Poštnina plačana v gotovini. Posamezea številka D«. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajeriev trg ) Tel. it. 73. L manifestirali svoje krščansko prepričanje in zahtevali pravično ureditev delavskih razmer. Vse to ob navzočnosti najvišjih cerkvenih zastopnikov, ki so pozdravljali ta nastop. Da, mesto katoličana je pri delovnem ljudstvu. Njegova naloga je: boriti se za sociulno pravičnost, za dostojanstvo človeške osebe delavca, za obrambo družine, za mir in sodelovanje z vsemi stanovi, za osvoboditev delavca od krivičnega kapitalističnega reda, za pra-vičnejš- razdelitev svetnih dobrin, ki jih je Bog ustvaril za vse. Vse te naloge nam nalaga nauk naše vere. Treba je le, da se vsak katoličan zaveda te svoje dolžnosti in da z dobro voljo sodelaje in jih uveljuvlja v življenju. Nam katoličanom ne more nihče dati boljših navodil za borbo delavskega stanu kot nam jih je dala Cerkev. Delo in zopet delo po krščanskih načelih je predvsem potrebno. Komunizem nam ni prinesel nikakega novega rešilnega nauku. Prevzel je le nekaj krščanskih resnic, a jih je žal pomešal s premnogimi zmotami, ki jih katoličan ne more prevzeti, ker so v nasprotju z njegovim verskim prepričanjem in ker so naravnost t nesrečo človeške družbe. Zavrgel je Boga in vero, ki je podlaga V9ake pravičnosti. Taji neumrjočo dušo in posmrtno življenje. Masa je vse, posameznik nič, le neko kolesce v stroju. Razdira družinske vezi, ko je vendar urejena družina podlaga človeške družbe. Namesto sedanjega kapitalizma hoče postaviti drugega, ki menja le ime in se imenuje kolektivizem, kjerl nekaj ljudi vlada »n so ostali njihovi sužnji, še veliko bolj nego v sedanjem kapitalizmu. Zgledi uče. Kako se v Rusiji zatira vsako malo drugačno mnenje, kako padajo glave nekdanjih komunističnih zvezd, ki imajo nekoliko drugačne nuzore kot vsemogočni Stalin. Zato se država za državo odvračajo od komunizma. Veliki večer, ki se je zdel nekaterim že t'iko blizu, se oddaljuje. Zmota si koplje sumu svoj grob. V tem oziru so se ljudem že toliko odprle Slovenski kmetje pri svoji Zaščitnici na Brezjah Kdor je v soboto popoldne in v nedeljo zjutraj videl, kako ogromne množice so se vsipale iz vseh vlakov na postaji Otoče in kdor je videl, s kako korajžo so stopali kmetje po trdi cesti, ki je vodila na Brezje, in, kdor je videl koliko veselje je vladalo po avtobusih in vozovih romarjev, ki so hiteli fc, Materi božji na Brezje, ta je takoj spoznal, da bo ta dan na Brezjah mogočen tubor. mogočna slovenska prireditev. Naš kmet se je to nedeljo na povabilo slovenske Kmečke zveze odzval in se v lepem številu — okrog 15.000 jih je bilo — poklonil Kraljici Slovencev. Ob zgodnjih jutranjih urah smo videli kako so poklekali možje in fantje dekleta in žene k spovednicam, k obhajilnim mizam in spet k oltarju Marije Pomagaj. Tukaj so potožili svoje gorje in tukaj so prosili pomoči pri gospodarstvu, prosili za zdravje sebi in svojcem. Kmečki tabor na Brezjah: bo-ra zastave KZ g. minister dr. Anton Korošec in Lanica ga. dr. Natlačenova z zastavonošo. Foto K. M. I lam. Pozno v soboto zvečer pa so se strnili v veličastno procesijo, ki se je v svitu plamenic vila od cerkve po vasi. Potem pa so se počasi spravili k počitku nekateri v gostilniške prostore, drugi pa so prenočevali v cerkvi in na prostem. Prihodnje jutro t. j. v nedeljo se je prostor okrog cerkve, ki je bil ves ograjen z lepimi slavoloki in mlaji napoluil z ljudmi iz vseh krajev Slovenije. Omeniti moramo, da se je udeležil kmečkega tabora tudi zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in kueginje Olge g. podpolkovnik Pavlic, voditelj slovenskega naroda notranji minister g. dr. Korošec, minister g. dr. Krek, g. ban dr. Marko Natlačen z gospo soprogo, senator g. dr. Ku-lovec, prevzvišeni ljubljanski nadškof dr. Gregor Rozman in belgrajski nadškof msgr. dr. Ujčič in razni drugi predstavniki oblastev in društev. Vsi ti odličniki so se zbrali na častni tribuni. Čudodelno podobo Matere božje se prenesli v spremstvu obeh škofov iz cerkve na oltar pred cerkvijo. Za tem pa je imel prevzv. ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman krasen nagovor navzočemu kmečkemu ljudstvu. Slovesno sv. mašo je daroval prevzv. belgrajski nadškof dr. Ujčič, med katero je pela vsa zbrana množica cerkvene pesmi. Po sv. maši je g. škof dr. Rozman blagoslovil novi prapor Kmečke zveze, ki sta mu ku-ntovala minister dr. Korošec in ga. banica dr. Natlačenova. Po blagoslovitvi je predsednik KZ g. On dar prebral slovesno posvetitev kmečkega stanu breejanski Mariji Pomagaj. Po teh cerkvenih slavnostih je g. Brodar otvoril tabor in pozdravil v imenu kmečkega ljudstva navzoče odličnike, obenem pa predlagal, naj se pošljejo udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju in Nj'. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pozdravno brzojavko predsedniku vlade g- dr. Milanu Stojadinoviču in ministru za kmetijstvo Stankoviču. Po govonu predsednika Kmečke zveze j« stopil na govorniški oder voditelj Slovencev dr. Anton Korošec. Navzoče ljudstvo mu je priredilo viharne ovacije. Iz vseh oči je sijala velika ljubezen do svojega voditelja in komaj so čakali, da bi culi njegovo besedo. Njegovemu govoru je sledilo viharno odobravanje ljudstva. Možje in fantje so navdušeno klicali » pozdrav svojemu voditelju, ki se je za izkazano ljubezen očividno ginjen zahvaljeval. Preteklo je več minut predrto je mogel stopiti na govorniški oder novi govornik ban dr. Marko Natlačen, njegovemu govoru pa je sledil pozdrav predsednika Kmetijske zbornice g. Steblovnika. Lep narodni obrambni govor je imel tudi zastopnik Narodnega odbora g. Spin-dler, gdč. Angela Meguša iz Križevcev pa je pozivala kmečka dekleta naj ne zapuščajo rodne zemlje marveč se rajši pripravljajo za naloge slovenske kmečke matere. Fantom je govoril v istem smislu član MKZ g. Petrič Ivan iz Velikih Lašč. O nalogah kmečke žene je lepo govorila gospa Brodarjeva, načelnica ženske Kmečke zveze. Sklepni govor je imel g. Ludovik Puš, kateri je v navdušenih besedah orisal zahteve slovenskega kmečkega ljudstva. Nedelja prometnih nesreč v kranjskem okraju Pretečeno nedeljo so se zgodile v kranjskem okraju kar tri večje avtomobilske nesreče, ki so zahtevale dve smrtni žrtvi in 5 ponesrečencev. Prva nesreča se je zgodila ob pol osmih zjutraj, ko je" vozil tovorni avtomobil iz Kamnika okrog 25 oseb iz Podgorja pri Kamniku na tabor na Brezje. Ko je prišel avtomobil pod klanec pod Brezjami, ga je na ovinku pri Dobrem polju prehitel neki luksuzni avtomobil iz Konjic, ki je s svojim zadnjim delom zadel v prednji del tovornega avtomobila, tako da je tovornemu avtomobilu zmanjkalo trdnih tal in se je zvalil v obcestni jarek ter pokopal pod seboj vse potnike. 