. Najvsiji slovenski dnevnik -> ▼ Min jealh državah j Velja u rse leto ^ M-00 Za pol leta ^ I ^ $2.50 L wnnanmjjro DMTKBDTTO UNDER nmn (No. 6M) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOEEE % 1017, OH mi AT THE POST OPTICS of Hew York nT. Bt Order of the President A. B. Burleson. Postmaster General The Largest Slovenian Daily * in the United State« Issued Every Day Except Sundays and Legal Holidays *— 0 75.000 Readeri - x GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. , TELEFON: 2876 CORTLA!fDT. Entered as Second Clau Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under tbe Act of Congre«! tl March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO 252. — STEV. 252 NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 27, 1919. — PONDELJEK, 27. OKTOBRA, 1919. VOLUME XXVIL — LETNIK XXVIL SODNIK GARY SE PERE GARY PRAVI. DA SE JE INDUSTRIJALNA KONFERENCA IZ JALOVILA VSLED ' AROGANTNOSTI ' UNIJ IN NJIH VODITELJEV — PO NJEGOVEM MNENJU HOČEJO DOBITI DE LAVSKE UNIJE NADVLADO — AGITATOR ZA OPEN SHOP . Eb**rt H tjary, uMnik lTn»ted Stat*-s ?>tefl <'orpration je imt-l pretekli j^f^k n« splošnem »»-»tanku American Iron and Steel liihtitet** nagovor, \ katerem je izjavil, da je izjalovljenje Indu-htrijalne koniVrniHT v Wasliingtouu pripisovati pomanjkljivi sestavi te konfr'renee, Tekom tujfovor« na ve.*- kot i:«)0 članov tega zavoda. ki so mu i i/drutijalt .»d? njr^vf|i trdnega stalila v vrieči se delavski hit k i jf rekrl tiarv. da ni bilo neorganizirano delo sploh zastopano m.i konferenci (to j** n**ma živina, obstojema iz par dobropla«~-anih p vrženeHv magnetov ter velike večine neukih tuj^rodeev) in da j' dflavhka skupina obstajala izključno iz linijskih voditeljev in to bre* ozira na "dejstvo da je "najmanj *."» »»dstotkov vseh delav-tf> i/vea \<-««ke orjrenizai'ije'*. (Zakaj pa se boje potem stavke pt ''iMofrei jev t«*r jf obratovanje j^klarm omejene več kot polovico prejinjeira oblega?) I »lede drugih ..kupni te krrnaprMf konferenee je rekel; Skupina delodajalcev j»* vključevala može. ki so zvezani z \rlikimi m važnimi |Miioframi industrije ter j** vključevala še številih* dm^e, li so pravzaprav spadali v delavsko skupino. (!) Pri i/biri javne skupin«- mi pregledali tisoče poklieet, rokodelce in drugi', ki so \>i več ali manj prizadeti v sled produkcijskih stroškov, i/.da t kov za življenje in tako naprej. Kljub dejatvu, da se j«* rekrutiralo njegovo poslušalstvo pove^ um v/, razreda, kat«'r«'ira »matramo /.a nezmožnega vsakih <"*ustevt je bi \enol/r.<»st il^bnlajab-ev v splošnem in splošnega razreda Jjudi, ki niso natančno |rovorj«-no niti delodajalei niti delavci, doli* Mi, n* je uajboljš«- za celo družbo, da se industrijo popolnoma otganizira. Sodri- po izkušnjah smo prepričani, da je \ najboljšem interest delodajalcev, delav»-ev in olM-uistva v splošnem, da s«* vodi po i.le na temelju tegi«, kar imeilttjemo open shop. s čemur se dovoli \ s.ikntu etoveku. da je zaposlen v katerikoli \rsti dela ali vsakemu del nit. |uli u, da si zagotovi službo delavca soglasno s pogoji, flede katmii *e dogovorita oba med seboj (!), «"-e je delavec v ka-k. /ve/i z unijo ali ne. (S tem hoče reči <»arv, «la mora kapital vla-«'.,ti im naprti tako neomejeno kot je vladal do sedaj in da lahko nudi ubogim delavcem, ki so brez dela še tako sramotno nizko pla « o kot se nti zdi. MkO*„'t hudi«- bo sprejel vse ter garal na žive in mrtve. Da, to mi r« ln-sa kapitalistov! Žalibog pa ne bo šlo več ta l.o naprej*) Pravon-k naroda v sploanem bo koneeno odločil to vprašanje tu sklep Im« pravičen. | Skozi i "lo konferenco, kadarkoli se je razpravljalo o vpraša j .ljti kolektivnega pogajanja, je bilo jasno, da ne bodo unijski voditelji podpirali n.ibene resolucije v nrilog kolektivnega pogaja nja. razven če bi kolektivno pofajanje pomenilo pogajanej skozi i.*i s posredovanjetiTMelavskih unij. Sodnik Garv je tudi omenil zahtevo delavske skupine, da se odpravi koir.panijske unije. < Ta zahteva je bila popolnoma upraviči-i« * in nasprotovanje delavske skupine proti katerikoli obl'ki kolektivnega pogajanja s skupinami delavcev, ki niso v njih last-ndi organiraeijah. * Ko je govoril o jeklarski sfaki, je povdarjal sodnik Ciarv j-stvo, da niso pla<"-e in delavski pogoji ^»re«lmet spora. Celo gibanje *e je započelo vsle«| sklepa William Z. Foster-ja (torej ne "fore-iirnerja !), da prisili delavce v jeklarski industriji, da se pridru-/*jo unijam. Omenil je nasilne odredbe (t), ki so bile sprejete v naporu, da se ta sklep prestavi v dejstvo. Omenil je ustrahovanja delavcev ter jrroinje z nasilstvoui. Pripomnil je nadalje; V zadnjem i"-msu se je dosti razpravljalo o razširjenji doktrine boljševizma v tej deželi. (Boljševizem je za ameriške kapitaliste najlepši ugovor za opravičenjc vseh sv« uh dejanj. Ne soglašamo uiti od u«!eč z doktrinami boljševizma, ki predstavljajo ti-ranstvo proletarijata ali pravzaprav tiranstvo par premetenih či-futov, oblečenih v proletarske srajce, a naravnost ostudno je, kako skušajo ameriški kapitalisti, ki predstavljajo protiutež proti boljševikont, namreč tiranstvo kapitala, prpmotiti ameriško javnost t-i ji ubiti v glavo, da je le v starem, predpotopnem redu varnost Amerike). Mi vsi smo vedeli že dolero časa. da je ta bolezen dolgotrajna, (prav tako kot liolezen velekapitalizma > in da je bilo opa-nekaj cepljenj celo v najboljših deželah. Še vedno pa zanikuje-mo, da obstaja kaka resnična nevarnost resnih nemirov. — Le etia pot je, kako postopati s to boleznijo in ta je iztrebiti jo ter ji stopiti nasproti pogumno, kjerkoli jo je najti. Treba jo je razkriti ter *e ji ne sme dati nobene prilike za razvoj. V tej prost«; deželi s tvojimi vernimi postavami, s svojimi zlatimi žetvami* z "ravim podnebjem in mirotjubnmi prebivalci, ki so velikodušni pri vseh prispevanjih, ni nobenega prostora za anarhiste, boljševike m dnigi ljudi, ki skušajo nadomestiti vlado postave in pameti z vlado siLe Za take ljudi je mesto le v ječi. PREKI SOD BO PROGLAŠEN V STAVKARSKIH OKRAJIH VSI SKEBI BODO DOBRO ZAVAROVANI. — VLADA JE SE STAVILA NATANČEN NAČRT ZA SVOJE BODOČE DELOVA NJE. — PREMOGARJI ŠE NISO ODGOVORILI NA PREDSED j NIKOV POZIV. — ZVEZNI URADNIKI BODO NAJBRŽE VPRI ZORIU V PRIZADETIH OKRAJIH GLASOVANJE. — BESEDI: "NE STRAJKAJ!" BOSTA GESLO. Washington. 1). C., 'J*>. oktobra, co, katere vsebino je mogiV-e p«>- Zvezna vlada je danes sestavi- vedati z dvema besedama: la natanrne načrt za svoje bodoče — Ne štrajkaj! delovanje. Napela bo vse svoje Kljub natančnemu preiskovanju sile. da bo izpolnila predsednik*« se dosedaj še ni moglo dognati, vo povelje, da je štrajk. ki ima na kakšnem stališču pravzaprav izbruhniti prihodnjo soboto v o- stoje t'nited Mine Workers cf krajih mehkega premoga, prepo- America. vedan. Vladni uradniki so prepnča- Vlada bo skušala najprej dog- ni. da ob imela pred sed ni kova po nati kakšno je razp«>lož»*nje med slanim velik upliv na one. ki n.i- delavri : če žele ostati na delu ter meravajo zastavkati. Teli je vseh vzdržati vvashingtonski dogov<»r, skupaj pol milijona, ali če hočejo zaštrajkati. l>a se t i Danes se mudil tukaj John dožene. bodo premogarski okraji 1j. Lewis, predsednik TT. M. W. of razdeljeni v veliko število maHh America. Konferiral je z delavski delov. Vladni uradniki bodo o mi voditelji, izdal pa ni nobenega vsakem posameznem delu dogna- javnega ugotovila, li. kakšno razpoloženje vlada v Strajkarski odbor bo najbrž«* njem. do srede odgovoril na predsedni- I)osedaj se še ni izvedelo, če se kovo poslanico, bo vršilo splošno glasovanje. Kakšen bo odgovor se zaenkrat V vsakem okraju, kjer bo iz- niti slutiti ne more. Najbrže bo bruhnil štrajk. bo proglašen preki odšel v Indianapolis delavski taj- sod. nik Wilson, kjrr se bo posvetoval Danes je vsa dežela napeto pri z izvrševalnim odborom 1'. M. W. čakovala, kaj bo delavstvo odgo- of America, kateri l»o prišel v vorilo na predsednikovo poslani- sredo tam zborovati. NOVA KONFERENCA GLEDE DEL. VPRAŠANJ Kabinet bo izbral 15 Amerikan-ccv, ki bodo skušali najti sredstva proti delav. nemiru. Washington, D. C., 2."». oktobra. Kabinet predsednika Wilson a je sklenil danes sklicati novo konferenco, ki bo nadaljevala z napori. tla se ustanovi v deželi indu-strijalni mir. Ta konferenea bo sestavljena iz petnajst najbolj odličnih Ameri-kancev brez razlike mnenja in ka binet bo priporočil predsedniku tozadevna imenovanja. Zakludniški tajnik Glass, ki je naeeloval dvema sejama kabineta je izilal naslednje ugotovilo: V odgovor na priporočilo, ki ga je stavila javna skupina na Indiistrijalni konferenci, jr razpravljal kabinet o vprašanju nadaljevanja prizadevanja konference ter je nato soglasno sklenil da naj bo nova konferenca, ki b » sklicana- sestavljena iz občinstva kot takega, ne da bi bila razdeljena v skupine kot je bila zadnja ludustrijalna konferenea. Ta konferenea bo obstajala i:': približno petnajstih najbolj odličnih Amerikancev. Imena mož, o katerih je razmišljal kabinet, bodo predložena predsedniku Wilsn-nu v odobrenje. Nova industrijalna konferenea bo soglasno s priporočili tajnika Lane-a. ki je bil predsednik pokojne konference, zasledovala