo angleške funte (64,00 dinarjev za funt) na debelo množili in večkrat kot ne se nam nikakor ni izšlo! Drago, dražje, najdražje! Res, bile so razprodaje, a konec koncev in za tolažbo: tudi za angleške velja: nisem tako bogat, da bi kupoval na razprodajah! Trgovine so bile seveda bogato založene, tiste, za povprečni žep in tiste, kjer ob visoki ceni kar zamižiš in presenečeno zavzdihneš. Moda, povprečna kajpak, ni bila nič presenetljivega, ne v trgovini in ne na ulici. Nam pač ljubljanski, domaČi ali bu-tiki čez mejo že ponujajo toliko izvirnih idej in domiselnih modelov, da že na domači ulici srečujemo visoko modo domala na vsakem koraku. Z rahlo izjemo: zdi se, da smo za kanček bolj kritični, kadar gre za postavo, model in modo. Naša debelu-ška si niti v sanjah ne bi upala v službo ali na ulico v kavbojkah — bila bi deležna preveč zasmehovanja in kritičnih ali nesramnih opazk. Angleži pa so v tem smislu svobodnejši in če razmišljamo tudi drugače: razsodnejši in pametnejši. Ce zapiha zoprni veter, če se napoveduje dež — zaradi obilice dežja pravijo 80 let gasilskega društva Gorenja vas Za praznik nova cisterna Gasilsko društvo Gorenja vas v Poljanski dolini, ki praznuje 80-letni jubilej, je bilo ustanovljeno poleti leta 1900. Ustanovnih članov je bilo 15 z županom Martinom Brencetom na čelu, že kmalu pa se je njihovo število podvojilo. Naslednje leto so kupili prvo ročno brizgalno in v zapiskih je ohranjeno, da jo je moralo poganjati 10 do 12 mož, veljala pa je 1300 kron in so morali za nakup najeti posojilo, ki so ga odplačevali štiri leta. Svoj veliki krst je društvo doživelo že leto po ustanovitvi. 20. maja 1901. leta je namreč ob pol dveh popoldne začelo goreti na Hrvatovem hlevu, kjer so se otroci igrali z vžigalicami in močan veter je hitro prenašal požar z ene slamnate strehe na drugo. Do večera je kljub prizadevanju gasilcev pogorela skoraj vsa vas na levem bregu Poljanščice. Rdeči petelin je uničil 26 hiš in 18 gospodarskih poslopij. Ob obnovi vasi so začeli graditi tudi gasilski dom. Kot lahko preberemo v kroniki, je Anton Dolinar-Leskovec iz Gorenje vasi odstopil zemljišče. Temelji zasilnega gasilskega doma so vidni še danes. Leta 1931 so kupili prvo, tedaj najbolj moderno motorno brizgalno »rnedevno«. kar so proslavili z veliko slovesnostjo. »Kumovala« je Frančiška Uršič s Hotavelj. Do druge svetovne vojne so kupili tri motorke. Med drugo svetovno vojno se je članstvo zelo razredčilo, vendar so takoj po osvoboditvi pridobili veliko novih članov in spet začeli delati. Vseskozi pa so želeli zgraditi nov gasilski dom. ki so ga pred dobrimi 20 leti že začeli delati. Zgradili so temelje in imeli pripravljenega tudi precej denarja, vendar so morali gradnjo ustaviti, ker baje prostor sredi vasi ni bil primeren. Prekinitev gradnje pa je močno omrtvila delo društva, ki si je opomoglo šele v zadnjem desetletju, ko je delo spet zaživelo. Tako so leta 1971 kupili kombi, ki ga še sedaj uporabljajo, leta 1973 pa motorno brizgalno »rosenbaver«. Povečalo se je tudi članstvo in sedaj je aktivnih več kot 90 gasilcev, imajo pa tudi pionirsko desetino. Z raznimi prostovoljnimi akcijami, predvsem pa z raznimi tombolami in prireditvami in z drugim prostovoljnim delom je društvo zbralo toliko denarja, da so lahko kupili tovorni avto s cisterno, ki jo nujno potrebujejo za gašenje v hribovskih predelih in povsod tam, kjer ni hidrantov. V veliko pomoč je lahko pri vsakem požaru, saj z njo lahko gasijo toliko časa, da potegnejo vodo iz hidranta ali iz reke. Velika želja pa še vedno ostaja gasilski dom. Pripravljenost za delo je velika, vendar pa imajo težave s pridobitvijo lokacijskega dovoljenja. Kot je znano, urbanistični načrt za Gorenjo vas še ni narejen in zato bo najbrž treba še malo počakati. Jubilej bodo gorenjevaški gasilci počastili" i svečano akademijo v soboto ob 19. uri v osnovni šoli Gorenja vas, ko bodo podelili priznanja najbolj zaslužnim Članom, v nedeljo pa bo ob 14.30 proslava pred zadružnim domom, prirejena bo tudi gasilska parada, na kateri bodo sodelovala društva iz vse občine in prevzem cisterne, potem pa bo gasilska veselica, na kateri bo igral ansambel Ivana Rupa rja. takole: če vidiš bližnje hribe, bo kmalu deževalo, če jih pa ne vidiš več. potem že dežuje — potem je koristna in dobra zimska vetrovka čez poletno obleko, dobrodošli so tudi gumijasti škornji. Nihče in prav zares nihče se na cesti ne bo ozrl. kaj šele, da bi si dovolil opazke. Udobno, praktično čez vse! In tudi prav nič hudega ni. če si gospodinja, ki se mudi po nakupih, ne sname navijalk iz las in če se smuka po špeceriji kar v predpasniku. Obleka ne naredi človeka, je prej ali slej pravilo, če opazuješ sredi nakupovalnega centra v Oldhamu mimoidoče. Ker mi je bilo nekega dne »ta zaresnega« in izložbenega nakupovanja dovolj, mi je ostalo dovolj časa za zvedavo primerjavo in ocenjevanje. Ce je bilo kaj ^ zares občudujoče J lepo, takšno, da te prevzame, potem so bile večerne obleke, ki visijo domala že v vsakem marketu. Drzni kroji in drzne barve, a tudi umirjena eleganca za vsako starost. Žal ne tudi za vsako postavo, odvečni kilogrami so tu v tako hudo napoto, da ie veliko boljša preusmeritev na navadno škotsko krilo za šest funtov. Čevlji? Dragi in predragi, razen seveda tistih, ki se valjajo po razpro-dajnih košaricah in so prej ali slej zanič. Vendar pa jim danes tržiški Peko lahko kar uspešno konkurira: predvsem po cenah. Seveda smo kupili nekaj kril in jopic in majic, predvsem pa fantje niso pozabili na teniške loparje. Verjamem, da danes te loparje vihtijo po kranjskih teniških igriščih na vsesplošno občudovanje ostalih, ki nimajo te sreče, da bi iz Anglije prinesli teniški lopar. Najbrž se ti loparji sučejo, upogiba jo in vihtijo kot po maslu — saj so vendar angleški! Ne oporekam, kozmetiko se res splača nakupiti v Angliji, še posebej v današnjem času, ko nam napovedujejo omejitev uvoza. Z njo smo se kar pošteno založili, posebno nekatera dekleta. Navsezadnje lepše dišiš, če je parfum iz Anglije! Malce malomeščanstva smo si sem in tja le privoščili; naj se narod domači čudi in naj bo vsaj za kanec nevoščljiv. Čeprav je še kako res, da vsaj tisti ljudje, med katerimi smo živeli, niso nikakršni malomeščani, da so preprosti in naravni, da živijo sebi in svojim zmožnostim umirjeno vsakdanje življenje: delo, šola, družinsko življenje zvečer ob televiziji, ob vikendih pa sprehod ali obisk na deželi, za počitnice pa Grčija, Španija ali jugoslovanski Bled. Prav presenečeni smo bili, kako občudujejo prijatelji Kranja Bohinj, Bled ali Krvavec in celo slovensko pesem. V hudo in prehudo zadrego so nas ti prijatelji Kranja spravili na sprejemu pri gospodu županu: prav korenito smo zapeli popularno Jugoslavijo, ko so si angleški gostitelji zaželeli še Avsenikovo Slovenijo. »Slovenija, od kod lepote tvoje ...« in naprej? Naprej bi mi lahko le še žvižgali. Starejši angleški gospe je bila ta Slovenija tako zelo všeč, da mi jo je zapela v angleščini: prevedla je kar sama. Torej: če greste v Anglijo, med ljudi, ki so bili pri nas, potem hočeš nočeš vadite Slovenijo, da ne boste zardevali . . . In če se povrnemo k modi in oblekam za domačo rabo: nekega dne smo občudujoče hvalili bluzo, ki jo je nosila ena izmed naših deklet. Bila je res nekaj posebnega, res lepa, res okusna. Le kje, v kateri imenitni »shop« jo je staknila? Pa je punca debelo pogledala, sklonila glavo, zavihala ovratnik: Gorenjska oblačila., številka 38! (Se nadaljuje) i Mlin na veter — redek, a zanimiv pokrajinski motiv Praznik v krajevni skupnosti Ljubno V krajevni skupnosti Ljubno te dni praznujejo svoj krajevni praznik — Obupna preskrba v trgovini Špecerije v Ljubnem — Most bo odnesla - Sava — Pomembna obletnica TVD Partizana Na Posavcu bo 34 zasebnih stano-vanjskih hiš, predvsem za delavce Iskre v Otočah. Ljubno — Krajani Ljubnega 24. avgusta praznujejo svoj krajevni praznik v spomin na pet ustreljenih talcev leta 1941. Letos bo se posebno slovesno, saj so praznovanje združili s pomembno obletnico ustanovitve TVD Partizana Ljubno, ki je prejelo tudi letošnje priznanje občinske skupščine Radovljica. Vsa družbenopolitična, kulturna. Športna in druga dejavnost Ljuben-čanov poteka v njihovem domu, ki so ga zgradili že leta 1931 in leta 1974 temeljito obnovili. Mladi so opravili več kot tisoč udarniških ur, za obnovo pa so porabili okoli 500.000 dinarjev: prispevali so tudi kulturna in telesnokulturna skupnost ter drugi in tako sta danes dom Partizana in okolica izredno skrbno urejena, sam dom pa ni namenjen le uspešnim ljubenskim športnikom, temveč je žarišče vsega krajevnega delovanja. Pomembne odločitve, dogovori in sklepi o napredku in problemih kraja se porajajo in tudi uresničujejo v okviru krajevne konference SZDL Ljubno, v vseh družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter delegacijah pa so aktivni predvsem komunisti. Tako je izredno uspela akcija Nič nas ne sme presenetiti. Socialistična zveza pa se zavzema še za rešitev vseh drugih vprašanj. Predvsem si želijo, da bi še naprej tesno sodelovali s tovarno Iskra Otoče. se povezovali in skupno načrtovali program razvoja krajevne skupnosti. Čeprav je Iskra prisluhnila njihovim potrebam, pa niso zadovoljni s tistimi delovnimi organizacijami izven občine, kjer so Ljubenčani zaposleni. Še vedno nikakor ne morejo dobiti potrebnih 400 dinarjev na zaposlenega za potrebe krajevne skupnosti od delovnih organizacij izven občine; vsak dinar pa je krajevni skupnosti, ki iz občinskega proračuna dobiva le malo sredstev, izredno dobrodošel. Med pomembnimi in uspešnimi nalogami, ki jih je opravila v preteklem obdobju krajevna skupnost Ljubno, sodi vsekakor zazidalni načrt za področje Po-savca, za zasebno gradnjo in za delavce, ki živijo v krajevni skupnosti. Na Posavcu bo 36 stanovanjskih enot ter stanovanjski blok, kasneje še vrtec. Skupaj z Iskro Otoče so si nadvse prizadevali in akcija za načrt je potekala pet let. Zdaj končno zasebniki že gradijo. Tudi krajevna skupnost je prispevala izdatna finančna sredstva, da bi delavci čimprej prišli do stanovanj, dobili pa so tudi združena sredstva. Pereč problem je telefonsko omrežje, saj okoli 100 naročnikov čaka na priključke; še bolj nezadovoljni pa so s preskrbo in z dotrajanostjo mostu preko Save v Otočah. Blejska Veletrgovina Špecerija, ki ima v Ljubnem premajhno, celo sa- nitarno oporečno trgovino, je v minulem obdobju le obljubljala in obljubljala, dalj pa ni prišla. Krajevna skupnost je celo sama poiskala in ponudila ustrezno lokacijo, a blejska Špecerija se za to ne zmeni in morajo tako Ljubenčani tudi po manjših nakupih v Radovljico. Vse kaže, da trgovina nima interesa in da noče prisluhniti krajanom, ki zdaj zahtevajo vsaj nekoliko spo-dobnejšo trgovino in preskrbo z os- LJUBNO PRAZNUJE 24. avgusta praznujejo krajani Ljubnega svoj krajevni praznik v spomin na pet talcev, ki so bili med prvimi na Gorenjskem ustreljeni prav v Ljubnem. Ljubenčani so ohranili lep običaj: ob krajevnem prazniku povabijo vse starejše krajane, tiste pa, ki so v domu za ostarele, obiščejo člani krajevne organizacije Rdečega križa. Letos bodo podelili tudi krajevna priznanja najbolj zaslužnim krajanom. Dobili jih bodo: Valentin Toman, Alojz Cvenkel, Janko Mar-kovec in Fran Zupančič. Danes, v petek, bodo športna tekmovanja in odprtje novega igrišča za košarko in odbojko, v soboto zvečer pa bo ob 19.30 uri proslava s kulturnim programom, s podelitvijo priznanj in s sprejemom prvih ustanoviteljev društva TVD Partizan Ljubno. V nedeljo bodo mladim gasilcem izročili novo brizgalno, popoldne pa bo ob 16. uri prijateljsko srečanje, na katerem bo za zabavo igral ansambel Gorenjci s pevcem Francem Korenom. D. S. ranke niti, spretni prsti in srček na punjkeljnu V soboto in v nedeljo so bile v Železnikih prireditve 18. čipkarskega dne - Najhitrejša kleklja-rica je bila Marica Šmidova, najlepšo čipko za razstavo pa je pripravila Mici Primožičeva Spet so se ob letu, v nedeljo, zbrale v Železnikih klekljarice iz Zi-rov. Železnikov. Gorenje vasi in Vrhnike in se pomerile katera zna najhitreje predevati klekeljne in kateri se nitka najlepše veže. Trinajst jih je hitelo, da bi pred Številnimi gledalci, med katerimi je bilo obilo mladeži, čimprej sklekljalo Čipkasti srček. Pomerile so se Alojzija Ravnikar, Mirni Kavčič, Štefka Fili-pič, Milka Peternelj, Majda Trček, Frančiška Eržen, Julka Mur, Lina Markelj, Mici Tavčar, Francka Bekš, Marica Smid, Mici Primožič in Stefanka Vrhunc. Najstarejša je bila Mici Primožič iz Železnikov, ki je že stopila v petinsedemdeseto leto, najmlajša pa tridesetletna Milka Peternelj iz Zirov. Tekmovanje klekljane je bila le ena številnih zanimivih prireditev v okviru čipkarskega dne, ki ga je tu- ristično društvo Železniki letos pripravilo že osemnajstič. Za zanimivost naj povemo, da je Štefanka Vrhunc iz Železnikov sodelovala prav na vseh čipkarskih tekmovanjih. Prireditve so se začele že v soboto zvečer z nastopom folklorne skupine Mladi vrh iz Nemilj in pevskega zbora Iskre Železniki. V nedeljo so nadaljevali tako, da so ob 10. uri odprli razstavo čipk, na kateri so klekljarice iz Železnikov in Zirov predstavile več kot 300 najlepših klekljanih izdelkov. Hkrati so razstavili tudi 5 najlepših in najboljših del slikarjev amaterjev, delavcev železnikarske Iskre. Na nogometnem igrišču v Železnikih pa je bila nogometna tekma poročeni proti neporočenim. Zmagali so neporočeni s 6:2 in si pribrcali nagrado — sodček piva. Zmagovalki Marica Šmid in Mili Primožič Posebna komisija je najprej ocenila razstavljene čipke in za najlepšo čipko, ki jo je izdelala Mici Primožič iz Železnikov iz kot las tankega klekljanca, debeline 300. Številka je bolj za primerjavo klek-ljaricam in pa tudi drugim, saj se »navadne« čipke klekljajo iz nitke debeline 30 ali 40. Drugo mesto je komisija prisodila čipkam Minke Primožič iz Železnikov in tretje izdelkom Anice Primožič iz istega kraja. Četrta je bila Milka Peternelj iz Zirov in peta Jula Primožič iz Železnikov. V klekljanju srčka pa je bila najhitrejša Marica Šmid iz Železnikov, le za nekaj predevov počasnejša je bila Frančiška Eržen iz Gorenje vasi in tretja Lina Markelj iz Železnikov. Za najlepše izdelan pa je komisija ocenila srček Mirni Kavčič iz Žirov. »Vse od prve prireditve sodelujem na razstavi čipk,« je po tekmovanju povedala Marica Šmidova, ki ima tudi že 72 let. »Šestnajstkrat sem se udeležila tekmovanja in od tega sem trinajstkrat zmagala. Zakaj sem tako hitra? Vedno rada sedem za punkcij in vedno sem vesela, ko je čipka narejena. Vsakega izdelka posebej sem vesela.« »Pa zaslužek?« »Delam predvsem zaradi veselja, ker imam čipke rada in, ker sem tega vajena od otroških let. Sicer pa je klekljan je trd kruh. Dobra klekljari-ca zasluži do 10 dinarjev na uro, toliko kot dobi učenec, ki se gre učit poklica. Pa vendar bom delala dokler bom imela zdrave oči in roke. Zelo pa se mi zdi škoda, da mlade žene skoraj ne klekljajo več. Mislim, da bi se. lahko pri gospodinjskem pouku v šoli naučile te lepe obrti, da ne bi z nami izumrla.