158. številka. Trst, v petek 13. julija 1900. Tečaj XXV .„Edlnoat" thaia enkrat mi dan. razun nedelj in praznikov, oh f>. uri zvečer. Naročnina znaSn : Za celo leto........24 kron za pol leta......... 12 - za retrt leta........ fi za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na ;ih-roČbe brez priložene naročn ne sQ utirava ve o*ira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodaiejo posamezne številke po f» stotink (3 nvć.): izven Trsta pa po 8 Htotink l4 nvč.) Telefon 6U. S70. J • J Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 9 primernim popustili). Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiasi itd. se računajo po pogoho Vsi douisi naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglaxe spie jeina upravilištvo. Naročnino in ogl a-« je plačevati loco Trst, Uredništvo hi tiskarna se tialiHjatH v ulici Carititia štv. 1*2. UpravniŠtvo, in sprejemanje hiseratov v ulici Molili piccoio 5tv. .'{, 11. uadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „KJinust" v Tistu. Quid ergo agendum? (Priobčil v »Politik« državni poslanec prof. I. V. Peri c?.) II. Avstrijska monarhija sestoji iz narodnosti, ki so se pridružile hiši Habsburžanov, ne pa nemškemu narodu. Ustava sama ne dela nikake izjeme in ne pri poznava nobene razlike mej narodi. Iz tega dejstva izhaja, da nobena narodnost ne more zahtevati kake predpravice. Obžalovati je, da jednakoprav-nost, ustavno zajamčena avstrijskim narodom, Še vedno ni došla do popolnega iz vedenja, kajti v javnem življenju in v upravi — pod varstvom v svojem bitstvu še vedno krivičnega volilnega reda in po tolmačenju zakonov, često nasprotnem duhu ustave — se kršijo pravice velike večine prebivalstva malim manjšinam v prilog. Po mnogoletnih skušnjah vemo pa, da tako dolgo ne smemo upati na spolnjenje te pravične zahteve, dokler se temeljito ne ločimo od sedanjega istema. V t emu z i s t e m u ti Č i p r v o t n i v z r o k vsemu zlu v a v s t r i j s k i m o n a r h i j i. Sleherni nezavzeti sprevidja, da avstrijska država po vsem svojem zgodovinskem postanku in razvoju in po svoji sestavi more le na podlagi avtonomije, ki bo v soglasju s skupnimi državnimi smotri, in v nadaljnji konse-kvenoi po federativnem spopolnjenju ustave, ozdraveti od vseli hib, na katerih trpi sedaj in postati krepka in za nadaljnje širjenje sposobna državna tvorba. Kdor je brez predsodka opazoval javno življenje zadnjih let, je prišel do prepričanja, da je ta misel postala skupna last velikih slojev prebivalstva, zbok Česar se more reči danes, da beseda federacija ni več geslo jedne stranke, ampak je vsled naravne evolucije postala državna potreba. Tega prepričanja je sedaj pretežna večina avstrijskih narodov. Do obstrukcijske dube je bila tega prepričanja velika večina nemškega plemena samega, sosebno oni, ki se pri poznavajo h konservati vnim in kršcansko-socijalnim načelom. Sedanji ceutralistiški zi-stem so ustvarili, da bi razna rodo val i Slovane — sicer ne bi centralizem imel nobenega zmisla —; ker pa je raznarodenje Slovanov v avstrijski monarhiji postalo utopija, bi morali Nemci sami nastopiti za federativno uredbo naše država, ker bi to v resnici najbolj ugajalo njih narodnemu interesu. Preživeli cen- tralistički zistem treba, čira prej tem bolje, nadomestiti z zdravo, za življenje zmožno narodno-federalistično organizacijo, ki bi ob enem donesla rešenje jezikovnega vprašanja, ki bi vsem narodom Avstrije pripomogla do pravičnega stanja in bi po takem dovela do notranjega miru. Radikalni Nemci bodo morda prigovarjali tu, da bi bil državni jezik zgubljen ob taki spremembi ! V mnogojezični in mnogonarodnostni državi nima. taka beseda nobenega pomena. To je prava utopija, to je politiška eskamotaža med jednim geografiškim in jednim etnografiškim pojmom, s katere po-! močjo bi nemški ultra hoteli iz jednotnega, j ali innogojezičnega politiškega naroda napraviti jednoten jednojezičen narod. To je nasil je, ! gibajoče se izven okvirja ustave. Proti ta-1 kemti napadu na našo narodno dostojanstvo | se bomo branili in najdemo toliko moči v j svoji narodni zavesti, da preprečimo to izzivajoče načrte naših narodnih nasprotnikov. Zahteva po uzakonjenju nemščine kakor državnega jezika — in naj imenujejo to tudi z drugim imenom »posredovalnega jezika« — je v direktnem nasprotju z obstoječimi državnimi temeljnimi zakoni, ki ne pripozna-vajo n i kakega državnega ali posredovalnega jezika. V državi več narodnosti ni možno usiliti narodom kakega posredovalnega jezika : ni z zgodovinskega, ni se stališča sedanje ustave. Toliko nemške zahteve v tem vprašanju, kolikor postopanje voditeljev nemških strank ne le da so protiustavne, ampak tudi taktiško temeljito zgrešene. Glavni postulat nemški, namreč, naj bi sc najprej nemščina uzakonila kakor posredovalni jezik, je že. na sebi ne vzdržljiv in iluzija. Ako hočemo objektivno soditi o tem postulatu, moramo priti do prepričanja, da se vsi oni, ki stavljajo to zahtevo, nahajajo v p s i h o 1 o g i š k i nenormalnem stanju, v katerem ni prostora za e t i -ška načela, katera morajo sicer vladati v vseh ekvilibriranih organizmih (ki so v ravnotežju). Ali hočejo o takem stanju stvari merodajni činitelji še dalje čakati v apatiški resignaciji na neizogibne posledice tega politiškega nezmisla ? Jednakopravnost vseh avstrijskih narodnosti se mora izvesti, drugače bo vlada pogrešala pogoje, da bi sploh mogla kaj izvesti. Uredba monarhije, kakor se je določila pred 33 leti v hipu stiske, zahteva neizogibno korekture pritiskaniin slovanskim življem v prilog, ki se poleg drugih nikakor ne morejo zadovoljiti z drugim mestom v dr- žavi in katerim ni srneći dalje odrekati jed-nakopravnosti. Ako pa bodo Slovani zadovoljeni v njih pravičnih zahtevah, ako bodo vspodbujani po uživanju svojih pravic in osvobojeni od tlačečih jih hegemonov, potem oživijo oni monarhijo k novemu življenju in jej bodo krepko pomagali na vestnem izpolnjevanju nje kulturnih nalog. Skozi stoletja smo žrtvovali imetje in kri za slavo Avstrije in naše dinastije in smo bili vsikdar trdni stebri države. Skrajni čas je, da nehajo enkrat smatrati nas za državljane druge vrste in nam le drobtinice metati z mize onih, ki so beati possidentes. Mi zahtevamo jednako pravo za vse, kakor so si je krvavo pridobili naši predniki. Avstrijska država mora računati z duhom časa, s samozavestjo pretežne večine prebivalstva svojega in po takem z najvažnejimi ekzistencnimi pogoji svojimi. Mi se borimo z orožjem argumentov, zakonitosti, mi se borimo za veliko načelo, mi se ne borimo proti nemškemu narodu, ampak le proti neopravičenim preten-zijarn nemških eksaltadov, ki bi hoteli vse narodnosti podvreči nemškemu nadvladju. Na d v ladje jednega plemena pa je v Avstriji stvar nemožnosti, je anomalija. Kdor