fiak dai raana sedel) i*
PROSVETA
glasilo slovenske: n aIo dne podporne jednote
LETO-YEAR IX.
CHICAGO, ILL* SREDA, M. JUUJA (JULY) ISIS.
Holiday«.
ŠTEV.—NUMBER 47.
Jeklarski trust ima vsak dan IZ DELAVSEGA SVETA. mHjon dolarjev profila.
Ameriška vlada bo nastopila proti
Angliji
JEKLARSKI TRUST J ANI DOBI POBBBNO DIVIDRNDO. — Ml. BARSKI TRUST IMA KORIST OD SUftB V AVSTRALIJI -POŽARI IN DRUOE NRSREČB. - UMOR SOIplXKA. — KA KO FINANČNI ORABBft PLENIJO ŽELR1NICR — VLADNA PODPORA SA FONlSRrtteN* EVRZNR VSLUŽBRNOR.
Submarioka "Bremen" izpUfeoa?
Washington, 86. juL -- V tu-kajšnjih diplomatičnih krofih so skoraj prepričani, da je aubma-riaka "Bremen", eeateraka podmorska ladja "Deuteehlanda", potopljena na potu v Ameriko.
"Deutachland" ae ie vedno nahaja v Baltimoru. Pravijo, da kapitan Koenig čaka na sanealjive vesti glede "Bremena", preden odrine na morje.
Submariuka "Bremen" je po mnjenju Koeniga že davno pozna.
New York, 36. jml. -t- Ravnatelji jeklarskega trueta (United
States Steel Corporation) naznanjajo 41.910 delničarjem, da bo razpisana že poaebna dividends V zadnjih treh meeeeih je truat naredil m,126.048 čistega dobička, torej miljon dolarjev na dan. To je večji dobiček kot ga je trust še kdaj imel.
Bay Oity, T«*., 86. juHja. -
Ko je vojaški vlak trčil ob oaob-ni vlak ni bil nihče od miličarjev
it Minneaote ranjen.
New York, 86. julija — Tukaj xem ata doepela dva aroeriikedr zavljana iz Anglije, katerima so tam takorekoč rekli, naj pogreta Cene aaj_
Kila in kopita in se vrneta v Auie-|ane, daairavfi riko. Rev. James Horace Markey iz Chioaga je hotel obiskati sorodnike na Irskem. Dssiravno je i-inel s sabo ameriški potni list, pa ho dejali, da je najboljše, če ae odpelje s prvim parnikom.
Kichard Kblitt, natural iziran Američan, se je pritožil, da ao ga deportirali ir. Anglije, ne de bi za deportscijo navedli kakine vzroke.
Washington, 88. julija. —
Ravnokar isdani buletin itev. 107 delavskega departmanta iakasuje, da ao ile eenc sa 17 najbolj potrebnih življenskih potrebščin sopet kviiko ali so pa obdržale lansko ceno.
Syracuse, N. T. 80. julija. — George B. Langdom, ki ae je ravnokar vrnil iz Melbourne, Avstralije, pripoveduje kako je . auša postala pravi blagoalov aa mesarsko tvrdko Armour k Co. v Chi cagu/
"Suia je bila Uka atraina, da govedo in drobnica umira lakote. Mesarski truat is Amerike je izrabil to priliko in kupuje ovce po itiri cente funt in jih takoj proda zaveznikom po trlnl ceni, od katerih Ima velika naročila.
Ravnotako je z govedom. Veled suae je cena senu dosegla oderui-ke cene ln farmarji ao primorani prodnti živino pod ceno, ako nočejo, da jim pogine lakote.
škodljivo aploinemu blsgoata-nu je tudi, da je odilo 180,000 krepkih In zdravih mož na fronto. Nastalo ja tudi pomanjkanje lita; dsalravno ja Avstralija vedno isv,
nu 5i>-sebno komisijo, da določa eana živežu."
Langdonova izjava potrdi, da je_ kapitalizem mednaroden in da imajo od aedanje vojne koriati le kapitalisti. Ameriiki truatovci iz-koriičajo avstralako ljudatvo, to jc vcudar jaaen dokaz, da ae kapitalizem ne Vatavi pri deželni me-
Washington, 36. julija. — Južni senatorji so se zvezali z zagovorniki noaelniške predloge, de preprečijo zakon za varatvo o-trok. Predsedniška predloga je hila odložena do zimskega zasedanja, ker ni upravi in predeed-niku všeč, da bi bila rečena pred volitvami. Predsednik je že en-krat vetirsl nsselniiko predlogo, kljuh temu hi pa nanj padla vsa krivda, če hi bils predlogA apre-jeta.
Madison, Wia., 86. julija. — Železniška komisije je dovolila Wisconsin Telephone Co., da izda ?»H8,000 novih delnic, da dovrii razna konstruktivna dela in izvr-
popravila.