« Marija Primožičeva je bila še štirikrat nagrajena za najlepši razstavljeni izdelek, večkrat pa je bila druga. Letos si je zaslužila najboljšo oceno s prtičkom premera 20 cm, ki ga je sklekljala iz najtanjše niti. »260 ur je bilo treba presedeti za punkeljnom in večstokrat odrezati nit in jo znova vstaviti in tisočkrat predeti klekeljne iz ene v drugo roko. Štiri in sedemdeset let mi je in nimam več tako Most v Otočah bo odnesla Sava, čega novnimi življenjskimi prehrambenimi artikli. Most čez Savo je star problem, vsako leto pa je bolj dotrajan in slabši. Samoupravna komunalna interesna skupnost očitno nima denarja za most, ki ga bo ob večjem in hujšem nalivu zagotovo odneslo. Naložba bi veljala okoli milijardo starih dinarjev, a četudi bo potrebno toliko denarja, bo most vendarle treba čimprej popraviti. Krajani ga zdaj ob hujših nalivih varujejo, a zdi se, da bo vreden prave pozornosti šele tedaj, ko ga bo Sava zares odnesla .. . Posavec ima kanalizacijo, treba bo zgraditi le čistilno napravo. Kanalizacija v Ljubnem je sicer urejena, a le do izteka, kjer bo treba poskrbeti za ponikovalnice, kajti odplake se zlivajo po poljih. Načrtujejo pa kanalizacijsko povezavo Po-savca in Ljubnega. Krajani v Ljubnem, v krajevni skupnosti, ki je že do zdaj znala in zmogla večino problemov rešiti sama, z lastnim prostovoljnim delom in samoprispevkom, v krajevni skupnosti, ki nikoli ni čakala in tudi ne dobila kaj prida družbene pomoči, se dogovarjajo, da bi uvedli ponovni krajevni samoprispevek. Problemov je še veliko, načrtujejo tudi razširitev pokopališča in _ ranje nekaterih cest, večjih ložb pa ob pomanjkanju nih sredstev zdaj ne bi Tako so danes lahko ponosni svoj prispevek k napredku hi vse krajevne skupnosti, na društvo TVD Partizan, ki prai 50-letnico obstoja, na nadvse zadevno organizacijo Rdečega W» na gasilsko društvo, ki prav zdaj navija gasilski dom in namen* svojim pridnim pionirjem novo op? mo. Ob vzorni skrbi za požarno «1 nost si gasilci želijo le, da bi gospodinjstev kupilo ročne gas aparate in da bi se predvsem Tt. kar najbolj prizadevno vključil: gasilske vrste. Obenem z ostali društvi in družbenopolitičnimi * ganizacijami je krajevna skup** Ljubno ena tistih krajevnih sk* nosti, ki pozna svojo družbenof* litično vlogo in ki zna prisluh*1 interesom in potrebam vseh k* janov. Prizadevnost je opazna in na na vsakem koraku: vsako ] je ob krajevnem prazniku v L nem videti več asfalta, lep«« čelja, več športnih igrišč in nekaterim problemom, ki m ostali, je v krajanih vedno zadovoljstva in tudi upravim ga ponosa ... D ^ Milka Peternelj in vodja programa Janez Ziherl mirne roke in tako sem včasih 3 ali 4-krat »zaheftala« preden sem nitko potegnila skozi zanko.« »Tako tanke čipke niso običajne?« »Res je. Čeprav pravijo, da je center čipkarstva Idrija in veliko klekljajo v Žireh in Gorenji vasi, ima tako tanka čipka dom le v Železnikih. Bila sem še otrok, ko je prišla čipkarska učiteljica iz Gradca poučevat železnikarske žene in dekleta kleklja nja in tako so takoimenovano »umetniško« čipko začeli izdelovati tudi v Železnikih. Sestra se je naučila tako dobro, da je dobila ponudbo za učiteljico kle-kljanja na Dunaju, vendar pa je bila ta nastavitev povezana s tako velikimi, stroški, da je morala službo odkloniti.« Tudi Mici Primožičevi je težko, ker je med mladimi vse manj zanimanja za to lepo domačo obrt, čeprav meni, da bi se lahko dalo malo več poudarka izdelovanju čipk tudi v šoli. Lahko bi organizirali klekljarsko šolo, kot jo imajo v Žireh. Takšno šolo je obiskovala tudi najmlajša tekmovalka, tridesetletna Milka Peternelj iz Dobračeve pri Žireh. »Odkupujem čipke in jih zraven tudi sama Sicer nimam veliko i****1^ imamo družino in tis**' * vendar sem že od ob^.0*1^ vajena, da se je tr«bV~**i* * času usesti za punkelj /s***01*' delo slabo plačano, a-P*!"™! rica čipke prodaja prlL*^ zasluži 5 do 6 dinarjev Do0' v zadnjem Času, zlasti 9X9 * izdelovanje čipk spet b Lani so v Žireh saJ«^?**^"* .iso.o«0 dinarjev čipk i bila ta vsoU dosežki**0* prvem polletju. Sicer ** čipka šele v zadnjem aJ** dobiva pravo ceno oaj^**" mt*}m cenjena in tako l»vi** ^ mo, da bodo tudi čipkat?ko "** nekoliko več dobile.« *»*' Čeprav so bile tekmovali mo dveh, upokojenke in » • poprečju, kot je povedal J° grama Janez Ziherl iz §± f skoraj 58 let, primer iz >-of> 1 zlasti njihova čipkarska iT°v tavljajo, da se bo ta len obrt ohranila. Zlasti še, mladi delali iz veselja ob leJ^°^° ne za denar, kot je dejaV* ^r*. Stnidova, * Mt^ Tekst in ft je I> >v la • ^STtK 2? AVGUSTA 1980 11 .STRAN G L« A S Dežnikarica * Fanči Pečnikova že 68 let dela, zadnje čase seveda le še popravlja dežnike — Če ji oči ne bodo oslabele in če zima ne bo huda, bo v svoji delavnici v Prešernovi ulici v Kranju morda še drugo leto ali še dlje « nad vrati je že zdavnaj 1, sonce je v dolgih desetletjih o vrata in okvire izložbe ter spremenilo v nekaj nedoloč-i^j temnega. Na majhnem stojalu "j-Ožbenem oknu so morda nekoč dežniki, toda zdaj se le orume-*lMpir zvija pod dopoldansko ~**o pripeko. Vrata trgovinice so w^»plih dneh odprta, da hrup s i!^*tne Prešernove ulice pljuska v ^čno notranjost, od sten. ki so zdavnaj nehali beliti, pa od-i Jajo koraki mimoidočih. Le ^Vdo se ozre na neugledno,z ni-J^iim napisom, označeno izložbo. ^K^Hprta vrata, ki v temačno s i^oi oboki grajeno delavnico spu-vsaj malo na asfaltu segretega - Zdaj poleti sicer pokuka v te- 0 notranjost kak radoveden tu- 1 meni, da je morda našel anti-t: potem pa zagleda na kupe in manj starih,bolj ali manj Jjenih dežnikov. Nad njimi se dne in popoldne, včasih pa ob brleči luči skromne žarnice tudi zvečer sklanja Frančiška Pečnik iz Kranja. Decembra letos bo stara 82 let, pa še vedno vsak dan sede k delovni mizi, debeli, že malo črvivi, razrezani od več kot stoletne uporabe, in popravlja dežnike. »Se lani sem lahko na dan popravila šest do osem dežnikov,« pravi, »letos pa mi ne gre več tako hitro od rok. za polovico manj zmorem. Se pred leti sem tudi delaja dežnike, zdaj pa ne več. Oči me ne ubogajo več. če ne bi bila tako vajena tega dela, bi prav gotovo ne zmogla popraviti niti enega dežnika več.« Čeprav je topel avgust brez dežja, pa le od časa do časa kdo stopi z ulice in prinese v popravilo polomljen dežnik. Pečnikova oceni, če bo lahko popravila, če pa je popravilo težje, pa stranko napoti k Jenku, ki ima delavnico v isti ulici. Ne, to ni njena konkurenca. Pravi, da ji odstopi tudi nekatere dele za dežnik, ki jih sama nima, ali pa sama popravi pol, ostalo pa Jenko, samo da je stranka zadovoljna. Zdaj pred šolo bodo mame pregledale dežnike otrok, ki so morda strgani, polomljeni še od spomladi čakali kje v kotu, pa bodo stopile do te najbolj znane in najstarejše kranjske dežni-karice. S trinajstimi leti je že sedla za delovno mizo in sprva skupaj z mamo izdelovala dežnike. Nikoli se ni poročila. Na vso moč si je želela postati učiteljica, pa so starši potrebovali eno od hčera v delavnici. Bali so se, da bi šola za vedno odtegnila učenosti željno dekle od dežnikar-stva. Najbrž so slutili prav, težko da bi Fanči, kot jo prijateljice kličejo, potem še hotela postati dežnikarica. Toda življenje je steklo dalje, prišle so vojne, prišel je mir, Fanči pa je kar eedela in se ukvarjala z dežniki. No. knjige so ostale njena najljubša zabava za prosti čas, njena lepa pravilno govorjena beseda pa bi celo prepričala koga. da je morda vendarle bila učiteljica. »Ah, kaj,« pravi, »malo sem hodila k privatnemu pouku, kot je bilo to včasih, pa nemščine sem se učila, to je bilo vse.« Zdaj že oseminšestdeset let vsak dan, razen nedelje seveda, jemlje v roke dežnike, pili, popravlja, reže žico in že bo dežni!; varoval pred močo. Vsako leto sama sebi obljublja, da bo odnehala, potem pa ko pride zima, si govori, samo da mrzli dnevi minejo. No, pa je spet leto naokoli, drugo leto bo pa morda res izpregla. Pokojnine nima, saj kot obrtnica ni plačevala v pokojninski sklad za obrtnike, tako da zdaj vsak zasluženi dinar dobro pride. »Saj ne rabim veliko,« pravi, »obleko mi daje sestrična iz Ljubljane, poje pa star človek tako ne posebno veliko.« Razmišljala je že, da bi šla v dom za starejše občane, pa se kar ne more odločiti: strah jo je, da bi ji bilo dolgčas, da ne bi imela več kaj početi. »Pravijo, da delo krepi,« se smeje, »kakšna pa bom potem, če ne bom več delala, pa še kar pri zdravju-sem,« in pove, da minulo zimo ni niti enkrat zakurila v delavnici, lansko zimo pa le štirikrat. Kakšno jopo več dene nase, sicer pa se ob piljenju žice človek mora ogreti, kdo bi potem še mislil na mraz. Morda pa bo tudi letošnja zima bolj mila, da ne bo treba zakuriti v delavnici — morda bo potem še lahko potegnila tja do pomladi in kdo ve, morda še dlje. Dežnike pa ljudje vedno rabijo, pa vedno se kaj pokvarijo — zdaj pač ni več takšnih, kot so jih izdelovali pri Pečnikovih v Kraniu, da so trajali po dvajset let. Tekst in foto: Lea Mencinger Zdravilo za plešaste glave Je Mladen Miladinović iz Gornjega Milanovca našel zdravilo proti izpadanju las ali pa je to še ena zabloda v vrsti poskusov, da se moški rešijo neprijetne plešavosti? Zdravilo, ki bi preprečilo izpadanje las ali vrnilo izgubljene lase. ljudje iščejo leta, desetletja, stoletja, pa vendar ga še nihče ni °akril. Kakšne maže so varili, da bi lase obdržali na glavi, kakšne utehe so iskali, da bi plešcem razbili komplekse! Lasje so okras, vendar je tudi gola glava simpatična, zatrjujejo. Katera ženska bi se v Šestdesetih letih mogla upreti šarmu najbolj slavnega pleše a na svetu. Yula Bru nnerja, in komu ni vlival poguma televizijski policaj Kojak? Kljub temu pa vsi argumenti, ki poveličujejo plešo, tudi tisti najstarejši, da je pleša dokaz pameti, padejo v vodp, brž ko se pojavi nek nov izum, ki preprečuje izpadanje ali spodbuja ponovno rast las. Številni Kojaki ne razmišljajo; pohite, da bi se pomladili. Trgovine so polne različnih šamponov in dišečih losionov z zvenečimi nazivi in imeni svojih iznajditeljev, ob katerih pogosto stoje doktorske in magistrske titule. Navodila so vedno optimistična: »če se bostevdržali pravil uporabe, boste lahko spletli celo kite«. V atestih znanstvenih institucij je običajno zapisano, da je preparat neškodljiv. Koliko pa zares koristi in zdravi? O tem se kupec prepriča že po nekaj predpisanih kurah. In Potem? Potem se pojavi nekaj novega, super preparat, boljši od vseh prejšnjih. Zato ne izgubite upanja: na vas m vašo plešo vedno misli nek nov, še bolj talentiran iznajditelj. To pot je upanje ponovno razplamtel mož iz Gornjega Milanovca, kot sam pravi. neuk. vendar entuziast. Mladen Miladinović. Za svoj izum samozavestno trdi, da je edino in pravo zdravilo, ki obnavlja obolele celice in jih usposablja za proizvodnjo las. Iskal ga je celih trinajst let. spodbudile pa so ga lastne težave. Njegovi lepi. nujni lasje so se začeli redčiti, ko je bil star 19 let. Zdaj jih ima 46. »Osnova mojih iskanj je bil rastlinski svet. Predpostavljal sem. da zdravilo mora biti v prirodi.« Prekrižaril je številne kraje z njemu znanimi in neznanimi biljkami. Bil je dostikrat razočaran, posebno v začetku. A se je splača lo 1.977. leta je Mladen Miladinović končno našel, kar je iskal. Svoj izum je patentiral pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu, leto Sfetka je navadna, preparat pa — skrivnost! dni kasneje pa je Zavod za farmacijo Torlak izdal atest, da je preparat neškodljiv. Miladinović je hitro postal znan po vsej državi. Njegov preparat je zbudil upanje tistim, ki so ga že izgubili, upanje na pričesko a la Travolta. V ulico Hajduka Veljka 12 v Gornjem Milanovcu so začeli prihajati možje in žene iz vseh krajev Jugoslavije. Vendar pristojni v skupščini občine Gornji Milanovac niso imeli razumevanja za izum someščana. Ni dobil dovoljenja za delo. Za Miladinoviča to ni bil samo znanstveni neuspeh, ampak tudi denarni. Izračunal je, da bi lahko v kratkem času zaslužil toliko, da bi pet generacij njegovih potomcev brezbrižno živelo samo od obresti. »Razočaran sem odšel v tujino.« pripoveduje Miladinović. »Bil sem v državah zahodne Evrope, v ZDA, Kanadi in Avstraliji. Uspehi, ki sem jih dosegel, so mi znova potrdili, da je moj preparat dober. Po vrnitvi v Milanovac sem se obrnil na naše farmacevtske tovarne s prošnjo, da mi omogočijo nadaljnje raziskovanje. Odzvala se je edino Krka i/. Novega mesta. Sklenili smo dogovor o skupnem raziskovanju preparata in zdaj sem že nekaj mesecev njihov sodelavec.« Miladinovičev preparat še ni moč najti v nobeni samopostrežbi, niti v lekarni. Ali bo kdaj dobil dovoljenje za industrijsko proizvodnjo, se bo vedelo šele po končanem dehi v znanstvenem laboratoriju Krke. J Atletika ohranja vitalnost Atletika je bila in bo zmeraj vodilna športna panoga. V njej se uveljavljajo naravni načini gibanja , oplemeniteni s sodobno tehniko, ki je odsev izurjenosti in visoke stopnje gibalne omikanosti. Merilo razvoja narodnega športa je v atletskih storitvah, ki jih prikazujejo lestvice in drugi zanesljivi podatki. Razširjenost atletike med ljudstvom je znamenje njegove moči, vztrajnosti, hitrosti, upornosti in vitalnosti. Pri tem pa ne gre le za vrhunske storitve, temveč tudi za vsakodnevna opravila, za uspešno premagovanje prostora, za boj s časom in z lastnimi slabostmi. Atletika zajema življenjsko praktične zvrsti, ki so dane po naravi, jih dramimo od rojstva in ohranjamo skozi vse življenje. Te se hitro razvijajo pri vodilnih mladih atletih, so nekaj let na vrhuncu in počasi, skoraj neopazno upadajo; hitreje ob gibalni ležernosti in počasneje ob dejavnem načinu življenja, ki pritegne k sodelovanju vse organe in celoten organizem. Ob krčenju in popuščanju mišičja po izdatnem znojenju, odstranjevanju odpadnih in strupenih snovi, v krožnem, ritmičnem in skladnem gibanju doživljamo slast pristnega naravnega napora. Preproste atletske zvrsti so dostopne vsem slojem in postavam, v skokih se uveljavljajo bolj vitki, v, metih pa močnejši atleti. V tehničnih panogah se hitrostna in odriv-na moč povezujeta s prefi njeno občutljivostjo. Atletika presega ožje športno udejstvo- vanje. Tudi v življenju potrebujemo dovoli odrivne, sk očne, ponavljajoče se in enkratne moči. V teku — zaporedju skokov in v pohitritvi hoje smo vešči že v mlajšem predšolskem obdobju, uživamo v tekalnih igrah, žal se od teh prezgodaj poslovimo in se uklonimo škodljivim navadam civilizacije, ki ljudi hitreje starajo, medtem ko atletsko udejstvovanje človeka pomlaja. Atletika nas uri v upornosti in neuklonljivosti, saj je v življenju potrebno biti v stiku z ostalimi, čeprav je tudi veliko prehitevanja in dovolj zaostajanja. Stiske so podobne mrtvi točki in drugemu dihanju — krizam, ki jih doživljajo tekači. Te je dobro premostiti in nadaljevati pot z večjo vnemo, saj je življenje kakor tek na dolge proge, ki se loči od športnega v tem, da gre za daljši čas, za tek na mnoga leta, za ohranjevanje živahnosti in za boj proti ležerni betežnosti. Opuščanje hoje, teka in ostalih atletskih navad stopnjuje nemoč in obolenja. Atletika je trajne vrednosti. Človek bo z naporom moral zmeraj ohranjati lastno naravo in se vračati k naravnim načinom gibanja. Narava nam podarja veliko atletskih možnosti. Težava je v tem, da nas sodobno življenje priteguje k sedenju, nas utesnjuje v zaprte prostore in večkrat omejuje gibalno prostost. Atletske steze na štadionih in zunaj njih pa nam omogočajo več prostosti, nas pomirjajo, k repe, zavirajo upadanje odzivnosti in vzdržljivosti. TEHTNICA -Podjetje precizne mehanike 64228 ŽELEZNIKI 1 Razpisna komisija za imenovanje individualnih poslovodnih organov na podlagi sklepa Delavskega sveta, razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa delovne organizacije — direktorja DO Kandidati morajo poleg splošnih z Zakonom določenih pogojev izpolnjevati naslednje posebne pogoje; visoko izobrazbo strojne ali ekonomske smeri. 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, višješolsko izobrazbo strojne ali ekonomske smeri. 