27 letnega kmečkega fanta Grošlja Franceta je pri tem rob ograje pri avtomobilu tako nesrečno pritisnil, da je revež takoj umrl. Komisija, ki si je prišla ogledat nesrečo je odredila, da so truplo prepeljali v rnošenjsko mrtvašnico. Ostalim potnikom, od katerih so bili štirje močno ranjeni, je takoj nudil prvo pomoč Rdeči križ, ki jih je odpeljal v ambulanto na Brezje, kjer jih je potem pregledal in obvezal zdravnik. One štiri ranjence, ki so bili najbolj ranjeni, je prepeljal avtobus v ljubljansko bolnišnico. Pri tej nesreči so bili poškodovani: 29 letni posestnikov sin Pavlic Jože, 77 letni posestnik Anton Vidic, 37 letni posestnik Mrak Jožef, 37 letni kočar Zobec Jože in 38 letna posestnikova žena Mrak Frančiška, vsi doma iz Podgorja. Istega dne popoldne med četrto in peto uro se je smrtno ponesrečil 33 letni delavec Andrej Briinšek, zaposlen v kamnolomu podjetnika Franca Jegliča v Radovljici. Brinšek je korakal poleg drugih gasilcev iz Brezij proti Mošnjam, ko je privozil neznan avtomobil, ga podrl na tla in ga s tako silo butnil v obcestni mejnik, da si je nesrečni Brinšek prebil lobanjo. Po nesreči je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer je pol ure po prevozu podlegel poškodbam. Ko se je peljala v nedeljo med četrto in peto uro posestnikova hči Antonija Zupanova i/ Cerkelj domov v Srakovlje, je treščil vanjo v Visokem nek večji avtomobil, jo podrl in jo vlekel nekaj korakov s seboj. Nesrečna žrtev je dobila pri tem močan pretres možganov in večje poškodbe po nogah. O nesreči so bili takoj obveščeni domači, ki so Jo prepeljali v Kranj k zdravniku, nato pa so jo odpeljali domov v domačo oskrbo. 700-letnica božje poti v Velesovem Imamo med nami več stoletnikov, niso to sicer ljudje, ampak le dela ljudi, njih trud in požrtvovalnost za narod in vero. To so cerkve in samostani, ki nam ponosno pričajo o žilavo-sti in jakosti našega naroda. Eden takih jubi- oči, da komunizem še skriva svoje brezversko lice v krščanskih deželah, dasi je v svojem bistvu brezverski. Ce mu pa vzamei brezver-stvo, sploh ni več komunizem. Ponavlja staro mamilo za neizkušene, češ, vera je privatna zadeva, naj varuje vsak, kar mu je drago. V resnici pa vidimo, da se noben pristen, komunist ne briga za vero, če ne dela naruvnesi zoper vero, in da tisti, ki se pridružujejo njihovim organizacijam, pnlngoma opustijo vse versko življenje. Dovolj glasen opomin za kristjana, ki hoče ostati kristjan. Še dalje je Sel komunizem. Začel je opuščati pri svojih organizacijah naslov: komunistično društvo. Glasi se| bolj nedolžno, na primer Društvo za mir in proti fašizmu itd. Več frurs coskih listov, ki so še pred kratkim imeli na- slov, ki je izpovedal, da so komunistični, danes tega ni več. List komunistične mladine je čez noč nastal: List francoske mladine. Tako se le še ujame kakega kristjana. Ce je stvar zares tako dobra .čemu se potem skrivati. To je podobno hinavščini. Stališče krščanskega delavca je po vsem tem jasno. Vse naše moči so na razpolago za vsako pošteno sodelovanje v dosego pravičnega socialnega reda. To je naša krščanska dolžnost. Ne odstopimo pa niti pičice od resnice, od nauke našega edinega Gospoda in Odrešenika. Ako imamo doma čisto studenčnico, ne bomo hodili k sosedu po kalno kapnico. Mi ne sovražimo nobenega komunista. Naš brat je. Koliko jih je, ki v dobri veri nosijo to ime, ker ne poznajo resnice. Živimo bolj dosledno po sv. veri, da bodo spoznali lepoto krščanstva in ga vzljubili. Nasprotni smo le brezverskemu komunističnemu nazoru, ki ga smatramo za nesrečo delavnega ljudstva. Komunizem tudi apelira na delavsko skupnost. Če si delavec, moraš z nami. Toda kje je edinost v resnici? Marksizem šteje ie danes štiri internacionale, ki si med seboj nasprotujejo. H kateri nas vabite? Mi kutoličani imamo eno samo internacionalo. To je ustanovil Jezus Kristus, delavec in prijatelj ljudstva. V tO yas vabimo, bratje. Sprejmite našo ponujeno roko v skupno borbo za pravico in ljubezen. Pred nami naj bo križ, ker le v tem znamenju bomo zmagali. Nas pa ne vabite na nevurna pota, ki peljejo v prepad. Dne 4. IX. 1936 v Naklem VELIKA GASILSKA Tombola ob 3. url pop. - S koles, prašič, vreča moke Ltd. SlKAN 2 snasaMBnMBSaBgi»JBSJBSMWW^ WM>MM»MMI >GORENJEC« luntov je velesovska cerkev, ki praznuje leto* 700-letnico, odkar se je začela tukaj božja pot in se obenem ustanovil tndi samostan. Velesov ska župnija se na to slavje zelo pridno pripravlja, fantje in dekleta pridno pletejo vence in postavljajo mlaje, katerih sicer ni veliko, ali tisti kateri stoje, so korenjaki, kajti nad 40 metrov visokega mlaja ne vidite pri vsaki slovesnosti. Proslava se začne 14. avgusta in sicer se vprizori v nedeljo zvečer pred župuo cerkvijo ob pol deveti uri verska igra Slehernik. Po igri bo nočno čeSčenje. sv. Reinjega Telesa v cerkvi, nato pa ob eni po polnoči nočna procesija z bakljami, ki gre po nekdanjem samostanskem svetu- Po procesiji je ge-vor v cerkvi, sv. maša in skupno sv. obhajilo mož in fantov Na praznik bo sv. maša ob 6. ir. 10., popoldne pa ob pol treh zopet igra Slehernik, po igri po slovesne litanije. V slučaju slabega vremena se igra vrši v nedeljo 21. avgusta. Oba dneva bo tudi dovolj prilike za sv. spoved. V okviru ?0O-letnice se vrši tudi dekanijski shod za žene, ki ho 28. avgusta ter cerkveni koncert pevskih zborov iz okoliških župnij. Na Mali Šmaren pa bo zaključena slovesnost. Ob tem jubileju je dala župna cerkev napraviti lične znake, katerega bo vsak udeleženec moral imeti. V nedeljo 14. avgusta vsi v Velesovo. da damo priznanje našim prednikom, ki so toliko žrtvovali za blagor domovine in sv. vere ter obenem dostojno počastimo našo nebečko Pri-prošnjico. Na svidenje v Velesovem! V Krizah na Gorenjskem nič novega .. . Pretečeni teden to je dne 9. t. m. je oddal tajniške posle prejšnji tajnik škrajnnr. Začasne, tajniške posle je prevzel domačin g. Matija Balantič. „Sila kola lomi", pravijo. Pred nastavitvijo bivšega tajnika je kompetiral na to mesto tudi domačin, a ta ni dosegel željene-ga mesta, ker ni bil član neke viteške organizacije. Rajši so nastavili sokola zu tajnika kot domačina nesokola. Najbrže zato, ker so domačina poznali kot poštenega in iz dobre hiše, kar se pa ne more trditi za bivšega tajnika, za katerega se govori, da je baje že parkrat bil v podobnih konfliktih in zadregah. Toda naši gg. očetje so ga kljub njegovi taki preteklosti vzeli za tajnika. Pa še nekaj! Priznali so mu tri letno dobo tajništva v Kostanjev;ci, da je dosegel večji zaslužek po letih nad 1.300 din mesečne plače. Primanjkljaj v občinski blagajni je kril in vse poravnal g. Primožič Jote kot župan. Primanjkljaja pa je bilo 8.9f>4 din. Za kavcijo je imel eno menico za din 5000.