hoče Avstrijo ohraniti, ta mora tudi lioteti sredstva za nje ohranjenje, a glavno sredstvo v to je »j u s t i t i a «, je d n a k o veljavna za vse narod e, k a k o r je t u ti i v narodnostnem členu izražena jasno in razločno! P <) D L l S T K K Izlet v Benetke. Hej, ali mi je odleglo tam gori na zraku! Bila sem gospodu »št. 2» od srca hvaležna, da si je kupil ono ležišče... Razkošno sem se stegnila v stolu, katerega mi je bil očuval prijatelj in zavila se v ogrinjačo; prijatelj mi je del pod glavo svoj plašč in čez nekoliko sem zatisnila oči. Bilo je taku lepo, spati na svežem zraku! A, žalibog — zrak je bil tudi hladen, in čez nekaj časa me je že občutno zeblo. V salon pa bi me vkljub temu ne bi bil spravil več nihče. Vozili smo se že kaki dve uri, ko je začel rosi ti dež. Krov je bil sicer pokrit s platnom, a ker sem sedela tik ob kraju, padal je dež tudi po meni. No, umevno je, da dež ni nikdar ljub izletnikom, da ga marveč gledajo kot neljubega in nepoklicanega gosta, ali ga celo pro-klinjajo. Tudi moj prijatelj je memla rekel nekaj podobnega, a jaz sem ga — materinski pokarala: — Mm, moj Bog, če je dež, je pač dež; kaj se hoče ! Zakaj naj bi se mogočna velika ! narava pokorila željam nekaj izletnikov?! i Smešno ! Dež je kmalu prenehal in počasi so zopet tu in tam izza oblakov pokukale zvezdice — tako mehko in drhteče...! A tam izza morja so se še vedno vzdi-gali tenki sivi oblaki. In evo, sedaj se je začelo diskretno beliti na vzhodu... Dolga a ozka bela črta se je potegnila tik nad morjem. Postajala je vedno širša in širša in vedno bolj je zarudevala... Evo — prvi žarek solnea, in sedaj solnce samo ! Ej, ljubo solnce, le pogumno in ne tako zakrito, sramežljivo! Ej, «na zdar!» Tako sem, sklonjena nad železno ograjo, i hitela pozdravljati solnce — prijatelj se mi je poredno smejal... Hoj, kako lepo je bilo v srcu ! «Seid umsehlungen Millionen!...» Prijatelja sem hotela celo vprašati, da-li me ima zelo zelo rad — mene posestrimo?! No, imela pa sem, hvala Bogu, še toliko razuma skupaj, da tega nisem storila. Prijatelj bi me bil pač debelo pogledal, kam sem naenkrat spravila svojo <>d urnost... Pa to ne spada k stvari. — Solnce je celo izšlo, a ni bilo več lepo! Zakrivali so je vodeni sopari in tanki oblaki, Politični pregled. TUST. 13. julija 1900. i K položaju. Ministerski predsednik Korber pojde danes ali jutri na cesarski dvor v Išl. Po menenju čeških listov je temu potovanju pripisati veliko politiško važnost. Sodi se sploh, da gospod Korber predloži cesarju svoje nasvete glede saniranja parla-mentariškega in politiškega položen ja. Po menenju »Politike« mora biti vladi glavna naloga ta, da povspešuje sestavo večine, j kateri pa morajo biti tudi zastopniki naroda Češkega, katerih željam gledč jezikovnega vprašanja bo treba ustreči tako ali tako. Pogreško, ki se je storila z razbitjem stare veČine, treba popraviti, in ako vlada nima toliko talenta, da bi si iz lastnega pridobila pravo umevanje parlamentariškega in politiškega položenja, pa naj se uči iz do- I. in zdelo se mi je nekako zijalasto... Rositi je jel zopet dež, prijatelj pa je ravno ob stolu popravljal moj beli solnčnik in svojo palčico... Hm, res, niti dežnika nimava ! Prijatelj je menda slutil moje misli in pripomnil lakoniČno, da v Benetkah dežniki niso dragi... Tako, sedaj naj si pa v Benet- I kah še «špogam» nov dežnik! «Geht zum Kuckuck Millionen — pardon — Kronen!» Sedaj sem bila pa pošteno jezna : človek nosi sfe sabo svojo dobro voljo pač le v ilovnati posodi, iz katere se lahko vsaki hip narede črepinje. Na krov je prišla tudi gospa G. sfe svo- jim soprogom ter je presneto temno zrla v dež... V tem smo se približali beneški Iuki. Moj prijatelj je nekaj časa stal in gledal proti mestu, potem pa se je obrnil k nam z besedami : — Večkrat sem že čital, kak neopisen utisek napravljajo Benetke o prvem pogledu; jaz pa čutim v tem hipu samo silen — glad! Menda se nam je pač vsem godilo precej jednako. Parnik je začel tuliti, puhati in se tresti ; v luko je vozil neznosno počasi! Vozili smo se po lagunah mimo zelenih otokov z rumenimi zgradbami in kmalu smo za- godkov v Italiji, na Ogerskem in v Belgiji ; vzlic divjim obstrukcijskim bojem v teh treh parlamentih da je bilo saniranje odnošajev možno le tako, da so zahteve manjšine po-števali kolikor možno, ali večina, ali vsaj nje jedro je ostalo nedotaknjeno. Dokler se pri nas ne dovede manjšino do u me vanja, da se sicer sme braniti, ali da mora spoštovati večino, dotlej se ne posreči nobeni vladi, da bi ustanovila redne parlamentarne odnošaje. Nov poslovnik za zbornico poslancev. «Politik»-i poročajo z Dunaja, da !je vlada izdelala načrt novega parlamentar-i nega poslovnika. Ta načrt da se naslanja na poslovne rede angležkega. francozkega in j ogerskega parlamenta. Dijete odpadejo in bodo poslanci dobivali pavšalni znesek 2400 gld., ki se pa bodo utrgavali onim poslancem, ki bodo izključeni iz sej radi nepristojnega vedenja. Vlada se še ni odločila, ali ta načrt zakona predloži parlamentu kakor vladno pretilog«), ali pa ga oktroira. Dogodki v Kitaj u. Pred Tienčinoin se bijejo še vedno obupni boji med Evropejci in Kitajci. Tienčin je mesto v kitajski provinciji Pečili, ob reki Pei-ho, ki se zliva v pečilski zaliv. Ker je Tienčin torišče velike svetovne trgovine in ker je le 150 km. oddaljeno od glavnega mesta Pekinga, je imenujejo tudi pristanišče Pekinga. Mesto je v oblasti evropskih čet, ki morajo že par tednov prestajati srdite napade od strani Kitajcev. Le-ti obstreljujejo mesto neprestano in — izdatno. Civilno evropsko prebivalstvo mora trpeti veliko bedo in nepopisne muke. Iz poročil posnemamo, da se morajo skrivati po temnih vlažnih kleteh, da so obvarovani pred kitajskimi granatami. Zlasti ženske da so se kar postarale in osivele v teh dneh. Glede živil se morajo zadovoljevati z naj manj i m i merami. Vsi brez izjeme morajo jesti konjsko meso. Poročila so polna hvale o junaštvu ruskih vojakov. Iz brzojavk je posneti, to, da bi se kakov zajutrek sedaj izvrstno prilegel. (Pride še.) Kar se dostaja položaja v glavnem inestu, v Pekingu, vlada se vedno popolna negotovost. Prav ničesar pozitivnega se ne ve. Povsem negotovi smo, da-li so res vsa poslanstva porušena, ali pa še stoje, da-li se kristijani Ae branijo na poslaništvu angležkem, ali pa je morda že zadnji Evropejec izdahnil svojo dušo v groznih mukah, razmesarjen in raztrgan od zbesnele mase. Neko poročilo iz Šangaja trdi baš danes, da se je zgodilo to poslednje. Ako je to res, potem pridejo prepozno onih oOO.OOO Rusov, o katerih govori j neka druga brzojavka, da marširajo proti Pekingu. Najusodneje na vsem pa je, da niti tega ne vemo, da-li so vlasti jedine med seboj. V tem so pač jedine, da treba napraviti mir in red, da treba eksemplarično