5 let ustreznih delovnih izkušenj, družbeno-politične in moralno etične vrline, da sprejme obveznosti za doseganje ciljev, dogovorjenih v DO; 2. Odbor za medsebojna delovna razmerja razpisuje dela in naloge vodje finančnega sektorja delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Pogoji: višja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, srednješolska izobrazba ekonomske smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, družbenopolitične in moralno etične vrline. Izbrani kandidati pod točko 1. in 2. bodo imenovani za mandatno dobo 4 (štiri) leta. Kandidati naj pošljejo svoje pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: TEHTNICA - ŽELEZNIKI, Na plavžu 79, 64228 ŽELEZNIKI, z oznako pod 1.: za razpisno komisijo (ne odpiraj) pod 2.: odboru za medsebojna delovna razmerja O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 20 dneh po izteku razpisnega roka. ŽG — Podjetje za elektrifikacijo prog Ljubljana, p. o. Prešernova 35 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 3 KV elektrikarjev za delo v Nadzorništvu elektronapajalnih postaj Kranj, ki bi po končanem tečaju opravljali dela in naloge stikalničarja ENP Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema komisija za delovna razmerja v roku 15 dni po objavi oglasa. Alpsko smučanje Uspešno v Novi Zelandiji in Avstraliji novim uspehom tekmi v Avstro - KRANJ - Z na veleslalomski liji je naša alpska moška reprezentančna vrsta A sklenila dvajset dnevne letne priprave na smučiščih v Novi Zelandiji in Avstraliji. Jugoslovanska osmerica se pod vodstvom direktorja Toneta Vogrinca in trenerja Filipa Gart-nerja vrača v domovino. Vsi ljubitelji smučanja jih binlo lahko na letališču Brnik pozdravili v ponedeljek, 25. avgusta. ob 9.4)0. Prva jugoslovanska moška alpska vrsta je torej sklenila izredni* uspešne priprave za novo tekmovalno sezono. Grega Bene-dik. Tomaž Cerkovnik. Jure Franko. Miro Oberstar. Jože Ku-ralt. Janez Zibler in Boris Strel so v novozelandski in avstralski zimj s pridom izkoristili odlične snežne razmere. Pogoji za trening in tekme, ki so jih imeli, so bili tako izredni, da je le en dan odpadel trening na snegu. V vseh preostalih dneh so naši alpinci smučali Jtolikor jih je bila volja. Ze nekaj let nazaj so najboljši jugoslovanski smučarji hodili vadit v Argentino. Tudi v Argentini so vedno dostojno trenirali in si na mednarodnih FIS tekmah v slalomu in veleslalomu prislužili lepa mesta in izboljševali svoje FIS točke. Enako kot Argentini je bilo v teh dneh v Novi Zelandiji in Avstraliji. Jugoslovani so v tem ciklusu treninga nastopili v sedmih veleslalomih in slalomih. V vseh teh štirinajstih nastopih so le enkrat morali priznati premoč drugemu tekmovalcu. To se je zgodilo v tretji slalomski tekmi v kateri je Japonec prehitel naše. V vseh preostalih nastopih so prepričljivi) slavi/i alpinci iz Jugoslavije. Siso samo dosegali prvih me.-t. temveč so bili tudi na drugem, tretjem in na preostalih mestih najboljši. Čeprav so bili na teh tekmah tudi tekmovalci iz Japonske. ZDA. Avstralije. ZRN in Sove Zelandije ter Avstralije, so naši zmagovali. Niso jih mogli izriniti iz najboljših mest. Jugoslovani v Novi Zelandiji in Avstraliji niso samo tekmovali. S pridom so se spuščali pit teh strminah in veliko prosto smuča li. To je bil tudi glavni vzrok, da so naši odpotovali na ta trening. V novi sezoni 1980—HI ni ne olimpijskih iger. ne svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah. Vsi se dobro zaivdajo. da bodo le dobro pripravljeni smučarji lahko vzdržali naporno zimsko . tekmovalno sezitno v svetovnem pokalu. Zato tudi take priprave. In tudi zato. kjer na, jugoslovanski alpinci v svetovnem alpskem »vetu pomenijo toliko kot ostali tekmovalci iz alpskih velesil. Zavedati se moramo, da tudi Jugoslovani postajajo alpska smučarska velesila. Pravico nastopa v svetovnem pokalu ima kar devet naših smučarjev. To je številka, ki pove vse. Nobena reprezentanca na svetu nima toliko tekmovalcev, ki bi z njim lahko startala v svetovnem pokalu. Naši so na tekmah v Novi Zelandiji in Avstraliji zmagovali v obeh tehničnih disciplinah. Na prvih mestih sta se v veleslalomu in slalomu menjavala Jože Ku-ralt in Boris Strel. Strel je že dokazal, da je eden od najboljših veleslalomistov na svetu. Jože Kuralt je tisti, ki bo v novi sezoni krepko mešal štrene najboljšim v slalomu. Ogromno je na teh tekmah pridobil tudi najmlajši Jeseničan Grega Benedik, ki je naš deveti mož v slalomu. Na zadnji tekmi v veleslalomu je tako dobro popravil FIS točke, da bo imel imenitni startni izhodiščni položaj na vseh tekmah. Škoda je le, da zaradi operacije na nogah s to osmerico ni mogel na pot še Bojan Križaj. Tako bi bile te FIS točke še boljše. Po jutru se dan pozna Tega se vsi naši fantje zavedajo. In ne samo oni. Tudi ves strokovni štab. Ce hočeš uspeti,moraš že kmalu po končani sezoni začeti s pripravami za novo. Tega pravila se jugosloivinski smučarji in smučarke drže. In s takimi pri-praiKimi pridejo tudi izredni mednarodni smučarski uspehi. D. Humer Tenis Škarabotova in Tratnikova do polfinala KRANJ — Jugoslovanski teniski delavci so sele to letno tekmovalno sezono prišli do spoznanja, da imajo mladinci in mladinke v Jugoslaviji le premalo tekmovanj in nastopov. Do letošnje sezone so imeli le svoja republiška in državno prvenstvo ter nekaj mednarodnih in domaćih turnirjev. To pa je bilo premalo, da bi ti mladi talentirani igralci lahko napredovali v vrhunske igralce teniaa. Prav zaradi premalo turnirjev so se to leto v teniski zvezi Jugoslavije odločili, da povečajo število tekmovanj za mladinke in mladince. Zaceli »o s pozivnimi turnirji. Na sporedu jih je pet in peti Ld bil med tednom v Kranju. Udeležba je bila izredna, saj se je za najboljšega v obeh konkurencah potegovalo nad sedemdeset igralk in igralcev iz skoraj vseh jugoslovanskih teniskih kolektivov. Najboljših šestnajst v mladin aki moški in ženski konkurenci bo nato nastopilo v Zagrebu za naslov najboljšega v državi. Na tem turnirju v Kranju je pri mladinkah zmagala Mirkovičeva iz Vojvodine, ki je v finalni borbi premagala Splitčanko Vetrno. Od Triglavank sta prijetno presenetili Skarabotova in Tratnikova. Obema je uspelo, da sta se prebili do polfinala. V moškem finalnem obračunu je bil Oretar iz Mladosti (Zagreb) boljši od Bitorajaca iz Banje Luke. Tako se je Oresar maščeval Bitorajcu za poraz v finalu na mladinskem Tratnikova, Ferenčakova in Pivk zmagovalci KRANJ — Na kvalitetnem mednarodnem teniškem turnirju v Beljaku, na katerem so razen domačinov sodelovali ae igralci iz Nemčije, Italije, Nizozemake in Jugoslavije, so kranjski tenisači dosegli odlični- uvrstitve. Med pionirkami je zmagala Ferenčakova, ki je v finalu premagala Porovo, med štiri najboljše pa se je uvrstila tudi 8 k a raboto v a Ferenčakova je bila naaploh najuapešnejša igralka, saj je tudi med mladinkami do I« let šele v finalu izgubila * Tratnikovo. Med pionirji do 14 let sU se v finalu pomerila Pivk in Piak. Zmagal je Pivk. I.ep uapeh je dosegel tudi Stare pri mlajših pionirjih, aaj se je uvrstil v polfinale. V tej konkurenci sta igrala tudi finalista letošnjega prvenstva Nemčije. Manj uapešni so bili mladinci, saj so Ker-mavner. Arh in Filipčlč zgubili v drugem oziroma tretjem kolu. Teniški klub Olimpija je organiziral tretjega od sedmih turnirjev prvenstva Jugoslavije za mladinke in mladince do II in 18 let. Sodelovali so igralci iz desetih jugoslovanakih klubov. Mladinci Triglava ao ae slabše odrezali, saj so vat izpadli v prvem ali drugem kolu. Le Arhu je uspela uvrstitev v četrtflnale. kjer je izgubil t. Zovkom. Pri mladinkah je imela več uspeha Alenka Tratnik Zmagal« je. V pol-flnalu je premagala Breznlkovo in v finalu Novakovo. V tej kategoriji *o igrale samo slovenake igralke. A rili|M i« državnem prvenstvu. Od Kranjčanov smo pričakovali več, kot so doaegli. Pivk, Filip-čič, Piak in Arh so prišli le do šestnajstine finala. Rezultati - mladinke do IS let — polfinale - Vetrna (Split) : Skarabot (Triglav) 6:3. 8:0. Mirkovi« (Vojvodina) : Tratnik (Triglav) 6:7. 6:3, 6:4, finale - Mirkovič : Vetrna 7:7, 7:5; mladinci — polfinale — Bitorejac (Banja Luka) : Ratkovič (Partizan) 6:2. 3:6, 6:1. Oresar (Mladost) : Roža (Spartak) «:2. 6:2, finale — Oresar: Bitorajac S:2, 6:1; dvojice — Radjenovic-Bitorajac (Banja Luka) : Orlir-Sebalj (Varteks) «:4, 6:4, To-lić-Vukušič (Split) : Hundić-Zovko (Med vešcak) 3:6, 6:1, S:3. finale: Radjenovic-Bitorajac : Tolio-VukuAič 6: 3, 6: 2 V sredo se je na teniških igriščih v Kranju pričel pozivni turnir najboljših pionirjev in pionirk v kategoriji do dvanajst in štirinajat let Po kvaliteti in številu nastopajočih je turnir še boljši kot državno prvenstvo, ki je bilo pred mesecem v Kranju. športno društvo Krvavec končana jutri ob 20. ari. Košarka Košarka pokal Gorenjske KRANJ - V zaključao skega pokala Gorenjske _ sodeluje osem košarkarskih lanaki prvak KOKRA B a ■ GLAV iz Kranja, GORENJA INVEST is Škofje Loke. PLAMkT RADOVLJICA, JEBKSKmlZm iz Jesenic. V četrtfinalnem sreča ni«, i nedeljek, 1.8.1084), bo kvrutak I goatoval v Kropi, Jesea Gorenji vasi pomerili s j Radovljica bo naste Kokri B. košarkarji Jesenicah gostili ekipo Škofje Loke. Prvo mesto vodi v nadaj nega prvenstva v okviru S boj trd, tekme pa še tolik« ker se bo že v tem pripravljenost ekip z. publiških ligah v sezoni 11 Ekipe pripravljei KRANJ - Se nekaj dni nas loči do pri-četka jesenskega dela gorenjskega in republiškega košarkarskega prvenstva. Člani, mladinci, kadeti ter kadetinje se bodo borili za uvrstitve v republišks tekmovanja, mladinke pa za polfinale ter finale slovenskega prvenstva. V I. A članski ligi si prvo in drugo mesto delita ekipi Lokainvesta iz Škofje Loke ter Triglav iz Kranja s po osmimi točkami, sledi jima Radovljica, ki je zabeležila dve zmagi in ima skupaj po prvem delu štiri točke, četrto mesto pa je zasedla ekipa iz Jesenic še brez osvojene to«ke. O prvaku bo vsekakor odločalo tretje srečanje med člani Triglava ter Lokainvesta Uvrstitve članov v I. A ligi Gorenjske ne bodo vplivale na nadaljnje uvrstitve posameznih ekip, ker so praktično vse štiri ekipe že zagotovile nastop na republiškem tekmovanju, kar je vsekskor veliko prispeval spremenjeni tekmovalni sistem, ki se bo uveljavil v zimski sezoni 1880/81. V mladinski konkurenci je po prvem delu v vodstvu Triglav iz Kranja pred Šenčurjem, Kladivarjem iz 2irov, Radovljico in Jesenicami. Kranjčani so pokazali največ in zasluženo vodijo z dvema točkama pred- nosti. Prijetno presenečeni« a* čurja. ki je zabeletila iT^ Gorenjske bo po konten izzval ekipo Lokainvesta nastop v republiški ligi v j^JJ Najštevilčnejša liga j« ska, aaj v njej nastop« w__ štirih gorenjskih občin VaJ šarkarji z Jesenic, ki nenu««* za v spomladanskem »r gem mestu ao košarkarii porazom, sledijo pa Radovljice, Lokainveet« a Triglava B, Lokainvesta 2* Boj za prvo mesto bo a, prve tri ekipe precej isen lahko najmanjša napak« treh ekip usodna, če — drugo mesto ns goreaiaas*La? vodi v republiško HaH«i"j odigrala v zimskem -rtiil Gorenjska je edina organizirano tudi lj-o prvem delu prvenstva fc* sedem ekip, v vodstvu tv. ^ Kladivarja iz 2irov ptT^ kranjsko Savo, Lokain Loke, Mojstrano ter 'r, *** te v ekip ne bo vpliv^j^^"' republiškem tekmovanja, k** organizira odprto prvenjasCT katerega se lahko prtjavUa. rane ekipe, vendnr -urauš vanje prvenstva ne bo a!* saj gre tu za prvaka G Medobčinski kosar ske je bilo letos ""pano republiških lig za a«Jaaa«uvI" poleg Alpine, Sava s ce gorenjskih občin vhJhwJIL. iz Mengša in Kamnik, p^ največ uspeha - - Za zaključek uspešne vaterpolske sezone v medrepubliški ligi - zahod je domači Triglav brez težav visoko premaga/ goste iz Banja Luke. Kar za enajst golov so bili Kranjčani boljši od Incla. - Foto: F Perdan uspeh p« u saj večina odločil-,:* -Aon. iarllju. ■*-»«UU ss« Priznanja Borisa Ručigaja KRANJ - Telesnokulturna skupnost Kranj, komisija za podeljevanje priznanj Borisa Ručagaja, Bloudkovih priznanj in državnih odlikovanj, bo letos ob koncu leta podelila priznanja najzaslužnejšim športnikom in športnim delavcem občine Kranj. Kandidate za priznanja BORISA RUCIGAJA lahko predlagajo telesnokulturne, družbenopolitične in delovne organizacije ter posamezniki. Skladno s sklepom in pravilnikom o podeljevanju priznanj BORISA RUCIGAJA, pozivamo TKO, družbenopolitične organizacije, delovne organizacije ter posameznike, da predlagajo kandidate. Značke so bodo podeljevale posameznikom in ekipam za letošnje športne dosežke mednarodnega in državnega značaja. Plakete pa se bodo podeljevale za pomembne dosežke pri razvijanju telesne kulture in za dolgoletno uspešno delo v telesni kulturi. Plakete se praviloma podeljujejo enkrat posameznikom in organizacijam za: — dosežke v strokovnem in raziskovalnem delu kot so publicistika, metodika Športnega treniranja, iportna medicina, projektiranje telesnokul-turnih objektov; — organizacijsko delo pri razvijanju množičnosti, ustvarjanju novih in boljših možnosti za delo in tekmovanja; - dosežke pri športni vzgoji in sicer mentorjem, vaditeljem, trenerjem in sodnikom; - dosežke na področju propagiranja v tisku, radiju in televiziji ter filmu, likovnemu ustvarjanju ipd. Komisija za priznanja oo predloge ocenila in dala mnenje telesnokulturni skupnosti Kranj, ki bo priznanja tudi podelila. Potrebno je poudariti, da bo komisija za podeljevanje priznanj obravnavala le predlagane kandidate za priznanja v letu 1980 s podrobno obrazložitvijo. PREDLOGI SE ZBIEAJO PRI TKS KRANJ, TRG REVOLUCIJE 1. DO 15.9. 1980! M C ude) Prve«*! zabeležile kar tri «WpelmT22ri Jesenic, Alpine ter Sav« ekipe enako število točk je ekipa iz Mengša, Bat»'^*.f. ljica, na zadnjem *es*eas\"" šarkarice Kamnika, ki *-let i ti zmage. Prvaka bo3_ iskati med prvimi treaaj ekTL« možnosti za uspeh na Žirov, na domačem igrišču. Po dveh letih premora i* nizirano tekmovanje člaaiT ' cije niso usmerjene v u rang tekmovanj. Ta obijk 1 je vmesna stopnja m ruj tekmovalnim delom mlajšim košarkarjem «u izkažejo in imajo s tesa vključijo v boljše sredine l Loki v Člansko ekipo Lak nju v ekipo Triglava, v ». Radovljice ter na JeeendeaaTi nic. Tekmovanje je or^aZTaiisr skupinah. Po prvem del« Jaf* vodi ekipa Kokre B š^bee. mesto je pripadlo ekip« iTiv. Plamen iz Krope, VerianT S na. Gumar ter Sava B netili košarkarji iz Ni pa je vsekskor ekipe Save* ekipa Kokre B iz krajec nina lanski pokalni prvak imela v drugem delu tetka j.w ' tela obdržati prvo mesto V drugi skupini p« pred Kokrico, Savo A, kom, Gorenjo vasjo. Medvi niko. Vrstni red ekip bo dTk^ stva še spremenil, ker ao eka«' mesta zelo izenačene. t S polno pai Priprave nogometašev Trta**" po načrtih. Peta selekcija atvom trener^ prvem, raartas bana, predsednik odbora as i gomet Ibraiimovi« p« ^ w prvenstvu vodil mladi*««,, ki udeležujejo v velik-m šlevita ao se znovs vkju*ili obetavni ■ti*. Bradeško in drugi, tako.L a«.|ekcija nedvomno lahka k«*> voatni napredek noroaeu Pn < olji je »sT«!*1 ir*LV,V**to **, J bo vrnil tudi izredBo ^t*r* Cotman. cUjv-e« s trea^e*« I relu p« bo sredina lestvice. Znova p« b/)do1; "***1> trn* . kier veljs pohvali« SD Jak#> Prebačevega. ki bo nove a*«** .cij-hi lig« *»™<»v- «J*nj •--* nekatere organizacij vsem »e.U> tajsika in * j Nogomet«! orgsnisaciti «, „r>omes»bso je. da ao s aru-*" tvudi -od-«««, ki spadajo n575^ špeceriua TRZNI PREGLED Žeje - Na regionalni vesti Kranj -Tržič se je v sredo, 20. avgusta, ob 625 pripetila huda prometna nezgoda. Voznik tovornjaka Franc Oraničfroj. 