Politični ogled. — Minlstrskl svet je sk)enil, da se skliBejo delegacije za 24, t. m. na Dunaj. Kedaj se skliče državni zbor, Se ni gottovo, vendar pa ne pred 22. oktobrom. V prvi seji bo predložila vlad'a redni proraBun, ki pa gotovo pe bo rešen, ker je za to premalo 6asa. Ze sedaj se oBita vladi, da je sama kriva, 8e se redni proraSun ne re§i, ker prepozno skliBe državni zbor, — Ogrska poslanska zbornlca se snide d'ne 17, t. m. Prifiakujejo se nemiri, zato je pripravljena že policija, orožniStvo in vojaštvo. Pri prvem donnobranskem polku se j_e ustvarila posebna straža, ki bo nastopala v zbornici, ako treba, tud'i 9 silch Poveljeval ji bode stotnik Stefan, Bopger. Straža bo tvorila 220 mož, Enake straže se bodo ustvaj-ile za vsak' slučaj tudi pri drugih budimpeštanskih polkih, Na Ogrskem so torej malo drugačne priprave kakor pri nas. — Ogrski državni zbor je imel v torek, dne 17. septembra, zopet sejo, ki je bila podobna natanko kakemu pretepu v gostilni. Ko sta vstopila grof Tisa in Luka« v zbornico, ;je uprizorila opozicija grozen, vrišč. Ni se slišalo ne otvoritvene besede predsedpika, ne glas zvopca. Poslanci manjšine so ropotali in piskali. Grol Tisa je malo pred 12. uro zapustil sejno dvorano. Ko se je zopet vrnil, je nastal §e hujši vriSB, Seja je bila veBkrat prekinjena. Po 4. uri je došlo v dvorano 100 policajev, da odstranijo nemirne poslance iz dvorane. Ko so bili ioni poslanci, ki so delali najhujži nemir, pozvani, naj zapuste dvorano, ni hotel nobeden slediti tiemui pozivu. Policijski naželnik Pawlik se je trudil z mirno besedo pripraviti poslanoe opozicije, da zapuste dvorano. A zastonj! Začela se je borba med, policaji in poslanci, Policaj PoljaJč je med tem odpovedal pokorščino in se ni hotel dotakniti poslancev, da bi jih odvedel iz zbornice^ Ob 6. uri so začeli policaji poslance, ki so vri&čali naprej, s silo spravljati iz zbornice. Ob Y-n, uri je došlo v clvorano Se ve8 policajev. NaSelnik policije je dal povelje: Spravite nemirne poslance s silo iz zbornice. Zažel se je pravcati pretep poslancev s policijo. VeB poslanoev Je od razburjenja omedlelo. Po 10 policajev je vleklo enega poslanca iz zbornice. Se-le ob YS. uri so policaji odstranili iz dvorape opozioionalne poslance, Edino groiu Aponiju je Tisa dovolil, da sme ostati navzoc pri nadaljni seji. V nadaljnem poteku seje je odobrila vecina postopanje grofa Tisa ter se je sklenilo, izroBiti 60 najbolj nemirnib poslancev inuiteti^emii odselcu, ki jih bo sodil, ali smejo biti Še navzoči pri nadaljnih sejah. Pozno v no5 se je seja zakljuBila, Opozicija se pripravlja na nove bo.ie z večino, — Na Balkanu se še vedno raisli n.a vo]skb proti Tiur&iji.. Tudi Brnogorski kralj Nikjita se je izjavil, da je razburjenje med balkanskimi narodi veliko. Vendar je tudi to gotovo, da majhne balkanske države ne bodo začele vojske, ako evropske velesile to odloBno odklanjajo, Ravno v tem oziru pa igra Anglija čudno vlogo. Dognano je, da njeni agitatorji liujskajo po Balkanu za vojsko, Kaj hoše s tem Anglija doseBi, pi jasno, mogoBe da hoBe v odtoSiineci treaotku nastopiti kot rešiteljica Turčije, proti kateri sedaj hujska sosednje države. Sedaj, ko si je Avstrija s svojim pastopom za zatirane narode v TurBiji pridobila mnogo prijateljev, meri aiiglefekai politika na to, da tudi ona ne zaostane. Anglija je stara neprijateljica Avstrije. Dokazano je, da je leta 1848 bilo pa Madžarskem mnogo angleškega denar|a za ogrske revolucionarje. Ko se je leta 1882 upirala južna Dalmaoija Avstriji, so imele puSke in strelivo anglešike z.namke. In ko smo priklopili Bospo in Hercegovino, je imela Anglija v Srbiji svoje liujskaBe proti Avstriji ter obetala Srbom za sluBaj vojske denar, Sedaj je angleški barantaft zopet na delu proti nara, seveda z denarjem. V Sredozemskem morju je pregovoril Frapcosko, da pomnoži svoje brodovje na Balkanu, pa meŠa Strene, da Avistrija ne more izpeljati svojih miroIjubnih najnenov. — V Sredozemskem morju se je zgiodila velika in važna sprememba. Fra,ncoska je pomnožila svo]e vojno brodovje za šest novih vojnih ladij. To se je zgodilo v sporazumu z AngleŠko in Rusijo, ki tvorijo' s Francijo trozvezo, koje ost je naperjena proti nagi trozvezi Avstrije, Nemčije ip Italije. Ker se zadnji čas naže in italijansko bfodovje pomnožuje, zato je smatrala nasprotna zveza za potrebno, da tudi števiIo svojili ladij pomnoži. To nalogo jo prevzela Francoska. Vsepovsodi se pripravlja Evropa na vojako, pa morju in na suhem. Narodi pa morajo plačevati stroške za oboroževanje, da vzdihujejo. — Na Japonskem so sedaj z velikirai žalnimi slovesnostmi pojkopali umrlega; mifcada, Pri tem se jezgodilo nekajT za kristjane popolrioma norazumljive- ga. Žmagpvalec pri Port Arturju, general Nogi in njegova žena, sta izvršila iz pobožnosti do umrlega raikada, ki je po njiliovi veri sedaj pri&tet med bogove, samoumor.. Geaeral Nogi si je prerezal vrat, njegova žena si je zasadila nož v prsi v istem trenotku, ko so zagromeli topovi v slovo umrlemu oesarju, Soba, v kateri sta izvršila samoumor, je bila Brno zagrnjepa. Zapustila sta pismo na novega cesarja, v katerem pravita, da hoBeta slediti svojemu vladarju.