kaznovati grozo-dejce, ki so bestijalno pomorili celo predsta-vitelje držav ali narodov, ali vprašanje: kdo naj igra vodilno ulogo J visi kakor črn oblak na vso situvacijo. Jeden ne privošča drugemu te vloge, ker se boji, da bi se mogel okoristiti o tem. Največe nezaupanje je meti Rusijo in Francijo na jedili :n Anglijo in Japonsko na drugi strani. Vsa znamenja kažejo na to, da ti tK*e poslednji vlasti nekaj pleteti j med sabo ; neko poročilo hoče vedeti, da sti že sklenili seperatno pogodbo. Iz evropske krvi, ki jo na zverski način prelivajo bokserji, bi mogla torej na vstati še komplikacija med vlasti samimi ! Potem pa naj imajo divjaki križem sveta spoštovanje do evropske kuture ! ! Tržaške vesti. Stariši. ne pozabite prečitati v včerajšnji »Edinosti« razpis, ki ga je dalo natisniti liamestništvo tržaško in s katerim je razpisan štipendij 300 kron za jedno deklico, ki bi hotela obiskavati gospodinjsko šolo kmetijske družbe kranjske. Do tega štipendija imajo pravico deklice hrvatske ali slovenske narodnosti iz vsega Pi imorja. Prošnje uložiti do 1. oktobra na tukajšnje namestništvo. Kmetijska družba za Trst in okolico: vabi na redni občni zbor, ki bode v nedeljo 15. julija 1900, ob 1». uri predpol. v prostorih »Slovenske Čitalnice" (Via San Francesco štv. 2) se sledečim razsporedom : 1. pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika, .-}. poročilo blagajnika, 4. posameznosti. Na obilno udeležbo vabi odbor. Sv. 31. M. spodnja in pevsko društvo »Slavac. Pišejo nam : Malokatero pevsko društvo se more ponašati s takim pevskim zborom, kakoršen je zbor naše »Slave«. To so vam pravi slavčki, ki ne pojejo samo za to, da bi se kratkočasili. Naša »Slava« je eminentno narodno društvo! Vsi njega členi so pravi branitelji in širitelji naše narodne ideje. Malokje, osobito v spodnji okolici, je zbranih pod eno zastavo toliko možakov-na-rodnjakov, kakor jih ima »Slava«. To društvo pa ne deluje le v ožjem krogu svojega okraja, kjer si je vzgojilo krepko narodno trdnjavo, ampak deluje tudi na ven, ker se udeležuje skoraj vseh veselic v mestu, v okolici in v bližnji Istri in sicer vedno korporativno ! To društvo priredi, kakor že javljeno v »Edinosti«, prihodnjo nedeljo svojo vrtno ve- j selico pri Miklavcu na lepem, za to priliko j razširjenem vrtu. Kakor čujemo, se udeleži te veselice tudi pevsko društvo »Zrinjski« iz Dekani. I važujč vse gori navedeno in še posebe i to, da se »Slava« udeležuje malone vseh j mestnih in okoličanskih veselic, pričakujemo iz mesta in iz bližnje okolice naravnost ve-1 like udeležbe. Na veselo svidenje torej v nedeljo po- j poludne na veselici vrle naše »Slave« ! v Seava in — Savoja ! Židovska nesram-, nost presega že vse meje ! Včeraj smo čitali ; v igovernu z lesnega trga«, kako je neka: sciava ranila neko »Savojo« (!!). Mi bi niti ne omenjali tega dogodka, ako bi Zid v znani nesramnosti svoji ne pokladal z besedo »ščavo« izzivalne in žalilne tendencije. Čas bi že bil, da bi se stopilo na prste tem laškim prite-pencem {Prosimo, tudi madjarskim ! Guverner z lesnega trga je madjarski Žid. Op. stav-čeva.), kar pa ni v naših močeh, a bi smeli pričakovati tega od varuhov miru in redali Angleško brodovje v Trstu. Sinoči so bile vse vojne ladije, usidrane v naši luki, i sijajno razsvetljene. Iz vseh delov mesta so vrele množice k obali. Vsak promet je bil pretrgan, vsi javni lokali prenapolnjeni. Razsvetljava je pričela ob S. uri in pol in je . končala ob 2. uri popolunoči. Ladije so se hipoma zasvetile v bajni luči električnih žar- j I nic. Vse ladije so plavale v svitlobi. Videli j smo mnogo krasnih dekoracij, med drugimi j začetnice imena našega cesarja in kraljice Viktorije. Med velečastnimi vojnimi ladijami je švigalo na stotine razsvetljenih zasebnih čolnov. Najlepša točka sinočnega večera je bil umetalni ogenj, katerega je pač redkokdaj videti v tako krasnih barvah in sestavi. Na krovu angleške vojne ladije »Re-! no\vn« je bil sinoči sijajen ples, katerega so se udeležili med drugimi trgovinski minister pl. Call z dvema hčerkama, namestnik grof Goess s soprogo, vladika mons. Sterk, župan dr. Sandrinelli s soprogo, tukajšnji konzuli itd. Za danes brez komentarja. Zadnji »Primorski list« piše: »Naš dopis »Iz Trsta« v predzadnji številki je vzbudil po tržaških ! slovenskih in laških časopisih mnogo hrupa. Vsi hočejo imeti prav! Mi pa ostajemo pri tem, kar smo pisali, ker pisali smo popol-oman objektivno ! Ne moremo se dovolj načuditi besedam zadnje številke »L'Avvenire« : »Res je, da zastava sv. Cirila in Metoda nima treh narodnih barv, nima narodnih trakov (še teh bi nam bilo treba): pa ima slovenski napis in ta napis je nam in vsem dobro mislečim po pravici izzivanje!« Moj Bog! Tedaj bi se morali Slovenci v Trstu res poskriti v, katakombe? Obžalujemo, da dopušča »L' Av-venire«, ki je naš sobojevnik za katoliške resnice, take trditve ! Prepričani smo, da je ta vrli list navedene besede v naglici izustil, ker drugače si tega razlagati ne moremo. Kar je pisala o »P. L.« »Edinost«, nima zmisla. Same fraze !« Kakor rečeno : za danes brez komentarja, ker bi vsaka beseda le škodila. Za danes prepuščamo, naj le ta gorostasnost neposredno in naravnost deluje na čitatelja! Najdeno. N a policijskem komisarijatu pri Sv. Jakobu so shranjeni ključi, katere je neki voznik našel v svojem vozu. S kolesa je padel 34-letni brivec Cezar Battini iz ulice Torrente št. 32 ter se nevarno poškodoval na glavi. Nesreča ga je doletela pri »Lovcu«, od koder so po telefonu poklicali zdravnika, ki mu je podelil potrebno pomoč. V morje sta padli sinoči ob ti. uri dve ženski z enim otrokom. To se je zgodilo tako-le: Hoteli sta stopiti s pomola S. Carlo v čoln, da bi se peljali gledat angležke ladije: ena mej njima je o tem zgubila ravnotežje ter je padla v vodo: ker se je pa zgrabila za drugo, ki je imela na rokah otroka, potegnila je tudi to s seboj v morje. Čolnar je, s pomočjo ljudi j v bližini, rešil obe ženski in otroka. Potem so jih z vozom prepeljali na zdravniško postajo. Umrljivost v Trstn. Od 1. julija do vštevši T. julija je umrlo 39 mož ki h in 40 žensk, skupaj 79 oseb proti 63 v isti dobi lanskega leta. Med njimi je bilo 21 oseb starih do 1 leta, 8 d,» 5 let, 8 do 20 let, 3 do i 30 let, 4 do 40 let, 9 do 60 let, 19 do 80; let, 2 nad 80 let. Povprečna umrljivost je znašala 24.4 od tisoč. Smrt je provzročila sušica v 15, bolezni v sopilih v 4, škrlatica v 1 slučaju, hripaviea v 0, krup v 0 ente-ritis v 1 slučaju in legar 0 slučaju. Dražbe premični n. V soboto dne 14. j julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Risorta 1 in ulica Sette Fontane, konji, vozi, voli in pohištvo; ulica Giulia 170, glasbala (instrumenti di mušica) in pohištvo;! v Kjadinu 346, pohištvo; ulica Acquedotto 45a, pohištvo ; v Barkovljab 39, konj ; ulica 1 Aequedotto 47 in ulica Campanile 9, luči, | pohištvo. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 22.2, ob 2. uri popoludue 25.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759*5 — Danes plima ob 10.38 predp. in ob 9.24 pop.; oseka ob 3.58 predpoludne in ob 3.48 popoludue. Veselica pevskega društva »Slovan« v Padrieil, ki je bila naznanjena za prihodnjo nedeljo dne 14. julija, se radi odpovedi Svetoivanske godbe ne bo vršila istega dne, ampak pozneje ; kedaj, naznanimo pravočasno. Toliko slavnemu občinstvu v znanje. O d b o r. Vesti iz ostale Primorske. X V obrambo! Iz Dekani nam pišejo dne 2. julija 1900: O veselici društva »Zrinjski« bilo je v »Edinosti* že več dopi- sov, ined katerimi pa je oni v 154. številki od i dne 9. t. m. popolnoma neopravičen, v kolikor i isti napada naše konsumno društvo. Isto je j v dan veselice imelo na prodaj le vino in pivo, dočim je jestvine (kuhinjo) ponujala privatna oseba, glede katere konsumno društvo nikakor ne more biti odgovorno. Kar se tiče cen, navajam sledeče : DomaČe Črno \ ino se je točilo po 40 nvč., domači refošk po 48 nvč. in Kozlerjevo pivo po 28 nvČ. liter. No, in te cene se zdć gospodu dopisniku previsoke, oderuške! Kje, za božjo voljo, pa dobite v sedanjih časih, ko.je posebno pri nas vino tako obdaČeno, cenejše pijače, in takšne !? Menda pa poreče g. dopisnik, da je bilo vino in refošk revno, a na to mu odgovarjamo, da kdor seje napil bele kave, ne zna in ne more soditi o kakovosti vina. Kdor pride v Dekani, se lahko prepriča, da je g. dopisnik prav po nepotrebnem spustil svojega sršena na naše nedolžno konsumno društvo. X Občinske volitve %* Dekanih. Iz Dekani nam pišejo dne 12. julija 1900: Občinske volitve naše občine smo zvršili včeraj. O kakem boju, ali volilni borbi nam pač ni treba govoriti. Le nekake osebnosti so se pojavile v III. in I. volilnem razredu, tako, da se je prikazala v III. razredu v začetku nasprotna lista, ki je pa pojenjala, kakor hitro : so njeni pristaši uvideli, da ne prodr<5. — V I. razredu so se glasovi precej križali, tako, da je bil izid vsem volilcem skoraj negotov. Splošno je vladal mir, in kar je najlepše : ni bilo onega popivanja ali napijanja volilcev, kakor se je to godilo prejšnja leta. Vsa čast gospodu županu, «'a je v tem oziru res korektno postopal in se sploh ni umešaval med volilce, ali morda celo nasilno uplival nanje, kakor se je to godilo o prejšnjih volitvah. — Sploh so v veliki večini izvoljeni dobri občinski odborniki, le nekterih ničev resne bi bilo trebalo med izvoljenimi. Temu ni kriv gosp. župan, pač pa nekdo drugi, ki bi moral molčati, in se sploh ne utikati v volitve. — Dvojnega pa nikakor ne moremo hvaliti. Najprvo ni pravilno, da gosp. tajnik v družbi le nekaterih izbira v posameznih vaseh može, ter jih določa za občinske odbornike, oziroma, da sestavlja listo na tihem in na skrivnem in da glasovnice dele ravno tik pred volitvami, češ : to so možje, te morate voliti ! T:.ko vo-lilci faktično niso znali, kaj volijo. — Gospodje, drugokrat nastopite z glasovnicami javno, kajti le to, kar je javno in očitno, je tudi pošteno. Vi volilci se pa potem organi-zujte, kaj in kako imate voliti! Tega ne ukaže ne župan, najmanje pa občinski tajnik. Svetujemo pa o tej priliki novim občinskim odbornikom, naj gledajo v bodoče tajniku malo bolj na prste. Gosp. župan že zna dobro, da je to zelo, zelo potrebno. Sicer pa nič hudega, to smo povedali le mimogrede. — Dalje nikakor ni prav, gosp. glavar, in ni zakonito, da župan voli za občinsko posestvo, da je torej volil baje 14 —18-krat. Seveda je volil, : ker mu je gosp. okrajni glavar Schaifenhauer to dopustil. Ali, kakor smo že zadnjič javili • v cenj. »Edinosti«,je to nezakonito. — Oujte i gospod okrajni glavar Schaifenhauer, tu je dvojiri mer*. Uplivna oseba iz Pomjana nam je povedala sledeče: — L. 1896. je sestavil i takratni župan v Pomjanu Belič novo volilno listo. Seveda je u pisal tudi občinska posestva, češ, da imajo pravico voliti. Ko je bila lista razpoložena, je italijanska stranka — reklame je pisal današnji župan Bartolicn — protestirala proti tem glasovom. Reklamacijska ko-■ misija je ovrgla te proteste. Da se je i talij. Istranka pritožila na II. instanco, t. j. na c. j kr. okrajno glavarstvo, kateremu je načeloval isti gosp. glavar Schaifenhauer, kateri mu J načeluje še danes, je bilo umevno in tudi zakonito. Gosp. glavar je sprejel te proteste in črtal vse dotičuc glasove — glasove za občinska posestva. V drugi volilni listi jih je pa kar naravnost izpustil, kar je bilo seveda povsem zakonito. Tako je napravil vsaj v tej točki mir "n vstav:l prepir. — Tako v Pomjanu. Zakaj v Dekanih drugače ? ! Ali velja za Dekani drug zakon, nego pa za Pomjan?! Ali za sedaj: kar je, je!! Ali za bodoče pričakujemo za gotovo, da bo glavar kar brisal ime glasove. Ali pa naj za večno velja dvojna mera: jedna za one, katere ima gospod glavar rad, druga pa za one, katerih nima rad ? ! V Pomjanu so brisali iste glasove, ker bi bili utegnili škoditi onim, katere ima gospod glavar rad, v Dekanih pa so jih pustili, ker so bili proti njim oni, katerih glavar nima rad. — Dalje svetujemo gosp. glavarju, če že misli, da mora poslati na volišče orožnike, naj pošlje take, ki so že bili kedaj na kaki volitvi, ne pa novincev, ki volitve niti videli niso. Ni potreba, da v Dekanih žugajo z verigami ! Mi nismo taki divjaki; sploh pa naj si gosp. orožniki zapomnijo, da vsaka agitacija zunaj volilne sobe je dovoljena. Pri nas ni potreba vsega tega ; orožnike naj bi raje pošiljali v one kraje, kjer za italij. gospodo kupujejo glasove, kar, kakor kažnjiv čin, tudi izven volilne sobe ni dovoljeno. Sicer pa nismo hoteli reči nič hudega. Občinska volitev v Dekanih je sploh nekaj enakomerno zaspanega. Zadovoljni smo, da je sedanji g. župan odpravil ono staro oligarhično navado prejšnjih županov. Tako je prav in tudi pošteno, samo z listami drugikrat vsaj -s dni pred volitvami na dan, na zid, potem porečejo volilci: tako je tudi prav, g. župan! — Izpustite onih 14 glasov v II. razredu in t«» bo j še bolj prav in pošteno. - X O d bor p e v s k o - b r a 1 n e g a d r u-I š t v a »Zri n j s k i« v I )ekanih zahvaljuje se j vsem sosednim pevsko-bralni m društvom, posebno pa pevsko-bralnemu društvu > Slava« od sv. Marije Magd. spodnje, ki so toli pripomogli, tla je naša prva veselica tako dobro uspela. — (> d b o r. X Cujte o n a j d r z n e j t f a l z i f i -j kaci j i! Neka tvrdka v Vidmu se je obr-1 nila v neki stvari do županstva v Malem Lošinju v Istri. Dopis je bil sestavljen v hrvatskem jeziku. Sedaj pa čujte, kako je odgovorilo to županstvo : Lussinpiccolo 7. Luglio 1900. Le si restituisee 1' incartamento rieevuto dallo Scrivente, col cenno che essendo ipiegli