po vsem druge eilje ter se poslužila drugih metod. Predstavljala l>r> enotno skupino, ki bo le indirekt-no predstavljala elemente prebivalstva. ki imajo različna mnenja glede industrijalnih oduošajev. Ta konferenea bo sestavila obširen program razprave ter akcije glede delavskih vprašanj. V zvezi z pokojno Tndustrijalno konferenco je rekel Glass: — Industrijalna konferenea se dejanski^ ni nikdar pričela. Umrla je ob svojem rojstvu, in to radi vprašanj, na katere konferenei tii bila pripravljena. S tem pa sme priti konee naporov, da se r.rav-na zadevo ter uredi delavske spore v dobrem mnenju mesto s silo. Trpeli bomo v sle d tega krčevitega ter histeričnega povdarja nja svoje lastne vrednosti od vseh strani. Ho«"era videti novo konferenco vodilnih duhov, ki bodo mi slili na praktičen način in ki bodo predstavljali svet narodne obrambe proti oni vrsti državljanske vojne, o kateri so številni prepričani. da mora izbruhniti vsak čas. NEMIRI KANTONU < Ker so delavci napadli stavkoka-ze. je. governer Cox takoj ukazal mobilizacijo drž. milice. Canton, O., 25. oktobra. — Tz gredi stavkarjev, ki so pričeli včeraj, ko je 1.400 štrajkarjev napadlo in preteplo "zveste" delavce, so bili obnovljeni danes, ko je tropa 600 štrajkašev napadla dva nadaljna skeba. Nemiri so se ponovili danes zvečer, ko jc dvajset f oren ar jev iz zasede napadlo tri ameriške skebe, ki so bili grdo tepeni. Napad se je izvršil v bližini United AUov Steel Co. Amerikan-ee so vstavili tujerodei. ko so šli na delo. Napadeni Amerikanei so ' potegnili revolverje in pričeli ' streljati, nakar so otvorili ogenj tudi tujerodei. Kolikor je doznala policija, ni bil pri tem streljanju nihče ranjen. Močan oddelek mestne poli-' cije je prišel na mesto ter vstavi't- nadaljno "prelivanje krvi**. ' V Akronu mobilizirajo državne ! eete. ki bodo prevzele kontrolo 1 nad tukajsnjm položajem. Župan Poorman (ubogi mož) ' izjavil, da ne more še nadalje kontrolirati položaja, 'i Governer Cox je mobiliziral državno milico. PREDSEDNIK JE REKEL MANJNARJEM. DA BI BILA STAVKA NEPOSTAVNA PREDSEDNIK WILSON JE IZDAL UGOTOVILO, TIKAJOČE SE PRETEČE PREMOGARSKE STAVKE PO KABINETNI SEJI. KI JE TRAJALA VES DAN. — IZJAVIL JE. DA BI STAVKA VSTAVILA OBRATOVANJE VSEH INDUSTRIJ TER DOVEDLA DO NEZAPOSLENJA IN POMANJKANJA. Washin^ou, l>. < \. 'J.Y oktobra. — Predsednik Wilson j- > sv > je bolniški postelje v lleli hiši izdal gotovilo, v katerem j«- n.i —' r način obsojal nameravano stavko premoga rje v v mehkih premogovnikih Združenih držav, ki je določena na dan 1. novembra. Predsednik .[e označil nameravano stavko ne le za neupravičljivo. tei i več tudi za nepostuvno ter opomnil uradnike in člane ui:i.i. * ! prvkličejo poziv na stavko, da ne bo s tem prekinjena prod' Prosil jili je. naj skušajo urediti svoje spore s pomočjo m Predsednik je izjavil, ila je gibanje, ki ima za namen p..\:' čili pomanjkanje ktit-iva v Združenih državah, osnovni nap: d. ki .i-' krivičen tako / moraličnega kot postavnega stališča, kajti t • m1 ol^in'a jirot i praviva m sjilošnosti in proti bagostanju < Žcie. — Dostavil je, da bo postava izpolnjena do pičice in da bo n š!a vlada sredstva a zavarovanje interesov naroda, v katerikoli — i bi nastala vsled teg;; nesrečnega spora. Predsednik je izdal svoje ugotovilo po dveh sejah k ■ ■ ! • * i. katerima je predsedoval v odsotnosti državnega tajnik.i 1. .• - 'i.ra zakladniški tajnik »ilass. Na teh dveh sejah so prerešetali •, e-.iv;d •i predsediiika položaj premoga z vseli strani, in prokhiNi.i .m predsednika je soglasno na zi ran je kabineta. Predsinlnik izjavlja, da je bila stavka proglašena kljub pogu 1-bi, katero je sklenila I'niteil Mine Workers fd* America s l;nr !:io cidministraei.io Združenih držav in vsled katere se je premog - r^k i organizacija obvezala, tia se bo držala pogodbe, dokler bo trajala vojna, ne p i preko 1. aprila 1920. Nadalje i'javlja prcd-"dnik. da j" bila stavka sklieiina. ne da bi se vršilo glede tega vprašanja spi -11 j o glasovanje preiuogarjev samih in to v času, ko je nap>'*la vi; i v e sile, da zmanjšii setlanje visoke življenske stroške. Nadalje pravi predsednik, da so se vse druge vrste delavcev pokorile vl.idnt prošnji, da preložc izbruh stavk, dokler ne bo imela vlada prilik-' korenito peeat: se v. visokimi živijenskimi stroški. <'e bo izbruhnila stavka — pravi predsednik Wilson. n< bo i:i ela svojih žrtev le ni»*d bogatimi, ampak tudi med revnimi m <> nimi. ki ne morejo zagotoviti si vnaprej premoga za domae.. uporabo. Predsednik izjavlja v svoji proklamaeiji. s katero o]>i-.. 'i t ljudi, odgovorne za sedanjo krizo, da bi taka stavka vstavila - lovanje v nešteviluih industrijah tej- prekinila zaslužek velikemu delu delavcev Združenih držav. Vstavila bi obratovanje /• -t •, t'obavo elektrike in plina ter tudi prekooceanski parobroiini ^; t.-> . Taka stavka l>i tiull vstavila odpošiljanje potrebnih zalo - m zaveznike, kojih sila je v sedanjem času velika. Končno pji pra' i predsednik: — Vse to pa nas čaka \ m » e ni vojna končana. CENE PREMOGA OSTANEJO ISTE Prodajalci v 14. središčih so obljubili. da bodo pomagali pri pre-prečenju profitirstva. Washington, I>. C.. 2-">. oktobra. — Prodajalci premoga na debelo, ki prodajo vsako leta sto milijonov ton premoga ter predstavljajo razpoloženje v štirinajstih izmed petnajstih velikih središč raz pošiljanja in dobave premoga, so 'se dogovorili, da bodo na vsak način preprečili povišanje sedaj obstoječih een premoga v slučaju, da bi prišlo v resnici do stav-, ke v premogovnikih mehkega pre nioga. V sredo opoldne, ko je postalo jasno, da je stavka neizogibna, je poslal George H. Cushing. poslujoč ravnatelj American Wholesale Coal Ass'n v Washingtonu brzojavko članom njegovega ravnate!jskega sveta. V tej brzojavki je prosil, naj organizirajo prodajalce na debelo, da bodo držali cene premoga na sedanjem stališču. V četrtek so se vršili sestanki prodajalcev premoga na debelo v Birmingham. Baltmiore. Philadelphia, Albany, Buffalo. Pittsburg Cinncinati, Columbus, Toledo. Detroit. Chicago. Kansas City in Minneapolis!! in tozadevna poročila so dobili vsi prodajalci na debelo v New Yorku in Bostonu. ! ,V petek zjutraj je dobil Mr. ! Cushing od govore iz vseh teh sre-| dišč. Edinole v Kansas City so I dali prodajalci premoga na debelo izraza svojemu dvomu glede izida cele stvari. Izjavili so da bodo njih lastni dobički skrčeni, objavili so pa istočasno, da so proizvajalci že povišali cene od 50c do tri doarje pri toni. Iz vseh drugih mest so prišla poročila, da bo mogoče vzdržati cene premoga na secianji višini. škof Ikordae. ki je dospel pred enim mesecem z^ Kima v Prago, > izobčil precejšnje število katoli-! ških čeških duhovnikov, kateri so se poročili. Javljajo, da se je poročilo 51 duhovnikov, ki še vedno opravljajo duhovniško služ i bo. Skoraj vse prebivalstvo je na njihovi strani. Pred kratkim je poslalo 1,400 čeških cerkvenih ob čin papeu prošnjo, naj bo dovoljeno duhovnikom ženiti se, papež pa je prošnjo ignoriraL PREMOGARJI HOČEJO | POMAGATI JEKLARJEM _ j Načelnik Natl Coal Ass'n trdi, da hočejo premolar ji pomagati jeklarskim delavcem. Kans&l City, Mo„ 25. oktobra. — V nekem ugotovilu. katero je izdal danes Harry N. Taylor, pred sednik National Coal Ass'n. je slednji izjavil, da ima preteča stavka premoga rje v namen pomagati stavkajočim jeklarskim delavcem. * — Premoga rji se zanašajo na delavce v drugih industrijah, da jim bodo pomagali. — pravi ugotovilo. — Istočasno pa skušajo premogarji pomagati stavkujočim jeklarskim delavcem s tem, da bo do skušali odrezati dobavo premoga za jeklarske naprave. Prav po-, sebno pa pričakujejo premogar-i ji pomoči od strani železniških | uslužbencev. . Železnice imajo zaloge premoga ki zadostujejo le od treh do desetih dni. Ko bodo prenehali voziti vlaki, bodo tudi železnice prenehale s plačevanjem mezd in železniški uslužbenci bodo prisiljeni uporabiti svoje prihranke, da zavarujejo svoje družine pred lakoto. * Mr. Taylor pravi, da pomenja $l,728,OQP stavkarskega sklada.1 o kat*rem se je poročalo na kon-, venciji v Clevelandu- cele tri dolarje za vsakega stavkarja iz števila 600,000. O poročanih dvanajstih milijonih dolarjev, ki se baje nahajajo j v blagajnih krajevnih uni> pa pravi, dc. ho s to svoto mogoče za-; lagattskozi dva tedna vsakega stavkarja z 10. dolarji. MONAKOVO V TEMI. J • - Berlin, Nemčija. 