Milwaukee, Wis., 86. Julija. —
Zdravstveni komisar Ruhlsnd hoče izvesti načrt, da bi z mestnimi avtomobili hodili po otroke ne dom mater, ki delajo, in jih vozili v otročja tahoriftča v Laphamov •n Koaeinakov pak. Materam je *'žko jemati otroke v taboriiče, »e tain naarkajo svežega zrs-
ka.
• ' >
Hew York, 26. julija — Ho-PJIiott, predsednik New in Hartford železniške
družbe, pravi v pravkar izdanem '^ku, da so finančni grsbeži o-
Sioux Oity, Iowa, 85. julija. —
Dvanajat milj aeverno od meateca Tripp, 8. D., je skočil raz tir tovorni vlak, a katerim so se vozili poljski delsvci. Dva dalsvca sta bila vbita in trideeet je bilo ranjenih.	'
Washington, S. jnllja. — Loh-mann, ki je dal naložiti neraiko potapljačo "Deutachland" s barvami, je napravil tri miljone profila.
Austin, Tax* 86. JuHJa. y Tukaj je izbruhnil velik požar v biznifikem bloku, ki je napravil 250,000 dolarjev ikode. Pri geie-nju je bilo več gasilcev poškodovanih.
Wichita, Kaaa., 81. jnlija. — Obležal je na meatu mrtev petletni Herman Bturta, ko se je pre kucn'l avtomobil Njegov oče in trije brati in eeetre ao dobili le lehke poikodbe.
Or eat Falls, Hist, 16. julija.
— Charles H. Moyer ja bil sopet izvoljen predsednikom Zepedne rudarske z vose. Dobil je 1,526 glasov nad svojim nasprotnikom.
New Tor*, 86. JaUja. - Ns
psniiku "Han Paulo," ki je v doku v South Brookljrou, je ekaplo ----------------- _ direl nabiralnik sa oeetilenov
|»«uU železnico zs devetdeset mi- i plin. Pet delsvecv je bilo renje-'M'ov dolarjev.	in dva sta dobila tako Ui-
T" nplembo zdsj izrsbljajo pro- ke poikodbe, da ne bodeta okre-
Gibanje pren in v CanadL v Coloradu
v West Virginiji anizator Edmunds — Nesreča v Delavske zmage.
Rudarji v Waal VtrgMJI organizirajo.
Flemington, West Va., H — Odkar je bil organizator an" Hagerty tukaj v februi amo odkrili, da sta le dve 1< organizaciji rudarske je v tem kraju, amb naa čaka trdo delo, če hc ganisirati rudarje.
Sklicali amo obiirne al vaeh rudsrjev — organizirani neorganisiranih — is tega ki je bilo prav dobro ol Tb zborovanje je eprejelo plačilno leatvico po obiirni in < meljiti debati. I
Povabili amo na to na akupno konferenco v da ae dogovorimo o plačilni vici. Zahtevali amo deset kov poviianja mesde. Medt se operatorji, ki obratujejo nike dogovorili, da hočejo vsak način organizsoijo vbiti ko j v povojih. Nabili so po severnem delu države, d* iajo mezdo proetovoljao aa odetotkov. Med tem ao pa kali rudarji v rudnikih Wi ki ao bili organizirani v 1< organizaciji itev. 2909. Foi rali ao obiirne zahteve in ee hoteli vrniti na delo, četi jim je tako avetovalo. St je vsled tega rasiirila na Sandlick, Simpaon, Pit binaon, Delnur in na pok) v i dar jev v Roaeniontu.
Boi je pričel in niao držali križam rok. bHe
1697, 1469, 704, 3096, 2816. Western Maryland R. a ao orga
nizirali itiri popolnoma nove lokalne organizacije a 1,500 člani. To organizatorično delo jp imelo tudi uapeh. Podpiaala ae je pogodba za rudnike Wendell, Pitta-vein, Bandlick, Robinson, Delmar.
Pogodba ae ni podpiaala povsod hkratu, ampak operatorji ao pri-fili na dan, ko ao apoznali, da proti organizaciji nič ne opravijo. Izgled za bodočnoet je dober. •
, . Na hodila sam aa delom I
Savanna, Okla — Tukaj ao rudniki večina aaprti ie od marea. Nekaj rudarjev je ie delalo do junija, v juniju ao pa prenehali delati vai. Kedaj prično obratovati rudniki pa sedaj ni mogoče povedati.
s lučjo tukaj.
v dotike, je .bila neereča
Delavsks pridobitve.
Philadelphia, Pa, — Tukajšnji vozniki so isvojevali $1.60 pri-boljika na teden.
Pittsburgh, Pa., — Gasilcem se je znižal dnevni sluibeni čas na deset ur.