scritti redatti in una lingua straniera, nou c o m p r e s a <[ u i, č i m p o s s i b i 1 e p r e n d e r e a noti z i a c i o che c o g 1 i s t e s s i si i n t e n d e ti i r e. Lussinpiccolo e in I s t r i a, e d a l pari di questa proviitcia, e c i 11 a i tu -l i a n a c o n 1 i n g u a. u s i c c o s t u m i i t a l i a n i e n o n a l t r i. Spise je torej vrnilo, ker so pisani v ptujem jezi k u, nepoznanem tam. Isti občinski oblasti pa še ni zadoščala drzna laž, 1 „. ...... da je občina Lošinj izključno laška in tla tam ne umejo hrvatskega jezika, ampak je vrhu vsega še poskušalo nečuvano falzifika-cijo, nezaslišano laž ozirom na narodne razmere v Istri, ko je zatrdilo, daje vsa Istra italijanska z i t a 1 i j a n s k i mi o 1» i č a j i in ne drugimi. Kje ste vi, krščanskosoci-jalni reformatorji, ki se toliko ogrevate za «pravo* namišljene večine v Trstu in ki se kar zgražate nad nami, ker nočemo abdicirati pred majesteto te večine, kje ste, oglasite se in povejte, kako mislite o drznem početju Lahov v Istri, ki ne le da ogromni večini v deželi nočejo pripoznati nikakega prava, ampak potajujejo celo nje obstanek ? ! K je ste, oglasite se! Molčijo in bodo molčali v takih slučajih, ker so nasilniki, ker so hegemoni, ker so oznanjevalci brutalnega nauka. Brutalno je že dovolj, da pomagajo zatiralcem tam, kjer menijo, da je Slovan v manjšini: ali o.ii nimnjo ni toliko poštenja v sebi, da bi izrekli besedo graje proti temu, da se celo tam. kjer so Slovani v ogromni večini, — kakor v Istri i— zanikuje celo ekzistenea istih ! ! «Socijalno-krščanska* morala tržaška je pač najhuja nemorala, je pojav narodnega besnila. So že v Italiji! Včeraj smo čitali naznanilo, da je danes volitev župana v Ločniku. Nekdaj je bil župan v tej vasi m«»ž naše krvi, danes je — irredentar, kar posnemamo iz obvestila, poslanega v tuk. irreden-; tarske liste, kateri javljajo, da se bo volitev vršila ob 17. uri!!! V Avstriji ne poznamo še 17. ure, zato smo prepričani, da je Ločil k pod Italijo, ali pa, da j<- v irredentar-I škili rokah!? Vesti iz Kranjske. (sel je od tlela na Krjavčevi cesti v Ljubljani prisiljenec Jožef Auer, doma na Gor. Avstrijskem. Bežal je prt »ti Rožniku. * Kran i s k i v oj a š k i vete ra ns k i kor bo obhajal prihodnjo nedeljo svojo društveno petindvajsetletnieo. Tetn povodom bodo imeli členi v šentjakobski cerkvi sv. mašo, popoludue pa se bo vršila velika društvena veselica na Koslerjevetn vrtu. Iz prijaznosti bosta sodelovala vojaška godba 21. peš pol k a in pevsko društvo »Ljubljana c Izlet na sv. V i š a r j e priredi dne 15. t. m. »Slov. planinsko društvo«. Društvo je poskrbelo za to, da se bo za izletnike darovala sv. maša, pri kateri bodo peli planinski pevci. Odhod iz Ljubljane v soboto (14. t. m.) o polnoči, povrat v nedeljo zvečer. * N o v o m e š k a u n i f o r m o v a n a meščanska g a r d a, ki obstoji skozi 50U let, priredi dne 15. t. m. petindvajsetletnico blagoslovljenja svoje krasne in dragocene zastavo, katero ima podarjeno od njiju Veličanstev presvitliga eesarja in pokojne cesarice. Poveljništvo je vse potrebno ukrenilo, da se to slavje dostojno izvrši. V slučaju slabega vremena se slavnost preloži na drugo nedeljo dne 22. t. m. Običajne strelne vaje pri Krškem. Top n i carski polk št. 9. odpotuje v ponedeljek iz Celovca na strelne vaje pri Krškem; dne 21. t. m. prenoči v Višnji gori. Vesti iz Štajerske. — Sokolska slavnost v Celju, ki se ima vršiti dne 1;~). avgusta letos, na-pravlja nemcurski kliki na Štajerskem, pred vsem pa oni v Celju, strašne preglavice. Vse časništvo se dan na dan bavi s to slavnostjo ; na nr.jbrezstidneji način pišejo razne laži, obrekovanja in sramotenja, in slovenskim narodnim voditeljem polagajo v usta besede, ki pričajo že same po sebi, da je izključeno, da da bi jih mogel rabiti pošten in razumen človek. Vse, vse, zopet kaže ista znamenja pripravljanja na banditski napad na slovensko slavnost, kakor za časa obiska čeških akademikov. Na cestah so se zopet začela uprav barbarska napadanja slovenskega občinstva in to od strani magistratnih uradnikov. Ni teško uganiti, da delajo to po navodilih podžupana Rakuscha — žalostnega spomina, ki je jednaka navodila izdajal tudi o lanjskih izgredih. Celjsko barabstvo se tudi že veseli, da bo s tolovajskim napadom na Slovence o priliki slavnosti zopet služilo mastne nagrade kakor o prihodu Cehov. Časništvo tlela z najpodlejimi sredstvi na to, da hujska in s sovraštvom napolnjuje nevedno maso ter da v vladinih krogih denuncira slovenske voditelje in Slovence sploh. Nara je umevno to početje nemčurske klike na Štajerskem, ki stremi za tem, da izgube Slovenci vsako naj-skromnejše pravo kot neneinški narod, da se jih zatre kakor ostuden mrčes, da se jih potepta v prah, da se jih uniči. Seveda mora torej tej kliki strašno presedati vsako ter še posebno javno manifestiranje slovenske narodne ideje: vzlasti jih vsako narodno slavje grozno bode v oči, kakor je sovi neznosljiva dnevna svitloba. Saj oni zanikajo vsako pravo slovenske narodnosti, zanikajo celo njen obstanek. Nam je torej umevno to brezstidno po-čenjanje nemške klike na Štajerskem. A kaj poreče k temu župan Stieger, kateri je ob izvolitve obečal, da bo pravično čuval tudi interese nenemških meščanov, in kateremu nalaga to njegova služba kot najsvetejšo dolžnost ? In kaj poreče k temu podivjan ju okr. glavar grof Attems, kaj porečejo k temu vladni krogi sploh ? ! Bodo mar res zopet o tej priliki Slovenci kot brezpravni zločinci izpostavljeni celjski fakinaži, d« nad njimi izvršuje svoje banditstvo ? In kdo so Slovenci v Avstriji"? Ni-li to oni narod, ki še nikdar ni prelomil' svoje zvestobe do prestola, ki je bil marveč temu prestolu vedno udan z vso svojo dušo, katerega nešteti sinovi so prelivali kri in junaško umirali za ta prestol in ki so za vso svojo udanost in zvestobo zahtevali le skromno pravo do obstanka kot narodna celota ! ! In še živi oni vladar, ki je vsem, torej tudi slovenskemu narodu zajam-čil jednako pravo z drugimi narodi ! ! Gorostasno, neođpuslno bi bilo, ako bi mero-dajni činitelji ne izdali najodločnejih naredeb, da se bo mogla sokolska slavnost v Celju mirno vršiti, da je ne bodo motili najeti celjski falcini. Sicer pade teška odgovornost za vse, kar bi se znalo zgoditi, ako bodo Slovenci prisiljeni k samoobrambi, na one kroge, katerih dolžnost je, nepristransko varovati pravico vseli avstrijskih narodov in torej tudi j slovenskega,! — S 1 o m š e k o v a sla v. n a P o n i k v i. V dostojno proslavo stoletnice rojstva velikega j slovenskega pisatelja, šolnika in narodnega buditelja A. 31. Slomšeka bo v njegovem rostnem kraju na Ponikvi ob juž. žel. dne 5. avgusta t. 1. vseslovenska slavnost z nastopnim vsporedoin : 1. Zjutraj ob uri 30. min. in ob 