26. oktobra. Vsled pomanjkanja premoga so morale vse monakovske tovarne-zapreti svoja vrata. Mesto je brez uci, pa tudi cestna železnica ne obratuje. Mestna uprava skuša dobiti nekoliko premoga iz saar-skega okraja, kar se ji pa dosedaj Se ni posrečilo. v r PAPEŽ IZOBČA ČEŠKE DUHOVNIKE, KER 8E ŽENIJO. Ženeva, Švica, 26. oktobra. — • Iz In om os ta poročajo, da je posebni papežev odposlanec, nad- Pazite na nove cene PotHjamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko v Slavoniji Bosno in Hercegovino popolnoma aanesljivo in te lan jim razmer at* primerno tudi hitro. ~ l Jamčimo ali garantiramo sa vsako pošiljate v, toda sa kake m o. ■oče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj pošt jemo v staro domovino, naprimer: 100 kron____$ 2.35 500 kron____S 10.90 200 kron____$ 4.65 1000 kron____$ 21.80 300 kron____$ 6 70 5000 kron____$105.00 400 kron____$ 8.95 10,000 kron____$205.00 Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi — Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money OrdM iH pa po Hew York Bank Draft. TVSDKA Rill SAXSD, lOtfMIH ____________MlNKil.1 sramotilnih pripomb od >tr.n»' u vzore fakinaže. Tekom neke demonstracije, katero so vprizorili Angleži in ki je predstavljala "parado /av./i.i-kov je reška fakinaža po? ir t -Ijala le italijanske vojake. - DENARNE POSILJATVE V - - ISTBO, VA OORlSKO IN - NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eeii Istri, na Goriškem in tinii na Notranjskem po ozemlju ki je zasedeno po italjanski armadi. Jamčimo ali garantimamo sa vsako pošiljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. 50 lir ....... $ 5.75 100 lir ....... $ 10.90 500 lir ....... $ 54.00 1000 lir ....... $108.00 Denar nam poslati je najbolj« po Domestic Postal Money Ordei ali pa po New York Bank Draft TVRDBLA FRANK BAKSER, VZ nortUndt mt^ Maw York. V. Y. REŠKI FAKINI • IN AMERIKA Amerika je dobila od merdarije lepo plačilo za svoje človekoljubno postopanje. Reka, -Jugoslavija. 2-">. oktobra. Ameriška zastava je bila izžvi■/-gana, ko je bila razgrnjena pretekli večer v Teatro Fenice. Ko je zaigrala godba amerifiko narodno himno, je pričela navzoča fakinaža kričati na vse prf»tf«e: — Dol z Ameriko! Dol z \Yil-sonom! Naj živi velika Italija i i Reka! (Kaj pa ameriški premog i.i p « sojila v Ameriki, za katera berači trgovska komisija, ki se nahaja v Atlantie City? Res Ki bili no umni Amerikanei, če bi poslali tem nesramnežem le en funt premoga !) Številni ameriški mornarji, ki so bili navzoči in ki so stopili pokonci. ko je ijrrala godba ameriško narodno himno, so bili tudi izžvižgani ter postali predmet * GLAS; NAHODA" MM ilo vuiiii fUBusHnra pomp An *V mmm pumm lwn wnimr, ti § ( aa Ortudt lUnt Tcrfc^Ctty. ifT- ^ m '»■■*!• ta Za pol Utm m, mmmto Nra Tort, U.M <*e*4e ...................... UN x* totrt wta m—to N«v Iork $2-H M pol tete .................. (tu ^ iMrt Mg .................... ^n Za pol lota , HM I* Mlo loto ami M Mr' Tort IS M Za Evropo aa cote lato m.w.M.M • LAt NARODA ("Vol« Of tho Poopl^'.) _ MM tv«7 «xcopt Sunday* ul bMM '_ Subocrlptton yHy MO*._ | Atvi^wiTi(nl on ■flrponMn^ DobUI feroo podplat In ooobnootl oo no prioMajoJa-Doaar aaj ao MoaoooU poAUJaO po Moooy ' na domu nevestin.-! matere na Raymbaultownu, kjer! b< sta novoporočenea tudi v pri-hodnje stanovala. IJila srečna na um -ga leta. V Keiioshi, Wis, se je "-O. s(pt poročil ealumttski mladenič Mar-' cus Sterk. siti Mr. In Mrs. Marcus St. i k. z Miss Matildo Long. se-i stro Mrs. J.»hn Yertin li'.la srečna' na mnoga leta! Krs. en je b:I v nedeljo 12 okt. v slovenski cerkvi Anton. prv.:ro-jenček Ant-ma in Marije Jančar iz Tamaracka Mr. Math. Spraj -ar. ki je bival dol«o let na Calumetu, pre« I no se je preselil na farmo v Allegan,j Mieh.. sporoča žalostno vest da j" .">. « ktoh**a umrla njegova l«'t vtara hčerka Ana. prejemši sv.; zakramenle za umivajoče. Lansko jesen je deklica imela influeneo in pljučnieo. katera se je pre-j vrgla v jetiko. Pogreb je bil dne' 7. okt. s sv. mašo zailušnieo iz >i -! dotne irske cerkve. Mladenka je bila --'»jena na Calunietu. Počivaj v miru! Na domu svoje hčere Mrs Marije Kuretič na Oseeoli je ullrla "s- let stara Marija Klobučarie. rodom iz S'everina ta Kolpi. Zj njo žalujejo tri hčerke in dva sina. Pokopana je bila S. nktoira i/, hrvatske cerkve. Lahka naj .ji j« I žemljica! Mr. George Kod rich, ki .p oils'-! pred šestimi leti ob ču-u šlraj-ka od tukaj na farmo v Peshiigo! v bližini Marinette, Wis., je bil' na obisku na Calnmetu. Izrazil so je. da je z«*lo zadovoljen s kmeto vanjem, samo sloven>L* ii» scsetiov! pngreša. Ako bi katerega rojaka j veselilo na farmi naj bi mu naznanil in on mu hoče dati bolj natančna pojasnila o kraju tam. Mrs. Theresa Cajzar je odpotovala Ka svojim soprogom v De troit, Mich. Mrs. Barbara Pečauer iz Oop-per City se je preselila z družino, v Green Pav, AVis., kjer je njeni soprog Anton nastanjen že nekaj časa. Miss Johana Majerle iz Tarna-1 račka jc odpotovala na kratek obisk znancev v New Pulmh. Minn. Milwaukee, Wis. V nedeljo 12. oktobra se je vršila seja Zedinjenih Slovencev, na kateri je bilo sklenjeno, da se pošlje denar, katerega je blizu •'Tolarjev, ki je bil nabran -'.a revne >t rada joče otroeiče, na vlado v' Ljubljani, in sicer newvnrski Ček v dolarjih, ker bodo na ta način dobili največ vrednosti. Prihodnja seja Zedir-jenih Slovencev se bo vršila v mesecu januarju ali. februarju, ako no* pride vmes kaj posebnega. Jack Kosec iz 342K — 7th i je v okrožnem sodišču pre«: so«l-' nikom Gregory dobil dovoljenj" za ločitev Rakona od svoje žene1 Margarete. Pri obravnavi so pri ' šle na svetlo prav Jelikatne stvar« I o nezvestobi ž^nr in postranskih, ljubimcih Žena ne dobi nobenih alimonij. pač pa mora plakati mož. | za svoje 4 otroke, ki se nahajajo v zaveti*"« z*i otroke, po H na ; me.^ec za vsakega. Afnž jc zelo vesel, da je zopet ' ledig in fra j" i:i je pripomnil, da sedaj pa nima ničesar proti, če se omo/t bivi-i iona z vsemi svojimi Ijnbčki hkrati! Njegova "»letna In' -rka Vero nika, katero je eden ljubimcev žene zUrabil je po rime sečni bolezni pt polnoma ozdravila, zločine -paT ki se je nahajal 4 mesece v za-i poru. je sedaj v umobolnici. Ja?k Kosec je iz javil, da takega zakonskega življenja, kot ira je imel on, nc privošči niti svojemu največjemu sovražniku. Jož« f Zalokar. o katerem je bilo zadnjič pom!'ano. da je pone-veril Ferdin md Olojeku na W»-st Allisu $-'549.28, je bil radi tega obsojen na lest mesecev zapora. i * | (flji==== ^^^^ Ig} H j Jugoslovanska ^^^ Karal, ilednofa j 3tUfiovIjen» leta 18SS - Ini orporinuia let* 1900 : klavni urad v ELY. MINN J t t • SLAVNI URAONIKIt Pradaodnlk-. MIHAEI, SOVaNŠEK. bom «1, Conomancfe. Pa. Podrrodaedfilk: lot'lS bala n't box 10« Poorl Ato.. igrata. om* rajnik: JOSEPH PISKLER. Ely. m Ion. r* ' 1 Blagajnik: g ec l. brozich. Ely. minn BianJnUr noUplafianUi nnrtnln: LOUIS COBTELZiO. Ball da. Con. '' vrhovni zdravnik: i Or. JOS ▼. fiUHlI Ml M. Ohio St. NS Plttoburfk. PA. NADZORNIKU 1 JOHN OODŽM, Ely. >P— • ANTHONT MOTZ. Kil Ara M. So. CHI ca« o. m. (TAN VABOGA. Ill« Natrona Alloy Plttoburch. PA POROTNIKI: 3REOOK J. PORENTA, boa IT«. Bla^k Diamond. WidL LEONARD RLABODV1K. boa 4*0. K'r Mlna. JOHN E. ITN IK. 8. K. boa li. Export. Pa ' pravni odbori -1 JOSEPH PLAUT*. Jr. 412-Tth St Calumet MIA JOHN MOVER.N, 624-2nd At». Dulutb. Mlnu -- ' ^ MAT* POGORKJ.C. 7 W. Madlion St Room «(M Chita««. flL ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOL? PERDAN. I«« Bt. Clair Ave.. NE Cleveland. Oki*. FRANK SXRiVBEC 44«4 Washinton Street. Denwr. Colu. 1 •3RFGO« HRE5ČAK. 407-8tk Ave.. Jofcn»l,wa. Pa_ ~ ~ ** JodraUno claallo: GLAS NARODI. ,Vs*' stvar! tJkiiJop ur;i(Itiih ladrv l.,k..r tti'li rlen:irn#> r^'iilj.tvp raj ,«f> pr>-«laJo na Klavnec.i t.-.jiiika. V-e pr;toil e naj se p .šiljajo na pre.L-. .Inika p-Totnejra odbora. IVoSnje zii sprejem novih članov Jn sploh zdravni&i.a »jjii. e\jla, ao ■ »J pfrfiiljajo tin vrhovnepa zdrnvriiku. JuRO«l<*vaiit*k:i KatoliSkii Jed not a s.» priporoma vsrm Ju^oolovanorn za ol>it«>n prl-sto.) J.dntiti posluje po "National Krat. t r il Coticreaa" lestvi. I »* |»1;i«-ajrii irna ckr. p $3W -*»>. (trisiotiao^ dolarjev). n..ln..ta ,-teje okr<>K h tisi«;' r. iliiih članov (le) In okros 3 tiu.^ otrok v Mladinskem oddelku. , DruStva Jednote t=e nahajajo po raznih *lev. nsk;ih naselbinah. Tam kj.-r se ni. priporočamo vst.. ru.vit. v novih. Kdor eii j t.iti član, i .J se »sla-i pri tal-niku bljjžnepa društva J. iS. K. J. I Za vstanovit. v loviti druSlt v 50 pa obrnite «a glav n epa tajnika. Novo društvo se lahko vala novi z K člani ali član;.ami. j v/.i«j;:ilie;!nii. Zavarovalna jn»!ie;> je potekla ravno nekaj dni prej. i ►___ HARMONIKE ^ bodisi fcakrinekoll vrat« ladelnjot U : popravljam po najnižjih cenah, a 3ela i tri>ežno Ui nnesljlvo. V popravo aa-aepljlvo vsakdo poAlJe, ker aem te aad 18 let tnkaj v tem poslu ln aedaj v : svojem lastnem doma. V popravo via-mem kranjske kakor vse druge harmoniko. Btar« kupita ali sprejmem * mar tcess. JOHN WENZEL, 1017 E. 62 St., ..Cleveland, OUteT j Dr. M0Y je uspešno ozdravil naduho, božjast, ataksijo, vodenico, j__srce, jetra, ledica Sin želodčne bolečine na čudežen n ičin. Bolečine v ttrebuhu, v prsih, :»čeh. nogah, rokah ali križu; o- ^^_ k' tekline, revmati- zem, kožne bolezni, izpuščaje, ogTce. Možke ali ženske bolezni ali slabo kri se lah ko ozdravi brez operacije v najkrajšem času in po najnižji ceni. 1 Uradne ure: ob delavnikih od S. d o p. do. 6. I pop. Ob nedeljah in praznikih: od 9. dop. f1POD Or, JIN FUEY MOY 308 GrantiStreet PITTSBURGH, PA. Jenny L:nd, Ark. Po kratki hnle/.ui piemiiitil rtijak Rini »It' <.><»l>«-!v-U, sai-i.--. doma i/. Sent I amperta •»I» <;;\i 11a ' HiM-n.'.-keni Tukaj m> nokenili s^mli.il^>v. \. \ m Duluth, M'.r.n. I >ite 17. n ,1 ia t. I. s > if»ral! v South St. I'aiilu 11a k;i! i<- /.:; »!. k:i štirje Srl>i li.iil lr^ovii-o (J. \'.i| kov ira. I'ri i«j;ri sta hila nav/."