Dubois, Pa. — Po dvadnevni atavki* ao želesuiiki uslužbenci ie-lesnlce B. R. 4 P. v Duboisu isvojevali deeetodstotno poviianja mesde; za imdčas ae jih odikodl poaebej.
Lockport, N. Y. — Geatnoie leznižkim uslužbencem ao povttall mezdo od 1 do 8 centov na u^.
višanje mesde se uravnava po službeni dobi.
Novi In stari rudniki.
Wellsburg, W. Va. — V krgt-nt odpro nove rudnike v okolici Buffalo Creek a. Načrt za grad-jo železnice, ki bo tekla prek* mogovtga polja, je že tudi o-hren.
Omar, O.'-r- Main Ialand Creek re tukaj nov rudnik
Ji
zaprti.
Brazil, Ind. — Power Collieriea Co. je kupUa blizo HUuntona 800 akrov preuiogovega polja. Premog bodo Ropali a parnimi lopa* temi.'
Bojišče ob Somml je pravi
infernOo Ihisl v vedno večji ofenzivi
ANGLBil SI DBiB V POURRRSU. —TRANOOXI TUDI NABADAJO. - NRMOISR SRDITO BRANIJO. — BOJ SA VBRDUN SB NADALJUJR-RUSKA 0FRNXIVA PROTI KINDBlfRIIR-OU, KOVRLU, LVOVU, V KARPATIH Of V ARMRNUI. SAMO V PRRUJI NIMAJO SRR0R. ITALIJANI PRAVUO, DA SO OSVOJILI GOBO.
0 inum peletu Ii Fruelie v Roslj«.
ZADNJB VRSTI.
i. Jul. — Vsa fronu od fariami do ffhiflutn je ? silnem ognji kanonade. Nemoi UHo branijo poaidje pri PoaU-
Petrograd, S jul. — Oan. Sa-barov ja ytikniM reko Stokhod in aa hUla Kovalu. Oan. Rruailov prodira od Juga.
Borita, 86. jul - Rusom sa ja poaračilo, da ao prodrli v naio prvo črto juftao od Stanovke na fronti prod Kovelom.
Amsterdam, S. Jul — Nemoi so naMUi HJ80.000 kasni mestu Bruaal, kar ja praanovalo belgijski narodni praanik aadnjl petek.
SPLOlNI POLOŽAJ.
Na iatoku in sapadu pritiskajo savaaniki n vidno večjo silo in centralni državi nimata najmasi-iega oddihljaja. Da Nemčijo akr-bi polaiaj v Ruaiji, je raavidno Is ta#a, da ja glaaom poročil cessr Viljem sdaj odpotoval la saps-dnega bojišča v Rusijo v družbi a. generalom Falkenhaynom, ie-fom nemškega generalnega ita-ba. London poroča, da je avstro-nsmiki odpor na Poljskem ki v Votfcoaitt vetfaa slabši in da je
Proč i privatnim zavarovanjem aa odškodnino.
Columbus, O., 25. Julijs. — To bo bojni klic zavednih delavcev v tej državi pri jeaenakih volitvah. "Državna delavska federacija" jc aklenila, da izda prošnjo, ki Viaj jo podpiiejo volilci, da ac v jeseni predloži volilcem dodatek k ustavi, ki odpravlja privatno zavarovanje za odškodnino ponesrečenih delsvecv, da o njem odločijo s splošnim glssovanjem.
Organizator Rdmunda prost.
Des Moines, lows, 25. julijs. Organizstorjs rudsrske organizacije G. H. Kdrnundaa ao v tem mesecu izpustili iz okrajne ječe v o-kraju Polk, Iowa. Oblasti v Colo rsdu so gs dolžile, ds je v rudsr-ski stavki leta 1914 vbil nekegs miličarskega majorja, in zahtevale, so da ga jim država Iowa is-ročl.
' Ko je stvsr postals resna, je o-blsstim v Coloradu poiel pogum, da nieo poalate ponj, ko je I Kdmunda umaknil prizlv izročitvi.
Oaemnajat meeecev ae je Edmunda boril proti ohlaatim v Coloradu, ki so gs hotele ns vssk način dobiti v peat. Zdaj je proet.
Tmjevs je pot delavskih organizatorjev v deželi najbolj rszvi-tega kapitalizma.
u povišanju
Uma. Oity,	^ JttMK
> Florence Buzsnovs hote-Z orač it I Wmalland sve, in Psrkvay ob ensjatih ponoči
^ J^ila „„1 karo ki ^ T0|dU
Mkodbe ds ao ji ^^wti nogo v bolniinici
vala.
Washington, S JuMja. — Ve-
letrgovei, finančniki in industrijalci prit laka jo na kongrcsnlke in aenstorje, de vlsda ostro nastopi proti sngleikt vladi, ki je po atevila imena emenikih trgovcev na črno lietino ln prepovedala s njimi tržiti.