1928) iz Tržiča je v blagem ovinku na mokrem in spolzkem Vtiziifu zavozil proti levi strani ceste, po kateri je tedaj iz nasprotne umeri pripeljal pravilno po desni avtobus Alpetourja. vozil ga je Peter Studen (roj. 1931) iz Sebenj. V silovitem trčenju je voznik Oranič umrl. Ganjeni pa so bili lažje voznik avtobusa in dve potnici. Po trčenju je tovornjak odbilo s ceste, avtobus pa je obstal nagnjen na bankini tx)ter,i ko je polomil nekaj metrov odbojne ograje. Škode na vozilih in *ta ograji je za okoli 800.000 din - Foto: F. Perdan Dežurne trgovine veletrgovine ŠPECERIJA Bled dne 23 8 1980 MARKET BOHINJSKA BISTRICA Trg svobode 1 SAMOPOSTREŽBA BLED Prešernova 48 Trgovini sta odprti od 7 do 19 ure MARKET DELIKATESA BLED Cesta svobode 1 5 (v Park hotelu) Trgovina je odprta od 8 do 21 ure LOTERIJA Nesreče NENADOMA ČEZ CESTO ^•oovljic« - V nedeljo, 17. av-i, ob 21.50 se je na regionalni Bled-Lesce pripetila promet -nezgoda zaradi nepravilnega uja ceste. Voznik osebnega ^-...obila Andrej Kapus (roj. 1956) flfrt^S- Oto^a je vozil od Bleda proti W&^*m' Na odcepu lokalne ceste za ^^Sj* * trfiI v Daphne Heinfroj. ^•1^). holandsko državljanko iz '^•a^l*' ki je z voznikove leve strani stekla čez cesto. Avto-I jo je zadel, da je padla, si zlo-°be nogi, pretresla možgane in * druge poškodbe. Prepeljali so Je«niško bolnišnico. PADLA S KOLESOM — Na Cesti Ste Marie aux v Bistrici se je v ponedeljek. Avgusta, nekaj pred 14. uro pripe-prometna nezgoda Stanislavi ej/^kj (roj. 1938) iz Bistrice. Smo-se je peljala s kolesom po *Vu navzdol, v levem ovinku pa pedalom zadela dvignjeni robnik tfesni strani ceste in padla. Pri si le zlomila nogo v gležnju, do-pn?tres možganov in več odr-^^^Prepeljali so jo v jeseniško ODGANJAL OSO „g^nuij _ Na magistralni cesti na fc^bnem polju se je v ponedeljek, avgusta, nekaj po 17. uri pripetila k?oda zaradi nepazljivosti voz-Proti Jesenicam je vozil z '►cedesom voznik osebnega avto-nemške registracije Bernd Uerfroj. 1935) iz Hamburga; med ijo mu je v avtomobil priletela ki jo je odganjal z roko. Pri tem zapeljal v desno na odstavni pas trčil v začetek zaščitne ograje. V . ,iju sije voznik zlomil obe nogi v l<*iju in so ga prepeljali v jesen i-■C^rl bomi5nito' medtem ko njego J^^iu sinu ni bilo ničesar. Na avto-7>%ilu je škode za 100.000 din, na *jipa za 20.000 din. NI VIDEL KOLESARJA ^>»nj - Na Ljubljanski cesti pri železniškem nadvozu se je v torek, 19. avgusta, ob 17.20 pripetila prometna nezgoda. Kolesar Robert Stirn (roj. 1965) iz Kranja je peljal od Labor proti savskemu mostu; pri železniškem nadvozu pa je prav tedaj izven prehoda za pešce stopil na cesto Ejup Stubla (roj. 1960) iz Kranja, ki kolesarja ni videl. V trčenju sta oba padla, Stubla je močno udaril z glavo po tleh in obležal v nezavesti. Prepeljali so ga v jese-niško-bolnišnico. NEZGODA PRI PREČKANJU CESTE Kranj - Na Cesti Staneta Žagarja se je v ponedeljek, 18. avgusta, nekaj po 20. uri pripetila prometna nezgoda zaradi prečkanja ceste. Irena Hribar (roj. 1960) iz Kranja je hodila po levi strani ceste, pri gostilni Arvaj pa se je odločila prečkati cesto; vendar pa se je potem, ko je že prišla do sredine, zaradi gostote prometa premislila in je stekla nazaj prav pred avtomobil, ki ga je z brniške smeri pripeljal voznik Jože Kocijan (roj. 1951) iz Kranja. Voznik je sicer zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti, avtomobil je Hribarjevo zadel, da je padla si zlomila nogo in pretresla možgane. Prepeljali so jo v Klinični center. AVTO ZANESLO V OVINKU f~ Kranjska gora — Na magistralni cesti v Logu se je v sredo, 20. avgusta, ob 11, uri pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznica osebnega avtomobila nemške registracije VViebke Peterson-Pecht (roj. 1955) je peljala proti Kranjski gori, ko je na mokrem vozišču v desnem nepreglednem ovinku zavirala, tako da jo je zaneslo na levo stran ceste, kjer je tržila v osebni avtomobil nemške registracije, vozil ga je Alfred Betz iz Munchena. V trčenju ni bil ranjen nihče, škode na avtomobilih pa je za 80.000 din. L. M. srečka št. 40 92550 014480 533330 1 24841 27621 97911 229051 332211 02 22 42 0212 79382 123682 83 93 443 843 4513 44193 91623 179993 34 0714 25674 40774 223754 244324 258114 300114 440184 din 30 1.000 50.000 10.000 20 1.020 1.020 2.020 10.020 10.020 30 40 50 400 1.000 10.000 30 40 100 200 400 1.040' 2.000 10.040 30 500 5.000 1.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 srečka št. 15 175 01985 27665 54025 6 50836 55186 61186 113916 486666 0647 13647 53777 68777 74387 027447 78 88 518 648 18808 209268 351608 501848 din 70 80 2.000 5.000 1.000 20 1.020 1.020 1.020 10.020 10.020 500 1.000 1.000 5.000 1.000 10.000 30 40 100 80 1.000 10.000 10.000 10.000 JESENICE Solata 18 din. spinača 18.20 din. cvetača 36 din. korenček 18 din. česen 50 din. čebula 15 din. fižol 30 din, pesa 18 din. kumare 15 din. paradižnik 15 din. paprika 30 din. slive 23,90 din. jabolka 23.40 din. hruške 20 din. grozdje 30 do 35 din. limone 28,80 din. ajdova moka 30,60 din, koruzna moka 13,30 din. kaša 21,20 din. surovo maslo 130,50 din. smetana 58.30 din. skuta 46,30 din. sladko zelje 6 din. orehi 270,40 din. jajčka 2.10 do 3.30 din. krompir 5.60 din. KRANJ Solata 20 do 25 din, špinača 25 do 30 din, cvetača 38 din, korenček 18 do 20 din, česen 50 din, čebula 16 do 18 din. fižol 30 din, pesa 16 din, kumare 16 do 18 din, paradižnik 20 din, paprika 30 din, slive 35 din. jabolka 20 din. hruške 28 do 30 din, grozdje 35 do 40 din, breskve 30 din, limone 28 do 46 din, ajdova moka 30 din, koruzna moka 13 din, kaša 28 din surovo maslo 120 d.n. smetana 56 din. skuta 46 din. sladko zelje 10 dm. orehi 250 din. jajčka 3.50 din krompir 5 do 6 din. lubenice 1« do ><) din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto 23. avgusta bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 in Na vasi. Šenčur od 7. do 13. ure. vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček. Duplje, Naklo v Naklem. Krvavec. Cerklje.' Hrib. Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko. Na Klancu. Oprešnikova 84. Kranj. Živila — prodajalna SP Prehrana, Cesta Staneta Žagarja 16, samopostrežna prodajalna Planina I.. Zupančičeva c. 24. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje. Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. JESENICE: Rožca - Samopostrežna trgovina na Plavžu, Titova 79 in Delikatesa — Kasta 3 na Koroški Beli. V. Svetina 8/a. 09 19 49 79 299 25369 62469 130619 500189 50 56 40 30 80 2.000 1.000 500.050 10.000 Kmetijsko živilski kombinat zn.sol.o.,Kranj,C. JLA2 ™ZiDTovarna olja OLJARICA objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge tehnika kemije oziroma sorodne stroke ali laboranta za opravljanje zahtevnih in rutinskih kemičnih analiz K V strojnega ključavničarja za opravljanje raznih ključavničarskih del Posebni pogoj: 6 mesecev delovnih izkušenj delavca brez poklica za opravljanje transportnih del Posebni pogoj: odslužen vojaški rok Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh po objavi. V šestih letih ni bilo žrtev otrok v prometu Varnost je lahko še boljša Jesenice - V jeseniški občini v zadnjih šestih letih ni bilo med ««.mii, kici mi -k .->»- nimali za opremo koles učencev, ki se vozijo v šolo. Obisk so vin iudi konec maja, in sicer v Žirovnici in Mojstrani. Kolesarske 'spite je v občini opravlja jo več kot 1000 učencev, vendar jih je uspešno haredilo le 416. Kontrola koles pa je kasneje pokazala, da se večina ^trok ne vozi z brezhibnimi kolesi, niti se na cesti vedno ne vozijo po bredpisih. Starši bi morali pogosteje pogledati, s kakšnim kolesom se *itrok vozi v šolo. Sicer pa so tudi starši na roditeljskih sestankih poslušali predavanja o varnosti otrok v prometu in gledali filme tako v %lah kot tudi v vrtcih. Se posebej pa je pomembno, če so starši pri Pravili na šolo oziroma na primerno obnašanje v prometu svoje otroke, ki letos prvikrat stopajo čez šolski prag. Te odgovornosti za varnost ^trok v prometu pa seveda nimajo le starši, pač pa tudi ostali udele-' bili posebno v konicah, ko gredo otroci v šol« ^.....f ■-----' . *lidomov še posebej pozorni na otroke ob prehodih čez cesto J. K inar V globoki žalosti sporočamo, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, atek. stari ata brat in stric FRANC ORANIČ Na zadnjo pot ga hotno spremili v petek. 22£YgU8ta 1980. „h 16. urj jzpref, hl> ža|os(i na pokopališče v Križah. Žalujoči: žena Francka, sestre Micka sin Tonček, hčerka Dragica z družino, brat Viktor z družino Francka m Katrca z družinama ter drugo sorodstvo Križe, 20. avgusta 1980 O L*AS 14.STRAN PETEK. 22 AVf^fl Naš otrok je bolan Oslovski kašelj je ena najhujših otroških nalezljivih bolezni, vendar smo jo s sistematičnim cepljenjem že precej zatrli. Otrok lahko zboli že takoj po rojstvu. Ce je mati bolezen prebolela, je zaščiten v prvih štirih do petih mesecih po rojstvu. Največ otrok oboli do petega leta. Pri doienčkih ie smrtnost zelo visoka. Jolly J oker Potrebujemo: 1/4 kumarice, 2 jogurta, koper, malo na koščke narezanega mesa. sol. beli poper, ščepec sladkorja Kumarico dobro operemo in če imamo pravo solatno kumarico — ozko in dolgo — je ne olupimo. Zrežemo jo na tanka kolesca. V skledo stre se mo oba jogurta, mu dodamo sesekljan koper. meso. kumarico, poporamo. posolimo in posladkamo. Ce sladkanje ni po našem okusu, ga lahko tudi opustimo. Vse dobro zmešamo, z mešanico napolnimo kozarce in po vrhu po t rečemo še malo sesekljanega kopra. Tak koktajl bo dobrodošel Vsem. ki se mučijo s shujševalno kuro: z njo bodo premostili najhujšo lakoto med dvema obrokoma. Jed je osvežujoča, zdrava za prebavo in ima zelo malo kalorij. Ali veste da . .. ... se mavec ne bo tako hitro strdil, če ga boste zmešali s kisom namesto z vodo? Potem vam pri delu ni treba tako hiteti. ... da se tudi saharin navzame vonja po vaniliji, če vanilijeve paličice položimo medenj v zaprt kozarec? .. . mora biti opran piščanec, ki ga dajemo peči v pečico, pred peko popolnoma suh? Sicer njegova koža ne bo hrustljava in zlatorumena. ... pri zamrzovalni skrinji s 1000 litri uporabnega prostora ne smemo v 24 urah naenkrat dati vanjo zamrzniti več kot 5 kilogramov mesa, zelenjave ali sadja? Pri manjših skranjah pa seveda Še toliko manj. ... da bo zelje veliko boljšega okusa, če dodamo vodi za kuhanje dobro čajno žličko kumine? celo do 90 odstotkov. Je izredno kužna bolezen, zapušča pa trajno imunost. Inkubacija traja navadno 7 do 14 dni. Približno teden dni je videti otrok samo prehlajen, kašlja, je hripav in nahoden Nato se pojavijo napadi mučnega kašlja, posebno ponoči, med katerimi se otrok duši in bruha. Trajajo dva do tri tedne, nato začno pojemati. Od komplikacij je nevarna pljučnica, za življenje so nevarni tudi splošni krči, ki se pojavijo lahko tudi med samimi napadi. Zaradi krča zapiralk sapnika se otrok lahko zaduši. Poleg zdravil, ki jih predpiše zdravnik, dajemo otroku mehko, kašasto hrano, ki mu ne draži žrela, veliko mora biti na svežem zraku, uživa naj vitamine. Novorojenčke in dojenčke je treba zdraviti v bolnišnici. Dišavnice in začimbe ROŽMARIN Rožmarin (ime je najbrž latinskega izvora in pomeni »morska rosa«) je zimzelen grm, ki raste ob Sredozemskem morju. Njegovi močno dišeči listi delujejo na organizem tako poživljajoče in krepil-no,' da so včasih veljali za zdravilo, ki krepi lase in zdravi plešavost. Tudi v kulinariki se uporabljajo rožmarinovi listi, ki dajejo prijetno aromo bravini in piščancem, ravno tako pa tudi nekaterim vrstam povrtnine — na primer stročjemu fižolu, belušem in paradižniku. Sveži rožmarinovi listi so boljši kot suhi. Po drugi strani pa so suhi listi krhki, tako da jih brez težav režemo in drobimo. Rožmarin dodajamo svinini, klobasam, jagnetini, bravini, ribjim juham, omakam, jedem iz račjega in gosjega mesa in rižoti. Iz rožmarina pripravljamo tudi dišavni kis in razne pijače. MARTA ODGOVARJA Lidija — Medvode Sem na začetku nosečnosti, zato bi rada imela širšo obleko, ki bi jo lahko nosila tudi pozneje. Obleka naj bo poletna, bolj odprta. Stara sem 23 let. Odgovor — Obleka je široka, zvonasto krojena. Ob ovratni obrobi ima sprednji del ubran, zadaj se pa zapenja na gumb. Sedaj jo lahko nosite s pasom, pozneje pa brez. Jajca v paradižnikovi omaki Potrebujemo: 4 žlice olja. srednje veliko čebulo, strok česna, 50 g paradižnikov, 1/8 litra juhe, 1 čajno žličko soli, pol žličke popra, malo slakor-ja, 1 lovorov list, dve jedilni žlici sesekljane zelenjave, 15 oliv, polnjenih s paradižnikom ali papriko. 8 trdo kuhanih jajc. Olje segrejemo v posodi, čebulo in česen dobro sesekljamo in popraži-mo na olju. Paradižnike vtaknemo v vrelo vodo. da jih lažje olupimo, jih razpolovimo in damo na čebulo. Zdaj prilijemo še vročo juho in 10 minut kuhamo. Potem dodamo še dišave in lovorov list in kuhamo nadaljnjih 30 minut. Na koncu jedi dodamo zelenjavo, olive in razpo-lovljena )s']ca in serviramo. Pa še to: nekateri pravijo, da je omaka še okusnejša. še ji dodamo pri kuhanju malce kvasa. Poskusite. Zaupanje v samega sebe je prva skrivnost uspeha Kmerson Slava je strup, ki ga je treba jemati v majhnih dozah Balzac Izogni se sramoti, toda ne išči slave! Ničesar ni tako dragega kot ona. Sidnev Smith Tragedija slave je v tem, da moraš zapraviti preveč časa, da bi ostal slaven. Pablo Picassn FLAMINGOVEC NI ZAHTEVEN Flamingovec (Anthurium) daje s svojimi čudovitimi rdečimi, kot po-voskanimi cvetovi, vtis, da je zelo zahtevna rastlina. Pa ni. Le voda je zanj življenjske važnosti. Namesto, da ga zalivamo, ga lahko postavimo kar v posodo z vodo, vse dokler se mehurčki ne dvigajo več. Potem vodo v podstavku odstranimo. Od marca do avgusta ga tudi vsake štirinajst dni gnojimo. Poleti imamo to rastlino lahko tudi zunaj, na prostem, vendar v senci. Ima sicer rada svetlobo, toda nobenega direktnega sonca. Moda v svet RDEČE in CRNC Tudi letošnja >eaej* fe, P*l črne in rdeče bari**. V F**~ kreatorji omisliti ^frJcJLa. kil zaprav halja in se- ^ (*> zapenja z gumbi, ap^j«.