«-a 111 • 1 i I'eter Stanšu1; i'i nj.>t;.i\ j > ? -1 -jali'lj. Kn je l\! 1'> na mi/' tlu<. +71 H) sta izvlekla Stanšuk in njegov prijatt lj revi »Iverjo ter zalit. vala .'<1 ijrrale- v. >-'<«■. Trije so to stor-ili Samuel Volkov:." pa t.-ira ni storil, k. r i i-slil. da je le šala. Tetlaj je pta'il strel in S^nuu'1 se j.- zgrudil mr-tev na tla. roparja sta )) ikrala denar ter n^Ia. — Brat usrrelje ;e je takoj pri.'-t'l iskati zločin.-a po raznih mestih. nedeljo 12 okt.ihra L'a je ziiirledal na ulii-i v l)ulu!!:u ter tra dal aretira11. Deputy sheritl" je vze! Stan^uka v St Paul. Keewa.in, Minn. Požar j.' uni.'il po>!<>p.ic in i»ro-f-erijo Antona <*'op t. j- ;v»vzr. *:'. zn pet tiso." do!n-iev > h 7a-žuali so otroei. ki vo igrali z PREDNO ZAMORETE POTOVATI V STARI KRAJ, imeti morate potni list ali pos od konzula. K i\no tako morite! tudi imeti potrdila in izkaznice, da ste zadostili določbam do-hedninskega zakona (Income Tax . Ako pridete brez tega v New York, imate samo nepotrebno sitnost. Vsledtcga je najbolje, da si to že prej uredite, in v tem slučaju se obrnite na mene in jaz Vam bodem zadevo povoljno uredil. Izdelujem 1u-di vsa v notarski posel spadajoča dela. ANTON ŽBASNIK, Javni Notar, BOba ?«2 Bakewell Bulldlnfl. Pittsturo Pa. — Corner Diamond and Grand £»*. (Nasproti Court Houaa.) W - xN 2r Vss Ni vam treba zakuriti velikega ognja, da bi pregnali jesenski hlad. Premog bo to zimo drag in redek. Xe kuril«* se.laj pee i. .Malim vre-inenskjin izpreiiienibain ]>ridetc vokoin z pi*enosnini Perfection Oil H eater je ni. . ^ —__ IVrfeetir»n proizvaja žare«'o top-/fM tr^ngB des.-t ur z eno galono SoCO- X J "-V Pc?roh'-ia- Varno, eisto brez dn- » ./ ha. Oprr. je mrzle kotičke. "Upo-K, /K Cs ral»!ja tri iniljone domov. Mt ^ffiS^Sa prodajalcu^ naj vam pokaže f ■ Perfeetion. l« l STANDARD OIL COMPANY ■ > ••Vi1«*«' * i _ OF NEW YORK ^PERFECTION HI Oil Heaters A lot če se bom pogoo svetli 'MAil Ker pa k»maj vsake kvatre dobim kak časopis v roke, mi kar solze otopijo v oC-i. Nekaj zat(> ker odvadim «"*itat*. in dn:i;!Č. ko i pregli-du.iein, kako j;a ljudje l»ije-jo na tem /mešanem in razburkanem svetu. • Mil s»'iu že ves"l. misleč, ko pridem v veliko Jugoslavijo, se bomo ; svobodno stikali, ker so tist • habsburške hos.se in komandante vse pokvitali. N.» ii? pa kakor ti voditelji osvoboditelji in rešitelji i prej zatirane ga slovenskega naroda komnndirajo, bo najbrž *'se sku.paj ena liga Pamet, pamet! Dandanes, kakor že od nekdaj, vsak rešitelj gleda le i.'a svoj žep, da samega sebe osvobt d i. Saj je s«.- tukaj med našimi ame-ilškimi Slovenei, ki smo večina sami bratje in sc»bratje, nekako f>!) odstotkov strank, politika pa laka. da priprosti človek skoraj ;ic i more več izha ja1 i. i Zdaj se zopet bližajo velepo-inenihni časi. A' času, ko je stopila rešiteljica zatiranih narodov v vojno, smo hiteli na pomoč, kupovali Liberty bvnde in vojnovtrče-valne znamke. Fantje so hiteli pod zastavo, da vjamejo kajzerja in j-ešijo ubogi zatirani narod. Ko so fant.je rešili uboge narode i/.pod težkega jarma, so prišli na-zaj, prijeli spet za krampe in io-pate. da, si služijo borni kruh ter pripomorejo miljonarskim kapitalistom še do večjega bogastva. No i;i zdaj pa želi ubogi delavec s temi fanti vred dobiti mali košček kruha od sitega kapitalista. Kaj bodo gospodje naredili*' P.rzojnvno se je obvestilo go-vernerje vseh držav, naj pokličejo na pomoe zvezno čete, ako bi lačni delavec kaj zahteval od sitega debeluha. Tako se daje svoboda narodom. Ko premišljujem take stvari, se mi kar na jok obrača; držim >•>. kakor bi mi žena ušla, akoravno še nisem bil nikdar tako nesrečen, da bi jo imel. Samo to nrm š<3 tolaži, ker sem "ital v nekom članku, kjer nas tolaži Peter Zgaga, da b"ino najbrž začeli dobivati kište iz starega Kraja, če bo tukaj draginja še kaj časa tako napredovala Oh, kako bi so mi vstregli, če bi mi res par kišt. slivoviee poslali in pa vsaj en ">0 galonov sodček hizeljskega ta rde'ega za rerič! En čas bom š" čakal, če,pa le ne !>.» nol>ene kišt«'. se gr'»m pa »zdravit nekam v bolj mokre kra je. O lkar sem ;li«al pravit, da se po drugih krajih grozdje pr-\ša, mi je začelo nekaj tako po želod i-\\ rogoviliti, da mi ni več za prestati tukaj v tej puklasti Sibiriji. Torej, cenjoni nd vinski sobra-Ije j »o širni in svobodno suhi novi domovini, le prešajte. presiijte. na vso iihw"' prešajte in kolikor se da pazite, da boste po nesreči močnega in Te prav Šo premočnega naredili Nič se ne boin 'jezil. *-. me prav meče od soda do soda, kadar •-•o pridem pit. Se vam toplo priporoča Žane iz Lueinborške vasi. LISTNICA UREDNIŠTVA Naročnik, Chicago, 111. — Ni- lli'e Yam ne sme vzeti vina ali žga-| npi. ki ga imate spravljenega do nia za domačo uporabo. Dne 21. 'oktobra je bila v Olasu Narod?* naiančno pretolmnčena tozadevna postava. To prečitajte. pa oo«tc 'vedeli za vse podrobnosti. Po- otrsvj Lorain, Ohio. Izvrstno se j^* -!> eda kampanja za nedolžne otroJiče v domovini. Jako lepo število rojakov in rojakinj se j" odzvalo klicu iz domovine najrevnejših malčko.v. ki ln radi klicali svojo ljubo mamo in očeta, ali nimajo ^ih in ne vedo, koga bi klieali, da bi jiiii kaj i>onia«al. \ ;di se. da naši Slovenei dišijo ta glas in napravili ro svojo dolžnt-^t. kakor jo pač bilo mogoče. Lahko ^e javno zahvalim v imenu tistih sirotie, ki he-lo j»re-jt li vaš dar in vam bodo hvaležni do groba. Ali vse delo š. ni končano. S«- bo treba pomot i, če hočemo. da obvarujemo kolikor mogoče čvrste i;i zdrave one, ki bodo poprijeli v bodo^-e naša ilela. 1'rosini vse eenje'.ie Slovence in Slovenke v Lorainu da oprostijo, ker v,- j, to tako zavleklo. Malo je kriva sedanja zmešnjava, malo pa to, ker s-* prehitro navelič-aiiK vsake stvari. iJotovo je prišla kaka pomota vmes. Naprošen .j;' vsakteri. ki j«k auejoče daroval, na ni njegovega imena, da se javi pri meni ali pa pri Mr. Oal rielu Kli-nar in blagovoljno >e bo popravilo vse. kar ni prav. da bo vse v najlepšem redu. • Darovalci so sledeči: Po *5.00: John Piškur in Louis Prežel j. Po John Kumše, Lovren« ,Jeme in Mrs. Katarina Peternel. Po ^1.0<>: Anton Ravnikar. Fr Ravnikar. Joe Simonič, J >hn Ivot nik. Martin Kure, Max Mislej, Mi-tiael Pelutnik, Andrej Klinar. An d rej Pogačar. Frank Dugar, Alojzij Kržič, Jos. Reinhart, John Ivančie, Martin Hr-.'scak. Alojzij Novak, Frank Toninžin. J..1--ob l.auriha, Frank Durjava, John Tomšič Florijan Pavel, Alojzij Dcb. ve«', John Juha, Frank Gra-diš^k nil.. Max Požič, John Božič, Florijan Kuhar. John škraba, l'r. H-vž.ič, Frank Matičič. Antort l"ie. Joe 1'dovič Anton t'ernilee. Joe Skcrjane. .T«>«' liaje. Anton l!re-š.-ak, John Svet in Mihael Tirko. Po -MV: John Kragelj, Fred Stoje. Alojzij Kos. Frank Obreza Marv ^radišek. Fr. nk Zore, Al. Jelarčič. Frank Seražin st , Aloi-z:j Mihelči", John Oniahen, Frank Jan.-žic, Frank Ambrožič. Frank Fle. Frank Zgone, Frank Kestci. Alojzij Konjar, Marv Pamovčič. John Lampe. Frank JanoŽič mL, Vin«:ene Pogačnik, Anton Erja-v.H-, Anton Miglič. John Jančar, Str-»žak. Frank Soklie. Jos. Uazdrh, T'^. Le.šnak, Jos. lvauič Terezija Hiti in Marv Schveda. 1*(» l'»c: Frank Jančar. Joreph Krištof, Andrej Tomažiu in Ilen-ijk Kom paro. Skupaj $19.00. Izrekam vsem darovalcem najlepšo zahvalo v imenu o! ročice v v domovini. Z bratskim pe.'dravom Louis Prežel j, 17 is E. 2P. St., Lorain, Ohio. Iz West Virginije Izncjditelji in prvi naseljenci t 'L'a gorovja, kje" se sedaj nahajam, so pač morali imeti srea kot .|<-Ik'I-> l»'i:e, noije zajčjega sistema ie kurja oč.-sa še takrat gotove «ksnrtirala. kajti 'e d »bro srce in zdrave noge te morejo pripeljati v te zvite kraje. Ni <"*u«ino, da se že dolgo nisem oglasil i/. t»>h stokih hribov, ker me ta podedovana proletnrska kurja očesa že menda od rojstva nadlegujejo, da še do pošte ne morem. Ako se podaš od tukaj v mesto pr.Š, moraš biti že fant fare. Jaz mislim, da bi precej dober biznes delali zrakoplovi kajti avtomobilska vožnja je po zlodju, k«-r te tako meče seniintja. da si srečen, če te še zdravega v mesto pripelje. Se zdaj. ko je živež tako strašno' drag m- kar bojim peljati v m«'«to. I ker ta sitni boa^ding-bo&r. vsakokrat, ko se napotim v mesto godrnja, da ga bom spravil banke Zmagaici Ko je I'.KJ 'lanov American Iron ami Steel Instituta divje ti; l«\iliraio govoru -odiuka tiarj'ja. v katerem je pojasnjeval po-r. z r.'Miht.'ije gled«* kol« ktivneira pogajanja iu« industrijalni kon-fereii««i. i »«i ti člani o- ivi.lno mislili, tla so izvojevali ilelodajalei v-'iiko /in.ivo. Kesniea je. da j bila izvoj.-vaiu: velika zmaga, ko je bila poru žena r»'soIii«*ija ^iompersa. a te zmage liiso izvojevali de-i 1 lajah*i. Zinagalei so bili ['tduslrial Workers of the World, in «"*e •'i ini.ii -l.'.li!)i le iual«» /.tu i-tla hvaležnosti, bi nazdravljali govoru »»odlitku (iarvja I W . k t \ tlt-iig«' Itoljš«-viške organizacije le malo za- jiiiv.jjo za pnsi.-ip koh-kt iviwya pogajanja. Oni s.* brigajo le za ko-I. Llivrio diktatorslvo. Oni d»'lnjejo za !mln«»trijahii nered, p«xl ka-t.