—. Zelo pa so v rlvom\i, ako je ta menica pravilna in tudi od pravega žiranta podpisana. To se bo p« prav kmalu vedelo, ko se bo kavcija porabila za kritje primanjkljaja, oz. za povračilo g. Primožiču. Čudno je res bilo to tajniknvo poslovanje: čudno tudi od strani župana. Saj so bili dnevi, dn niti župan, niti podžupan nistu pogledala v pisarno in rešila najvažnejših stvar. Zgodilo se je še celo, da sta bila oba po par dni odsotna. Zato je bivši tajnik lahko neovirano delal tri posle, kot župan, tajnik in še najvažnejši posel, kot blagajnik. Seveda so se zunesli na tajnika, ki je bil .vitez". Gotovo je, da niti župan m vedel kaj dela! Mesto, da bi bil tajnik v pisarni se je zgodilo večkrat, da ga ni bilo nikjer, stranke so ga pa čakale, a večkrat zaman. Pripetilo se je že tudi, da se je na županovem dvorišču h-aliu.il. zvečer pa kramljal in se ve-seljačil ter vozil z avtom naokrog, očetje ga pa niso opozorili na red in tudi ne, da bi mu bili izprašeli vest, kje ima tako bogatega ..strica". „Gorenjec" je že pred meseci opozarjal, da ne-i kaj ni v redu pri občini, pa je bilo tp opozorilo zaman. To se je pokazalo pri reviziji od strani občinske uprave, ki je našla v najlepšem redu blagajno'in vse poslovanje. Teden pozneje pa taka senzacija! Resnica je. da so tukaj občinski očetje popolnoma pokazali svojo zmožnost poslovanja na občini. Pripomnimo še sledeče: Njih lastni pristaši se sami zgledujejo ter pravijo, da so občino ..zahirali" in tak škandal naredili sokolom, to še Tržičane peče. Nekdo se je izrazil, da je ..škoda za fanta (tajnika), ker je to naredil in ker je bil prvovrsten sokol ter se je udeleževal vseh nastopov in veselic." Baje mu bodo postavili na križkem kolodvoru spomenik, da se ga bodo spominjali ne le moški temveč tudi nežni spol. — Prihodnji teden pa se bomo zopet oglasili. Požar v Srednjem Bitnju pri StražišČu Couch zof e, otomane, divane in tm tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno V.TONEJC tapetnik, Kranj Mladinski tabor v Kranju V nedeljo 21. avgusta ob 3. uri popoldne priredita Fantovski odsek in Dekliški krožek v Kranju svoj prvi letni javni nastop na ..Planini". Zelo pester in bogat spored bo obsegal to prireditev. Zjutraj ob 9. bo tekma v odbojki med F. O. Kropa in F. O. Kranj. Zmagovalec dobi častno diplomo od FO Kranj. Popoldne ob 1. se prične za vse oddelke skušnja zu javni nastop. Ob 3. uri 1» javna telcvadba, pri kateri bomo videli poleg naših najmlajših tudi starejše fante, ki bodo izvajali proste in simbolične vaje, razen tega pa tudi vzorno vrsto slovenskih fantov na konju, bradlji in drogu. Videli bomo tudi poljubne proste vaje naših mednarodnih telovadcev, ki so jih izvajali v Ljubljani na mednarodnih tekmah. Po nastopu bo prosta zabava s srečolovom. ki je dobro založen z bogatimi dobitki, posebno pozornost bo vzbujal glavni dobitek. Vso bližnjo in daljnjo okolico vabimo k tej prireditvi, da pokažemo moč in discipliniranost v Kranju. Nasvidenje 21. avgusta na ..Planini". V soboto dopoldne je iz neznanega vzroka izbruhnil požar v hiši sester Hirschenfelder t Srednjem Bitnju pri Stražišču. Na kraj požara je takoj dospela gasilska četa iz Bitnja, kmalu za tem pa tudi gasilska čela iz Kranja. Ker je bila voda v bližini goreče hiše se je pridnim gasilcem kmalu posrečilo udušiti požar, dasi je bilo poslopje leseno in je gorelo v opoldanski vročini. Požrtvovalnim gasilcem se je tudi zahvaliti, da se niso vnela bližnja poslopja, ki so le nekaj korakov oddaljena. Škoda, ki jo je povzročil požar znaša 35.000 din. Hiša sama je bila vredna okrog 22.000 din. za vrednost 13.000 din pa je zgorelo obleke in pohištva. Škoda je delno krita z zuvarovalnino. Limbarska gora pri Moravčah Na željo mnogih romarjev in častilcev sv. Valentina je cerkveno predstojništvo z odobre-njem škofijstva določilo, da se cerkveni romarski shod kateri se je doslej vršil vsako leto na dan sv. Egidija (Tilna) 1. septembra, odslej vrši prvo nedeljo v mesecu septembru, to je na angelsko nedeljo, ter je obenem združilo tudi vsakoletno cerkveno opravilo ob priliki .žegna-nja" s tem romarskim shodom. Cerkvenega opravila v mesecu oktobra poslej ne bo. Lrtos bo angelska nedeljo na dan 4. septembra. Cerkveno opravilo bo sledeče: Na predvečer v soboto bodo ob b. uri večernice z govorom, v nedeljo zjutraj bodo sv. maše ob 5., 6. in 10. uri. Ob 6. in 10. uri bo tudi cerkveni govor. Oba dneva bo dovolj spovednikov na razpolago za prejem sv. zakramentov. Preskrbljeno bo tudi za telesna okrepčila. Cerkev sv. Valentina na Limbarski gori je starodavna božja pot, kjer se je no priprošnjo sv. Valentina zgodilo že veliko čudežnih ozdravljenj, kar izpričujejo obilne zahvale. Limbarska gora pa je znana tudi kot ena najlepših razglednih točk, ter je prav lahko dostopna iz katerekoli strani, zato vsi dobromisleči vljudno vabljeni. Sv. Valentin je mogočen priprošnjik za božjast (padavico, epilepsijo) in spreobrnenje grešnikov. Dekanijski cerkveni shod za žene V smislu sklepa dekanijske duhovčine se vrši letošnji dekanijski shod za žene kranjske dekanije v Velesovem v nedeljo, dne 28. avgusta. Vabljene so vse žene, posebno članice žen-kih Marijinih družb. Ob 2. uri popoldne se zberejo pri podružnici na Trati, od tam se vrši sprevod v božjepot-no cerkev v Velesovo. Ženske Mur. Družbe, ki imajo svojo zastavo, naj jo prinesejo s seboj. Po prihodu v cerkev bo govor in na to slovesne pete litanije M. B. z ljudskim petjem. Dekanijski shod za žene se vrši v spomin proslave 700-letnice obstoja velesovske božje poti. Udeleženke se naprošajo, da si nabavijo