(Dalje na 6. at, 1 kol.)
Kanadski rudarji aaktevajo povišanje mesde.
Femie, B. C. — Tukajinjl operatorji so zelo lokavi ljudje. Rudarjem 18. distrikta so ponudili petodstotni vojni bonus in ssda-njo lestvico. Rudarji ao pri sploi* nem glaaovanju to premeteno po* nudbo odklonili z ogromno večin giaaov.
Odbrniki organizacije eo obvestili operatorje o izid« sploinege glasovanja in ponovili sahtevo, da se da rudarjem deeetodstotno poviianje meede.
Operatorji ee eedaj ie kujaio, ps jim ne I »o prav nič pomagalo.
Stavka dobljena v enem dnavn.
—Memphis, 25. julijs. — Tukaj ao aaitrajkali eeetnoielesniiki u-službene!. Po 24 ursh je druibe priznala unijo In eprejela sopet v službo 60 odpuščenih uslužbencev.
Uslužbenci so dobili tudi povi-Kanjo plače.
Ns ulicsh je bilo tekom stavks na tlsočs ljudi, ki so bili pripravljeni vstaviti vozove, če bi jih vodili stavkokszi.
v rudniku.
Moundsvillc, V. Vs. — V rudnika Hitch men (Vrni Co., ki je bliso Merhene ae je dogodila res-atrelba plina Hedcm rudarjev je bilo obžgenih, najlx.I j med ujemi je bil opsljcn neki Willism Ka der. Njegove f»pekline ao tako tel' ke. da bo najbrž umrl.
Plin ae je nabral v nekem zapuščenem proatiiru in ko je
Washington, S. JuMja. —
K cm - MeOillleuddyjeva odikod ni itak a predloga za ponee rečene zvezne ualužbenee je bila apre jata v kongreani zbornici s 286 glasovi proti 3.
Proti so glaeovsli Cannon la Illinoisa, Diss iz Tslaaa in Pege is North Carolina.
Po sedenjem zakonu bodo ponee rečeni zvezni uslužbenci upravičeni do dveh tretjin plade in zdravniške pomoči, dokler so nesposobni sa delo.
VRB ME In
četrtek jeeno Illinois: V vroče v aredo ia četrtek. Temperatura zadnjih 84 ar v
Chi ca g i i najvišja t M. najnižja 77
m
vro/e
Is Budapaite poročajo, da So ruski koaaki poplavili ogrske planjava trideset inilj daleč od Karpatov IA povzročili strah med tamoinjint prebivalstvom, ki beti proti jugu. Poročilo dostavlja, da so se kosski umaknili naaaj po spopadu s poasdka-mi žandarjev. Olavna ruaka arma da je v Karpatih iu aamo še tri milje od ograke meje. NajeilnejAi boji na is točnem bojiiču se silsj vrie pri Rigi, kjer napsds general Kuropatkln sakopne črta msr-iala Hlndenburga. Uradno Petro-grad molči o kakih vapehlh na tej fronti, toda neuradno pravijo v Petrogradu kt v Londonu, da so Ruai prodrli na oni točki dvsns-Jst milj daioč v n cinike črte. Ns-■protno pravi Berlin, da se "ni zgodilo nič posebnega."
N| sapadu se savesniki ie vedno erdlto aaganjajo v tretjo na-miko obrambno črto med Hommo In Anero. Včeraj eo začeli tudi Franaoai napadati in Paris prsvi,( da so pridobili preeej novih tel. NejbojM boji so bili ns sngleiki fronti. Neinel so sopet dobili po-jačsnja in vprisorili tri močne protinapada, ki pa so bili odbiti. Da Neaml jemljejo vojaitvo in topove Izpred Verduns ns sorniko boJIMs, so prisnsli sami v včerajšnjem uradnem poročilu, kjer stoji, da so js v bojih v Longue-velu najbolj oillikovsl brsndebur škl regiment, ki se jc bil proslsvil pri ssvsetju trdnjave Donaiamont pred Verdnnem. V Uind<»nu uradno naanaajajo, da so zsvesnlki v času svoje ofenzive od 1, julijs v jell 86.886 Nemeov in vplenili 140 topov, 40«akopnih mortarjev in vel ata strojnih pušk.
Kanonade pri HomraJ je Uko groins, da jo js sliiati ne samo v Pariz, ki je oddeljea aamo 7f. milj, temveč celo ne juino obrež-Je Anglic, 140 milj daleč, kadar veje veter V tisto sme.,
!Tradna poročile elede t
AagleRta poročilo
Undo«, 85. jul — Bojevanj«-ee nadaljnje v vaai Pozierea, kjer ■o Avetralri prnanožill itevilo v je-t nikov nr 146 smč Na drugih kra jlk bojišča as vrte artilerijski bo-1 ji. Med Anero in morjem ni nič poaebncga V iaou neie ofecive od I. julija eo angleške ia francoske čete vjeie 86. 286 Nemcev in uple-
nile 140 topov, 40 sskopnih mor tsrjev in več sto strojnih puik.