8. uri slovesen sprejem gostov na tukajšnjem kolodvoru, 2. ob K t. uri slovesna sv. maša (celebrira mil. g. V v. Ogradi, »»pat celjski, poje slav. celjsko pevsko društvo, spremja oddelek celjske narodne godbe, ob 1. uri odkritje spominske plošče na tukajšnji šoli, 4. Ob 2, uri banket na vrtu g. F. Pogoršeka, ob 5. uri skupen izlet na Zlomšekov rojstni dom, nazaj grede na Grič sv. Ožbalta, (i. ob S uri koncert. Za slavnost je obljubilo svoje sodelovanje več si. narodnih društev, med drugimi slavno eeljsko in ptujsko društvo, združen učiteljski pevski zbor, slavno telovadno društvo »Celjski Sokol" ter drugi. Godbeni del oskrbi celjska narodna godba. NB. Z ozirom na krajevne razmere se prosijo vsa si. narodna društva kakor p. n. posamezni gostje, kateri se nameravajo udeležiti slavnosti, da najpozneje do 1. avgusta javijo svojo udeležitev, zlasti da se javijo dotlej za banket, kateremu je cena 2 K 40 v. Ponikva, meseca julija 1900. Odbor Vesti iz Koroške. Povsod jednaki! »Mir« poroča, da se je dne 8. t. m. pripeljalo v Velikovec 13 kolesarjev. Ko so se na povratku peljali mimo slovenske »Narodne šole«, zagnali so uprav indijanski krik ter divje tulili »pereat« in »heul«. To so kulturonosci — to ! Mrtvo truplo je našel dne 2. t. m. nek orožnik v gozdu blizo Landsmana. Zraven je bil samokres. Samomorilec seje ustrelil v | glavo in je moral biti takoj mrtev. Pokazalo se je, da je pekovski mojster J. SeidI iz ' Gradca. Zavod za i d i j o te (slaboumne) otvo-rijo v Celovcu koncem avgusta. Sprejemali bodo slaboumne otroke od G. leta naprej. U m r 1 je v Podkloštru na Koroškem 78-letni starček Jakob E i n s p i e 1 e r, oče pod-klošterskega župnika in deželnega poslanca, gospoda Gregorija Einspielerja in zadnji brat očeta koroških Slovencev, rajnega mons. Andreja Einspielerja. Pogreba se je udeležilo 13 duhovnov, zastopniki e. kr. uradov, župan z obč. odborniki, šolska mladina pod vodstvom šolskega ravnatelja ter mnogo ljudstva. J^ahka mu zemljica ! Velečastitemu bojevniku Gregorju Einspielerju naše najiskre-neje sožalje ! V B e 1 j a š k e toplice je došel polje-deljski minister pl. Giovanelli. Zveza slovenskih kolesarjev je ustanovila, kakor smo že bili poročali, letos več novih pomočnih postaj in sicer večinoma na Kranjskem, kjer vozi največ slovenskih kolesarjev. Ali tudi druge slovenske pokrajine dobe v kratkem zvezne postaje, zlasti Goriška in Spodnje Štajersko. Razun tega pa začne zveza delovati tudi na drugem polji. Zaznamovati hoče s tablicami vse nevarne klance v ši'*ni slovenski domovini, da se v bodoče s tem preprečijo es*entuelne nesreče. Ker pa odbor Z. S. K. sam ne zmore tega obširnega dela, prosi tem potom vse slovenske kolesarje in prijatelje kolesarskega športa, tla mu tudi o ustanovljanju novih postaj in o zaznamovanju nevarnih klancev gredo rado-voljno na roko z nasveti, katere naj blagovoli doposlati zveznemu odboru v Ljubljani Razne vesti. Koliko se v Avstriji pokadi? V minulem letu se je prodalo v naši državi skupno za 102,638.418 gold. tobaka, smodk in smod-čic, za 3,125.488 gold. več nego v letu 1898. • Kratkih* se je pokadilo 515,514.138 komadov, kub217,967.223, portorik 177,281.258, viržink pa 166,372.250 komadov. Skupno se je prodalo 1.257,952.264 smodk, smodčic pa 2.596,844.288 komadov in sicer dram 1.336,739.820 ali 72.2 milijona več nego v 1. 1898., 757,439.707 in sultane 198,569.123 komadov. Po «Slovencu®. Dolg nos — razžaljenje veličanstva! Zurnalist Songo\v, sotrudnik nekega v Sredcu izhajajočega lista, je priobčil v kratkem hu-morističen podlistek, v katerem duhovito razpravlja, kako bi se dalo sklepati na značaj človeka po njegovem nosu. O moralični vrednosti tistih ljudij, ki imajo dolge nosove, pisatelj sploh noče izgubljati besedij. Višji državni pravdnik v Sredcu je iznašel v tem izvajanju pisateljevem — razžaljenje veličanstva in javno tožil drznega fizijognoma. Knez Ferdinand ima namreč nos, ki po svoji izredni dolgosti presega nosove navadnih smrtnikov. Po »Slovencu«. Kuga na Turškem. Iz Smirne javljajo nov slučaj kuge. Dosedaj je tam vsega zbolelo 17 oseb za kugo, od katerih je ena umrla. Darovi. Družbi sv. Cirila in Metoda so od 6. do 30. junija poslali prispevkov p. n. gospoda in društva : Ženska podružnica v Črnomlju 50 K, dež. nad inž. K. v Zagorju pri »Medvedu« 6 K, J. Kesman v Tržiču zbirki 6 K 40 vin., učiteljstvo ljudskih šol v Kranju in na Priraskovein ob smrti dek. Mežnarca 12 K 50 vin., vesela družba v Kaneinger-jevi gostilni v Trbovljah 2 K 40 vin., žup. Iv. Sakser v Hotcdršici 4 K, v trnovskega župnišča nabiralnik je vtaknil rodoljub Pod-limbarski 10 K, podružnica v Sempasu 37 K 50 vin., podružnica za Velikovec in okolico 64 K 24 vin., Josip Novak v Radečah 10 K, upravništvo »Slov. Nar.« 302 K 99 vin., med katerimi je tudi dohodek šišenske veselice v znesku 200 K. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Ponarejanje mineralne vode. Ker je ponal rejal Umstno mineral no vodo ter jo prodaja-kakor pravo Gd ppingerjevo vodo, poslužuje se jednacega vžanega znamenja na zamaškn. kakor ga ima oni zavod, ki je opravičen jo pradajati v vreekih kot pravo Goppingerjevo namizno vodo, stal je pred kazenskim sodiščem v Heilbronnn tovarnar mineralnih vod C. S. Kakor je bilo po mnogih pricsih I dokazano, delal je S. tako, da si je naročal Goppin-; gerjevo vodo, iztočivši večkrat polovico te prave ; vode in napolni vgi vrčke potem z svojo ponar eno vodo. Tako ponarejeno mineralno vodo je pošiljal tuei v mestno bolnico kjer so po natan- Čni preiskavi prišli golufiiji na sled. Sodni dvor, spoznavši da je C. S. kriv, obsodil ga je radi prestopka zakona proti ponarejanju živil na <5 tednov zapora ter na povrnitev vseh sodnih stroškov. Brzojavna poročila. Pl. Kiirber pri cesarju. DUNAJ 13. (K. B.) Minister-predse« 1 nik pl. Korber odpotuje popoludne na dvor v Ischl. Spravna konfereiiea na Moravskom. BRNO 12. (K. B.) Danes je zboroval plenum stalnega spravnega odbora deželnega zbora moravskega; predsedoval je posl. Her-berstein. Razpravljali so podrobno o načrtu zakona o kurijah. Dvoboj. PARIZ 12. (K. B.) Danes predpoludne se je vršil dvoboj z meči med poslancema Gerauldum R i c h a r d o m in L a s s i e s o m ; poslednji je lahko ranjen na roki. Nov denar na Ruskem. PETROGRAD 10. {K. B.) Danes so začeli izdajati nove kreditne listke po 50 rubljev. Vojna v južni Afriki. LONDON 13. (K. B.) Maršal Roberts javlja včeraj iz Pretorije: Zal mi je, da moram poročati, da so Boerei po bitki, ki je trajala ves dan, ujeli garnizijo v Nitralsneku, ki je obstajala skoro iz c le eskadrone Skott-grevskega polka in $H) mož Lincolnskega polka in dveh topov. Pomoč je došla prepozno. Bojim se, da so naše zgube znatne. General Smith Dorrien je provzročil Boercem velike zgube pri Krugersdorpu. General Buller