jubilejni romarski znak. One žene iz kranjske župnije, ki se žele peljati z avtobusom v Velesovo, naj se zglasijo v trgovini Dolenc pri gdč. Elzi Dolenc. Če bi se zglasilo večje število udeleženk, bo avtobus isti dan večkrat vozi) v Velesovo. IZ UREDNIŠTVA Na naš zadnji članek o kvarnih vplivih odtokov iz raznih tovarn na reko Savo smo prejeli več dopisov, ki bodo prišli na vTsto v prihodnji številki. Tedenske novice KRANJ Strelske vaje. Članstvu strelske družine v Kranju in prijateljem strelskega športa sporočamo, da se bodo tudi odslej vršile vsako nedeljo in praznik popoldne strelske vaje na strelišču v Struževem kot do sedaj, dokler bo trajalo ugodno vreme ter prosimo, da se istih udeležujejo posebno oni strelci, ki nameravajo na okrožne ali državne tekme. Cena voj. naboju je 50 para. Vežba se lahko vsakdo. Gorenjski rejec malih živali v Kranja obvešča vse članstvo, da se vrši v nedeljo, dne 1*-avgusta ob 9. uri dopoldne v prostoru gostilne .Lukež", Kranj, Glavni trg, važen članski sestanek, kateri je za člane obvezen. Naproša se, da se članstvo tega sestanka pol-noštevilno udeleži. Odbor. Solea krema in milo je najboljše priporočilo za Vaš o? ~az. Skupno Miraženje obrtnikov v Kranju sporoča vsem članom, da je preselilo svojo pisarno v hotel .Jelen" poleg pisarne dr. Megušarja. Pisarniški prostori so od hotela popolnoma ločeni in je vhod iz ceste. Uradne ure so iste kot dosedaj. Uprava. Solea krema 3.-, 5.-, 10.-, milo ?.50. Za trgovce po orig. tovarniških cenah. Glavno zastopstvo za Gorenjsko: HIN KO POD J A VOR9EK - KRANJ. Vsi obvezanci, ki morajo po odločbi sreskega načelstva v Kranju z dne 12. 9. 1937 štev 421-95 plačati prispevke za cerkovnika in grobarja, so prejeli položnice, da ta dolg čimprej poravnajo. Ker je pa še mnogo zamudnikov, se ti opozarjajo, da plačajo prispevke najpozneje do 13, avgusta 1938. Po tem roku se bo pričelo ekse-cijsko izterjevati z rubežem, pri čemur bodo prizadetim narasli še večji stroški. Je to zadnje opozorilo in naj se potem nihče ne huduje. če bo imel nepotrebne stroške in pota. Občina Kranj. Zemljiški posestniki, kateri prodajajo svet za stavbišča. se opozarjajo, da morajo dati svet razparcelirati po pooblaščenem geornetru. Par- Mimica Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz I. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) „Mujolke si nalijmo, nalijmo do vrha, do dna ga vsi izpijmo, ha, hu .ha, ha!" Ko sta vstopila, je pisar s prekrižanimi rokami in nogami sedel na starinskem stolu, pred njim na mizi je pa stala pisana majolka. zraven pa velik vrč starega vinu. Ko je pisar ozrl došlecu je vstal in se jiiim globoko priklonil. »Klanjam se, milostiva gospoda. Nisem pričakoval, da bosta prišla k meni. ki noči in dan čepim med skladovnicami samih starih pergamentov." ..Prebiraš pergametite in piješ vino. kujne?" je rekel Arnulf. „Tako je. Odkar sem p.nožil milostivemu grofu, da mi Žiga vina ne privošči, sloji noč in dan na mizi ta-le veliki vrč. do vrlin napolnjen s kraškim teranom ali z rebulo. Hvaležen sem vam. milostivi gospod, dn ste se tako zavzeli za nbogegu pisarja, sicer bi se utopil v samem črnilu." „A zdaj se nikar ne utopi v vinu." je 'varil grof Friderik. .Nič strahu," se je ponesel Viljem. ..Pil sem le drugačno v i tm. tisto, ki so ga v sončni Italiji stisnili i/ porušenega grozdju. Joj, tu vem praznil vrče. pa mi ni šlo ne v noge, ne v glavo. \Vč sem ga nesel \ M-bi kakor bi ga nn srbi."1 .Z vinom si preganjal skrbi'" ga je vprašal \rnulf. Vinjeni pisnr se je glasno zasmejal. ..Skrbi? Saj vendar nimam nikakšnih skrbi. Nobene toče mi ni mar, ker meni ne bo pobila pridelkov in /a siivlo se ne menim, mojega doma ne more požgnti, Jnz sem pisar iti zasiužim vsako leto triinpedeset ■.rebrnih ogrskih goldinat jrv, v gradu imntn streho, jedi in vina, tako da srebrnikov še zapraviti ne morem. V Milejših letih mi ni ta denar nič odveč hodil. Še zmanjkalo ga mi je, ker sem ga zakockal, čim sem ga dobil." ..In potem?" ..Potem sem se pisal Viljem Suh. Če človek nima denarjev, ga je kur nekam strah in še vino mu ne teče gladko po grlu." Segel je po mizi in prijel v roke perga-ment. „Ali milostna gospoda morda želita, da preberem gospodarski zapis? Rad prav nič ne trpi. čeprav večkrat pijem vino. Pisar Viljem ne sprejema nezaslužene plače." ..Nisva prišla zato," je odgovoril Friderik. Arnulf je sedel na stol in vprašal pisarja: ..Povej mi. kdaj bodo srca vseh nehala krvaveti?" Friderik je čudno gledal bratranca, pisar je pa rekel: ..Kadar bodo vsi ljudje plemeniti, ne po stanu, ampak po duši. Kadar nihče več ne bo svojega gorja prtil drugemu na rame." ..Ali kdaj pride do tega?" ..Nikoli." je rekel Viljem. ..Vsak človek je podvržen k slabemu in vsak se brani trpljenja. Dokler bo človeški rod bival nn zemlji, utrli trpljenje ne bo izginilo izpod nebeškega oboka." ..Kes je to." je pritrdi] Arnulf. ..Če bi ne bilo trpljenja, bi človek tudi sreče ne poznal." ..Ce bi ne bilo trpljenja," je razlagal pisar.: bi s,, večne sreče naveličali in bi nam sreča sama postala bolečina. Sonce vsako jutro z veseljem pozdravljamo, ne zato. ker bi brez njega življenje umrlo, temveč zato. ker vsak večer zaide. Grešnik milost božjo šele tedaj prav coni. ko po letih blodnje v temi začuti njeno blogodat." Grof Ortenbiiržan s,. j(. nasmehnil, ..Govoriš, kakor bi poslušal turjaškega dvornega duhov na." ..In jaz mislim, tla slišim svojega grajskega patra" mu je pritegni! Arnulf grof Nemški. ..Jaz bi postal iiekuj več. kakor grajski pater, če bi inul v mladih letih vsaj troho več pameti, kakor sem jo imel. Lovi) sem se m lovil, pa je bilo tako. kakor bi hotel prikazen prijeti za roko. Vedno se ti odmiku, vidiš jo pa neprestano. In pred menoj je neprenehoma svetila jasna * Itn' sto.'e. šel som za jo, čez prepade in brezna, pa na- ie neko /a|>eljivo bitjo zavedlo, odvleklo v temo in pnp'le tinči. K., se j,- /danilo, sem hotel pWa»i fc/ ostr> robe pečine, bos sem hrepenel iti po trnju, a v samoti ni bilo več luči sreče. Samo dan me je obdajal, svetloba razočaranja izgubljene mladosti." „Kaj je sledilo temu? Ali si klel svet?" ..Ne. jusni vitez nikoli nisem preklinjal bitja, ki me je odvrnilo od poti, ki so mi jo začrtali še pred rojstvom. Upal sem pač, da se Fortuna še ni popolnoma obrnila od nieue. A vendar je nisem mogel uzreti nikjer več. In tedaj, pisaril sem