-rnn bo njih. ukaz postava in kj»'r ne b«i nob«>nega pogajanja z ni-k o m nr svoj. p:o!et irsko kontrolo industrije hočejo vsta-i ^ it t tudi proh'tarsko kontrolo vlade. Dejanski j«' to povsem le-, g»«*nM p si di"«:, če hi liiio mo/o e njih industrijalne načrte udej-a viti. I \\ . \V. s«- lahko (»zirajo n-t poloaa industrijalne konferenee z tn >mi. i*"ti hi /udov Ijttvom. lztd t»* konferenc pritrjuje njih napo-vt-i« Itorili >.• v. pmli staremu vodstvu v A. F. «»f L. b'ta in leta le i n i« •_',». k> r «» izjavljali. «la j.- ta f«'d.-ra«-ija tieuNpešna p«>sre«lo-^ ni. /> p«>j-niv«i ibl;»VK;u!i prit«»žb. Poraz G»»mpersore resolucije porabijo I..«" i ko s.-daj »t nadaljni dokaz, za svojo trditev, da je • In'"'" ' \ I'l.a i.'j.i ki ii.i j bi pristavljala velikanski delav-s ' tn.-i ,i ki I i , ,i■ -«"jta o mogo. iti \ se ekonomsko delovanje .i.irod« i r p; i Iti .1 •/.!.. I pn-daj: potom pop«»luega vstavi jen ja jo o.lnk. n (••. \ i^i'i pred-favl jati orožje, n katerim se more delo | X'M 'H" I. »ril. proti .trganiziraneinn kapitalu. /.a »■-. n..mre.- innnsl rijaloe delavee svela. j»- bila borba med • #«oup. r on m (iarvj.in borba za mrtve in preživele stvari. To je i>i! -p"r ko. ,e n, pii j.-r vj„,r glede dobrih strani fevdalnega siste- ' I- r " jmo-o. . 1:.• k človek zanima z zgodovinsk«*ga sta-' • t i ■ n.iaa oii^ii.-ga opravku s sedanjostjo ali l>od«H~nostjo. -o d» l.» 1 »jul.-i /..-i vrnili r.-olneijo. tikajočo se kolektivnega po-jan.M »>I tO r«it li juti ti Mih nasprotovanj gotovih korporacijskih oltokatov, s«. h t. tu I. W. \V. največjo oporo, katere je bda d. e«laj «1 S /na la irgani/a« ija. s ■ l. to < l-iuiii • I.onip.r- m drugi zmerni delavski vodite-lii borih p!-»it ii ir.ivdj mu \aln radikalzma v vrstah organizira n■ jra tb-la D >»«kij > pro j. posrečilo zad-zati in vstaviti ta val. t i i\ teh user ii111 (ieLnv.-dih vo«ltte|jev pa postaja od dne do dne ►lubši in to radi poraoei kut. ro je dobil ratlikalizein iz tabora delo dajab-ev. J. klarska stavka j«- prav v toliki meri stavka proti Gom-p. si ot stavka proti Gar;jtt. Skupina d«'lodajaleev v Wushing-l«»nu pi s.- j.« postavila n stran I. W. W. ter s«* pridružila tej ra-dikabii organizacij: v boju proti konservativnemu delu in zmernim dela vitkim voditeljem. Naravnost zagonetka je. zakaj so delo dajale ravno v tem ča*.n n imenoma šli roko v roki s sindikalizmom iti te zaironelke ne moremo rešiti na noben način. Zdi se pa nam. >«• je to eno ijmed podedora.iih lastnosti atarih a^okratiduih via- V o p 1 S 1 Dogodki na Reki 4r --- Na drugem mestn prinašamo poioeilo o nekem dogrxlku na Keki. r. .itn Fetiiee se vršila predstava. Iz gotove in naravnost iic|Hjjmljiv< nljudnosli je zaigrala g«»dba ameriško narodno himno. ."»,i\/.o«-i «»(.. itistvo. obst«t ječe i/. ** najboljših slojev reškega prebi-\al"t\a. ki predst :> \ j.i jo iesni.no fakinažo. katero pozna vsak. ki je ke.iaj r«iit.al ob iztočnih «>halilt Jadranskega morja, je pričelo / L--.iti t.-r k":eati. Dol /. Ameriko! I )ol z Wilsonom! Naj živi \« lika Italije in |J"ka! To je -lotila '-it.i italjanska takina/.a. koje obstoj in življenje t ln!.i .»dtisiia «>d jtoinoči Amerike. I lo takih viškov blazne samo pjsun^ti pa je sprat d te r« ske takine slavni svinjar Gabriel D'An-iiiit /i.'. pravil«, R. pagnetta, ki se je nastanil na Reki pre«l nedavnim časom t. r prič. l diktirati celemu svetu. Sedaj zanje mirovna k- aferem-a vihar, ki je posledica njene i.« odločnosti in popustljivosti napram prenapetim zahtevam Italije. \ no zmag« je stopile Italjauom v glavo in ž«' preje prenapeti du-iftvi, ki so našli voj izraz, v "slavnih" bojnih poh«>dih proti Mene-likn t: ar;:bsk-iii tolovajem v Tripolisn. so našli novega gradiva v tukc/vanem i/to-m n ja«lransk«'tn vprašanju. < ifnt sko kapitalist i< na tolpa, kateri je načeloval pokojni I\-r,u Sidnet Sonniu«». je bila do|<_-o časa na delu. da spravi miroljubni italjanski nartxl na višek blaznosti. Hankerotna Italija, ki je o«l-a isra o.l ce'ega šteta ho. e komandirati svetu! Par risk.h fakiiov. ' navdušenih"' o«i modernega nadangelja Gabriela Ozn nj. val a. si drzne sramotiti ameriški narod ter se po-Mi:ehovat: aim riski'a mornarjem, ki so vstali, šlo do številnih ust a j, ki pa so se obračale prav do najnovejšega časa le redkokedaj proti sistemu' kot proti posamezni dinastiji. Čeprav je bila Kitajska centralizirana, se je ta centralizacija tikala v prvi vrsti le vlade in birokracije. Na široko razpredeni uradniški razred je dobival svoje nove člane potom težke civilne skušnje. Ta skunja je bila šc-h v zadnjem času nekoliko reorganizirana in modernizirana. Skušnja za uradnika je imela vedno neko gotovo demokratično poillatro. Sinovi najbolj -ubogih ljudi, z izjemo par zaničevani h stanov, so bili od nekdaj pripu-l ščeni k skušnji iu s tem tudi k najvišjim državnim službam V družabnem redu naroda pridejo I mVnjaki in kmetje na prvo mesto. Kmet stoji glede ugleda, katerega uživa, nad trgovcem in rokodelcem in prav posebno nad vojakom. Kmet je oni, ki ustvarja živila, osnovo življenja. Vas je v številnih ozirih obranila demokratično samovlado. Vaški starešine in družinski glavarji so pod centralizirano birokracijo vedno predstvljali važen del \ strukturi države. Isto velja še danes glede zvez rokodelcev. Take organizacije vrše posle, katere je v zapadnib deželah prevzela vlada sama. Na temelju take organizacije je zavzela vlada bolj m» sto policije, vojaške sile iu naprave za pobirane davkov. Uradniška država, vlada dajeta posameznim provincam centralni stik. tudi za obrambo dežele. V kolikor pa pridejo vpoštev krajevne zadeve, so občine povečini samostojne z demokratičnimi t'dencami. Kitajska je imela tekom svojega doltrejra razvoja so-rijalitttične mislece ter vprizorila tudi državno-socijalističnc eksperimente. Vsled značaja svojega družabnega ustroja je bila Kitajska vedno dežela velikejra domoljubja. Le za narodno domoljubje v zmi-shi zapadnih dežela je manjkalo Kitajcem do najnovejšega časa vsakejra zmisla. Vse to pa bo tudi iiplivalo .na sedanjost in bodočnost. • » • Do konca osemnajstejra stoletja ni »o imeli Evropejci na i\;-tajsk»-ni nobenega pravejra pomena. To pa ae je izpremeiiiio. ko je angleški kapitalizem protirl celo na Kitajsko ter zahteval otvor- jenje pristanišč. Do tega pa je prišlo šele tedaj, ko je Anglija zmajrala v takozvani Opijski vojni od leta 1*40—lfc>42. Opij so u-važhli Angleži v velikih množinah iz Indije. Na Kitajskem so delali z njim dobre kupčije. Kitajska vlada pa je bila iz obzira na ljudsko zdravje in finance proti temu uvažanju. Takrat so Angleži vzeli tudi otok Hongkojig. Dru-ga vojna med Anglijo in Kitajsko. katere se je vdeležila na angleški strani tudi Francija, je trajala od 1S."»6 do 1S6U. Napadi Evopejeev so škodovali ugledu cesarske hiše, dinastiji Mandžp. Ta dinastija je prišla na prestol leta 1044. Eno njenih prvih, narod osrečevalnih dejanj je bilo, da so morali Kitajci nositi kite v znamenje podrcjcuja iu lojalnosti. Od leta 1850 do 1865 je trajala velika Taiping-ustaja. Pričela se je pod krščanskim uplivom, a se je pričela kmalu obračati proti dinastiji. I Medtem pa so Amerikanei prebudili Japonsko. Dežela se je na presenetljivo hiter način razvila v kapitalistično državo, ki se je kmalu hotela ''zavzeti" tudi za Kitajsko. Leta 1*94 jo prišlo med Kitajsko in Japonsko do vojne, ki je trajala eno leto. Vojna je izbruhnila radi Koreje. Nemčija, Ivusija in Francija pa so pripravile zrna galea o bsadove svoje zmage. — Kitajska je hila v vojaškem o-ziru brez moči. Vedno bolj je prihajala do spoznanja, da nočejo velesile le trgovati z njo, temveč da tudi hočejo kitajsko zemljo. ♦ Sovraštvo proti tujcem in proti rovotarijam, ki so vsakemu kon-servat i v emu Kitajcu neumljive, je postajalo vedno bolj splošno. Dalekovidni Kitajci pa so v o-nem času zahtevali reforme. Pojavila se je splošna iu velika ne-' gotovost. Ogroženo je bilo to. kar so ljubili Kitajci kot civilizacijo, •številni izobraženi in učeni so se po stari navadi najrajše ozirali nazaj v preteklost. T*- je skušalo spraviti .v stik s težko umijivo sedanjostjo novo konfucijanstvo. Kljub temu pa so se Kitajei držali starega ter prezirali za pad. čeprav ga niso prav nie poznali. V neki odločbi za novo visoko šolo v provinci Huuan se je glasilo : — Nauk Konfucija ni le v stanu vladati posaineno državo, temveč tudi celo zemljo.... Nekoč bo prišel dan, ko bodo vsa živa bitja deležna modrosti in povsod bo zvenel njen mogočen odinev. Vsi bodo skušali oznanjati nauk Konfucija o svetovnem miru in o " enotnosti vseh dežela sveta. To je • modrosti konečni sklep. * Kitajcem ne importira naša ei-■ ] vilizaeija ničesar, kljub vsem tek-- ničnim napredkom, ki so njen znak. Od let i 1*97 naprej pa je postal klic po reformah vedro nujnejši. Takrat sta bila ubita dva nemška misijonarja. Ta lunor je prišel berlinski vladi kot nalašč. Za kazen" je -morala Kitajska dati za 99 let Nemčiji v najem Kiaueau. Da se izenači stvar, so zahtevali Rusi Port Arthur ter ga tudi dobili in Angleži so dobili utrjeno pristanišče Vejhavei. Franeozom so morali dati pristanišče Kvančauvan. Le nbogi Ita-ljani, ki bi tndi radi nekaj imeli, niso dobili ničesar. • Velesile pa niso hotele le 1 'jemati v najem", temveč