-; črne oprijete hlač* imTčrm^t Tudi pas je- črn ui #jbJ| zavezana tesno 06 vrrtts, ^ ne, modno nažgane, ne jjfj vo odločite za p^ifafca 1 ostale bomo pa uerji*^* halji. Ta prav zares j*. Ta mesec na vrtu Avgust je najboljU mesec za striženje živih maj is iglavcev. Stranice živih mej iz iglavcev nikakor ne smejo biti navpične. Živica se mora proti vrhu nekoliko zoževati, sicer spodaj kmalu ogoli in ni več lepa. V stenah žive meje pa tudi zgoraj se večkrat pojavljajo zelo močni poganjki. Te moramo pred striženjem po reza t i z vrtnimi škarjami nekaj centimetrov niže, kakor nameravamo striči živo mejo. Za popravljanje vzra8ti iglavcev, ki rastejo sami zase, posamično, smemo uporabljati le vrtne škarje. Velike primerke tis (Taxus) lahko drugo leto uspešno presadimo, če že sedaj pripravimo, kar je treba. Koreninska gruda mora po velikosti ustrezati velikosti rastline. Široka naj bi bila dobro polovico tistega, kolikor ima rastlina v premeru. Tisa, ki ima 2 m premera, naj bi torej imela 1,1 meter široko grudo. Okrog rastline skopljemo 55 cm od debla 20cm širok jarek. Vse korenine, ki sežejo v jarek, gladko porežemo. Jarek mora biti tako globok, kakor globoko segajo korenine. Končno Inž. PAVLE HAFNER Enolončnice iz krušne peči Sorski in zasavski kmetje so nekoč pridelovali lečo. Leča je bila pravzaprav bajtarska jed. s suhim mesom kuhano so pa čislali tudi premožni kmetje Na žalost danes pri nas ne sejemo več te okusne stročnice. Enolončnica z lečo in suhim mesom je prišla k nam z Bavarskega V bavarskih gostilnah je ta enolončnica na dnevnem jedilnem listu. * ne trdna koreninska grud* pri presajanju dobro A*5* gremo iskat v drevesnic* paziti tudi pri transu**« koren isnka gruda ne nu** rastlini jo pustimo vse K'"] )(K| sadno drevje. ZaSl polagam« v obliko keM Jp, ,h> sega mroMfedr*^* 8 i b i S I*} N v** Xl is v 15. STRAN \m JL* J\. RADIJSKI SPORED SUŠTARSKA NEDELJA / VTR2.CU /«Rfck BO LETOS 7 SEPTEMBRA SOBOTA, M. AVG. program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Pionirski tednik - 9.06 Z radiom na poti • 10.06 Sobotna matineja - 11.06 Zapojmo pesem -OPZ OS Šempeter pri Gorici • 11.20 Po republikah in pokrajinah - 11.40 Zapojte z aami • 12.10 Godala v ritmu -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Veseli domači napevi -1300 Danes do 13.00 - Iz na-lih krajev - I z nalih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.06 Glasbena panorama - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« • 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim • Ljubljanski godalni trio - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 »Mladi mostovi« - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za prijetno razvedrilo - 21.30 Oddaja za nase izseljence - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe - 00.06 Nočni program Dragi program 8.00 Sobota na valu 202 • 13.00 Dober dan na drugem programu • 13.06 Radi ste jih poslušali - 13.35 Glasba iz Latinske Amerike - 14.00 Srečanja republik in pokrajin -15.30 Hitri prsti - 15.45 Mikrofon za Iva Mojzerja -1600 Naš podlistek - Džingis Ajtmatov: Zgodnji žerjavi -i 1615 Lepe melodije - 16.40 f Glasbeni casino - 17.35 Lahka glasba slovenskih avtorjev - 18.00 Pol ure za šanson -18.35 NaJi kraji in ljudje -1850 Glasbena med igra -1925 Rezervirano za reprize » 21.15 Mala nočna glasba -21.45 SOS - v soboto obuja-*»o spomine - 22.45 Zrcalo EUA,24.AVG. ^rri program 4.30 Dobro jutro! - 8.07 Ra-dijaka igra za otroke - Rene Guillot-Herbert Hennies: fced Kid iz Arizone II. - 8.43 Skladbe za mladino - 9.05 Se Pomnite, tovariši... - 10.05 Panorama lahke glasbe -11 00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce - 13.50 Pihalne godbe -U.06 Humoreska tega tedna x lan Hamilton Finlav: De-bsr - 14.25 S popevkami po Jugoslaviji - 15.10 Pri nas do-**»a - 15.30 Nedeljska repor-t*ia 15.56 Listi iz notesa -ljB.20 Gremo v kino - 17.06 Priljubljene operne arije -«7.50 Zabavna radijska igra 1$,15 Na zgornji polici - 19.30 "Obvestila in zabavna glasba -j9.35 Lahko noč. otroci! I9.45 Glasbene razglednice -§0.00 V nedeljo zvečer - 22.20 ^kupni program JRT - Studio Sarajevo - Glasbena tribuna mladih - 23.05 Lirični ^trinki - 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov - 00.05 **očni program program * nO Nedelja na valu 202 j " * 3.00 V nedeljo se dobimo, 1 IV____ Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 1600 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 lz partitur Bostonskega pops orkestra in pianista Petra Nera 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza John Coltrane - 20.30 Popularnih 20 - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa SUŠTARSKA NEDELJA ^ /TRžicu BO LETOS 7 SEPTEMBRA glasbeni literatun: Klavirske skladbe in samospevi Milana Potočnika - 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT -21.05 Radijska igra - Žarko Petan: Monolog moškega o ženskah 21.48 Glasbena med igra - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Tipke in godala -23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji -00.05 Nočni program Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja swinga - Les Brown - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ntmu z velikim plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Disco čez dan - 17.35 Iz partitur velikega zabavnega orkestra »Vieroslav Matušik« - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.45 Jazz na II. programu - Supersax -Doug Rainey - 22.15 Rezervirano za disco novitete -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SUŠTARSKA NEDELJA NAGRADNA KRIŽANKA SUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIČU BO LETOS T. SEPTEMBRA" 8.08 Z Anton Rudnik poti za TOREK, 26. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! glasbo v dober dan Foerster: Gorenjski slavček -uvertura - Nikolaj Rimski-Korsakov: Španski capriccio, op. 34 - 8.30 Mladi koncer-tant - Glasbena Aola Vič-■ 9.06 Z radiom na 10.05 Rezervirano 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - dr Franc LočniAkar: Oživljanje kozjereje - 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam... -14.05 V korak z mladimi -14.55 Minute za EP 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 - ' 18.00 Razgledi po slovenski RADIO TRIGLAV JESENICE •FM področje za ra- Svljiiko občino 87,7 mega-tf* - Gornjesavaka dolma vj&8 rnegaherza — Jesenice ^» okolica 100,6 rnegaherza VeJnji val 1495 K H z Vtek: $.(J3 »J».03 Lokalna poročila pestila - 16.30 Kulti &*»aIo - Kaj Indukciji kaset XTV Ljubljana Kulturna vas je novega v ploAč poročila -Kam danes k£-03 Lokalna «0*v*stila. 16.30 jutri - Jugo ton vam pred }^%vha 1 ha: V«3 Mi pa nismo ne uklonili C Koledar važnejših dogod yv iz preteklosti - Rekla - Nedeljska kronika obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled - Morda vas bo zanimalo - Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas ho zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila 1830 Oddaja za mlade — morda vas bo zanimalo Četrtek: lb\03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Naš ob zornik - Morda vas bo zani-m lo - Po domač«* za vas SREDA, 27. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.45 Radijski pevci pred mikrofonom -DPZ. dir.: Marko Munih -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.35 Znano in priljubljeno - Mau-rice Ravel: Ciganska in Bolero - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Slavica Šikovec: Že pred trgatvijo moramo misliti na kakovost vina - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Poje zbor Collegium musicum iz Beograda - dirigent Darinka Marič-Marovič - 18.15 Naš gost - 18.30 Odskočna deska -Milan Rejec - klarinet . srednjeveška trgovska in politična zveza severnonemških mest. 9. morje in otok otočja Fidži v Tihem oceanu, 13,glavna ulica Dubrovnika. Placa. 15. prislov v drugo, prihodnjič, 17. skrivaj kakor tat, 18. Arabski polotok, 19. Alojz Zavo-lovšek, 20. mesečnik, kdor boluje od lunatizma. 22. znak za kemično prvino barij, 23. obljuba. 25. 'Ognjevit brazilski ples z raznimi figurami. 26. naš pisatelj in borec za osvoboditev Primorske. France, 28. razgibana planota nad Bohinjsko kotlino. 30. kraj v Alžiriji na križišču poti Brinkene-Oufrane-Adrar, 31. ameriška hazardna igra s kartami. 32. osebni zaimek. 33. nizek ženski glas, 35. gojeno, ograjeno zemljišče ob hiši. 36. okrajšava za cirka, približno, okoli, 37. površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkanje, 39 organ v trebušni votlini, ki izloča žolč, 41. rimski scenograf Marko Tulij Tiron, 43. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti, 45. grška pokrajina in rečna luka v južnem Epiru, 48. v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik, 49. zagrebško pokopališče, 51. za polton zvišana nota g, 52. kozlo-vina, koža in meso kozla, 54. lastnost, značilnost enakega. 56. otok otočja Aru v Indoneziji, 57. nekdanja puška za na rame. Navpično: 1. reka na Škotskem, ki se izliva v Solway. 2. grški geograf, ki je na začetku našega štetja opisal takrat znani svet. 3. nizozemski humanist, avtor »Hvalnice norosti«, Rotterdamski. 4. starinski izraz za žalost, trpljenje, bolečino, 5. sprstenina, rjava ali črna snov v zgornjem sloju Zemlje. 6. aromatski tropski sadež, 7. poroka, svatovanje, 8. italijansko mesto v Padski nižini, ki je dalo ime Jadranskemu morju, 9. v matematiki tretja potenca števila, 10. ogib, 11. slovenski tenorist (1890- 1959), Josip, 12. naziv za kmečko grčo, 14. star izraz za dolino, 16. nevarna bolezen, karcinom, 21. najmanjši dobitek pri tomboli, dve izžrebani številki, 23. čutilo za vid, 24. panj, na katerem se seka. 26. v religiji zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi, tudi teta, 27 zemeljska ožina na Malajskem polotoku, 29. vprašalnica mar. 31. namizno pregrinjalo, 34. naš pisatelj »Bajk in povesti o Gorjancih«, Janez. 35. italijansko mesto ob Adiži, znano tudi po ljubimcih Romeu in Juliji, 37. puhlica; rečenica, reklo. 38. trpko črno kraško vino, 39. pogovorni izraz za lovca. 40. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ar, 41. rahločutnost, obzirno vedenje ali ravnanje, 42. krompir domače sorte z belkastim mesom, 44. kratica za Narodna obramba, 46. postopek tiskanja in njegov proizvod, 47. ime danske gledališke in filmske igralke Nielsen, 49. gib. s katerim se kaj izraža. 50. brest, jamovec, 53. Lili Novv. 55. Ksenija Erker Rešitve pošljite do srede, 27. avgusta, do 10. ure,na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 15. avguiita: 1 borka. 6. smrad. 11 mestic. 12. kapnik. 14. pari. 15. meter, 17. Asan. 19. Art. 20. hotelir. 22. kva, 23. RI. 24. sanitejee. 26 AP. 2? Abram, 29. lat. 30. metla, 32. ovula, 34. konte, 36. br, 36. detergent. 40. RIJ. 42 oča. 44 tartrat. 45 ris. 46 Nana. 4K levit, 49. post, 60. neolog. 52. povest. 54.Tasso, 56. aneks. Prejeli amo 106 rešitev. Izžrebani ao bili: 1 nagrado (150 din) prejme Jožica Orožim. Šercerjeva 12, 64240 Radovljica. 2 nagrado (120 dini prejme Franc Magdic. Sorliieva 3. 64000 Kranj. 3. nagrado (100 dinl prejme Tone Podnar, Sorika 27. 64220 Skofja F.oka. Nagrade bomo poslali po poŠti. r 1 IZBRALI SO ZA VAS Na oddelku papirnice v GLOBUSU pa čakajo Aolar-je torbe, peresnice, zvezki, barvice, ovojni papirji, nalepke, knjige. Mamice, raje pohitite z nakupom, da se ne boate drenjali zadnje dni... Tudi na oddelku trikotaže v GLOBUSU spodaj se marsi-kaj dobi po sezonako znižanja cenah' puloverji, bluze, majice itd. Izbira je resnično bogata. iVladinaki oddelek Kokre v GLOBUSU j« bogato zaloten in večino modnih oblek tega poleti« j« zajela sezonska rasprodaja, ki ie zbila cene tudi do 40 i*datotkov splača ae pogledati. O L, A S16 STRAH PETEK, 22. AV6USTA TELEVIZIJSKI SPORED suštarska nedelja f v tržičl mfffm^k, lP> bc letos 7 septembr nedelja SOBOTA, 23/VIII 17.50 Poročila 17.35 Kako obuditi princeze, češkoslovaški film - 19.00 Nas kraj -19.15 Zlata ptica - 19.20 Risanka - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 C. Dickens: Nicholas Nicklebv. TV nadaljevanka - 20.55 Muppet show: Dannv Kav -21.20 Osamljeni so hrabri, ameriški film - 23.00 TV kažipot - 23.20 Poročila SOBOTA, 23. avgusta - KAKO ZBUDITI PRINCEZE, češkoslovaški mladinski film - Film je posnet po znani pravljici, le da se je otrokom približal z otroškimi imeni. Krali Dalimil in kraljica Eliika proslavljata rojstvo hčerke Ruienke. Ob rojstvu otroku zlobna teta melanija prerokuje, da se bo deklica pri sedemnajstih letih ranila in zaspala za večno. Da bi zlobno prerokbo preprečili, starši Ruženko sklenejo zgodaj poročiti, saj le tako lahko odvrnejo nesrečo. V zgodbo poseže lepi princ Jiri, v spremstvu mlajšega brata Jarosla va Slednji se v Ruženko zaljubi. Zlobna teta Melanija pa sklene svojo prerokbo izpred sedemnajstih let uresničiti, deklici pošlje šopek cvetja \z ostrimi trni, toda Jaro-slavova ljubezen je moč nejša od nekan zlobne Melanije in dobro spet zmaga nad zlim. Oddajniki II. TV mreie: 15.10 Test - 15.25 Split: jugoslovansko atletsko prvenstvo (slov. komentar) -18.10 Jugoslovansko prvenstvo v vaterpolu - Partizan : Mladost - 19.00 Dokumentarna oddaja TV Skopje -19.30 TV dnevnik - 20.00 Čas jazza - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Tri življenja ene generacije, feljton - 21.40 portna sobota - 22.00 Kronika struških večerov (do 23.00) TV Zagreb - I. program: 17.00 Poročila - 17.05 TV koledar - 17.15 Otroška predstava - 18.15 Mladinska oddaja -18.45 Turnir duhovitosti -19.30 TV dnevnik - 20.00 Daay Lovar, ameriški film - 22.15 TV dnevnik -22.30 Za konec tedna suštarska nedelja v tržiču bo letos 7 septembra .•5? NEDELJA, 24 VIII 9.55 Poročila - 10.00 Viking Viki, otroška serija - 10.25 Ugrabljen, mladinska nadaljevanka • 10.50 D. Marko vi<5: Odpisani, TV nadaljevanka - 11.40 TV kažipot -12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Festival mladinskih pevskih zborov v Celju - 13.30 Jugoslavija, dober dan - 14.05 Poročila (do 14.10) - 15.50 Poročila - 15.55 Split: atletsko prvenstvo Jugoslavije, prenos -18.35 Potopljena mesta: RT Stari Ulcinj - 19.20 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 M. Stojevič: Kitajska vaza, drama TV Zagreb - 21.30 Spolzka nogometna žoga, aktualna športdna odd. 22.20 Poročila -22.25 Risanka 22.30 Zabavno glasbena oddaja - 22.45 Športni pregled Oddajniki II. TV rnrete: 15.55 Test - 16.10 TV dnevnik - 16.25 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Sončno mesto, dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Glasbena oddaja - 21.35 Okus čaja z rižem, japonski film (do 23.20) TV Zagreb — I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Glasbeni tobogan - 11.30 Mora v 80, prenos brigadirske prireditve - 12.30 Kmetijska oddaja -13.30 Jugoslavija, dober dan -14.05 Kritična točka - 14.35 Lassie, nov začetek, ameriški mladinski film - 16.10 TV dnevnik - 16.25 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik 20.00 Pokonci, delfina, jugoslovanski film - 21.40 Kardeljevo, dokumentarna re-protaža - 22.10 TV dnevnik -22.30 Zabavno glasbena oddaja - 22.45 Športni pregled suštarska nedelja g: v tržiču WKLk. s**'* bo letos 7 septembra PONEDELJEK, 26/VIII 17.15 Kmetijska oddaja TV Beograd - 18.15 Poročila -18.20 Minigodci v glasbeni deželi - 18.35 Obzornik - 18.45: Mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 H. Lichtenfeld: Zrelostni izpit, zahodnonemška drama 21.50 V znamenju - 22.05 Kulturne diagonale PONEDELJEK, 25. av gusta - ZRELOSTNI IZPIT, zahodnonem ška TV drama - Do gajanje te deloma kriminalne zgodbe je postavljeno v majhno mesrce nem ške pokrajine Schlesu>ig-Holstein. Mlada zakonca Fichte, novinca v mestu, sta se kar dobro vživela. Helmut Fichte poučuje na gimnaziji in ni čisto neobčutljiv za čare svojih učenk. Do preobrata pride, ko mladi Michel Harms zaloti svoje dekle Sino s profesorjem Fichte-jem ob jezeru v precej delikatne m položaju. Razkrijejo se čudni-odnosi in vsemu sledi še kriminalno dejanje. Oddajniki II. TV mreie: 17.25 Test - 17.40 TVD v madžarščini - 18.00 TVD -18.15 Slonček Mamfi - 18.30 Sola za junake, otroška oddaja - 18.45 Glasbena medigra - 19.00 Teleaport -19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.06 Glasbena oddaja - 21.30 Cesare Birot teau, serijski film - 22.25 Struški večeri poezije (do 23.10) TV Zagreb — I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Slonček Mamfi - 18.30 Sola za junake - 18.45 Mladinska oddaja -19.30 TV dnevnik- 20.00 Z. Zilnik: Bolezen in ozdravitev Bude Brakusa, dokumentarca drama - 21.30 Glasbeni trenutek - 21.35 Kultura -22.20 TVD - 22.35 Glasbena oddaja suštarska nedelja v tržiču bo letos 7 septembra" TOREK, 26/VIII 17.50 Poročila - 17.55 Coral-gol, lutkovna nadaljevanka -18.10 Zdomske pesmi Mladena Rodelle - 18.30 Obzornik -18.40 Velika izkušnja, oddaja iz cikla Čas, ki živi - 19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Mednarodna obzorja: Grešni kozel - 20.55 Prijetni kotiček, zgodba iz TV nanizanke Ameriške novele - 21.35 V znamenju - 21.50 Iz baletnega arhiva naše TV hiše TOREK, 26. avgusta -VELIKA IZKUŠNJA - V našem narodnoosvobo-dilnem boju so imeli pomembno vlogo tudi borci, ki jih je prekalila že špan ska državljanjska vojna. To so bili revolucionarji, ki so svoja življenja tvegali za napredno misel, ki so se v revolucionarnem letu 1936 pridružili španski republikanski vojni v boju zoper fašizem. O teh izkušnjah bo spregovorila oddaja, deloma posneta pred časom, ko so naši španski borci znova obiskali kraje, kjer so potekale njihove odločilne bitke. Oddajniki II. TV mreie: 17.25 Test - 17.40 TVD v madžarščini - 18.00 TVD -18.15 Pionirsko TV studio • 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabava vas Dick van Dyke, II. del -20.50 Včeraj, danes, jutri -21.00 Poroka, dokumentarna serija - 21.45 Poezija (do 22.15) TV Zagreb - I. program: 18.00 Poročila - 18.06 TV koledar - 18.15 Pionirski TV stutio - 18.46 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Signali - 20.55 Čudež s čopki, sovjetski film - 22.35 TV dnevnik suštarska NEDELJA V tržiču bo letos 7. septembra" SREDA, 