v celjskem gradu, sem napisal na perga-ment: Ob morju se nahajam zapuščen in sam, valov me obdaja šumenje moč, duša trepeče in upam z a mam, je moje ranam hrepenenenje." .Modrost pi.jcš, ne vina," se mu je čudil Arnulf. ..V vinu je modrost in resnica, če ga ni preveč." ..Povej naprej, kako se ti je godilo." je rekel zali grof. ..Potlej sem prišel v službo vušo, mogočni in svetli grof Ortenbttržan. Dvanajstkrat sem videl iz te line tam, kako je ob Savi življenje umrlo in vzcvelo znova. Kuj bi rekel danes? Duša se mi ni mnogo iz.premenila, srce je nstnlo isto. Zdaj zbiram zrnu izgubljene žetve, ki jo je toča pobila tako globoko v tla. da le malokutero zrno najdem med raztolčenim biljem. " Arnulf in Friderik stu molčala, posebno Arnulf se ni mogel prečudlti učenim besedam pisarja, ki so mu lasje sivelj in je obruz pričal, da se nagiba iz poletja v jesen, štirideset let življenju povode človeku do pobiranja sadov, ki jih je ujel v mladosti. Pisar pn je ujel zgodaj in sad mu je uničila toča, vihar življenja. Pisar je utihnil in položil stibo roko na kuj) pergu-mentov. ..Kuj piie na njih?" je vprašal Friderik. .Tu je nnpisanu zgodim mladega oskrbnika, ki mu je dekle znorelo in skočilo v savske valove. Oskrbnika je minilo veselje do dela. do življenja in vina, pa je poskočil če/ grajsko obzidje in si razbil na kamnu mlado glavo." ..Ljubezen ga je tirala v -niil. Razumem ga," je rekel Arnulf, „Ne vem, kako bi rekel. Pride hip slabosti in takrat človek stori, česar drugače ne. bi. Poznul sem človeka, ki |i umrl gnusne smrti obesil se je. Pa ne iz ljubezni, iz same naveličanosti si j,, zadrgnil vrv okrog vratu." ..Samo tega ne vsabnje tak kup spisov." GORENJEC« STRAN 3 cela ci jo pa mora odobriti tuk. občina. Od sedaj naprej se ne bodo več izdajala gradbena dovoljenja, ako ne bo predložil prosilec po tuk. občine odobrene parcelacije. — Občine Kranj. Deklica umrla v potoku. V petek popoldan se je kopala v potoku, ki teče mimo Hotemaž, 4 letnu hčerka tovarniškega mojstra Romana Franjkovič iz Kranja. Voda je bila nizka, da se ni bilo bati. da bi deklica utonila, zato so jo pustila, da je hodila po vodi. Ker pa so na dnu vode tla gladka je mala Romana padla v vodo in se pri padcu tako hudo prestrašila, da ji je zastalo srce. K deklici so takoj pokli-culi zdravnika, ki je ugotovil, da zanjo ni več pomoči. Iz. Hotemaž so prepeljali mrtvo deklico v Kranj, kjer je bila v nedeljo pokopana na kranjsko pokopališče. Vlom in tatvina. Ko se je pretečeni teden mudil v Kranju Golob Franc. p. d. Jenko iz Struževega, je neznanec vlomil v njegovo stanovanje in mu odnesel 2200 din gotovine, 30 srebrnih kron, cekin za 20 gld. in 5 tolarjev in 3 srebrne ure z verižicami. Tat je odnesel predmetov v vrednosti za okrog 4000 din. V soboto 13. avg. ob 9. uri zv. V nedeljo 14. avg. ob 5. in 8. uri zv. Na praznik 15 avg. ob 5. in 8. uri zv. se predvaja največji film sezone Odlok. Na prošnjo okr. cestnega odbora v Kranju odrejam radi gradbenih del želez.obe-tonskega propusta v tiru banov, ceste 11/126 (Cerklje — Vodice — Tacen) v km 15.230 v Zg. Brniku za vsa vozila temeljem čl. 7 obč. c. reda zaporo te ceste pri obstoječem ban. lesenem mostu preko potoka Mlinščica za dobo R. avgusta do 10. septembra 1938. Promet §e, mora usmeriti na občinsko cesto pred gasilskim domom preko lesenega obč. mostu potoka Mlinščice na desni strani banov, ceste v smeri iz Cerkelj in preko novega bet. obč. mostu preko potoka Ovšice do križišča banovinske ceste z obč: cesto z Zg. Brnik — Voklo. Zaporo se mora označiti na obeh konceh zaprte ceste s predpisanim mednarodnim zi.nkom. Sreski načelnik: Lipovšek. ŠMARTIN PRI KRANJU Vsi mladci,' kateri so pri zadnji prireditvi nastopali, se obveščajo, da pridejo v ponedeljek' t. j. na praznik po 8. sv. maši v šmurtinski dom. Opozarjamo vse, da je udeležba strogo obvezna. • . Bog živi! Kino šmartinski dom otvurja v soboto, nedeljo in na praznik svoj kino z največjim monumentalnim filmskim delom sezone ..Poročnik indijske brigade". Kdo še ni čiial tega romana od Mihaela Jacohyja, ki je pred kratkim izhajal v ..Slovenskem domu", kdo še ni. čul za ta film, ki ga je izdelala družba Warner Bros in ki je žel triumfalne uspehe v vseh večjih kinomatografih. Film prikazuje dobo nedavne krvave zgodovine, ko se-je britski imperij boril za nadoblast na svetu. Prikazuje nam upor v Indiji, heroj-ko borbo v Dolini smrti, kjer pade v eni i j i tki ()()0 ljudi — junakov. Prikazuje krimsko vojno, juriš na ruske topove, indijske džungle. Videli bomo kako sloni utirujo pot zmagoviti armadi. Dalje sijaj v maharadžinih palačah in trpljenje v puščavi, kjer je kaplja vode dražja kot kaplja krvi. Film je posvečen spominu tisočev in tisočeev junakov, ki so umirali v legijah kot legionarji — za domovino. ŠKOFJA LOKA 60 let gospoda župniku Jerneja Podbevškn. V ponedeljek, dne 15. avgusta bo dopolnil škofjeloški gospod župnik Jernej Podbevšok Svoje 60. leto, Kdor ga pozna in vid. bi mu ne prisodil niti 5 križev. Ves mladosten je prav v vsakem oziru. Luč sveta "je zagledal v oni kamniški okolici, ki je dala nam Slovencem ž«; veliko duhovnikov in odličnih tnož. Ljudsko šolo je obiskoval v Kamniku. Rndiivelikfl. nadarjenosti iu pridnosti, pa so se itarši odločili, du ga pošljejo v srednje šole v I.jiililjiru). l'o končanih študijah v gimnaziji je stopil v semenišče, katerega je dovršil leta 1904. To leto je bil tudi posvečen, ter je imel svojo n6v'o mašo. Natp je ij let služboval kot kaplan po raznih furah in sieer v Zagorju ob Savi. v Cerknici in pončno v Ljubljani pri s\. Petru, kjer je slovel zlasti kot izvrsten pridigar. — Leta'1916 je bil imenovan za župnika v mesto Kostanjevica nn Dolenjskem, kjer je po 12 letih župni-kovauiu dosegel za zasluge čast častnega meščane mesta Kostanjevica. Pred ii) leti pa je bii prestavljen iz Kostanjevice k nam v ftkof-jo Loko, kjer obhaja tudi ta drugi jubilej pruv ia dan. kot svojo (,o letnico, namreč 10 ietnieo plodonosuegu delovanju ju župuikovnnja v noši fori. Njegov trud pa je bil kronan tudi /,. / uspe. bom. Velika njegovu zasluga \ie gotovo, da iron farna cerkev danes velike moderne, orgle, ter da je njena" notranjščina lako prenovljena, je gotovo ena najlepših cerkva daleč nuokoli. Za ta dva jubileja svojega duhovnega gospo- da pa se loški larani prav marljivo pripravljajo, da ju dostojno proslave. V