tudi uveljaviti "interesne sfere". Če bi prišlo do 44razdelitve'' Kitajske, i bi lahko vsak "prizadeti" ohranil svojo "sfero*.»To je bilo kr-tščanski in pošteno, kot se spodo-; bi med brati. Iota 19Q0 *ta se zedinili Nem-. v ssvi I Po kitajskem naziranju so j>o- I svečefte skrbi boga popolnoma blagobitu sveta. Svet naj bi n« bil n i kaka dolina M»lza, nikaka prehodna postaja v nebesa. Kdor pride v nebesa, je le blažen Zemljan, ki se v nebesih briga za svocj potomec na zemlji. Kitajei so »i ustvarili boga čisto po svoji podobi. Človeka je dal na pot Uobrotljivost, ki mu je prirojena. To dobroti ji vo*t naj razvije človek do svojega viška. To je| volja boga. Ta prirojena dobrot-ljivost človeka pa lahko zaide na» aajačna pota edinole v*.led neugodnih življetiAkih razmer in v drugi vrsti vsled nevednost Vsled tega pa je tudi že v starih časih veljal rek kot višek držav-i ne modronti: — Najprvo prehrani narod in nato ga pouči. To naziranje, utemeljeno v ki-j tajstvu. je tudi važno za sedan jot in bodočnost. Krščanska vera pa nas uči, d;» je človek po svoji na-' ravi velik grešnik. Kitajec vidi ze izza davnih fa-sov resnični vzrok slabosti ljudi' v njegovih slabili življenskih razmerah. Ce so življenake razmere j dobre, p<»tem je dobra t od i č love-J ška narava. Kitajci seveda niso uporabili posledic tega naziranja v splošnem ekonomske razvoju. Posledica lega naziranja pa je tu-j tli, da krščanstvo na Kitajskem tako slabo napreduje. # ♦ • Največjega pomena za duševno in soeijtdno Življenje Kitajcev pa' so bili nauki Konfucija, ki je ži-1 vel od 551 578 pred Kristom. Takrat je Kitajska že davno razpadla v številne velike in tmijlinc! fevdalne držav«-. Povsod so veli-j kaši brutalno izkoriščali narod ter ga tlačili. Vladale so najslah-' ..... f m gospodarske,'soci jalne in politične razmere. Proti tem razmeram se je obrnil Konfucij, ki je bil rojen v^ provinci Santnng. Hil je refor-f mat or in državnik, kojega * vera' je obtajala predvsem v etičnih naukih. Zanj je bila bistvenega pomena nravnost, morala. On je veroval v oblast ideje nad materijo in ljudmi. Za glavne čednosti je proglasil: dobrotljivost. pravičnost, človekoljubnost, miroljubnost. čistoKt. znanje in pravi-coljubnosft. t čil je tudi prirojene dobrotljivost človeške narave. Vsled teff* je tudi imela njegova državna teorija človečnost za etično podlago. Prakiično-niora-lični element je bistven. Konfucij ne pozna v svojih naukih prek-čutnega in doimte. Bil je tudi prepričanja. da bodo prišli neko«- vsi narodi sveta do enotnosti in svetovnega miru. Svetovni mir je bil zanj tretji, **skrajni stadij" v razvoju. V prvem štadiju so bili ljudje barbari, v drugem p« so dosegli civilizacijo, kot je obstajala na Kitajskem za časa Konfucija. Konfucij ni bil nikak ustanovitelj vere kot Buda. Kot je izjavil sam, ne vsebujejo njegovi nauki ničesar novega. On je le sestavil zbirko nazorov, ki jih je vs«*bovola kitajska literatura izza 1200 pred Kr. Živijensko delo Konfucija je obenem tudi zaključek več sto I»*t t rajajoč«i»a razvoja. za Kitajce klasičnega časa. Njegova dela so vsebovana v ta-konatnh "prtih knjigah*', ki so Izpred sodišča Navijalec in titotapec. Franc Kralj, bivši čevljar, rodom i/. Tržiča, je vrgel smolo, drevo. kopito v kot in se je posveti! lahkim poslom veriženja in tihotapstva. Tihotapil jo živila v X. Avstrijo, prodajal je pa tudi usnje in zlatnino. Izvajal je drzne in riskantne špekuhu-ije. katere so ga slednjič privedle na zatožno k lopo. I>no 25. sopt. se je pred ljubljanskim porotnim sodiščem zr,-govarjal zaradi hudodelstva goljufije, ker je oškodoval Antoni-! jo Kadivčev« za J2»i0 K, Henrika Šuttnerja za 8650 K. Ferd. Jel. ri-ea za 14.SIXJ K. Frane Kralj jo od Antonije Kadivec prevzel 4260 kron n--[ nja. ga proilul. a si denar prldr-j žal. V Gradcu je od t vrdke Henrik Snttnerja prevzel v komisijsko prodajo zlatnino za S.600 K Zlatnine je v Zacrrebu prodal z-i kron. za kar je nakupil tobak in masti, da vtihotapi na Dunaj. toda za«rrebška policija mu Največji ameriški r.eroplan "Atlantic". Zadnjič je napravil dolgo pot iz Nove Fundlandije v Mineolo. Na spodnji sliki je posadk?.. s!i zlai, svinca, srebra, bakra ii premoga. Težkoče so obstajale dosedaj 1 Iransportaciji, kajti rudo je bil< treba prevažati na stotine in sto tine milj preko gora na lirbtil kamel ali mul, ki so požrle cel dobiček. Sedaj pa so /e pričel graditi železnico in ceste, ki bodi primerno za težke motorno vozo ve. Na ta na«': n bo mogočo priče i i v doglcdiiem času z obširni! izrabljanjem naravnih zaklado Perzije. t [ FARMA NA PRODAJ WI7LARD, WIS. i 160 akrov najboljše zemlje, I eno miljo od železnice in ve- i 1 like slovenske naselbine, po- i | šte, prodajaln, sirarne, cet- j ] kve in šoie idt. Okrog po- j 1 lovico izčiščene 30 akrov iz- j 1 orane, ostalo gozd. Poceni, j I L. W. KUHLMANN, WILLARD. WIS. j ——— ■ ...... —,— ............ ............. jo vse zaplenila na kolodvoru. — f Od Ferdinanda Jelenca v Ljub- | Ijani je prevzel v prodajo za 14, S00 kron zlatnin?. Tudi tu je znal premeteno manipulirati. Porotniki so samo krivdo v slu- ' čaju Kadivec potrdili z osmimi proti štirimi glasovi soglasno pu so zanikali krivdo v drugih dveh , slučajih. Porotno sodišče je nato Kralja j obsodilo na pet mesecev težke ječe zaradi hudodelstva goljufije. MINERALNO BOGASTVO PERZIJE. Perzija bo postala ena najbogatejših rudarsk-h dežel sveta, soglasno z londonskim "Times", ki pravi, da je mineralno bogastvo j to deželo skoro neprecenljivo, da j pa je skoro nedotaknjeno. Poleg p^trolejskih vrelcev, ki že produ-,eirajo petrolej, je najti še na-daljne številne vrelce, ki niso š»-načeti. V deželi j«* najti tudi do-» čija in Anglija glede '"odprtih vrat" na Kitajskem. Sledile so o-stale velesile, z izjemo Rusije. Medtem pa so ustanovili Kitajci domoljubno organizacijo, ki se je s prostimi vajami pripravljala na boj proti tujcem. Angleži so imenovali pristaše te organizacije "bokserje". Ti naivni Kitajei so mislili, da bo imela Kitajska zopet mir. če bo enkrat pregnala tujce ter njih trgovino. Bok mersko i gibanje, ki se je zelo hitro širilo, jo tudi podpirala kitajska cesa-rica-udova. Hila jo ona. ki jo resnično vladala Kitajski. Ko je bil nato v Pekingu u-morjen neki uradnik japonskega poslaništva ter konečno celo nem-! ški poslanik, je prišlo leta 1900 'lo mednarodnega pohoda proti Kitajski. Kitajci so morali plača-j ti vojno odškodnino v znesku .'{(H)' miljonov dolarjev. Po ustaji boksorjev jo zahtevala Rusija posebne trgovske in po-lit ične predpravice, posebno v Mandžuriji in Koreji. Posledica tega je bila leta 1!H)4 rusko-japon-! ska vojna, v kateri je zmagala -la-ponska. Tedaj pa se je Kitajska popol- j noma "prebudila"*- Pričela je graditi številne železuit-e in hr- j zojav ter pošta sta postala srtlo.^i j na. Ustanovljenih: je bilo tudi ve- i:ko novih v»l. Veliko število di-' jakov je pohi.jalo evropska in ameriška vseučilišča. Ti><*"-i in ti-: sči dijakov >o odhajali na -Japonsko. Prišl<# je časopisje, ki je pri-1 čelo delovati za narodni pat riot i-j zem. Pojavile so se radikalne in ■ revolaeijonarne skupine. Predvsem so bili dijaki, ki so hoteli i moderno Kitajsko. Na političnih shodih so pričele govoriti tudi ž« tiske. Leta 19()s je umrla eesarica-udova. Njena smrt je bila ugodna za republikansko gibanje pod vodstvom »lr. Sun-jat-S«*na. ki je bil tudi v Ameriki. V oktobru 1 Tf 11 je izbrnhnila revolucija, ki se je hitro razširila. Dinastija se je odpovedala prestolu in stari lisjak Jtiati-Ši-Kaj je postal pn d . sednib kitajske republike. Koncem de«-e»nbra 1915 no ga hoteli militarist! proglasiti cesarjem. Načrt se je izjalovil in republika se je celo nekoliko izboljšala. Juan-Ši-Kaj jo nenadoma umrl junija meseca 1916. Kitajska se je tudi zapletla v svetovno vojno in od tedaj naprej ni mogoč za Kitajce noben korak i nazaj in naj postanejo politične razmere v deželi take ali take. Dvajseto stoletje bo priča svetovne organizacije. K tej organizaciji pa bodo ravno Kitajci prispevali s svojimi demokratičnimi tendencami in svojimi človekoljubnimi idejami. ' AL1 STE BOLNI? Ako una* kak* feoluM. as «Mi aa to. ksks dolg« In a« oziral« as as ta. kateri Mrtvntk «u nI mnmtH udraviti, prMtte k mmnL Vrnil vam bo nOaanliMla all mm MmanJkMt* Sanarja na I > vaa aa taSrtula. Vaa zdravim anako: bogata In ravna. Jas aa*n v Pitohira«u nalMJll toadjallat za anoifca I« aam naatanjan ia mnog« lat. Imam nalMtla opr«mi)«n urad. tuli atroj u X-tarka. « fciUrlml morem vMatl afcaa <•« kakor akozl •teklo. Imam tvoj« laatno lokaran v kateri aa naSaia- Ia vaa vrat« domačih In Imoortlranlh zdravit. Pla Mite kataei te prldlta k aonl kot k prijatelj«. Cowarlm v vaiotn Jeziku. En otlok vas bo pcaocl-eal kal moram za vaa atorlU. Imam Crtlckv« Hovltl COa ca krvno bo«asnl * In waravtei >»l«nl v nekaj Onah. Ozdravil aam tl- aoJo al »tatov aaiabaUaH. baAaa iiliH rovaialUm. iatotfna In iatrna ba- ZMCRNC CCNL "--^ Prof Dr. H. G. BAER JUSauMxTtald St. | __ Pktaburgh, Pa. NAD 12,000 KLOBUČARJEV IN SLAMNIXARJEV JE NA GENERAL ŠTRAJK za priznanje unije, za primerno plačo z ozirom na življen- ske stroške in za udobne in zdrave