27/VIII 15.00 Nogomet za balkanski pokal Romunija : Jugoslavija, prens iz Bukarešte -17.50 Poročila - 17.55 Velike razstave, dokumentarna serija - 18.20 Glasbeni triangli: Stockhausenin tolkala 18.45 Obzornik- 19.00 Ne prezrite - 19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TVD -20.00 Reportaža pred oddajo Igre brez meja - 20.05 Diest: Igre brez meja, prenos - 21.35 V znamenju - 21.50 625 Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TVD -18.15 Sezamova ulica - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 TVD - 20.00 Festival srbskih gledališč - 21.30 Včeraj, danes, jutri - 21.40 Mexico -arhitektura, dok. oddaja • 22.10 Glasbeni atelje, prenos TV Zagreb - I. program: 15.00 Nogomet Romunija : Jugoslavija - 18.00 Poročila -18.06 TV koledar - 18.15 Sezamova ulica - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 TVD - 20.00 Reportaža pred oddajo igre brez meja - 20.05 Diest: Igre brez meja, prenos - 21.35 Prosta sreda - 22.50 TVD suštarska nedelja / v tržiču MMUH. »tf, bo letos 7 septembra ČETRTEK, 28/VIII 18.10 Poročila - 18.15 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška oddaja - 18.45 Obzornik - 18.55 Djerdap, reportaža TV Beograd - 19.15 Risanka - 19.24 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 Film tedna: Zadnja naloga, ameriški film - 21.45 Jazz na ekranu: kvartet Gary Bur-ton - 22.06 V znamenju ČETRTEK, 28. avgusta - DJERDAP - V potopisni reportaži nam bodo sodelavci beograjske televizije predstavili Djerdap-ske soteske, kjer je ob sodelovanju jugoslovanskih in romunskih graditeljev zrasla ena najmočnejših hidrocentral v Evropi. ČETRTEK, 28. avgusta - ZADNJA NALOGA ameriški film - Dva mor-narniška častnika dobita nalogo, da pospremita osemnajstletnega Larry-ja na prestajanje osemletne zaporne kazni, na katero so ga obsodili zaradi tatvine. Mornarja nekoliko po svoje prikrojita pot. obiščeta zapornikovo mater, ustavijo se i Washingtonu, naposled preživijo noč še v bordelu dokler zapornik zadnjega dne ne skuša pobegniti. Film prikazuje eno naj bolj smešnih in hkrati krutih vojaških odisejad ameriške kinematografije. Vojaška operacija na začetku se kmalu sprevrže v prispodobo umirajočega tovarištva, ki ga nasilno prekine prizor nasilja ob Larrryjevem pobegu. V filmu igra glavno vlogo Jack Nickolson. Oddajniki II. TV mreže: 17 25 Test - 17.40 TVD v madžarščini - 18.00 TVD -1815 Otroštvo mladosti -1845 Poezija - 19.30 TVD -20.00 3-2-1 .. • gremo - 23.00 Včeraj, danes, jutri TV Zagreb - I. program: 18.00 Poročila - 18.06 TV koledar - 18.15 Otroštvo mladosti - 18.45 Poeaija - 19.30 TVD - 20.00 Aktualna oddaja . 20.60 Vabilo na potovanje, kviz - 21.50 TVD - 22.06 Ali se med seboj dovolj poznamo SUŠTARSKA NEOELJA v Tržiču ^BmEn*. bo letos 7 septembra PETEK, 29/VIII 17.55 Poročila - 18.00 Leti, leti pikapolonica - 18.15 Družina Smola, madžarska risana serija - 18.40 -18.50 Poje vam 1 19.15 Risanka - 19.» do zrna - 19.30 TVD »Zemljo moja«. gtai_ daja - 21.06 Blakovih serijski film - 21.55 menju - 22.10 Nočni _ minut včerajšnjega' švedski film vgusn JIH I PETEK, 29. ui 92 VČERAJSn« NUT danski film vi vrsti je film ljube zgodba, odvija sv t nutah, ko neki trgovec v K _r čaka na železniški na vlak, ki ga bo naprej. Hkrati skuša prikazati prepreke človeka, znajde v tujem ne razume jezika Oddajniki II. TV 17-2S Test - 17.40 • madžarščini - »g on 18.15 Mali Muppet ahow - f9M 20.00 Gost--ftjfc Včeraj, dan««, j***-; ' Človek in ča«/--serija - 21.36 daja- 21.55 PrrviU-ai Ski film (do 23.35)7" TV Zagreb — I. 18.00 Poročila - ia ledar-18.15 smrn^Sm-Muppet show - to <» 20.00 Poletje na bavno glasbena 21.00 VolUbeTt* vraži vek, serijski film _ J,[ZTf da,?10 D°k—tint LESNINA LJUBLJANA, n. sol o TOZD TAPETNIŠTVO RADOVLJICA, n. sub. o. razpisuje po 98. členu statuta TOZD Tat štvo in sklepa delavskega sveta z dne 14 gusta 1980 dela in naloge delavca s nimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA TOZD Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg z za ko no« ločenih pogojih izpolnjuje de naslednje pogoje: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodilnih delov mestih, organizacijske in vodstvene sposobnosti, moralnopolitične kvalitete in sposobnosti za razvijanje socialističnih ia samoupravnih odnosov. Vlogi priložite življenjepis in dokazilo o strokovnosti. Vlogo pošljite v 30 dneh po objavi na naslov Leanina, TOZD) Tapetništvo Radovljica, Gorenjska cesta 41 z oznako »Za razpis komisijo«. NOVO V KINU Zabmlnonemški-go filma Noaferatu — noćni fantom mladim gledalcem ne priporočamo pa tudi tistim ne, ki ima/o slabše .'o >>■ in hi se /im gnizlpr,priziprt U filma utegnili pnkrasti meri spanec Film namreč sodi i nU fantastičnih srhl/uh. kakršen (t bil na . primer Drakula Mota. hi se spremin/a 1 krvoločnega vampirja, /e upodobil Klaus Kinshi. Film Detektiv Toma pripaljuje <> resničnem detektivu m n/egovem odkrivanju gungster/et Delu /'■ nei urno. • entlar /e Dare Toma kar uspešen v si njem maskiranju Kljub temu šef banih- :i <■ zon/ in Toma mora ubirati med pokluno itnitnimtja in varnostjo svo/e d ni U ne Trettem n-dn, bandit Denis .Xt<>or, < Itlmu Smer Mehika ga tgn, -laik Muho/s,,,, - hen ared sasledo, ,il,i i Mehiko Ko V misli da p- na varnem, g« „inmeja m privede,,, imdvelulu Vendar jio adnU hip - po utkanih Divjega zahoda - reši starejša dama. hi ga hoče 11 milin Neiesta 1 vročem nh/emiM umn- If na poročno noč tn Ilenry,u spet g n, KINO uest. SMER ME ires/. SMER ME DE Kranj CENTER 22. avgusta amer. barv. akcij. krim. MOŽ IZSANFERNANDA ob 16.. 18. in20. uri. 23. avgusta amer. barv. akcij. krim. MOŽ IZ SANFERNANDA ob 16.. I H. in 20. uri, prem. amer. barv. west. SMER MEHIKA ob 22. uri. 24. avgusta nem. barv. pust. west. WINNE TOV IN APANAČT ob 10. un, amer. ban. akcij. knm. MOŽ IZ SANFERNANDA ob 15., 17. in 19. uri. prem. nem. franc. barv. grozlj NOS FER A TU - NOČNI FANTOM ob 21 uri 25. avgusta amer. barv. HIRA ob 16.. IS. in 20. uri 26. avgusta amer. ban\ HIKA ob 16.. 18. in 20. un 27. avgusta prem. amer. barv. krim. TEKTIV TOMA ob 16.. IH. in 20. uri 28. avgusta amer. barv. knm. DETEKTIV TOMA nb 16. in 18. uri. s/01, ban . SPl.A V MEDUZE ob 20. un Kranj STOR2IC 22. avgusta franc. ban: knm. ZBOGOM POLICAJ ob 16.. 18. in 20. un 23. avgusta nem barv. u>est WINNETOC \ IN APANAČI ob 16.. 18. in 20. uri 24 avgusta hongkon. han\ karate PRlŠEi JE TIGER ob 14. in 18. uri. itol ban trot drama EMILY ob 16. un.prem. nem. pust SI NOVI VELIKE MEDVEDKE ob 20. uri 25 avgusta nem barv pust SINOVI VB LIKE MEDVEDKE ob 16.. 18 m 20 uri 26. avgusta nem. barv. pust SINOVI VE LIKE MEDVEDKE ob 16.. 18. m 20 uri 27 avgusta hongkon ban kamri PRlSEl JE TIGER ob 16., 18. in 20 un 28. avgusta prem. avstral. barv dt teht SHERLOCK HOLMFS /V JACK RAZ PA RAC ob 16.. 18. in 20 uri Tržič 23. avgustu ital. ban. erot. dmma SKAN DAL ob 18. in 20. un.prem amer barv knm DETEKTIV TOMA ob 22. ur, 24. avgusta nem. ban. pust. WINNETOf IN APANACl ob 15. uri hongkon barv. kanile ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 17 m 19 uri. prem. amer. barv ue.sf. SMER MEHIKA ob 21 uri 25. avgusta hongkon barv karate ZMA JEVA IGRA SMRTI ob 18 un. prem avstral barv. thriller ZADNJI VAL ob 20 un 26. avgusta avstral barv defekt S H F.R LOCK HOLMES IN JACK RAZPARAČ ob 18. in 20. un 27. avgusta ital. ban erotič EMILY ob !.-in 20. uri 28. avgusta hongkon. ban kanite PRlSEl. JE TIGER ob 18. m 20. un Kamnik DOM 23. avgusta hongkon. ban akcij knm LE Zl. STREUAJO ob 18 in 20. un. prem nem franc. ban: grozlj. NOS FER A TU — NOČNI FANTOM ob 22. uri 24 avgust,, ital barv. pust. AVANTURE BELEGA OČNJAKA ob 15. uri. prem avstral barv. defekt. SHERLOCK HOLMES IN JACK RAZPARAC ob 17. in 19. uri. prem. amer. ban: knm. DETEKTIV TOMA ob 21. uri 25. avgusta nem. franc. ban: NOSFERA TU - NOČNI FANTOM ob 18. in 20. uri 26. avgusta ital. barv. erottč. EMILY ob 18. in 20. uri 27 avgusta ital. barv erot drama SKAN DAL ob 18. in 20. uri 28. avgusta fram ban: knm ZBOGOM POLICAJ ob !H m 20. uri Duplica 23. avgusta nem. barv pust SINOVI VE LIKE MEDVEDKE ob 20 uri 24. avgusta amer ban: akcij AVTOCE STA NASIUA ob 15 un. ital barv emt dnima ŠKANDAL ob ! 7 m 19 un 27. avgusta nem fniru ban' grozi, NOS FERATU - NOČNI FANTOM ob 20. uri 28. avgusta amer barv nest. SMh.R MM HIKA ob 20. uri C stajica 22. avgusta (mm: barv erot. POCESTNI CA ob 20.30 24 avgusta hongkon barv. karate OPE RACIJA ZEBRA ob 17 un Komenda L'2 atjtustti danski ban •■rut MAZi REA V POSTELJI ,,b 20 un 2-1. avgusta hongkon ban kanite PRIŠLI. JE TIGER „l> 18 uri. ital barv emtič EMIL Y ob SC un Radovljica 23. avgusta /ugos/oi ban' KOTORSKI MORNARJI ob ttt un angl barv EMIL Y ob 20. uri 24 avgusta amer bon NOČ ČAROVNIC oh IH. un. lugosiav han KOTORSKI MOR NA RJI oh 20 ur, M avgusta amer. barv. NOČ ČAROVNIC ob 20 uri 26 avgusta fmnc. ban: ZADNJI RO M A NTICNl 1,11 'BI M h C ob 20 un 27 avgusta fmnc ban ZADNJI RO MA NTICNl 1,11 'BIMEt ob 90 uri 28. avgusta ,tal ban OGNJEVITA BOL NIČ ARKA ob >t) ur, Bled 22 avgusta fmnc b,m PLAVALNI UČI TE hI ob 20 un ,,. • uvgusta angl ban ŽIV UKNJ h EN h VIDRE ob in uri, fram ban PLAVALNI UClTF.hl ob 20 uri 24 avgustu amer bor, llRŠKI LAIklAK ob 18 Uri, angl barv ŽIVLJENJE ENE VIDRE ob 20 un 25 avgusta angl ban EMIL Y ob 20 un 26. avgusta angl bat EMIL > :'o ">, 2i avgusta jugoslo, barv KOTORiUlI MORNARJI ob 20 uri 28. avgusta zaprto' ■>__J, Bohinj - Boh. Bistrica 23. avgusta amer. ban' 0»c*-r ob 18. in 20. un w**r/ 24. avgusta fmnc. ban: Pr* . . ... TEh/ ob 18. m 20. uri * H1 V 28. avgusta amer. ban: IVOf*' /<■ a ob 20. ur, ^ LA} Skorja LokaSORA 21. avgusta amer. arama tN'ORkfi 18 in 20. uri 23. avgusta ital. west. fMENt'JiC* NOBODY ob 18. in 20. uri L 24. avgusta ital. utst. /Affxf,n; NOBODY ob 18. in 20 uri 1 mm 26. avgusta stw: drama PR£5?Tp » > tri 20 uri 27 avgusta slov. drama /*ff£^Tt> 1 in 20 uri 28. avgusta amer. dmma PASJT nb 20. uri 2elezniki OBZORJE 22. avgusta ital. nest /AfE\l , 1 NOBODY ob 20. uri 23. avgusta ital. groteska rr;,"\. ( ASA NOVA ob 20 uri r£Ul' 24. avgusta amer dmma .Vo/fUj m< IS. in 20. uri 27. avgusta amer. dmma URŠK f ' < « ,>b 20. uri Jesenice RADIO 22 avgusta amer. ljub. iJ/rB|rr0xv /GODBA II det ob 17. m 19. un "** 23 avgusta ital. erotič. ffOTKl K ' HOEFob 17 in 19. un 24. avgusta ital. erot. HOTEL k ' l K) F F ob 17. in 19. uri 25 avgusta amer fant GA1 -Jr^' VESOLJSKA KRIŽARKA oh t? „ 26 avgusta amer fant GALACTK VESOLJSKA KRIŽARKA ob t? „ V •>7 avgusta amer zabav Ki IR ]> l j ENIH SBC NAREDNIKA />f. „b 17. in 19. un Jesenice PLAVŽ 22. avgusta amer DAN VELIKIH \ i ,,b 18. in 20 un 23 avgusta amer CAI.ACTIC4 SKA KRIŽARKA ob 18 tn 20. un <4 avgusta amer. GALACTICA VSS'-SKA KRIŽARKA ob 18 m2(1 un 2r> avgusta dal. HOTEL KLElNl IM in 20 uri 26 avgusta ital. HOTEL KlRIS} 18 m 20 "n ■>8 avgusta amer ELLB OS.A Mi SHC NAREDNIKA PEPPEttjA + 20. un Uovj* - Mojstrana ■>l avgusta amer OD 77? £\ r rgj TRENVTKAob 24 avgusta angl. OSLOVO 19~30 Kranjakafor« 23 avgusta angL ORLOVo j ,'-",,„*,„ amer OALACT/CA VE** SKA KRIŽARKA**** 17.STRAN.G LAS DO Turistična agencija BEOGRAD - odhodi 2., 5., 8., 9. in 10. oktober 1980 Za kolektivne in zaključene skupine organiziramo izlete po domovini in v tujino; na voljo so 3-dnevni izleti v BiH, v Prago in Budimpešto. Informacije in prijave -v vaeh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. interexport T«'efor V: 935 327-947 322-58 TOZD IIMEX POTOVALNA AGENCIJA POTOVANJA PO DOMOVINI: - BEOGRAD - 1 dan. letalo, odhodi september 10, 11, 12, 17, 18 - BEOGRAD-KRAGUJEVAC-OPLENAC 2 dni. letalo odhodi september 13,15.19 - BEOGRAD-DJERDAP. 2 dni. letalo, odhodi september 6. 13, 20 m ~ MAKEDONIJA, 4 dni letalo - avtobus, odhodi 12. 9. - CRNA GORA — DUBROVNIK, 3 dni. letalo - avtobus, odhodi vsak petek - KOSOVO, 3 dni, letalo - avtobus, odhodi vsak petek - SARAJEVO-TJENTISTE-DUBROVNIK, 3 dni, avtobus - letalo, odhodi vsak petek - MAJDANPEK-ĐERDAP-ZAJECAR, 3 dni, vlak - avtobus, odhodi vsak petek - OTOK KRK, 1 dan, avtobus, odhod 5. 10. - VNEZNANO. 1 dan.avtobus, odhod 12. 10. POTOVANJA V TUJINO: - OKTOBERFEST MUNCHEN, 3 dni, avtobus, odhod 23. 9. 1980 - UECHTENSTEIN, 3 dni, avtobus, odhodi 12,19. in 26. 9. 1980 - PRAGA, 4 dni, avtobus, odhod 20.9. - DUNAJ-GRADIŠĆANSKA, 2 dni, avtobus, odhod 20. 9. - BENELUX (AMSTERDAM —LUXENBOURG- BRUXEI,LES) 5 dni. letalo - avtobus, odhod 19. 9. strokovna potovanja: - AVTOMEHANIKA-FRANKFURT, 3 dni, letalo, odhod 17.9. - IKOFA- MUNCHEN, 3 dni, avtobus, odhod 23. 9. - KNJIŽNI SEJEM-FRANKFURT, letalo, odhod 8. 10. - IKAHOGA-FRANKFURT, 3dni, letalo, odhod 27 10. - GRAFEX - MALMOV 4 dni, letalo, odhod 11.11. DOPU8TI: - SPLIT - KASTE L STARI (hotel Palače, Resnik ali privatna namestitev), letalski ali osebni prevoz, odhodi od 21. 8dalje - TUNIZIJA (Hammamet, Sousse) 7 in 14-dnevni paket, odhodi vsak torek po ZNIŽANI CENI - LAHKO SE ODLOČITE TUDI ZA 7-DNEVNO KROŽNO POTOVANJE PO TUNIZIJI PRODAJAMO LETALSKE VOZOVNICE ZA DOMAČE IN MEDNARODNE LINIJE Vsi programi so na voljo v poslovalnici in pooblaščenih agencijah. VAS VABI tt.y Z zelenim vlakom v Benetke v soboto, 13. in 27. septembra Z ZELENIM VLAKOM ZA 1 DAN V BENETKE Zaradi velikega zanimanja je TTG iz Ljubljane pripravil še dva enodnevna izleta z zelenim vlakom v BENETKE. Po prihodu v Benet kese bodo izletniki najprej z vaporettom - beneškim vodnim tramvajem popeljali po kanalu Grande do Markovega trga in si nato ogledali znamenitosti mesta: Mali trg. Veliki trg. Markovo cerkev, Doževo balačo, Most vzdihljajev. Urni stolp. Časa bo dovolj tudi za samostojno potepanje po mestu. Cena izleta, v katero je vključen prevoz /. Vlakom, vaporettom. zajtrk in večerja na vlaku, strežba na vlaku, vod • *»tvo potovanja, je 649 din po osebi, za otroke do 12. leta pa 460 din. V .brimeru zadostnega števila prijav z Gorenjske bo vlak odpeljal \/ \ranja ob 5.20 (doplačilo 40 din), drugače pa bo odpeljal iz Ljubljane .^5.55. Prihod na povratku pa je oh 22.40. Informacije in prijave TTG -juHljana,Titova 40. telefon 3I1-H5I. RAZSTAVA »SREČA V ZELENJU IN CVETJU 80« V MUTI Tradicionalna raztava bo letos od . 