nedeljo dae 14. avgusta bo zvečer ob 8. slavnostna akademija v Društvenem domu na čast dvojnemu jubilantu. Na sporedu so deklamacije, petje, slavnostni govor ter podaritev masnega plašča, dar Uranov za 60 letnico gospoda župnika. V ponedeljek pu bo imel svojo jubilejno sv. mašo v lami cerkvi ob pol 9. uri. Gospodu župniku, k njegovima jubilejema tudi mi najiskrenejše čestitamo ter želimo, da bi ga Gospod ohranil med nami še mnogo let. Zaradi eue klolute umrl. V gostilni Ziherl v Kapucinskem predmestju 19, ima prevoznik Linke Rudolf si. najet hlev, kjer ima nastanjena dva konja. V nedeljo okoli ene ure popoulue sta se oba hlapca Liuketa, Oman Lovro in Fer-jančič Lvgen prepirala zaradi neke ure in jopiča. Ferjančic je menda pokvaril Omanovo uro. Oman pa je zahteval, da jo popravi. Kot nekako garancijo pa je vzel Ferjančiču njegov suknjič ter ga zaklenil v svojo skrinjo. Oba sta bila precej vinjena. Ta prepir je poslušal iz svojega stanovanja tudi Vogrič Franc, ki je bil tudi nekoliko vinjen, ter mu je dolgo-uajen prepir že presedal. Zato ju je hotel pomiriti, češ da naj vsak vrne kar mu gre. A Onian ni hotel nič slišati, ter je zabrusil Vo-gtiču, kaj njemu to mar, ter ga je ceio izzival, češ pa pridi doli če si upaš. Vogrič je res šel doli, ter je med hievskimi vrati stoječega Omanu udaril s tako močjo po obrazu, da je Oman Poročnik indijske brigade V glavnih vlogah: Erol Flynn Olivia de Mavlhand padel kot snop nazaj v ajev ter se je takoj onesvestil. Vogrič se je odstranil. Ferjančic pa je nezavestnega Omana spravil na posteljo V hlev, nato pa tudi on odšel po svojih potih. Za Omana se celih 18 ur ni zmenil nihče, nrfi Vogrič niti njegov gospodar Linke, niti hlapec F>rjančič. Sele v ponedeljek zjutraj se je za še vedno nezavestnega, počila mu je lobanja, zavzela tamkaj stanujoča Jurman Marija, ki je preskrbela, da je Omana obiskal zdravnik dr. Hubad, ter gospod župnik, ki je že umirajočemu Omanu podelil sv. poslednje olje^ Oman je po 36 urni nezavesti v ponedeljek ob 6. uri zvečer umrl. Rjdom je bil Karlinov iz Zminca. Vogriča so orožniki zaprli. Ob tej priliki moramo zlasti žigosati dejstvo, da se nobeden od gospodarjeve družine ni nič zmenil za svojega umirajočega hlapca. Čudimo se zlasti, da se more kaj takega zgoditi v kraju, kjer mislimo, da smo kulturni in civilizirani. f i 14 mesecev ječe je dobil na razpravi dne julija v Ljubljani tat Debeljak Leopold, ki je bil zasačen pri vlomu pri Demšarjevi v Logu. Takrat je odnesel din 1057.— bil pa je prepb-den. Orožniki pa so ga kmalu ujeli. Ker pa so sedaj prenehale neprestane tatvine, ki so se ponavljale v okolici Škofje Loke, je upravičena sumnja, da je vse te tavtine izvršil on v družbi še z enim pajdašem. Zlasti so Debe-ljaka opazili s pajdašem v Starem Dvoru, kjer je večkrat prenočeval. Pajdaša noče izdati. 6 mesecev pa je dobil škrabelj Vinko, ker je izvršil znani napad v Stražišču, o katerem je ..Gorenjec" takrat izčrpno poročal. Njegova sestra pa je dobila 10 dni pogojno, ker je prekrivala 1000 din. Javna dela. V kratkem dobita tudi Mestni in Spodnji trg moderno razsvetljavo. Elektrarna je že pričela z deli v to svrho. V mestni ubo-žnici so podrli stranišča, zgradili pa bodo nova moderna na izpiranja z vodo. Povečali bodo tudi obednico ter naredili kopalnico. V novem predmestju so pod hišo Ane Ravnihar uredili kanalizacijo. Gasilske vesti. Za novi gasilski avtomobil na-/šim gasilcem še vedno primanjkuje kakih 3(U)0() Din. Avto bi stal okoli 80.000. din gasilri pa imajo le okoli 50.000 din. Upanje pa je, da ■ bodo naši gasilci v najkrajšem času imeli svoj avto, ker se obeta kritje primanjkljaja. BITNJE PRI KRANJU r; Naše zadnje poročilo o nabornikih, ki so zaustavili g. Bidovca ter zahtevali pijače, moramo resnici tm ljubo dopolnili v sledečem Pri letu dejanju sta bila navzoča samo dva-jn sicer neki D. F. iz Stražišča, ki je zahteval pijače, ter neki (i. K. iz. Zg. Bitnja. ki je golftli na ljubo moral zapustiti tujega konja. V tolik«, izpopolnjujemo naše zadnje poročilo ila m- bi kdo mislil, da so pri tem napadu -orlelovali tudi ostali naborniki iz Zg. Bitnju ..... ' * >Y , SV. JOŠT Gospodarski napredek okolice Sv. Jošta. Dolgoletne želje našega ljudstva se ure-ničujejo. Že celo pomlad in poletje je v naših krajih kaj živo, gradi se elektrika. Pred pol letom je sprožil prvi to misel g. župan Češenj iz Kranja v razgovoru z nasitili gospodarji pri ..peči'' na vrhu Sv. Jošta. Kot oni pridne jši gost Sv. Jalta iium je dal nasvetov in kota j/o. fedttj je šlo dialj časa samo v razgovprih,^ sedaj se pa uresničuje. Mladina, željna gospodarstva je šla na delo. Glavno akcijo je vzel v roke Peter Trebar iz Pševega, s pomočjo županov gg. Paplerja in Jožeta. G. ing. Gros je za elektrarno Majdič na prvem sestanku v Pševu podal tako ugodne pogoje, da se je takoj sklenilo vse potrebno in pričelo z delom. Dosti je bilo težav, da so se izsekali gozdovi, spravil težki material v naše gorske vasi, ali dobra volja, posebno od podjetja Majdič in njihovega osobja je dajala pobudo vsem, da je šlo res vse lepo naprej. Elektrike bodo deležne vasi: Pševo, Javornik, Sv. Jošt in Zabukovje, glavni vod pride iz Stražišča do vasi Pševo, kjer je transformator od tam pa stranski vodi na vse strani. Ce bo šlo po sreči bomo 13. avgusta zvečer že prižgali novo luč. Vsej Gorenjski bomo pokazali cerkev in vrh Sv. Jošta razsvetljenega z močnimi reflektorji in kresovi, prebivalstvo se bo veselilo velikega napredka, motorji bodo ob inlatvi zapeli in zabrneli svojo himno. Sv. Jošt pa bo sedaj lepo osvetljen in tudi v najtemnejši noči ga bo lahko gledala vsa Gorenjska. Čestitamo in zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pripomogli do tega napredka. KRIŽE Velik napredek tukajšnjega posestnika in gostilničarja g. Franca Zupana iz Križev. Zgradil je namreč veliko moderno kopališče kar bo za tukajšnji okoliš zelo koristno. Posebno je v prid tistim, ki so se hodili kopat daleč naokrog. V soboto se bodo že lahko pričeli kopat. Most čez Bistrico ob železniški progi Pristava — Tržič je dograjen. Vse je izvršila pod spretnim vodstvom sedanja obč. uprava, financiral — m v novorn kinu; * ,rKINO ŠM ARTINSKI DOM* pa je baje vse bivši tajnik, kljub temu, da ni bilo v proračunu' predvidenega za zgraditev tega mostu. Lepo odlikovanje, LjudsU šola v. Križali je prejela