razmere pri delu. Pri tem velikim industrijalnem štrajku so se pridružili uradniki od United Hatters z izdelovalci proti delavcem. Ti obiskujejo delavnice kjer se šlrajka in nudijo delodajalcem da United Halters, da oe bodo zahtevali za delavce nič, oe povišanja plač ne skrajšanje delavnih ur; vse kar ooi hočejo je priznanie United Hatters. Slovenci ostanite pri svoji uniji in nikar se ne dajte zapeljali od agentov za gospodarje. Zduženi borne dosegli zmago. GENERAL STRIKING COMMITTEE Joint Board of tke Millinery and Ladies Straw Hat Workers Union Reka in Italija NOV' GOVOR ITALIJANSKEGA MIN. PREDSEDNIKA — VLA DA SE NE STRINJA S ČINI ONIH, KI SO ODŠLI V REKO. - IZMIŠLJENE VESTI O ttKŠKm DOGODKIH. -— * Min. predsednik Nitti je v začetku seje. ki se je vršila dne 1.1 septembra odgovoril po zadnjih vesteh iz ličke tako-le: — Vlada je priobčila zbornici vse vesti- ki jih je do tedaj dobi u o reških dogodkih. Vlada ni skrivala svoje velike boli, bala se y predvsem, da bi zavezniki mogli misliti, da jim vladaui prijateljsk naklonjena. Obstoje dolžnosti pravičnosti med vladami, ki sc mn r^jo vedno vpoštevati. Njegovo vedenje v seji se mera smatrati / posledico težke skrbi, da bi se moglo tudi samo za hip smatrati, d, ! se vlada sedaj ne drži svojih obvez, ker se ve, kur se je reklo mn« ! gim vojakom, ki so odšli v Reko, da se vlada strinja s tem činou Bilo je potrebno, da se naredi tem govoricam konec, ker če so tvr. brezuspešna. Bil je to eden onih obupnik položajev, iz katerih more rešiti človeka Je kaka višja sila, ne pa tloveška. Z&man je postajala mtgla vedito gostejša in noč vedno ttmnejs«, kajti sklep, da ne bodo zapustilf ranjenea, je oviral beg treh love.fr. Kmalu nato so prižgali Indijam i nj obeh straneh reke ognje, ki *o metali na vodo rdečkasto luč. V»pn. o te razsvetljave je izginilo tudi zadnje upanje na beg, 44-prav bi lo.ei kaj *akega poskusili. Nikdo prf ui mislil več na beg. (e bi ne bil > ognjev, k; »o rdečili reko, bi človek mislil, da sta bregova zaptiš ena. Nobenega sovražnika ni bilo pri ognju in noben človeški glav ui prrkinil tišine npr i. . Medtem pa je megla še bolj zgostila ter ovirala otok kot v! plaš. . Bregov w> postili vedno bolj oddaljeni ter konečno izginili. < gnji pa so z gledal kot nejasne, blede svetlobne pike. Vršimo sedaj nagel pogled na breg reke, katerega je zasedel Črni sokol. On Indijancev na obeh bregovih prižgani ognji so metali na vodo tako živahno in daleč segajočo svetlobo, da niso mogli sovraž mki, katere so oblegali, vprizoriti nobenega poskusa, da zbeže. |*ri vsak«*in ognju j«' < ul Indijanec, ki ni smel pregledati nobene kretnje, ki bi se izvršila na otoku. Črni sokol je sedel na tleh ter se naslanjal na neko drevo. Ra me, kater« je zdrobila kroglja Pepeta, je bilo povezano in na njegovem obratu je lež-d izraz zadovoljene ©krutosti. Kar se tiče bo leč in, katere mu je povzročala rana se ni brigal zanje. Njegovo blesteče oko se je večkrat ozrlo v smeri proti otoku i tj domneval je, da uživajo trije možje, po kojih krvi je koprnel, smrtni strah. Tekom prvih ur noči so Indijanci lahko vse nadzorovali. Ko pa je postala megla ra vodi gostejša, je konečno izginil tudi otok v megli. t_ Indijanski glavar je čutil, da je potrebno podvojiti čuječnost Poklical je v sled tega dva vojnika, na katera se je lahko zanesel. K nem u je ukazal, naj gre preko reke, drugemu pa, naj gre ob reki navzdol ter opozori stražnike na največjo čuječnost. — Pojdita, — je rekel, — ;n reeita onim vojnikom, ki so pre ' zeli straže, da mora imeti vsak sin gozda štiri ušesa, da nadomeste oči, katere moti megla. Reeita, da lahko računajo v takem slučaju ia hvaležnost glavarja. Če pa bo spanec oglu šil njih ušesa, jih bo bojna sekira Črnega tokola poslala v večno spanje v deželo duho* Oba vojirka sta odšla, da sporočita povelja ter se kmalu vrni U h poročilom, da iihko računa Črni sokol na natančno izvedbo povelj. V resniri so straže podvojile svojo pozornost. Z zaprtimi očmi ter odprtimi ušesi so stali indijanski straž-i iki nepremični poleg ognjev. Stali so, da odvrnejo od sebe zaspanec, katerega zahteva človeška tiarava. Le sempatam je vrgel vsak v ogenj kako vejo *er se zopet postavil nepremično. Tako je. poteklo precej časa. Indijanski glavar je bil na levem bregu. Nočni zrak je poslabšal rano in njegov srd je postal vsled tega še večji. Odsev ognja. 1-i je gorel t bližini je osvetljeval njegove poteze. Lice je bilo pokrito s st rasnimi slikal ijamf in poteze spačene od bolečin. Sličen je bil grdemu maliku iz davnih časov. Kljub nadvladi, katero ima vsak Indijanec nad svojimi čuti, pa je kmalu zaprl oč» in nepremagljiva omotiea se ga je lotila. Po par ireiiutkil: pa je padel v globoko spanje ter vsled tega nI slišal pokanje vejie ter videl Indijanca, ki se mu je približat Ncprenifeiio je st il apaški sel, pokrit s krvjo in hropeč po dol ;«rm teku, dva koraka pred glavarjem. Čakal je, dokler ne bo stra čili glavar odprl oči t-?r ga vprašal. Ko pa je sel zapazil, da se nagiba glava vedno bolj na prsa, Konvencija J. R. Z. i (Nadaljevanje.) POEZIJE IVANA ZORMANA PRVA ZBIRKA SLOVENSKIH PESMI ' V ahmimki Cena $L25 Pišite po to lepo knjigo na sledeči naslov: IVAN ZORMAN 6820 Edna Avenue Cleveland, O. NaroČilu J« pritožiti ti—It OfAS NARODA, 57. OKT. 1010 " ^ ' I 1 Phelps Črtaj = : Direktno potovanje na Qr- 1 ško ali na Trst. Cosullch črta pamik Aracntlna rf- | spodaj v novembru. | Nek amerlikl Dami k — v prvi j polovici novembra. | Nek ameriftki parnlk — v drugI 1 polovici novembra. f Paniki odplujejo i pomola 7 ob vznožju 41. ulica, South Brooklyn. Za cene in druge informacije vprašajte pri: PHELPS BROS. ft CO. 17 Battery PL New York. ■ , .U^ , I V boj proti jetiki Sledeča dejstva so bila dogna-na po strokovnjakih v vodstvu za boj proti jetiki, "National Tuberculosis Association": Jetika (tuberkuloza) ubija ljudi, ki proizvajajo — zlasti moške in ženske v starosti od do 45 let. Njene žrtve so delavci — ak-tovni moški in ženske v dema, v pisarnah in v tovarnah. Povzročuje 150,000 smrti vsako leto v Združenih državah. Kar se tiče gospodarske izgube, stane jetika Združene države na leto okoli $500,000,000. Nad 1,000,000 ljudi v tej deželi je ravno sedaj bolnih na tuberkulozi. Tuberkuloza ogrožuj.e vsako občino, vsak dom in vsakega posameznika In vendar je tuberkuloza o-zdravljiva in preprečljiva. Ona se širi zlasti vsled nevednosti, brezbrižnosti in zanemarjen ja. National Tuberculosis Association in tisočero njenih državnih in lokalnih podružnic vodi neprestan in zmagovit boj proti tuber* kulozi. Delovanje teh organizacij se financira zlasti potom prodaje ta-kozvanih Red Cross Christmas Seals. Spodite nevarnost tuberkuloze s svojega pragu. Kupujte in rabite Red Cross Christmas Seals. OGLASI NAJ SE ANTON I?CTIXAR, ki se je nahajal v Aukene.v, Iowa. Pri nas ima p Um o od svoje matere Marije Rutina r iz Podgrada v Istri Upravništvo Glas Naroda. (24-27—10) ALI JE VASE ZDRAVJE VREDNO 2 CENTA? /S* Ako trpita na nervo Pfl KH znostl. želodčnih M JJl*J fe^C ledlčnlh bolečinah, u prtju, aploinl alabe-^ t " etl. glavobolu. nl- , ' teka. imata r»e Cisto kri. ako ate u trujenl. m počutite onemogli cjutraj. ako Imate bolečine v hrbtu, revmatlzem. poti J It« nam pismo t xnamko za 2 cen ta In a svojim naslovom In ml vam be-mo poslali z obratno poito POPOLNOMA PROSTO p^^olno tridnevno zdravljenje naieoa JU VITO zdravila, ki Ja aeatavljeno Is člatlh zdravilnih tailtč. Adreea: JUVITO LABORATORY, S» H lile Branch a. PittobuNh. Pa* Dr. Koler t pr. Kdir JMgk Urtflfc Sa»cja-Bst ? Ptttabui (hii M taw »Mat ptakpe^eteBj^ aavttta m, u ^^mSSFm^*^ Mllttu ^^taMUk* pMte^lsUa vam bomkrLMa lakajta. kar «s W-*Hjfli uaaie^aM vadaa kOa Mnita ate ton."«ldravjjaVftrntkma fcma™ Rad bi izvedel, I:je.se nahaja A\3 NIE MEDVED, "rojena v Gol Radencih, fara Stari Trg p| Poljanah pri hiši MedvcdorI Pred 10. leti s.» je nahajala j Arizoni, omožena. Imam ji nt kaj važnega poročati. Moj na sl«v: John Bauer, lin* 45| Jlclntyre, Indiana Co., Pa. (24 27—10) OGLASI NAJ SE -MINA OBLAK, ki je bila baje na Box 45. Ilerminie. Pa. Pri nas ima fj pismo ihI Marjane Tušar iz llota- V velj pri Poljanah nad Škofjo Lo- | ko. Nadalje naj se oglasi MAR- , TIN STAREŠIN!^ ki ima pri nas \ pismo od svoje žene v Stankovei. \ Upravništvo Glas Naro'la, 82 Cortland; St.. New York, N. V. (25-27—10) v----- i Želim izvedeti za naslov svojih ro-. .iak«v ANTONA JlEDKN iz Cerknice, ANDREJA PRI DIG' iz Rakeka in JANEZA K OREN-t IG iz Planine pri Rakeku. Ker jim imam i»or«»čati zanimive vo->ti iz stare domovine,• zato j:!i prosim, da s«> mi oglasijo na si«>-tleči naslov: Anto'i Dreuik. 