27. do 31 avguta v Muti. Prikazala bo dosežke in izpopolnitve na področju kmetijske mehanizacije, poljedelskega orodja, opreme za prirejo in predelavo mleka ter mesa in proizvode delovnih organizacij GORENJE SOZD Poskrbljeno bo za dobro počutje obiskovalcev, program pa bo potekal takole: v petek bo dan koroških Slovencev,z bogatim kulturnim programom, v soboto bo ob 10. uri koncert kmečke godbe iz Pernic, v nedeljo dopoldne bo pihalni orkester Muta izvedel promenadni koncert, popoldne ob 15. uri pa bo PARADA CVETJA, prava paša za oči. Po paradi bo prosta zabava. RAZSTAVA CVETJA V MORAVČAH Aktiv kmečkih žena in čebelarsko društvo Moravče tudi letos vabi na prireditev, ki bo jutri in v nedeljo v Moravčah. Na razstavi, ki jo bodo odprli jutri, si boste lahko ogledali cvetje, kmečka orodja, ki se še uporabljajo v Moravski dolini, ročna dela ter čebelarske pridelke in opremo. V nedeljo pa bodo pokazali nekdanji in sedanji delovni utrip ljudi, običaje in navade iz Moravske doline. NA BLEGOŠ V nedeljo bo ob 11. uri na vrhu Blegoša tradicionalno srečanje žena zadružnic Kmetijske zadruge Skofja Loka. Pripravljeno bo dovolj domačih dobrot in pijače. Ce ne bo nagajalo vreme, bo obisk Blegoša prijetno doživetje. TRIGLAV KONFEKCIJA KRAN Sezonsko zn\zan\e cen konfekcije za 40 % v naših prodajalnah v Kranju, Tržiču in Kamniku Obiščite nas na 30. Gorenjskem sejmu od 15. do 25. avgusta 1980 Veletrgovina ŽIVILA Kranj — ŽITO — Ljubljana — FRUCTAL — Ajdovščina — PODRAVKA —Koprivnica — KOESTLIN —Bjelovar — DANA — Mirna — MIRNA — Rovinj Razstavljamo izdelke priznanih proizvajalcev špecerijskega blaga in pijač SMUČARJI! Veletrgovina TOZD Veleprodaja 2IV/IL A TOZD Maloprodaja Kranj TOZD Gostinstvo TOZD Trgovina Bled Poslužujte se tudi storitev, ki vam jih nudimo v številnih prodajalnah in gostinskih obratih na Gorenjskem in v centralnem skladišču Naklo. LEDINE VABIJO! V BOSNO Za delovne kolektive, društva in 'druge je Alpetour pripravil 3-dnevni izlet z avtobusom v Bosno. Izletniki bodo obiskali Jasenovac, Kozaro — ogled muzeja, filma, Banja Luko, Jajce — muzej II. zasedanja AVNOJ, Mr-konjič Grad, Bosanski Petrovac, Drvar — muzej, Titova pečina, Bihač — muzej I. zasedanja AVNOJ in Karlovac. Izlet stane 1790 din po osebi, vse informacije in program pa so vam na voljo v Alpetorovih poslovalnicah. NA KRVAVCU JE PRIJETNO TUDI POLETI Letošnja novost so novo urejene trimske steze na višini od 1500 do 2000 metrov. Potekajo tudi mimo pašnih planin, kjer je še moč dobiti mleko. Za goste poskrbijo v Brunarici in Planinskem domu. Krvavec je idelano izhodišče za planinske ture v Kamniške in Savinjske Alpe. Žičnica vozi ob delavnikih ob 8.00, 10.00, 13.00, 16.00 in 18.00 uri, ob sobotah in nedeljah pa vsako polno uro od 8.00 do 18.00 ure. KONJENIŠKI KLUB LJUBLJANA IN KONJENIŠKI KLUB KOMENDA NAJVEČJA TOMBOLA m C3 OS. AVTOMOBILI •GOLF ■GOLF - ZASTAVA 101M ■ ZASTAVA 101M • ZASTAVA 101M ■ ZASTAVA 101M ■ ZASTAVA 101M -ZASTAVA 125 P ■ZASTAVA 126 P ■ ZASTAVA 126 P • ZASTAVA 126 P ZASTAVA 126 P ZASTAVA 126 P ZASTAVA 126 P ZASTAVA 126J? ZASTAVA 126 P KURILNO OLJE KURILNO OLJE ■ KURILNO OLJE 24.8.80 ob14.URI oo_ z oo 20001 20001 20001 NA HIPODROMU V STOŽICAH PREDPRODAJA TOMBOLSKIH KART V POSLOVALNICAH SLOVENIJA AVTO V LJUBLJANI, KRANJU IN DOMŽALAH TER SAMOP TRGOVINI V KOMENDI ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni nas je v MM. letu zapustila naša draga mama. stara mama in prababica MARIJA KOKOT Pravdićeva mama — iz Begunj Zahvaljujemo se vsem znancem, sorodnikom in sosedom, ki so nam priskočili na pomoč, ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Hvala gospodu župniku za obred in obisk na domu. Najlepša in srčna zahvala hčerki oziroma sestri Lojzki z družino za ves trud in skrb. Hvaležna in žalujoča hčerka Anica z otroki z Bleda MALI OGLASI PRODAM telefon 23-341 Ob tragični in boleči izgubi naše sestre, teie in svakinje ANE ŠTTJLAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, podarjene vence in izraze sožalja; gospodu župniku Slapšaku za tople poslovilne besede ter upokojencem za sočutno zapete pesmi. ŠTULA RJE VI! Primskovo — Kranj, 18. avgusta 1980 Prodam suhe macesnove DESKE (5 in 2.5 cm). Naslov v oglasnem oddelku. 6709 Prodam PRAŠlCE. težke od 40 do 90 kg. Posavec 16. Podnart 6711 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO - 3 fotelji in kavč. primerno tudi za počitniško hišico. Ogled od 17. ure dalje. Medic. Groharjevo naselje M, .Skofja Loka. telefon 064-60-536 6712 Prodam globok in kombiniran OTROŠKI VOZIČEK ter razno drugo opremo za dojenčka. Bogataj. Partizanska 42/1II. Skofja Loka. telefon 064-61-995 6713 Prodam komplet rabljeno SPALNICO z vzmetnicami. Hartman, Hafnarjevo naselje 91, Skofja Loka 6714 Prodam dobro ohranjen, desni, vzidljiv ŠTEDILNIK Dragočajna 11, Smlednik 6715 Prodam OSTREŠJE 5x6 in zamenjam eolske pocinkane cevi za pol-colske in tričetrt-colske. Draž-goše 53, Železniki 6716 Prodam 800 kosov POROLITA 8. Telefon 23-673 6717 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo (eiple), brez motorja. Gros Alojz. Kovor 55 (129) 6718 Prodam telico. ki bo v kratkem telila. Luže 33, Šenčur 6719 Prodam dobro ohranjene električne ORGLE vermona, dvoma-nualne, z nožnimi basi. Košnik Peter, Trstenik 35. Golnik 6720 Prodam prenosni barvni TELEVIZOR skupaj s kasetofonom in radiom, KALKULATOR na svetlobo in FOTO-KAMERO. Obradovič Vera, Koroška 23, Kranj 6721 Vsem PTT delavcem in upokojencem Gorenjske sporočamo, da se je iztekla življenjska pot dolgoletnega in vestnega delavca BLAŽA GORTNARJA PTT upokojenca Od njega se bomo poslovili v petek, 22. avgusta 198<). ob 17. uri v Železnikih OOS in VODSTVO TOZD ZA PTT PROMET SKOFJA LOKA ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in brata STANKA HABJANA s Kokrice št. 93 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se Splošni bolnišnici Golnik — Oddelku intenzivne nege za njihov trud. Žalujoči vsi njegovi, najbolj pa žena Nežka! ZAHVALA V 74. letu nas je nenadoma zapustila naša draga žena. mama. slara mama. sestra in leta IVANA VRHOVNIK s Drulovke Iskreno s«- zahval nuemo sorodnikom. sosedom, prijateljem in znameni /a to rečena *«»*arjfl ler darovano »vetje in verne Posebna zahvala g. župniku /a (togrehni obred m pevcem za Kapel« žalostinke. Vsem. ki sle m- poalovili «xl nje in jo spremili na njeni /ao*on pult še enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni! Prodam novo električno KOSILNICO. Rogelj F ram-. Drolčevo naselje 21. Kranj — Orehek 6722 Prodam mlade PRAŠIČKE in enobrazdni traktorski PLUG. Puša-vec Anton. Hudo 3. Tržič 6723 Prodam betonsko ŽELEZO, premera 6 in H mm ter svinčene CEVI K lun Jože. Jezerska c. 13. K ran j 6724 Prodam novo PEC za centralno kurjavo /. hojlerjem. 35.000 kal. Potočnik. Rovte 8. Podnart 6725 Poceni prodam 300 PUNT in gradbeno omarico — komplet. Stane Pjevčevič. Bistrica 166. Tržič 6726 Prodam PTlCF. predvsem papige. Kožuh, Vrečkova 5. Planina — od 14. do 15. ure 6727 KUHINJSKO MIZO s stoli in KAVC. poceni prodam S topa r, Jenkova 5. Kranj 6728 Prodam 3 kub. m hrastovih PLOHOV. Informacije: Traven. Tomin-čeva 15. Kranj 6729 Prodam dve toni CEMENTA. Kumljanc Stane. Predoslje 172. K ran j 6730 Prodam KRAVO tik pred telit-vijo. Zg. Gorje 11 6731 Prodam OTROŠKO KOLO za 4 do 8 let. Kranj. Ljubljanska c. 19/a 6732 Prodam novo PEC za centralno kurjavo TAM stadler, 40.000 kal. z hojlerjem. Debeljak Emil, Zg. Dobrava 16, Kamna gorica • 6733 Prodam 10-litrski BOJLER tiki (spodnji). 80-litrski BOJLER (pokončni) tiki, vezano OKNO z roleto 180x 140 INLES, vse nerabljeno, v tovarniški embalaži. Tupaliče 49. tel. 45-029 popoldan 6734 Prodam belo POROČNO OBLEKO, št. 40. Telefon 21-709 6735 Prodam KRAVO s teličkom ali po izbiri; LETVE 3 x 5 in 4x8 cm. Škrjanc. N vake 4, Golnik 6736 Prodam '00-kilogramsko TEHTNICO. Cešnjica 18, Podnart. telefon 70-078 6737 Prodam PŠENICO. Čirče 29, Kranj 6738 Poceni prodam dve novi OKNI, svetloba 100 X 75 in 2 TV -STABILIZATORJA. Habjan Anton, Mošnje 35. Radovljica 6739 Prodam dobro ohranjeno OMARO, starejšega tipa in televizijsko STOJALO z bifejem. Ogled od ponedeljka dalje vsak dan razen petka, od 15. do 19. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 6740 Prodam rabljen kombiniran ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 4 elektrika). ŠTEDILNIK kUppersbusch na trdo gorivo, HLADILNIK gorenje, vse rabljeno — zelo ugodno. Drempetič. Britof 156, Kranj 6741 Prodam 910 kosov OPEKE mo-dularec in 2 armirne MREŽE, 8/10 mm ter MIZO za namizni tenis. C. na Rupo 13, Kranj 6742 Prodam GRAMOFON iskra Hi-Fi, 2 x 20 z ozvočenjem, še v garanciji. Palovšnik. Cankarjeva 23, Radovljica 6743 Poceni prodam novo okroglo MIZO, z rabljenimi STOLI, LEŽIŠČE in dve PISALNI MIZI Telefon 064-28-316 6744 Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. Flerin. Britof 283, Kranj Prodam VOZ nost 400 kg, 100 X 60x ,50cm. 6745 za prtljago, nosil-veliko KOŠARO, različne KNJIGE — z različno vsebino (stare in nove), dva večja pločevinasta LONCA, nekaj PERILA in OBLEKE. 2 zimska PLAŠČ A in dve delavni HALJI. Telefon 25-010 6746 Po stari ceni prodam BETON SKO ŽELEZO: 480 kg - premera 14, 90 kg - premera 8 — palice. 75 kg — premera 10 — palice in 40 kg - premera 6. Pokličite po tel. 25-794 v petek do 17. ure ali nedeljo dopoldan 6747 Poceni prodam kombiniran ŠTEDILNIK gorenje (2 plin 4 elektrika). Telefon 23-159 68M1 Prodam KONJA. Visoko 5. Sen čur 6802 Prodam JEDILNICO living in opremljeno OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. Naslov v oglasnem oddelku. 68vi Eržen. D< Mil dve rja polak ji Loki Prodam OSTRI io (5.6' x : •i i" ;<> 6806 KAMIN. Tušek. Škof jo Loko ' 6807 i 1ZRUVAC ;ren»>ve«. Veri« (W0M traktorski IZ Iniaus. Eržen. 6809 KRAVE /■ > Medvode 6810 IZRVVAC '"Itnur. Sv. Duh 6MH ..i vikend ali I Križna *i- Prodam hrastove PLOHE smrekove DESKE (25) in KRAV Šenčur. Pipanova 40 Ugodno prodam nov športi ZICEK (avto-sedež). Meglic ljubelj 84/a Prodam KABINO za fe. vihar napravo. KRAVO molznic; 12 kub. m DRV. Cevka. Lan* Tunjice pri Kamniku SAMONAKLADALNO PRjtf LICO. 15 kub. m, rabljeno tri prodam. Veber, Zali Log 24. niki Prodam več PRAŠIČEV od 80 do 90 kg. 4 leta staro K< in 10 let starega KONJA. Ki Kokrški Log 10, Kranj Prodam TAROP za un krompirjeve cime. Rajgelj Franci Bitnje 17. Zabnica Prodam TELICO, v devetem* secu brejosti. Janko Kristane \ vas 13, Šenčur Za singer ŠIVALNI STROJ * dam APARAT za izdelavo gina* Naslov v oglasnem oddelku. * Prodam nov 8-litrski efekt"* za izdelovanje saro* pomol zenega mleka za drva. Vrankar N* i /. ta* K0B£ [rt J** 0 APARAT masla iz zamenjam št. 76 Prodam ugodni polje 3/c, Kranj PREPROGO (3x21 ceni. Gerič Martin* U Ugodno prodam malo rabljem'' BELKO in 4 leta staro trajnd^ PEČ. Informacije po tel. 28-234* 18. in 20. uro Prodam 6 tednov stare NED^ OVČARJE. Zg. Bitnje 142 (pij škarni) ____ Prodam SIP0REX (7.5). Po* 24, Mavčiče Prodam PROJEKTOR .Ječnik Branko, H rastje 175, V Poceni prodam POHIŠTVO ' dnevno sobo. Oglasite se poj/ od ponedeljka dalje pri Tisak. ^ jeva 4, Kranj Prodam 20 kv. m MARMOR^ KANFANAR plošče 50 x 30 * kv m VENICIANARJA. CeJ* Metod. Bavdkova 3, Strai** Kranj KUPIM Kupim ŠIVALNI STROJ Gavran ( jaško moško »PUPO« Tavčarjeva 22,Kranj Kupim 46 kosov okro*l_, za ostrešje, dolžine 9,30^*^5.1 oglasnem oddelku. * Kupim 1000 kosov OPpvr w da. model 272. KrižnaT Jw predmestje 5, Skofja Loka' 9 Kupim rabljen MEŠAJ kv> „ ton. tovorno RIKOLlCO t DESKE. Sorli, Kurirska lefon 24-824 zvečer * Pot » Kupim športni OTRo&irt vrt' CEK Telefon 26-749 *J Kupim tračni BRUSHju. ^ železne konstrukcije. Virt«/ Dolenja Straža 38, 6835]IS^ala* V najem vzamem pribli*^ J m elementov za »šolnnj- j pim 2-3 kub. m rabljenih <£a* slov. Spodnje Duplje 9 »Tr od 15. ure dalje * 4 Prodam FIAT 125, i*gi~~l julija 1981 (parna štev*!* Golnik tel. 50-150do 14 0»e Prodam ŠKODO, ^ , Lahko tudi po delih. Boh*»«» m Godešič 33/a, Skofja Loka 5 Prodam VVV - HRoS^ ^ 1975. Godešič 70, Skofja LofcV Prodam tovorni avto Mam HI AH grabežem in HlAB gr (generalno obnovljen). Šolar goše 19, Železniki Prodam ZASTAVO i0l 1973, registrirano do jon;^ K ralj Jože. Predoslje 137 ^ Prodam ZASTAVO 750, 1972. registrirano za leto i< ZASTAVO 750. karoserij* m registrirano in vse dele razen motorja. Gorice 55, Golaft Prodam ŠKODO 10©^ 1970. stroj 1975. prevoienifc. km. ter dosti rezervnih delov ,S<< Ramiz. VVVingerlova 2. i Prodam FIAT 850, j«i81. Telefon 26-951" Prodam ZASTAVO IOl. 1 ,07« prevoženih 45.000 km: KADIO HSR 48, ohranjen, si i,.jo Informacije po tel 27~3a* kič Ratkftj PfTiK, 22 AVGUSTA 1980~ .19.STRAN.G LAS Prodam AUSTINA 1.10». |>o delih Nadižar. Britof 2.1.1. K ranj 6687 Prodam ZASTAVO 750. letnik '970. za 1.8 SM. Skarabot Drago. partizanska 27. Kranj 6688 Ujtodno prodam ZASTAVO 750. 'etnik 1976. Rozman Vida. Poljaka Podnart 6748 Prodam RENAULT 4 TL sperial. J^etalne barve, letnik 1978. Cirče 29. " ranj 6749 Prodam AMORTIZERJE in girednjo LUC za SIMCO MKK). *W. Log 29. Železniki 67oO Prodam skoraj nove GUME za MSTAVO 101. Kranj. Ljubljanska c 19/a 6751 Novo PRIKOLICO za prevoz čol-^ft ali materiala, poceni prodam. *Hopar, Jenkova 5. K ranj 6752 Ufjodno prodam A MI 8. registriran do marca 1981. Zaplotnik. Velj-*a.Vlahoviča .1. Planina — Kranj 675.1 Prodam razne dele za PRINZA i^OO. Ogled v soboto in nedeljo. *rne. Alpska 7. stanovanje 8. Bled 6754 , Prodam ZASTAVO 750. letnik 1976. Prebačevo 58. K ran j 6755 b Prodam FIAT 124. Jetnik 1970. ^rebacevo 4. K ranj 6756 . Prodam ŠKODO 100-L, letnik !^76. vozno. Ribno 38/a. Bled 6757 ^ Prodam dobro ohranjeno ZASTA-Y0 750, starejši letnik, registrirano Jo 15. 1981. Poljanec Tomo, Pot za **ajem 18,Orehek - Kranj 6758 Zaradi smrti v družini prodam: ^ebni avto LADA, v voznem sta-Jju, stanovanjsko PRIKOLICO •AlV »adrija export« z vgrajenim ^O-Iitrskim hladilnikom (opremi je-J)o), tovorno PRIKOLICO in rablje-jj? motorno kolo TOMOS. Srebr-jUak Jernej, Šmidova 3, Cirče - j. 126-P. letnik 1977, prodam savska 49. K ranj 6759 Jocif, 6770 Prodam .športno preurejeno SI VITO 1000 GLS. Mohorič. Zabrekve 9. Selca nad Škofjo Loko 6842 Kupim prednic STEKLO in desna VRATA za ZAPOROŽCA. Zg. Brnik 115. Cerklje 684.1 Poceni prodam avto R-4, letnik 1967. potreben manjšega popravila Gostilna »Ankele«. Podljubelj 51. Tržič 6844 Prodam CITROEN GS 1220 CLUB, letnik 1974. motor 1979. prva registracija 1976, registriran do 20.6. 1981. Telefon 21 -894 6845 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1976/77. Ogled v popoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku. 6846 Ugodno prodani ZASTAVO 750. letnik 1969. v voznem stanju, neregistrirano. B. Milan. Srednja vas 73. Šenčur 6847 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972 Žuran Fran(. Bistrica 175. Tržič 6848 Prodam generalno obnovljeno, neregistrirano SIMCO 1300. letnik 1966. Ogled je možen v Kropi št. 3 6849 Ugodno prodam VVARTBURGA ,151 VV limuzina, letnik 1975. Telefon 064-62-992 popoldan 6850 Prodam dobro ohranjen FIAT 126. star dve leti, registriran do maja 1981. Šestanovič Igor, Kropa 26 6851 Prodam ALFA SOUD. letnik 1974. Jakopanec, Mlaka 76, Kranj 6852 Prodam AUSTINA 1300, letnik 1971. Srednje Bitnje 14, Zabnica 6853 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1980, karambolirano, 6.000 km. Ogled vsak dan. Koselj Ciril, Ribno 39, Bled 6854 Prodam ŠKODO 120, letnik 1978. Ogled od ponedeljka dalje. Košir Franc. Visoko 73. Šenčur 6869 GLOBUS TINA in v vseh ostali prodajalnah Kokre Krani znižane cene do 40 % KŽK KRANJ TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju nudimo rezervne dele za: Škropilnice AG 200, 300, 400 litrov in za atomizerje traktorjev TOMO VINKO-V1Ć 730 Rezervne dele za vse tipe traktorjev TOMO VINKO-VIC. UTB, URSUS-C 330, IMT 533, kosilnice BCS in Gribaldi. Traktorske mulatorje. gume in aku- 1 prodam ZASTAVO 750. DRAVA. »Vone CEMENTA in 2 toni APNA. : Bitnje 22. Zabnica 6830 prodam VVARTBURGA turist. ^ik 1971. Telefon 24-970 6831 •V^rodam tovorno PRIKOLICO za \*bni avto Kokrški Log 19. Kranj Jfrimakovo. tel 26-047 6832 t prodam AUSTINA 1300, lahko po delih Ogled v popoldanskem **U. Bregar. Nazorjeva 10, Kranj b 6833 *>odam ZASTAVO 101, letnik Partizanska c. 29/a, Stankovič 3iina 6834 M-Trodam odlično ohranjeno ŠKO-'V* 120-L. letnik 1977. Tel. 27-989 po vUri 6835 .. rodam dobro ohranjen avto LA-standard VAZ 2101, garažiran. 