obvestilo o visokem" odlikovanju. Sola se bo odslej imenovala z Najvišjim privoljenjem „Šola kralja Petra II". Ker stopa šola z novim šolskim letom v jubilejno leto (praznovala bo osemdesetletnico svojega obstoja) je visoko odlikovanje še prav posebnega pomena. Bog daj, da bi naša šola tudi v bodoče s srečo in blagoslovom delovala v korist ljudstva, domovine in kralja. TRBOJE Prosvetni tabor in blagoslovitev prosvetnega doma ozir. dvorane bo dne 21. avgusta 1938 pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Kreka. Botrujeta: g. Jožef Burgar, župan domače občine in gospa Franja Brodarjeva iz H rastja. Spored: Ob 8. uri sprejem gostov na vasi pri Križišču. — Zbirališče je pred župniščem! Od tu sprevod na slavnostni prosior pred dvorano. — Ob 9« uri sv. maša z ljudskim petjem nu prostem pred dvorano. — Po sv. maši blag »slp-vitev doma (dvorane). — Končno slavnostno zborovanje. Popoldne: ob 2. uri v župni cerkvi litanije. — Po litanijah telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov. — Prosta zabava. Vabimo vsa prosvetna društva, da se v obilnem številu udeleže. _ Posebno dobrodošla so narodne noše — poleg krojev, Pri celodnevni proslavi sodeluje cerkvena godbu iz Cerkelj. K obilni udeležbi vabi „Prosvctu" Trboje. Bog živi! GOLNIK Na praznik 15. avgusta (v slučaju slabega vremena v nedeljo 21, uvgusta) vsi na Golnik na veliko ljudsko vrtno prireditev krajevne protituberkulozne lige. Koncert vojaške godbe iz Ljubljane, znamenitega pevskega kvinteta, prosta zabava z nadvse pestrim sporedom. Vstopnine ni. Avtobusne ^in železniške zveze na vse strani. Posebno priporočamo izlet na Golnik onim. ki se dopoldne udeleže motoci-klistiene dirke na Ljubelju. Pridite in podprite ligo , njenih rlovokol jul>-' nLh stremljenjih. MOŠNJE Vso našo javnost je globoko pretresla nereča komaj 28 letnega, tako tragično preminulega mladeniča Andreja Brinška is Sp. Otoka. Ob priliki nedeljskega kmečkega tabora nn Brrz-juJi ie bila vabljena Prostovoljna gnsilskn četa iz Mošenj. da prevzame tam rediteljsko službo. F? ti Mi i Andrej pa.'kot vesten in marljiv Han, ki se nobenemu vabilu ne odtegne, pa seveda tudi tega ni zamudil. Ko pa so se po tem utrudljivem pnshr proti večeru deloma s kolesi vračali v svoj društveni djm, du sc usvobode. svojih službenih uniform, je nanesel nesrečni slučaj da je na križišču cest pri Pod-vinskem znamenju pridrvel za njim z Vso silo nek luksuzni avto in zadel nesrečnika s tako silo, da je obležal s pobito lobanjo ob cesti nezavesten, nakar ga je radovljiški reševalni avto takoj odpeljal v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je kmalu podlegel poškodbam Truplo so potem naslednji dan prepeljali domov, da bo počivalo v domači zemlji na farnem pokopališču sv. Andreja v Mošnjah. Tragična smrt tako mirnega mladeniča, je vzbudila povsod toliko sočutja in bodi vsem brezvestnim šoferjem v resen opomin in svarilo s kakšno predpisano brzino jim je voziti na ovinkih in križiščih, zlasti na tem mestu, kjer je cesta le na dveh straneh odprta prostemu razgledu in nemotenem diru. ki si ga naši vozači tako radi poslužujejo. Oblasti pa v lastnem interesu prosimo, da jih pri tem brezvestnem norenju ne ščiti in ne zagovarja, ker bo počasnejši tempo brez dvoma mnogo koristil našim, itak v obupnem stanju nahajajočim se cestah. V higijenskem oziru pa našim ličnim vasicam zmanjšal preobilico prahu, ki smo ga sedaj v toliko meri deležni. Upajmo, da se v doglednem času tudi tu napravi red. Dragi Andrej sladko snivaj pod rodno grudo, ki si jo tako ljubil in pričakuj vstajenja dan, drage domače, ki so s Teboj izgubili največjo oporo, pa tolaži Bog! TRATA Središče Poljanske doline na Trati vabi na Veliki Šmaren 15. avgusta k proslavi 50 letnice mladinskega dela, ki bo združena z blagoslovitvijo novega prapora fantovskega odseka Trata. Načrte je izdelal naš znani arhitekt g. ing. Pengov. Prva stran ima podobo sv. Janeza kot farnega patrona, druga stran, obrobljena z narodnimi motivi, ima napis „Z Bogom- za dom, za narod in za domovino". Izdelole so ga šolske sestre v Ljubljani. Prireditev bo celodnevna in bodo ob tej priliki govorili domačini _ prosvetni delavci, ki so začeli svoje delo v domačem kraju, prof. Fortuna in inšpektor profesor Alič. Upamo pa, da se bodo zgrnili okoli tega prapora tudi vsi okoliški odseki, kateri so vedno z veseljem prihiteli med svoje tovariše nu Tra- v ŠMARTNEM pri KRANJU "^^"^ii^HiM' ^'SiAv^m^****^***,! Ur,, i. to. Čeprav se bo 150 letnica ustanovitve fare praznovala šele koncem avgusta, pa bo mogoče tudi že sedaj priložnost, da si ogledajo našo župno cerkev, v kateri so prenovljene nad 300 let stare sreske iz dobe slovenske renesance in so gotovo že nad 150 let samevala pod beležem. Niso to samo posamezne slike, slikana je bila vsa ladja s prezbiterijem in stransko kapelo sv Antona. Obiskovalcem božje poti nu Hotnvljah sporočamo, da bo služba božja na Veliki Šmaren mesto ob 10. že zjutraj ob 6. in je tudi tem dana priložnost, da obiščejo naš fantovski tabor. Bog živi! vsem prijateljem! TRSTENIK Čas prijav za izlet na Koroško je do 15. avgusta. Obenem je treba plačati 80 din in poslati sliko za potni list. Stroški voznine in skupnega potnega lista bodo znašali 80 do 90 din za osebo. Izletnike bo vodil koroški rojak, ki bo krasne kraje in domovino naših bratov :>nstran Karavank podrobno razkazoval in vse obrazložil. Ob tej priliki bomo obiskali tudi grob sv. He-me. Prijave je nasloviti na: Zadružna trgovin.. Trstenik pošta Golnik. KROPA - BREZJE V soboto 13. in v nedeljo 14. avgusta ob pol 8. uri zvečer, pridite na Brezje, k veličastni pasijonski drami ,.V ČASU OBISKANJA". Gotovo je, da bo vprizoritev nn prostem, največja in najlepša v Sloveniji. K m e t i j s t v o Radi strokovnega ogleda planinskih pašnikov poti Košuto (Dolga njiva, Tegovišče, Sija, Pun-grat in Kofce) se bodo zbrali v torek, na sv. Roka dan, 16. t. m. ob 6. uri zjutraj pri planinskem stanti ha Dolgi njivi zastopniki**!,lanin in zanimanci zn planinsko pašništvo v kranjskem •okraju. Nn ogled in poučno potovanje vabimo ""vse bližnje tn dn-lrffr »ntrtmnnce za planšarstvo. Ogloda se bo udeležil okr. kmetijski referent iz Kranja ter je za prisostvovanje zaprošen tudi zastopnik komisarja agrarnih operacij iz Ljubljane. š PO RT STRELSKE TEKME V KRANJU. Strelska družina v Krunju je priredila dje 