je premagal Boerce, ki so rušili železnico pri Paardekraalu, ter jih odbil. Ustaja na Kitajskem. HONGKONG 12. (K. B.) Stotnija va-liških strelcev je dobila ukaz, da odpotuje kakor hitro mogoče v Taku. LONDON 12. (K. B.) Listu »Dailv Telegraph« javljajo dne 10. t. m. iz Tokia : Dne 10. t. m. je prišlo pri Kiaočau-u do spopada med bokserji in nemškimi četami ; ' mnogo bokserjev je padlo. BEROLIN 12. (K. B.) Posebna izdaja vojaškega tednika javlja, da je cesar poveril general maj orju pl. Lessel-tt vodstvo 28. divizije ter ga imenoval poveljnikom vzhodnoazijskega ekspedicijskega voja ; pl. Lessel je dobil Čin generallieutenanta. LONDON 12. (K. B.) »Timesc javljajo včeraj iz Shanghaia, da glasom brzojavke ruskega guvernerja v Port-Arthuru 40.000 mandžurskih vojakov &t<»ji le 12 milj od Niutšvanga. LONDON 12. (K. B.) »Reuter« javlja 9. t. m. iz Tientsina: Prejšnji redaistveni ravnatelj v Port-Arthuru je prišel v Tient-sin ter javil, da so Kitajci oplenili in zažgali Niutšvang. Razdrli so tudi mandžursko železnico ter požigajo po Port-Arturski okolici. LONDON 12. (K. B.) »Reuter« javlja dne 8. t. m. iz Cufua: Topniška bitka pri Tientsinu še ni nehala. Kitajski topi i o tako dobro skriti, da imajo zvezne čete velike težave o določanju, kje isti stojijo. LONDON 12. (G. B.) »Reuter« javlja dne 9. t. m. iz Cifua : Semkaj so prispele iz Niutšvanga ženske z otroci. Pravijo, da iz Niutšvanga prihajajo dan za dnevom bokserji. Ruske naselbine tri milje nad mestom se pripravljajo za slučaj napada. Glasom neke govorice je princ T u a n znorel. LONDON 13. (K. B.) «Daily Telegraph » javlja iz Kantona z dne 11. t. m. : Li-Hung-Cang je baje sedaj sklenil, da ostane v Kantonu. Amerikanska topniška ladija, na kateri se jc imel peljati v Peking, odpluje jutri. »Standard® javlja iz Shangaia dne 11. i t. m., da so došle tjekaj vesti iz Niutšvanga, | glasom katerih se tamošnji tujci boje n ipada j bokserjev in kitajskih vojakov. Sicer p i javljajo, da je ruski oddelek premagal Kitajce 40 milj od Niutšvanga oroti jugu. BEROLIN 12. (K.4 R) Državni tajnik prof. B u 1 o \v je poslal zveznim vladam okrožnico, v kateri pravi mej drugim, da morajo vojaške naredbe usposobiti Nemčijo, Ida sc udeleži akcije na Kitajskem na način, i ki bo odgovarjal politični veljavi države. 1 Nemčija gre za tem, da se na Kitajskem vzpostavi varnost oseb in lastnine Nemeev na Kitajskem, da se rešijo tujci, obkoljeni v Pekingu, zr.gotove urejene razmere pod redno kitajsko vlado in doseže zadoščenje za grozo-j vi tosti. Nemčija ne želi razdelitve Ki taja. Vlada je prepričana, da je prvi pogoj v dosego rednih razmer sloga in»'d velevlasnni'. PETROGRAD 12. (K. B.) Tradni list priobČuje naslednjo brzojavko in Nikolskusu-riskoja od dne ;). t. in.: Glasom govorice so v Mukdenu umorili francoskega škofa, sežgali poslopje misijonarjev ter zastrupili nekega visokega kitajskega dostojanstvenika. Angleži, ki delajo na Kitajskem v ruskih rudnikih za j premog, so morali zapustiti delo. V G i rinu i je vse v strahu in trepetu ; bojijo se, da nastane ustaja. Trgovina in promet. Dogodki na Kitajskem in svetovni efektni trg. Na svetovnem efektnem trgu smo srečno preživeli nevarno krizo. Deruta na borznh se s^. je zopet ublažila i-i borzni posli so stopili ; v svoj navadni tir. Vse to se jo zgodilo, ne tla bi se zboljšal tok dogodkov, ki so provzročil i vso paniko. Trije vzroki s-> bili za strah in trepet, ki je te dni vladal na efektnem tržišču. Prvi vzrok nahajamo v govoru državnega tajnika Zjedinjenih držav o dogodkih na Kitajskem, drugega v ostrih besedah, s katerimi je nemški cesar želel srečen pot svojim vojakom, katere je poslal v »boj« s Kitajci, tretjega pa v občem položaju na Kitajskem. Velik potres je nastal na bero-liuski borzi že o vesti, da so Kitajci umorili nemškega poslanika. A vibracije so dobile mnogo večji obseg, ko se je culo, da se tudi drugim poslanikom ni godilo mnogo bolje ter da preti nevarnost vsem tujcem v Pekingu. No, mnogo bolj nego vse to, pa je uplivala na Lok borze neka druga okolnost, katere v javnosti nihče ne omenja, ki pa ne more biti skrila tistemu, ki dobro opazuje ' razvoj kitajskih dogodkov. E v en tu a I n ; nesporazum velevlasti bi lahko za-mogel preuesti požar na zemljišče, kjer sedaj vlada blažen pokoj. Najverojetnejši povod potresu na borzah moramo torej iskati v tem, da so i.i vedelo, j kako nastopi Rusija na-proti predlogu Anglije, naj bi se Japonski poverila ureditev stanja na Kitajskem. Ako je Amerika v tem j oziru prevzela ulogo posredovalke, kdo bi dvomil, da je to storila po inicijativi Velike J^rOBU VAL A! ^m [ Z FEFI KRAŠEVEC ) 2 pri certvi s?. Petra (Piazza Rosario pod ljudsko šolo) " * J priporoča svojo J * bogato zalogo raznovrstnega obu- P ^ vala za gospode, gospe in otroke ) M Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. fc J Od pošiljate v je poštnine prosta. £ Q Prevzema vsako delo na debelo in drobno P M ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in fc J točnostjo po konkurenčnih cenah. ^ fl Za mnogobrojne naročbe se priporoča W fl Josip Stantič w ■ čevlj. mojster ^ piHTKil k W pohištva vsake vrste K 8 AlessaMro Levi Minzi v Trstu. 3 jr Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). W ijr Bosrat izbor ▼ tapetarijah, zrcalih in W O slikah. Ilustriran cenik gratis in franko G) A vsakemu na zahtevo. rj O Cene brez konkurence. O W Predmeti stavijo se na brod ali žele- W W znico brez da bi te za to kaj zaračuna«. w 1 »ritanje ? Ruski politiki so bili te dni pač v veliki skušnjavi, iu uprav čudež je, da jih ni zapustila potrpežljivost. Hvaležni moramo biti ruskemu novinstvu, ker je v tako od- j ločilnih trenotkih vedelo ohraniti svojo hladno- | krvnost ter je molčalo na vse nesramne na- I ... I pade o »zadnjih ciljih« ruske politike in izjavilo, da je Rusiji vsejedno, kdo sodeluje na skupnem delu, da se napravi konec g rožo v i tosti m na Kitajskem. Ni dvoma, da so take izjavo ruskih listov blagodejno uplivale na tok borze, ki se je, kakor smo gori omejili, vrnil zopet v svoj navadni kolovoz. Be-rolin, ki je bil izdal parolo za omenjeno efektno vznemirjenje, je dobil popolnoma drug značaj, kar se že opaža na denarnem tržišču, na katerem stoji zasebni diskont okolo na 4"/0. Tržne cene. Cene se razumejo na debelo s carino vrei. Kolonijalno blago. Zii ;>0 kg. v kronah. Kara: Santos 1..............108*— „ .II..............f < •- Rio 1..............107.— „ II..............9S-— Santo-s in liio lave 1........115. — „II........105.- . L,iiguaira lavć T...........137-— Laguaira lavć II. .........110.— Maracaibo.............113.— Guatemala .............lt><>.— S. Salvador............115.— Coataricca.............141.— Portoricco.............156.— S. Domingo ............115.— Jamaiea..............107.— Malabar Plant...........ItiS.