Paris, 26. jul ~*juinotd Homme smo ssjell nemško baterijo pri Kstreeeu. Od 80. julija smo v|Ue-ntli čes 60 strojnih pušk na sorn-škem bojiiču. Na dssnem bregu Meuae je neia Infaterija pa hudem bombardiranju oavojlla ae-meljsko ulnlbo sapadno od Tki-aumonta. Tam amo sajell pet etro-jnih puik in 40 Nemcev. Na ostalih krajih bojiiča ni bilo posebnih skuij, ker je ie smhraj sls bo vranic.
Nemiko poročilo.
Berlin, 2fi.jui. ~ (Zapadno bojišče) — Pri angleških uapadik na črti Thiepval—Guillemont, o katerih amo včeraj poročali, je prlaoatovalo enajat hrltliklh divizij, ki ao jih v naglici privedli ia drugih krajev bojiiia,* Vhs vspeh, ki gs js imel sovražnik od teli napadov, je bil ta, da jo ahn-pirsl nekaj htil v Posieresu. V bojih pri Unguevalu je lme| šo-vražnik težke Isgube. Naši bran-dcburikl grenadirji, ki so se |a proslavili pri savsstju trddj^vs Donaumont, so vpriaorRi* protinapad iu izgnali Angleže Is
H „__________________
inož bi tri čsstnlke. FVa por s olje južno od Somme v Soy-
uourtu iti sapadno od Vermando-villersa ae niso posrečila. Tam so bili tudi artilerijski boji In lo-kalni spapadl. Od 15. jpllja smo vplenili Fraiwoeont 68 etrojnlh puik. Na desnem bregu Meuae (pred Verdunom) ae vrie tapnifr iki boji s nsrsičajočo sHo.
(Iztočno bojiičs) — Na seVar-nem koncu fronte (Riga) in ob črti generala Bothmerja (Upa) so ui sgodilo nič posebnaga. Have-ruozapaduo'od BerestlČika smo odbili močna ruske na|>ade.
Avstrijsko parage.
Dunaj, 85. Jul. — Odbili smo več ruskih napadov. Drugih is-prememb nI.
(Itslijsnsko bojišče) — Ustavili smo uiočiis italijanske napadu ns južnem Tirolskem, in sicer jiafttio od dolins Hugsns, v Pane-veggio, Kan PellagrUlo |p na gori Zeblo. Odbili emo tudi drugi napad na naie posieije v preteau Ps dsjs, severno od Marmelate. Nekaj naših hitroplanov ja metalo bombe na Han Giorgio di Noga-ro in na Trilč.
g nek o poročilo.
Petrograd, 86. Jpl. — Na fronti ob liipi smo prsgnaji Nemce Is vssl Ooličanjei Um |mo vjell nekaj Namcov Hi vplepili ebo strojno puiko. Bliso vari Kolmov pri Zloli Lipi smo ssje|l avstrijsko četo 19» mol, ki ao ee udalf brez bojs.
(Ksvksžko bojiičs) — Ns cesti, ki vodi v Kraingan, v okrož-ku Ziaret Tepeel, smo odbili dve turška protinapada In okupirali vlikto Nsgtiks Naie prodiranje proti Krsii»gsm ae nadaljnje.
Carigrad, 25. Jul. — V okolišu KufrsU so naie Čete ia brega roke streljele ne dva sovražna aur n itor je, ki sU plule po reki In pobila nekaj moštva. Monitorja aU pobegnils. pološej na persijskem bojiiču je iicispremcnjea. Naše jKisadke in proetovoljei so raspr-šili Ruse v okolici Bene la jlk pat gosli proti istoku. Pet In trideeet kilometrov istočno od Revsndom so naše čete nsletele aa ruske sa-duje straže, ki so po hudem boja (Dalje na 6. st, L hal.)