'j^Voženih 27.000 km. Ilič Mile, Va „ \Veva 10, K ranj 6836 ^OTOR TOMOS 15 SLC, letnik prevoženih 1.000 km, ugodno V^dam. Kranj, Zlato polje 10, tele-V 27-852 6837 ^-v^godno prodam motorno KOLO V 175 in tovorno PRIKOLICO za v giniavto. Zg. Bitnje 136 6838 M*%dam VVV - BUS, z vožnjami. flink, Koprivnik 16, Sovodenj 6841 (»la*. Kranj, N ta ve k: TK (io-,S^JaH ti«k Kranj, tiak: ZP ljudska SVjca, Ljubljana. Nanio v urrdniatva \ )tpr*ve linta: Kranj, Mute Pijadpja I vli Tfkoći rmćun pri SOK v Kranju At«--^t*a )lK00-aO3-.1lM9 - Telefoni, n. «• Ji£*4flavnf uradnik, odgovorni urt-d-uprava 21-M3S. redakcija 21-K««, ^^«rcia|a — propaganda, naročnina, ti Oflaai in računovođu! vo 2.1-.14 I ^S, OproAc.no prometnega davka po *U>jn*m mnenju 421-1/72 Prodam ZASTAVO 750-L, letnik 1977 in 3 kub. m TERVOLA. Luže 6, Šenčur 6771 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Pintarjeva 8, Cirče — Kranj 6772 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. neregistrirano, cel ali po delih. Pegan Ljubo, Z.upanova 5, Šenčur 6773 Prodam dele za NSU 1200 in TYP 110. Renko, Moša Pijade 3. Kranj tel. 25-730 6774 Prodam R-4 - »KATRCO«, letnik 1976. Potoče 5, Preddvor 6775 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1973. Pfajfer, Janeza Puharja 4, Planina - Kranj 6776 Prodani osebni avto FIAT 850 coupe, registriran do avgimta 1981. Urbane Pavel, Rupa 33, Kranj 6777 Prodam ŠKODO 100-Š, letnik 1970, dobro ohranjeno, registrirano do marca 1981. Pečnik. Borovška 84, Kranjska gora 6778 • Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, prevoženih 27.000 km. Peternel Marjan. Dobračeva 201. Žiri 6779 Prodam zelo dobro ohranjen VW 1600 TL. letnik 1965. Informacije po tel.064-81-010 6780 Prodam dobro ohranjen CITROEN DS 21 super, letnik 1974, ali zamenjam za manjši avto. Ogled in informacije popoldan po 16. uri po tel. 28-379, Kranj. Trojarjeva 55 — Zeleznik 6781 Po ugodni ceni prodam R-4, letnik 1974, registriran do junija 1981. Ber-toncel j. Virmaše 19. Skofja Loka 6782 Ugodno prodam MOPED APN-4. Informacije po telefonu 60-830, Skofja Loka 6783 Prodam FIAT 850, registriran, z rezervnimi deli. Zižmunt, Bistrica 166. Tržič 6784 Prodam R-16, letnik 1971. Informacije po tel. 79-461 - int. 49 od 9. do 10. ure 6785 Prodam AMI 8, v voznem stanju, za 8.000 din. Telefon 82-859 od 19. do 20. ure zvečer 6786 Po ugodni ceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, registrirano do konca leta. Ogled možen vsak popoldan na domu od 14. do 19. ure. Simčič Valter, Blatna 11, 64275 Begunje 6787 Prodam karamboliranega VVARTBURGA, celega ali po delih Informacije po tel. 23-433 od 16. do 18. ure 6788 Prodam karamboliran MERCEDES 220-S ter vozen KOMBI VVV, oba letnik 1972, ali zamenjam za manjši osebni avto. Babic Dušan, Proletarska 2, Tržič. tel. 064-50-177 6789 Poceni prodam neregistriranega SPAČKA, letnik 1976. Tel. 27-583 popoldan ^4 Ugodno prodam . ŠKODO 110 ŠPORT. Letence 17 - ogled popoldne. Prodam tovorni avto TAM 4500 s . cerado, registriran v juniju. Ogled na domu v popoldanskem času. Cema-žar Metod, Bavdkova 3,84razišče -Kranj ^880 Prodam SIMCO KKK). za dele l)i mitrijevič, Planina 27, Kranj 6883 V U K sprejmem vajenca. PRECIZNA MEHANIKA - ELEKTRONIKA Kranj, C. talcev 77 6866 Gostilna pri BIZJAKU - Zg. Bela 20, išče KUHARICO in POMOČNICO v kuhinji. V ponedeljkih in torkih prosto. Delavni čas, OD in stanovanje po dogovoru. Informacije po tel. 064-45-017 ali osebno od srede do nedelje STANOVANJA SOBO oddam poštenemu dekletu, za dvakrat tedensko pomoč v gospodinjstvu. Oglasite se v sredo ali četrtek. Naslov v oglasnem oddelku. 6790 Par brez otrok išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe pod: Nujno 6791 Mlad zakonski par z otrokom si želi skupen dom, po možnosti v okolici Kranja. Ponudbe pod šifro: Razumevanje 679*? GARSONJERO ali SOBO s kuhinjo in souporabo kopalnice, išče mati z 10-Ietnim sinom na relaciji B led - R ad ovl j ica — Jesen ice. Š i fra. Dogovor 6793 Dve študentki iščeta ogrevano SOBO s souporabo kopalnice v Kranju. Ponudbe na naslov: Zagradišnik Cveta, Gornji grad 97, 63342 Gornji grad 6794 Iščem SOSTANOVALCA. Pot na Jošta 28. Kranj 6795 Prodam družinsko STANOVANJE (90 kv. m) z garažo. Vhod z dvorišča desno. Oman. Alpska 22, Lesce 6796 Zdrava in poštena upokojenka išče SOBO v Kranju. Lahko tudi enkrat do dvakrat tedensko pomaga v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 6861 Študentka išče ogrevano SOBO v Kranju ali okolici. Šifra: VŠOD 6862 Oddam SOBO s kuhinjo ali samo sobo. Partizanska 5/a. Bled. 6863 I POSESTI =----= HIŠO, lahko v gradnji ali STANOVANJE v Kranju ali okolici, kupim. Ponudbe pod: Devize 6797 Kupimo HISO z vrtom ali starejšo KMEČKO HIŠO z nekaj zemlje, ali prevzamemo KMETIJO v najem in pozneje kupimo; ali prevzamemo KMETIJO in nudimo preužitek. Naslov v oglasnem oddelku. 6798 Prodam komunalno opremljeno PARCELO (z urejeno gradbeno dokumentacijo) na Mlaki. Naslov v oglasnem oddelku. 6799 Nekje na Gorenjskem kupim PARCELO za vikend. Ponudbe pošljite: Cernilec Janko, Strahinj 23, Naklo 6800 Oddam GARAŽO (Klanec). Oprešnikova 24. tel. 26-326 6864 Prodam zazidljivo PARCELO z dokumentacijo na Logu. Babnik Ivan, Blaževa 3, Skofja Loka 6865 Prodam varljivo KMEČKO HIŠO I vrtom, na Klancu. Tel. 061-267-927 6882 ^OBVESTILA Na področju Škofje Loke in Kra nja MONTIRAM centralne kurjave. Telefon 24-728 6872 NAJDENO Našel sem ZOBNO PROTEZO, pri šoli Simon Jenko. Telefon 23-103 6801 ZAPOSLITVE! Sprejmem delo na domu. Naslov v oglasnem oddelku flfl68 Našli smo moško ŠPORTNO KOLO. Kotnik. Britof 65. Kranj 6873 Našla sem rjav moški imski »PULOVER« z vzorcem. Vprašajte po tel. 24-450dopoldan 6874 Pred domom Partizana Ljubno bo v nedeljo, 24. avgusta, ob 16. uri velika VESELICA. Igrali bodo Gorenjci. Pela bosta FRANC KOREN in SONJA GABERŠĆEK. Vabljeni! r ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE -Iva Slavca 1 PRIREDITVE ŠPORTNO DRUŠTVO ZABNICA, prireja v nedeljo, 24. 8. 1980 VELIKO VRTNO VESELICO na športnem igrišču v Žabnici. Igra ansambel MODRINA 6706 GASILSKO DRUŠTVO SUHA pri Predosljah priredi v soboto, 23. avgusta, od 19. do 24. ure VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim SREČOLOVOM in KEGLJANJEM za PUJSA, ki bo od 16. do 24. ure. Zabaval vas bo ansambel LOJZETA SLAKA 6870 00 - ZSMS POLJANE, priredi v soboto, 23. 8., ob 20. uri VELIKO VESELICO. Igra ansambel JEVŠEK. Prireditev bo v vsakem vremenu _6871 OSTALO HHl Iščem INŠTRUKTORJA za pouk kitare v bližini Škofje Loke do Kranja. Miklavč Ciril. Ljubljanska 5, Skofja Loka 6876 POZNANSTVA 32-letni fant, miren, nealkoholik. nekadilec, želi spoznati osamljeno in pridno dekle od 26 do 30 let. Ponudbe: Prišel je čas ljubezni 6875 DEŽURNI VETERINARJI od 22. 8. do 29. 8.1980 Za občini Kranj in Tržič BEDINA Anton, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 RUDEŽ Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6/a, telefon 23-055 Za občino Skofja Loka VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 OBLAK Marko, dipl. vet., Skofja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 Za občini Jesenice in Radovljica PLESTENJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju Iva Slavca 1, tel. 25-776 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. ZAHVALA Ob smrti naše mame. babice, prababice in tete TEREZIJE GARTNER se vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, z dejanji počastili njen spomin, sočustvovali z nami in nam stali ob strani v najtežjem času, iskreno zahvaljujemo. Žalujoči vsi njeni! ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame, sestre in tete ANTONIJE ŠKERJANEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in drugo pomoč v težkih trenutkih ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Marjanu Mozetiču za pomin1 v času njene bolezni. Vsi njeni! Adergas, Dvorje Na 30. poletnem Gorenjskem sejmu Še lepša bo lahko kranjska sejemska obleka Šestkrat letno si nadene Kranj sejemsko obleko, še posebno pa to velja avgusta, med tradicionalnim poletnim Gorenjskim sejmom. Vendar bo sejemsko oblačilo še privlačnejše, če ga ne bodo krojili le sejemski organizatorji, ampak bo vse mesto živelo v znaku sejma in izkoristilo prireditev za še večjo uveljavitev, od nje pa pobralo številne koristi < Pritrditi kaže Ivanu Hladetu. prav tako pa ne bo odveč ponoviti že oguljene resnice, da je tudi navidezno enolična in ponavljajoča se razstava pohištva, bele tehnike in podobnega blaga lahko zanimiva, če je dopolnjevana z novostmi. Obiskovale pravijo, da letošnja razstava teži k temu. Pozornosti vreden je podatek, da ponuja sejem okrog 200 najrazličnejših možnih kombinacij pohištva in da le redka trgovina lahko tako pregledno pokaže izbor pohištva in druge opreme. KRANJ - »Mislim, da je zdajšnji osrednji Gorenjski sejem dober. Zaradi široke ponudbe, zaradi velikega povpraševanja, zaradi ugodnih cen in zaradi nadaljevanja bogate sejemske tradicije v Kranju, ki se je zakoreninila v ljudeh,« je ob prehodu v drugo polovico kranjskih poletnih sejemskih dni upravičeno ugotovil Vlado Eržen, vodja komerciale Gorenjskega sejma in eden od usmerjevalcev kranjske sejemske aktivnosti. Vlado Eržen je imel v mislih prve sejemske dneve, ko se je obisk presenetljivo bližal stotim tisočem in ko je na sejmišču tudi v soboto in nedeljo, za neparne avtomobile »prepovedanih« dneh, v torek, ko na Cesto niso smeli »parni«, in v ponedeljek ter sredo, na običajna delavnika, vladala sejemska gneča. Kranj kaže zdaj pravi sejemski obraz, čeprav sejemski delavci, razstavljalci in tudi obiskovalci priznavajo, da še ni popoln in da mu še marsikaj manjka. »Sedanjemu sejmu gre .zameriti', da je zastopstvo izvengorenj-skega gospodarstva krepkejše od našega, domačega. Marsikdo se za nastop na sejmu odloči, ko prodaja zaikriplje, ni pa sej mar-stvo del njegove stalne poslovne politike,« nadaljuje Vlado Eržen. »Obiskovalci sprašujejo na pri -mer, zakaj na sejmišču ni bančne poslovalnice kot pred leti, kjer bi vnovčili devize, čeke in druge vrednostne papirje, zakaj se na sejmu v Kranju lahko predstavi velenjsko Gorenje, Iskre in nekaterih sorodnih tovarn pa ni, čeprav ljudje cenijo njihove izdelke, zakaj je lahko prišel v savski log Marles z montažnimi hišami in drugimi izdelki, veliko blitje Jelovice pa ni. Pogrešamo družbeni sektor gostinstva, saj so tej plati sejma namenjeni prostori stalno dobro obiskani, zve-•čer pa celo prepolni. Nehote se vsili pomislek, če le zasebnik zna od taksne prireditve kaj iztržiti. Na sejmu bi radi videli organizi- ran nastop gorenjskega ali mogoče slovenskega turizma, pa ga ni in se lahko le čudimo sosednjim Korošcem, kako znajo privabljati goste v svoje kraje s kopico propagandnega gradiva. Če je problem financ, smo dejali marsikomu od teh, ki jih na sejmu pogrešamo, potem povejte, da odstopimo prostor brezplačno, pa kljub temu nezainteresiranost ... Sejem vabi v Kranj Sprehod med obiskovalci letošnjega, zaradi gradnje prostorsko nekoliko okrnjenega sejma, da vedeti, da na sejmišče ne zahajamo samo domačini, ampak so dnevi, ko je veliko več ljudi iz drugih krajev. Izlet na Gorenjsko ali v zamejstvo združijo z ogledom kranjskega sejma, ki ga zaradi ugodne lokacije ni težko najti. Takšno prakso bi kazalo še bolj razvijati. Marsikje je že v navadi, da recimo hoteli in potovalne agencije popeljejo svoje goste med izletom še na sejem, na nakup. Marsikaj je najti na Gorenjskem sejmu, kar sicer v trgovini ni. Tako organizirano in s tem ciljem so na primer že prve dni sejma prišli v Kranj ljudje iz Orne gore, B osne in Hercegovine ter Hrvatske, preseneča pa številen organiziran ali posamičen obisk tujcev. »Vsako leto obišče m poletni Gorenjski sejem. Ta dan si vzamem prosto in pustim delo vnemar,« je pojasnjeval vzrok svojih stalnih obiskov na kranjskem sejmu Ivan Hlade s Križa pri Komendi. »Sejem kaže spremembe. Več novih reči in modelov je na voljo. Tako se človek lahko lažje odloča,« je dejala Milena Fojkar iz Škofje Loke, dijakinja gradbene šole. »Gledali smo pohištvo, kupili pa za zdaj še nismo. Prospekte smo vzeli, potem pa se bomo doma odločili. Glede prihodnosti sejma se mi zdi prav, da se gradi nova hala, uporabna tudi za druge namene.« Zabava, igra in počitek Klepet o sejmu, prav tako pa tudi pisanje, sta ponavadi resna, vezana na nakupe, preverjanja izdelkov in cen, poslovnost in na podobne reči, ki sodijo zraven. Vendar sejem nikdar ne sme biti samo to. Že starodavni sejmarji so znali resno plat, vezano na mošnjiček in žep, združiti z zabavo, igro in počitkom. Poletni Gorenjski sejmi so že od vsega začetka posrečena združba tega in tudi odtod izvira sloves, da je kranjski sejem med najbolje obiskanimi sejmi nasploh. Težko je staršem odtrgati otroka od igral in zabaviščnega prostora, nič lažje pa ni odraslemu zapustiti prijetne sence gostinskega prostora pod kostanji. »Manjšo kmetijo imamo doma, pa me zanimajo kmetijski stroji. Tudi takšni se najdejo na sejmu, ki jih v trgovini ni, pa tudi s priključki je sejem kar dobro založen. Sejemski del v hali me nekoliko manj zanima, pa tudi sicer preveč prevladuje trgovina, premalo pa so zastopane tovarne.« Betka D robu n iz Predoselj, zaposlena v kranjski Iskri, pomaga na gostinskem prostoru gostišča Kuhar iz Adergasa. Lani je delala po ves dan, letos pa je na sejmišču od poldneva dalje. »Čeprav se zdi nekaterim vstopnina za večerni program previsoka, je zabaviščni prostor vsak večer poln, prazno pa tudi čez dan ni nikoli. Rada delam in zato pomagam, razen tega pa je to priložnost za dodatni, vendar dobrodošli zaslužek. Ko takole prisluhnem ljudem, ki po ogledu sejma posedejo v senci, slišim številna mnenja o sejmu. Pravijo, da pridejo, ker vedno pričakujejo kaj novega. Kmetijski oziroma strojni del sejma pohvalijo, za sejemski del v hali pa slišim, da bi ga morali še bolj popestriti.« Kot za razstavni del velja tudi za družabnega, da možnosti vsestranske vsebinske bogatitve še niso izkoriščene. Mogoče ne bi bilo odveč poskusiti z vsebinsko bogatejšimi večernimi programi, z nastopi najrazličnejših kulturnih skupin, umetnikov. Glasba privlači, prav tako pa bi tudi kaj drugega. Na sejemskem odru bi lahko na primer doslej neznana skupina stopila iz anonimnosti .. . Takšne misli se rojevajo sejemskim delavcem, ki so ponosni, da doseže na njihovih prireditvah neposredni ali posredni promet nekaj sto starih milijard, kar pa oh dejstvu, da uvaja sejem novo izvozno in uvozno dejavnost, ni skrajni dosežek. Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan Podražitev skrajna rešitev LJUBLJANA - Takšno je bilo stališče slovenskega izvršnega sveta, katerega čllani so našli na mizah zahtevke za nekatere podražitve, ki so jih posredovale organizacije združenega dela in grupacije. Nekateri predlogi za višje cene so bili sicer že uslišani, nekateri pa so bili na zadnji seji izvršnega sveta zavrnjeni z utemeljitvijo, ki ji moramo odobravati: nemogoče se je zavzemati v isti sapi za dobro gospodarjenje in varčevanje ter hkrati terjati podražitev; varčno in gospodarno se moramo ponašati vsi in najprej iskati notranje rezerve, šele potem pa pisati utemeljitve za višje cene! Takšen postopek naj bi v prihodnje veljal za vse želje po podražitvah. Slovensko elektrogospodarstvo je to že občutilo. Elektrikarji bi želeli prodajati od 1. septembra dalje za 43 odstotkov dražjo elektriko, ki se je letošnjega februarja enkrat že podražila. Vendar je izvršni svet menil drugače. Elektrogospodarstvo mora pripraviti novo utemeljitev in svoj zahtevek pretehtati. Ob elektriki, ki je te dni najaktualnejša, se pojavljajo še zahtevki po višjih cenah izdelkov bele tehnike, avtomobilov, mesa, časopisov itd. Zaradi takšne opredelitve in usmeritve izvršnega aveta želj* po podražitvah ne bo manj, vendar bi bilo, ce bi prihajali zahtevki po višjih cenah pred ustrezne organe bolj utemeljen* kot doalei. Politika cen je element f* darjenja in to velja za vsaki1 | nomijo. Cene so vzvod u***i vanja med ponudbo in p©Tfr*j vanjem in vzpodbujevalec H izvodnje, obenem pa tudi skozi katerega pronicajo t** dobre in redne preskrbe trg* pa prav zaradi cenovnih ae* dij večkrat ni. Zato naj fe*' politika cen (oziroma m$4r*\ te v) takšna, da bo vxp©dK delo, prodajo, kvalitetno f1 darjenje in nai prodor aa '' tovni trg, ne pa način, da * notranjih rezervah pri*> višji dohodek brez primer*11 deleža dela in znanja. Orehek in Drulovka praznična OREHEK-DRULOVKA Krajevna skupnost Drulovka praznuje te „ jevni praznik. Skupnost posebno zadnja |eta ob delovanju krajanov in vih organizacij obetavi vija, prav tako p« ^ nekatere probleme, »aradi terih ao negodovali krajam* Osrednja prireditev *š totnjem krajevnem prsa« bo jutri, 23. avgusta ob 14 v prostorih osnovne ^ Orehku. Na prireditev r»i •vet krajevne skupnosti družbenopolitične organ* cije.