3i. julija in 7. avgusta t. I. celodnevne nagradne tekme z vojaškimi pnSknmi in ftobertovknmi nu strelišču v Stuževem. ki so v vsakem oziru povoljno izpadle. Tekmovanja s» je udeležilo 78 raznih strelcev iz Kriinjn, Ljubljane. Tržiča, Domžal, Št. Vida Novega mesto in drugod. Po-strelilo se je nad 2000 voj. nabojev in 1500 kap- STRAN 4 »GORENJrX« slov za flobertovko. Oba dueva je vladalo na strelišču živahno vrveuje. Rezultati tekmovanja so pokazali, da so naši strelci na višku treninga ier se doseženi uspehi lahko primerjajo z onimi drž. prvakov, saj je bila dosežena znamka 221 točk od 300 dosegljivih, z vojaško puško brez naslona, v vseh treh stavih. Najboljša ekipa je bila kranjska, ki si je s 361 točkami priborila prehodni pokal, zatem sledi Ljubljana s 336 točkami nato Domžale s 30? točkam' in Tržič s 151 točkami. Na „Zmagovalui" tarči je dosegel voj. ref. Ločuiškar iz Kranja 221 točk, kapetan Per Fruujo iz Ljubljane 194 točk, Rozman Franc iz Kranja 190 točk, Košnik Stane iz Kranja 174 točk, Pavlic Vinko iz Domžal 169 točk in Iglar Gvido iz Železnikov 163 točk. Vsi ti so prejeli lepa darila, a Ločniškar razen tega tudi diplomo z naslovom ..Prvaka gorenjskih strelcev za 1. 1938". Na ..Splošni" tarči so se plasirali na 1. mesto Pavlic Vinko iz Domžal s 96 točkami, 2. nagrado je dobil Smole Avgust iz Kranja s 93 točkami, 3 nagrado Ogrič Filip iz Novega mesta s 91 točkami, 4. nagrado g. Černe, 5. mesto g, kap. Per iz Ljubljane, 6. nagrado Bitenc Ivan iz Kranja itd. Na 20 krožni malokaliberski tarči so dosegli: 1. nagrado Grabner Pavla iz Kranja, vseh 100 dosegljivih točk in to brez nasiona, 2. nagrado Lukman Ivanka iz Kranja 98 točk (brez naslona), 3. Bohorič M. iz Kranja 92 točk, 4. nagrado Kla-sek Nada iz Kranja 72 točk in 5. nagrado Zaje M. 52 točk. Na 5 krožni moški tarči so dobili. 1. nagrado Pavlic Vinko iz Domžal s 22 točkami, 2. nagrado Suster Anton iz Tržiča s 21 točkami in 3. nagrado je prejel Bohorič Franc iz Kranja z 20 točkami. Na lovski tarči „Sr-njak" sta dosegla Derča Ivan iz Kranja in Bukovnik Janez po 57 točk, 3. nagrado pa je dobil Smole Avgust iz Kranja, 4. nagrado pa Bitenc Ivan iz Kranja, oba po 54 točk. Daril je bilo nad 60 in so bila vredna nad 2500 din. Organizacija tekme je bila v rokah vodje g. Jakofčiča Cirila, ki je vložil mnogo truda v brezhibno funkcioniranje. Njemu so stali na strani predvsem gdč. Grabnerjeva in Lukmanova, nadalje g. Ekar Ivan, ki je vodil blagajno in odborniki družine, katerim se odbor na tem mostu lepo zahvaljuje. Ne moremo pa preko dejstva, da ne bi s hvaležnostjo omenili tovarnarja g. Horaka, ki je podaril najboljšim strelcem skoro polovico dobitkov, nadalje tovarni Jugočeški za znesek din 200.—, g. Prahu za znesek din 50—, ter vsem drugim darovalcem kateri 90 z večjimi ali manjšimi darili prispevali v takem obsegu, da je vrednost dobitkov daleko presegala čisti dobiček prireditve. Prav iskrena zahvala v imenu odbora in tekmovalcev z obljubo, da se bodo naši strelci tudi v bodoče potrudili na vseh viteških strelskih borbah kakor dosedaj in s tem pred svetom častno zastopali našo metropolo. Iskrena hvala tudi gdč. Grabnerjevi, ki je s tihim požrtvovanjem nabrala toliko lepih dobitkov. Končno naj se spomnimo s hvaležnostjo še naših kranjskih tovarišev lovcev, ki so omogočili, da so se *eh tekem udeležili tudi gorenjski lovci, a to kljub neupoštevanju naše družine od strani nekih odbornikov gorenjskega lovskega društva iz bližnje soseščine. Zu svoje člane lovce se je osebno zelo potrudil g. Simunac Juro iz Kranja z. nabiranjem daril in je s tem uspel, da so tudi lovci prišli na svoj račun. Ramo ob rami smo strelci in lovci v prijateljski solidarnosti na nedeljskih tekmah dokazali, da smo na pravi poti. Urednikova pošta Dopisnika iz Tržiča, ki govori o čebelicah, satovju ter čebelnjaku, prosim, da zadevo pojasni ter navede svoje ime, ki bo ostalo tajno. Nepodpisani, dopisi romajo v -• koš. v r Zimska kmetijska šola Št. Jurju ob juž. železnici I. tečaj te zimske kmetijske šole prične dne 3. novembra 1958 ter Laja do 31. marca 1939. Isti učenci bodo prihodnje leto sprejeti v II. tečuj, ki bo ravnotako petmesečen. V zimsko šolo bodo sprejeti zdravi najmanj 16 let stari sinovi kmečkih staršev, določeni da ostanejo na domači kmetiji. Gojenci stanujejo v zavodu, kjer dobo vso oskrbo. — Lastnoročno pisune prošnje, kolkovane z 10,— din bu-novinskim kolkom, je poslati ravnateljstvu kmetijske šole v Sv. Juriju ob j. ž. najpozneje do 1. oktobra 1938. — Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti, izjavo staršev odnosno varuha (ban. kolek 4.— din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanju in da ostane prosilec po dokončani šoli nu domači kmetiji; končno davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini neposrednih davkov, kar je polreilmo v dosego bunovinskega prispevka. Na vesti je tudi točen naslov prosilca in zadnje pošte. _ Oskrbnina znaša mesečno od 100 do 300 din in se določi po premoženjskih razmerah staršev. Prednost zimske šole je v tem, da se kmečki sinovi v zimskih mesecih teoretično in deloma praktično izobrazijo v vseh kmetijskih panogah, poleti pa pomagajo doma nu kmetiji, du ni treba gospodarju najeti drugih delavcev: druga prednost pa, da gospodar lažje poravna oskrbnino v enem letu za pet mesecev, kot za enajst in pol meseca. Kmečki fantje, ki se zanimajo za tako kmečko izobrazbo, naj čimprej vložijo svoje prošnje na gornji zavod. Berite in širite ,iGorenjca11 Jur' s pušo Janezek: „Oče, kakšna pa je to bolezen, da imajo nekatere ženske čisto rdeče usta in rdeče nohte?" Oče: „To je neku nova bolezen. Od drugod so jo zanesli k nam ter ji pravijo slinavka in parkljevka." Globoko presunjen po težkem udarcu, ki me je zadel z izgubo moje ljubljene hčerke edinke Normane se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo spremili ha zadnji poti. Posebno zahvalo sem dolžan vsem nameščencem in delavkam tovarne Semperit, ki so s spremstvom pri pogrebu počastili spomin moje mile hčerke. Vsem iskren Bog plačaj ! Kranj, 10. VIII. 1948. IVO FRANJKOVIČ mojster tovarni- ..Semperit" Izobražena gospodična z gospodinjsko šolo želi mesta pri boljSi družili i kot vzgojiteljica. Zna tudi nemško. Naslov v upravi ..Gorenjca". lil H L i 06LHSS Za vsako nesedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Hranilne vloge »