EMILE ZOLA: "
DENAR.
fMUvmril M —k. * '


Ampak prineezinja ni ralunalaf da Ja s izpe-Ijevanjem avojih ninth načrtov nama prišla v raka iskoriičevaleev. Na miloat in nemileet ja bila iaručeua celi armadi poftreHrib pogodbenikov, M wo jo goljufali in ropali na rath koncih in ktajih; njeni poslovodjo, zastopniki in nadzorniki f zavodih so kradli denar, ki je bil namenjen revežem, hakard je s svojim bistrim očesom videl vas to in je takoj opozoril prineezinjo. Velikodušno ao je ponudil, da hoče on urediti račun« in navaditi konee temu izkoriščanju. Najmanjše slabe nakane ni bilo v njegovi ponudbi; on je videl v vaeh njenih dobrodelnih napravah 1# velikanski Iu* hits, siisj bogastvs, blszni ples milijonov In nje-ve 2*1 je je bile, ds bi vodil ta ploa. Prineezinja je drege volje dovolila In Hekerd aa je takoj lotil dela. Nikdar v avojem življenju ie nI bil tako le-krrtio pošten. Hakard je Ijnbfl velika dela in težke naloge; kakšna ao bila ta dela — dobrodelna, verska ali umazano kuf*ijafca — to je bHo njemu vseeno, lu zdsj je našel, kar je želel. Koloealtto podjetje iu racaip zlsts, ki je Uklo kakor refcs skozi njegove roke, vae to ga je navdalo z nepopisno si sat jo. Bil je nsjmsrljivejšl delavee in spretno je rasvozljal najbolj zapletene afere, ki so jih povzročeli skrupolozni pogodbeniki. Ko so grsdiii "Dom dels", bil je tem smirsj navzoč, in kmalu so imeli njega ca glavno oeebo in vodil-no glavo vaeh naprav. Prinoesinja ae ni nikoli pokazala tamkaj, kakor je redkokedaj obiskala tudi oatale zavede; bila je redno zaprta v svojih treh aobeh, kakor nevidna boginja, od koder je dajala potrebna navodila. Reveti ao torej videli ie Harkada in njege ao blegoeiavljali hvalili in povzdigovali do nebee, čeeer ni marala prineezinja.
V tem čaau ae je ttsrkad preeelil v princezi-njino pslsčo in kmala potem ga je obila nova misel. Čimbolj j« premišljeval, tembolj ae mu je zdela misel modra in praktična. Zakaj ae ne bi on doeela poavetil vodatvu prlneezinjinlh zavodov t Pregnan iz polja ipekulirenja In brez jasnega načrta, keko bi zopet prišel do bogaetva, je stal ta-korekoč ns razpotju, ne vedoČ, kam bi se obrnil, r*to mu je bila novs mlael kakor vatajenje. Zakaj ne bi on razpolage! s to kraljevsko dobrodelnoet* jo, s to ploho zlsta, ki dežuje ns Paris.. Prineezinja je ie imela dveeto miljonov. Kakina ogromna dela bi ae ie dale ustvsriti iz teb miljonov I Koliko čudežev bi ae ie naredilo I On bi te mlljono naredil plodonoene, on bi jih podvojil in potrojil, da, on bi jih is teh miljonov isluičil tron slata, osvojil bi vea avet! In potem bi pa odprl satvor-nlee in zlato bi teklo kakor poplava in zalilo erei-uo Francijo!
Ta mlael ga 4e tako omamila, da je noč in dan sanjal o tem. A >rl vaem tem nI mlalll o sebično sli; sproti je zatrl vaako iiljo po atarem, donosnem banditatvu. Kn aam ««lfttt se ne emo prijeti njegovih pratov! Čemu t V svoji bujni domišljiji, si mu jc strastno pallia lile, je vidiš!, da po tej poti tudi pride do končnega cilja: do premoči, do nadvlade, Pariz bo njegov! On bo kralj dobrodel* noetl, povellčan bog bednega ljudatva, priljubljen in nedoeegljiv in naae bo obračal pozornost vee* ga aveta! To je njegov končni cilj! Koliko dobrega bi lshko naredil, če porebl vse avoje smož-uosti in avoje atrategične poteze ter avojo avobo-do brez predsodkov v ta namen. Tedaj bi imel nepremagljivo moč v rokah, moč, ki nima protielle — imel bi denar, denar — morje denarja — doner, ki lahko dela veliko ikodo, sli densr v njegovih rokih bi dels! aame dobrote, kajti on bi aa-doatll svojemu nagonu,' alpal bi ga med ljudi!
Hakard je kmalu povečal avoj projekt in ae vprašal, sekaj a« n« bi ošenil a prinoeslnjo. To bi bila najenostavnejša pot do vreeničenja njegove misli, ki bi tudi preprečile alabe govoriee. Take je premišljeval mesec dni, delal načrte in manev* riral. Nekega due je stopil pred prineezinjo in razložil s krepkimi besedsmi svoj veliki projekt. Ponudil s« je zs tovariša, ne za gospodarja; on hoče biti likvidator 'denarja, ki ga je priropal princ, iu povrniti ga hoče revežem v desetem! meri.