735 1'enn Ave., Johnstown, Pa. (25-28—10) . liad bi izvedel za JI RJA M URN, doma i; Hrušiee, fara Stopiče, Dolenjsko. Jaz sem bil pri njem na boardu v Ešportu. Pa. Zdaj mislim, da se na!, ja nekje v Pennsvlvaniji. Prosim eenj^jie rojake, da ga opozore na ta o-^ gla.s, če i>a sam čila, naj se -ni 1 pa sam javi. Nar.lov: Frank I)c 2 žolan, Box 82. Sliekville, Pa. (25 28—10) Rad bi izvedel za svojo «estr.» PAVLINO TONI omoženo KO STEI.IC ptnlomače Teničevn iz Iga. Preti več leti se jc nahajala nekje v Minnesoti. Prosim eeuj. rojake, da mi kateii naznani njen naslov, ali pa če sama čita ! te vrstice, naj mi javi ker ji 1 imam nekaj važnega spmčiti l" iz starega kraja — .John Ten; '* 1383 E. 41. St., Cleveland, Ohio. (24-27—10* t v ^ VAŽNO NAZNANII.O. [j Pisarna Jugoslovanskega generalnega konzulata v Now YcrV i se je preselila iz hiše št \V. L'i. St. v razširjene prostore Srb-sk»*i»a Doma v Ntw Verku Kdor blagovolijo javiti osebno ali pis- - meno"na spodaj označeni naslov. Plača po dogovoru. — Jos Am-1)rožič, Box "51, Canonsburg, Pa. (24-10—4-11 > RAZPIS SLUŽBE. Vsled odhoda našega organi^ta - v stari kraj se razpiše tem potom i slu/ba orjriinista in m.jžuarja v ehi - osebi, oziroma samo organista. . Plaia za obojno .dužbo je 80 dolarjev mesečno. Orgle so leto« po-staljene, moderne, ki stanejo šest j tisoč dol. Resne ponudbe in spri _ čevala r.a župni urad. — Rev. An-zelm Murn, O. F. M., 408 E. 5th Street, South Bethlehem, Pa k Rad hi izvedel za naslov od brata * moje žene JANEZA KLANCA R, doma iz Martinjaka, po-d »mače Lenčkov Svoječasno jc živel v Cirkniei kot mizar. Tukaj v Ameriki se nahaja približ- s no 11 let. Prosim cenjene roja-; ke, če kdo ve za njegov naslov, naj mi naznani ali pa če sam čita te vrstice, naj se mi oglasi, ker mu imam sporočiti zelo važ nc st.vari iz starega kraja. — I Frank Rožanc. Box 3, Camp 54, ' Cheat Bridge, AV. Va. Rad bi izvedel za svoja prijatelja FRANKA ZADEL, p »domače i Lukatov iz Juršič pri St. Petru » na Notranjskem, ter FRANK \ NOVAK, doma iz Pavelce na Primorskem. Prosim ju da se i mi oglasita. — Alois Ratove, Box 66, James City, Pa. 1 >• (24-27—10) • Iščem svojega brata FRANCA POSAVETZ, doma iz Trgovišča pri Veliki Nedelji na Sp ?>tajer-k skeni. Nahaja s«? v italjanskeni ujetništvu. Javi se mi, če boš bral te le vrstice, ali pa kateri od njegovih prijateljev naj mu da prebrati, ker srčno želim izvedeti po njem Tvoj brat Anthony Posavetz, 302 E. RS. St., New* York Citv, II. S. Amcrica. _(24 27-10)_ Mr. JilKO PLliKO. ki je poeblatten pobirati amro« nino in izdajati »ravaveljavna potrdila. Bajak« prtcimo. ia mM ■rado na rokf. Wwanlltw lllae Maroda. S. H. S. ne kažejo nobene resne volje izvleči državo iz. kaosa, v katerem se nahaja. Njihova politika stremi v prvi vrsti za tem. da se utrdi vlada dinastije in re akcijonarnih strank, ki jo podpirajo. Vaša naloga, cenjena zbornica, z zaključitvijo te konvencije ne bo še končana, pač pa postaja delokrog dela obsežnejši. Utrdili boste vezi med elementi v Jugoslaviji ki imajo enake cilje kakor J. R. Z., in med našo organizacijo v tej deželi. Naši uspehi zavise v veliki meri od sporazumnega ko-operacijskega dela med nami in njimi. Ne bo va mtežko razsoditi, n& katere elemente v domovini smete računati za skupno delo v boju za skupne cilje. Vaša naloga je najti najboljšo in najpraktičnejšo pot za tako delo jugoslovanskih demokratičnih elementov tu in onstran oceana. — V boju za pravičnost smo z vami in v tem boju bomo ustrajali. Pozdrav! Okrožna org. št. 6, J. R. Z., Chicago, 111. Frank Zaitz, tajnik. Čita se tudi oferta fotografa, na kar se vname daljša debata in sicer se iste vdeleže: brat Teodo-rovič protT slikanju ; za slikanje Cankar, Zavertnik, Kristan in Muc. Uvažuje se zagovor br. Zavert-nika in Kristana, da je potrebno iz propagandističnega in moralnega stališča da se konvencija da slikati in slike reprodueira na dopisnice, katere naj bi služile v ta namen, da ameriški rojaki iste v kar največjem številu pošljejo svojcem v domovino, ker istih se ne bo moglo konfiscirati in bodo tako seznanile ljudstvo v domovini o našem delovanju in gibanju. Br. Kristan tudi priporoča, da fotografa preskrbijo Clevelandča-ni in če je v naselbini kak jugoslovanski fotograf, ki je naš pristaš, da se da njenra prednost. Na predlog br. Keržeta se zaključi debata. Cainkarjev predlog za slikanje sprejet. ( Na dnevni red pride referat Josipa Mihailoviča, kot peta točka dnevnega reda. "Jugoslavija in njene meje". Z ozirom na to, da je že skoraj sest ura popoldan, br. Mihai-lovič pojasni delegaciji, da bo danes prečital načrt svoje resolucije in da bo z referatom začel jutri v jutru kot prva točka. , Seja zaključena ob šesti uri zvečer. M. Mentony, predsednik. A. H. Skubic, zapisnikar. (Dalje prihodnjič). ; • e * Najhmji na zemlji pa je tisti go-■ lovi boj, ki ga je imeti noč in dan z oholimi neumneži. Ljudje te vrste niao videli nie, niso slišali nič, pa vendar hote vse vedeti, vse 7 znati 1 Gorje ti, če se po robu po-" j staviš takemu človeku, s katerim eelo bogovi zastonj bore* Bolj-~.šc l»i ti bi'o, da si na vrat obesiš j mlinski kamen, ter skoči«, v mor-e.ako giobocino. _ Fr. Levstik. Br. Hlacha opozarja, da vrši po-dobro delo tudi Hooverjeva komisija, znana pod imenom American Relief Administration European Children Fund, na kar br. Kerže doda to k svojemu predlogu, nakar se sklene, da se podobna brzojavka pošlje tudi Children Relief-u. Br. Cankar, konvenčni tajnik, prečita sle^?če pozdrave: Slovensko književno društvo in lokalna organizacija št. 50, Dubuque, Ia. Dubuque, Ia., 26. sept. Konvenciji J. R. Z. v Clevelandu, O.: Cenjeni delegatje in delegati-nje III. redne konvencije J. R. Z., kakor tudi navzoči odborniki! Veliko in plemenito je delo, katero je završilo J. R. Z. do današnjega dne. Še večje in plemenitejše pa delo je pred Vami, ki ste navzoči na tej tretji konvenciji. Preorana je ledina; preralilje-na je prst; vzemite v roke seme završenega dela in sejte to seme v prerahljeno prst! Ne obupajte, ne strašite se in tudi ne prenehajte ob teh velikih in pomembnih dftfcli, če Vam slučajno kako seme pobere kraljeva vrana, ampak sejte in sejte, da vzkali naša ideja vsepovsodi po Jovenski Ameriki in da se ob času zaželjenih in pričakovanih dni vzdigne ob mejah naših bratov Jugoslovanov ter prevzame njih xrca z eno mislijo in z enim sklepom ; Jugosolvan ni več hlapec v »voji hiši; on je gospodar na svo-ji zemlji, in gospodaril si bo sam, pač tako, kakoi zna gospodariti tisti hlapec, ki se je boril za slednji košček dragocene in s potom mu blagoslovljene zemlje. Mi, slovenski dijaki v Dubuque College, Iowa, Vas ob tem času prisrčno in iskreno pozdravljamo, £eleč Vam plodovite in stanovitne ideje, ki bodo vodile delo Jugoslovanskega Republican. Združe-ija po oni začrtani, poti, ki pelje do končnega in najvišjega cilja, — do cilja. — kjer se bo ob '.arji jugoslovanskega dneva prikazalo — Vstajenje trpečega, u-ialjenega, ponižanega in do smrti V>olnega Jugoslovana. Živela III. jugoslovanska repu-Mičanska konvencija! Za "Slovensko književno društvo n lokalno organizacijo J. R. Z. št v. 50": Andrej J. Furlan, predsednik. Anton Slabe, tajnik. Brzojavni pozdrav od uredništva dnevnika "Prosvete". Brojavni pozdrav od Jugoslovanske Soc. Zveze, Chicago, HI. Podpisan Frank Petrie, tajnik. Pozdrav okrožne organizacije 4t. VI. Chieago, 111. Chicago, 111., 27. sept. I Konvenciji J. R. Z. Moss Hall, Cleveland, O. j Cenjeni delegatje in delegatinje: Zborujete ob uri najtežje preizkušnje za jugoslovansko ljudstvo. Imperializem zasaja svoje kremplje v telo našega naroda. Sile avtokraeije hočejo zlomiti napore mlade jugoslovanske demokracije organizirati jugoslovansko državo za ljudstvo, ki živi v njej. Država stoji na pragu najhujšega gospodarskega poloma. .Bodočnost, ki ji prihaja nasproti, je temina, neprijazna. Sedanji vladajoči aloji države Dr. LORENZCa 844 Penn ■dimiiLovumo cjt W lovoud sD&Avma vi avenue Jffi'JES« Pittsburgh, Pa. ...Mola stroka Ja ■OzaTlJaaJa akutni* ta kroaltelb ti ril >i— laa mm 1» adrarla aid SB tot tar trnaa akninj« r vnk botanik ia kar an sloTcnako, mto raa morem popolnoma nmactl ln Wf* watt vaia bolaaaa, da *aa oadnrla In rrnem mot la adravjfc Wkam M lat 4am pgidokfljpoa^ ikn^ pri adravlMja mojfcik saOrartB ■1ia|)lJ^< M, aaaoljt UMU HM, W* mmA ▼ Srta, lapadanje laa, boleBaa v kotah, atara rane. Krta tiilnaal. iriliH^, boleanl t mehnrja. lwlVih, Jetrn* ki I i—Inn rermatiaem, katar, alato ilia aadobo ttd. ar Uraiwa ara mi V ptnaM^m, araaan In HHI M L an aa a. mini«. V torkih, Matrtfcth In aa»wtnto N I. w* ajntiaj aa a am auaNr^Qto naaalinii^pa aa M, um HP i lina r* DrJLO RENZ, 644 Pmm m., PtfUbgrgh, Pa, j«- sklenil i»dati svojo navzočnost. Izgovoril je naslednje besede: — - 0e hoče Črni M-okol odpreti svoje oči, bo čul iz mojih usi rporočilo ,ki bo pregnalo spanec. Indij.inee je dvignit trepalnice ob zvoku glasu ter se takoj iz b»l zaspanca, kateremu je podlegel. Sramoval se je, da je navadeL * vojnik pre*« net ii g'avarja v spanju, ter mislil, da se mora opra vieiti. — Črni sokol m* izgubil dosti krvi. Izgubil jo je toliko, da jo w»lnfe jutrajšnjega dneva ne bo moglo posušit: na zemlji. Njegovo telo je slabše kot njegova volja. — Tak je človek, — je odvrnil sel. Crri sokol pa je pričel zopet govoriti: — Bre£ dvoma bom sprejel važnos poročilo, kajti Panter je po , r.lal svojegi najboljšega tekača, da mi ga prinese. — Panter ne bo pešiljal nikakih sporočil več, — je rekel In d-jane<». -— Kopje b<>lokož<*a je prodrlo njegova prsa in glava lovi t,«"d*j k svojimi o«*eti v deželi duhov. — Kaj «■. to! — Padel je zmagaje. Predno je umri, je videl, kako so