— Java W. ,T. H............185.— Moka...............153.— Poper : šSingapore.............97.— Penang............. - 92.— Tellicherv.............91.— beli . . ..............141— Piment:.................<>4— Sladka skorja : (cimet)..........— „ eleeta..........tS9.— KiJ5: italijanski.....-..... 17.50 23.50 Indijski............10.25 15.50 Japonski ...........15.— 17.— .1 u ž n o sadje: Rožici :............... 8.50 9 50 l»atelji :...............—' — 35.— Smokve : (Calamata) v vencih.....17.— 13.— iz Perzije......—.--.— „ črne Cisme..........—.---.— ., Lipari..........—.---.— Pomeranče (zaboj)..........-4.— 8.— „ Puglia [zaboj J........—.--.— Limone „ ..........lo.--.— Olje oljkino italijansko L Bari.....81.— 88.— „ albansko.........39.--.— dalmatinsko........41.— 45"— bombaževo amerikansko .... • . 35.— 37.— bombaževa angležko........—.--.— sesamovo.............53.— —.— \mmu Stfiflorafa isce za svojo pisarno Dr. Matej Pretner, advokat v Trstu, Via Cassa di Risparmio T. Krasnu sobu sa pokućstvom, slobodnim ulazom daje u najam hrvatska obitelj. Via Rapicio broj 2, I. Vlf^ J_|J(ulici dello Scogliol se odda v ■ vi UOIInajem stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje. Ponudbe na upravo >Edinosti«. Trpv.-oMM rBEistrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Y GORICI, semeniška ul. št. 1., I. uadstr. -- Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto |>o o°/0, navadne po 41/g% ,n vloge na Conto - corrent po 3.60°/o- Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po G. 15°/0. V plače vanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.066. Uradne ure: o. Eventuelni predlogi. OPOMBA. Ker je bil odbor pksojilnice in hra-nilniee v Kopru sklical občni zbor za 2'J. oziroma za 2i». aprila t. 1. le jednim samim vabilom, kar da je proti postavno, ukazalo je c. k. trgovinsko-po-morsko sodišče, da se skiiee nova občna skupščina. Koper, ilne 3. julija 1900. Oabor posojilnice iu iraailnice. Gimnazijski konvikt Benediktinske ustanove pri Sv. Pavlu na Koroškem. Polletna penzija 280 kron. Javni višji gimnazij. Pojasnila daje predstojništvo konvikta. Rok za vsprejenino skušnjo : 15. julij in 17. september. SAUNIG & DEKLE V A J ■ GORICA - ulica Muuicipio 1. - GORICA * (Mehanična delavnica v Nunski liliei it. !(».> imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive šivalne stroje „PFAFF", kakor tudi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in V» stroje za umetno vezanje (Štriekerei); nadalje velik KJ^ izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih to- fT varn in sieer od 90 gld. naprej. Vsaka konkurenca nemogoča! ^ Se toplo priporočata z odličnim »potovanjem |j> udana rv Snunig & Dekleva. Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo 1 iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi je že već kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošli 20 nvč. več. v;irilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po- je staro, najprej v Pragi rabljeno domaČe zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S J^jf lože no varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. k kr. dvornega zalaiatelja „pri črnem orla'' Praga. M&lastran, ogel Spornerjeve iniee. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: (i. Lueiani, K. Leiteubiirg, IVeiuJini. S. Serravallo. A. Suttina, C. Zauetti, A. Praxmarer. igmsBBKB Dr. JOSIP SVIARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulica Valdirivo Štev. I. liartst. Sprejema na domu vsaki dan od 8 do 83/4 zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eveutueluo od 4—5 popoludue. Velika zaloga soliliio pohištva in tajecarii OOOOOOO od OOOOOOO Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg Sau Giovauui list. 5. (Iliša Diaiia). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. Narodna šivilja Za izdelovanje ženskih oblek vsake vrste, kakor uiti: perila, se priporoča slovanskim krogom .^vda na Gombač Ivanka Ulica Itosclietto štev. 1. IV. uadstr. Restayracija IMorčifi Nikaka skrivnost ni več, da si napravi vsakdo doma sam l>re/ vsake priprave in ležave najiineje likerje po francoskem /.istt-nm s pomoejo ekstraktov, ki stioifjo /.:i |><> 5 litrOV likerjev : TrO- pinovec. Absint. Vermut, Ruski peiinovec, Češki liker. Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum. Češnjevec, Alaš. Alpski liker po 85 kr. in Konjak. Benediktinec, Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Raz pošiljam proti predplneiht v /.nam l-.ali ali pošnio n:iKjizijieo - po poštneni povzetju 10 kr. več. \'-aki poš Ijat.vi pri-ilenem navodilo U;iko se napravi liker. Preprodajalcem, T-«* naročijo več l>lajra. Se e«-ne tttlio^o /.ni/ijo. Anton Rukavina TRST - Via Eelvedere št. 23. - TRST IVAN SCHINDLER Dunaj, III. Erdbergstrasse štev. 12. razpošilja gratis in franko kataloge v slo-ven>k<>-lirval>keni jeziku z vet* kakor 400 slikami o vseli vrstah aparatov za stroje, potrehnili predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Ceiis nižje Mor drugod. Za reeino postrežbo se garantira. Solitltic zastopnike se Išče. IVAN SCHINDLER ees. kralj, privilegiran lastnik Dunaj, l!l Erdbergstr. štev. 12. v Divači z obširnim, krasnim vrtom z lopami z nekaj njiv in travnikov, z lepimi sobami za ptujce in letoviščnike z obširnim govejim in konj- ; skim hlevom ter druzimi gospodarskimi prostori, odda se v s le d maloletnih dedičev I v najem Pod udi >e sprejema in natanjeneja pojasnila I daje varuh Albin Štrekelj v Skočijaiiu pošta Divaea. „EDINOST" se nizven že v vseh zminih tobakarnali prodaja tudi v novi tobakarni g. Bruni v ulici S. Martiri st. 1^. Gostilna Andemo de Franz Via della Geppa št. 14. toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalmatinsko Črno vino. Dobra kuhinja, »lomače klobase. Gostilna je odprta vedno do 1. ure popolnoe*. Za obilen obisk se priporoča Jožef Furian. C*iimihi£s k vsakemu vlaku. Restanrant Jjfifgj SllŠ&klUMj! Obed po i krono. — Večerja po 60 vin. l*oh-g abom'inentov j<* pt»dpisam> ravnateljstvo uvedlo tudi izdajo blokov, veljavnih z« ž« !jeno o za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten in obilen meilU. Izborna bela vina i>: slavnoznanih kleti prav. grofa Nikole Podrinskega v Zagrebu. Domače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki izb. -i liter po 1 K. 20 \in. Dalmatinska najizbranejša vina v bufiljah po vin. 4o, <3<> in 1 K. Opozarjajo se p. n. gospodje obiskovalci posebno na slovite marke Solinsko in Kastelanski Crljenak. Pristna Vodica iz Unkm. lastnega pridelka, po 2 K. btitiljka. Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po l>4 vin. liter. RAVNATELJSTVO. Elegantne sobe od K 1.20 naprej. Velika dvorana za koncerte in gledališke predstave Električno razsvetljen vrt. Balincanje in Lawn-Tennis. Omnibus k vsakemu vlaku.