Prineezinja Orviedo v svoji vsakdanji črni obleki ga jc iMisliišala pazljivo, in ko je končel, mu je rekla, da naj pride drugi dan po odgovor. Njegov veličast veni načrt je vaekakor naredil na njo velrk utia. Drugi dan je pa hM Hakard presenečen, ko je prineezinja zavrgla njegovo ponudim v celoti. Iliedno je odgovorila, da ona hoče biti edini in vrhovni gtmpodar avojih dobrodelnih ravodov ie svojega premoženja in da bo razpolagala t. njim po svojih načrtih. Zelo jo ho pa veselilo, ako Harkard ostane še v nadalje njen ave-tovalec, in pronila ga je, da naj še v rana prej obdrži ravnateljstvo "Ikitua dela," katerega isvr
šil je tako iiinjatortko.
t Vli teden ni mogel Hakard porabiti, da mu je tako lepa nada splavala po vodi. Jeallo ga je res, ali |ioiitoAi ni bilo Kakor včasih privabi aen-timeulalna romanca solze v očeh starega pijanca, tako je ganilo njegovo staro, korzarako dušo, kn jm videl, «la ne bo mogel ustvariti svoje slav« s pomočjo dobrih del. Čutil Je. da je padel selo Ht \ isokegs, kakor da bi bil vrten ic prestol«. In čim bolj je premišljeval o svoji hlamaii, tembolj ae je jeril m tembolj je rn^la njegova strastus šeljs l»o novem boju O, nc Im on pnčivsl, ne! Nsprej mora, v Ihi j, v Ihi j špekulacije, da bo premagal druge, mimo zato, da njegs več ne premagajo, in pojedel jib bo, Mamo rslo, ds ne bodo oni |Mijed Ii njegs' . . .
Hskanl j«- delsl nove načrte rs boj Njegovo orofje mi tole Htcvilke in miljoni frankov so bili s r mad ni rlnirl Miljoni morajo udariti na aevraf ue imljone m vftijanje-m je risal n« papirju htrstcgičue |h)tese, ki morajo prinesti imago I'rrd njegovimi očmi je vstal Onndermsnn In s ..Jim jc «stalo sovraštvo ln ueitpndbltne potre-bs po insiders* ju Premagati tluodermanna — to
je biflerkerdov princip, na katerega > prisegal, kadarkoli ae mu je izjalovil kak naklep. Alf, kadar ee je malo itmail, je tali računal s* težko-čsmi, ki gs čakajo; premagati Gundermsnns ni lahko delo. Toda ne more li on oevojitl eaj gotovi del Gundermartnovega kraljeetva in f povapeti na enako v lil no njemu nasproti f Zakaj ga ne bi prisilili, da bi ei dešUa deneroo gospodarstvo, kakor ei delijo goepodetvo monarhi saesdnih dršav, ki a med aeboj sorodniki t Rila je borza, ki ga je sopet vlekla, da pockuai evojo arečo. Njegova glava je Wis potna načrtov, Id eo ae tepli med seboj a tako mrsličavoetjo, da ni vedel nekaj Česa, kaj bi počel, toda končno se je izeimila is njegovih razburkanih mieli ena aama in veeobeeina Ideje, o kateri je aenjal noč in dan.
Odkar je Harkard bival v palači prieenzinje, je večkrat srečal sestro inženirja Heme lina, ki Jb stanoval v drugem nadstropju. Madame Karolina, kakor so jo klicali, je bila čedna ženski. Naj* bolj so se pa HaTkardu dopadli njeni izredno beli lasje, ki oo bili pravo čud« pri tej ienoki, katera j* imela komaj ieetintrideeet let. Že v peti«* dvajeetem letu so njeni lasje popolnoma pobelili, dočim eo obrvi ostale Črne in goete, ki eo jI dajale nenavadni Izras mladosti v okvirju starosti. Karolina ril bila nikoli poeebno kepa, ker jo jO pačil preoster noa s brado vred in pa Velika Usta s debelimi uatnicami, ki eo isreisle dobrohotno zuačajnost. Ali vzlie temu je bila ta beMeeka piku pl ji va; plavajoč« belina njenih goetih, svilenih Ua nad črnimi obrv! ji je dajala smehljajočo privlačnost sUre matere in obenem svežoet brhke In strastne, mlade žene. BiU jO velike in krepke rssti.
Kadarkoli jo js erečsl Harkard, ki js }>il manjši od nje, vae le j ee je zagledal v njeno pri* v lačno posUvo in v zdravo krepkoet njenih vam. Ko aU se dodobra aezUanlia, je on kmalu isvidel
0	h jeni proileetl. Karolina in njen brat GeorgM aU bila otroka nekega sdravnika v Montpellieru j oče je bil dober sdravnik, navdušen katoličan in umrl js v bedi.Ob času očetove emrti je Imela Karolina oeemnajet in Oeorgee devetnajst' lefc Fant je iel v poliubnično šolo v Paris in eeotra je ila z njim, nakar je dobila alužbo guvernant-ke. Georgia bi bil slabo iafcajgl v dvsh letih svo« Je ga študiran js, ds ga ni sskladala Karolina s ps* taki, ki jih js prislužila. Tudi posneje, ko je ie dovršil šolo s nižjo odliko in leUl po ulicah sa službo, js ona skrbela zs hrano in stanovskijs. Brat In ssstra sto se zelo reda imeU in sU sanjala, da se nikdar ne ločita. Kmalu ji je pa ponudil sree In roko stari miljonar, pri kaUrem je eltJiHa ss guvernantko, in Oeorgee ji je aveUval, da naj sprejme ponudbo.*Zakon je trajal par let ln tedaj e je Karolina bridko kosale, da js poslušala brsU. Primešana Je 1Hle ločiti se od miljonarJn, ki je bil eilni pijanec ln v pijanoati ji je vselej groail s nožem is aamo ljubosumnosti. Tskrst js imeU šeatlndvajaet let. Po ločitvi le bila zopet pahnjena v boj ss kruh, ker od miljonarja nI hotela vzeti niti eenU. Medtem je pa njen brat dobil alužbo po večletnem naporu, ki mu je ugajala* Ael je kot inženir i komisijo t Egipt, kjer so Imeli delati načrU ss susški prekop. Karolina je šla s njim in ss js ustsnovlls v Alekeandrijl, kjer je sopet poučevaU kot guvernantks. V Rgiptu aU bib dO leU 1609 $ videla eU, ko je prvič sapel kramp na obrežju Port-Haida v rokah kakih sto«
1	n petdesetih domsčinov, ki so se izgubljali v pO« ščeni planjavi, pod vodatvom peščice inženirjev. Oeorgee Hamelln je bil neto poslan v Sirijo po rasne potrebščine, in ker ae ni mogel eporazumetl a svojimi predstojniki pri prekopu, je oetol > V novem kraju. Hestra je šla Sopet ss njim v Bej-rot, kjer eo jo čekell novi učenei; on je pa odprl veliko podjetje e pomočjo neke franooeke dražbe. Lsdelsl je namreč načrt u vosni cesto is Bejrota v Damask, ki je imela biti prva in edina eeeU čez prelaze v llbanoških gorah. Tam sta blvaU tri leta, dokler ni bila cesta dovršena. V tem Času je Hemelin obiskoval gore in aa dva mesece Je odpotoval v Carigrad. Potoval je čes Teras. Ko je teke prebrodil me kraje tieU stare dešele, ki je apela pod pepelom mrtve civlllsaeije, je delal nove načrU. Imel je kmelu polno giavo ln polne pole papirja idej in načrtov. Tedaj je sačutil potrebo, da se vrne v Paris, kajti bres potrebnega kapHala ln organisseije nI bilo mogoie vresničiti lepih nečrtov. In po devetletnem bivanju v Ori-jentu sts se vračaU brat in seetra v domovino. Med potjo sts obiska Is sueški prekop In Hemelin je bil presenečen, ko je našel na obrežju Port-Haida veliko novo meato ln ogromne množine de-
. lavcev, kjer nI bile pred štirimi leti še nišeear. Toda v Parizu nista našla areče. Celih petnajat mesecev se je trudil Hsmslin e evojlmi načrti, ali Ml je p r« ponosen in obenem prearamežljiv, da bi beračil okrog denarnih mogotcev sa vreeničenje avojih velikih idej. Tak je bil inženir Hemelin, ko je bival v drugem nadstropju Orvledojine palsča, kjer je imel pet sob zs dvsnsjsUto frankov, nahajajoč ae v težkem položaju, kakoršnega nI pričakoval, ko je aepustil svoje priljubljene gore in planjave v Aaiji. Ker'ata imela prihrankov, ao šli hitro, ln ne ponied aU brat ln eeetra prišle v občutno aedrego.
* Vse to je počasi izvedel Hakard Is ust meda-me Karplins, in ravno ts naraščajoča akrb belo lase ione vsled slsbih bratovih vspehov, ga je pripraviU, da ee je aačel zanimati sa njo. Karoll-ua je goepodinjile ln goejmdsrila v njunem ata novanju. Oeorgee, kateri jI je bil preeej podoben, le nekoliko eUbotnejii. je bil ailno obloien e kvo Jim delom in e svojimi študijami, v katerih ae ni dal motiti. Nikdar v avojem llvljenju nI mieMt na šenlUv, ni čutil potrebe poMteal: njegova sestra mu je sadostovals, kar ae k> tikalo hišnih o pravil Mogete Je bil kdaj zpljtftljen, ali o tem ni vedel nM»*o. Kot učenec poliUhalihe iole je imel Gewrgee HistMin široko ohaorje e vsem, kar je bilo v «on»detva a njegovim pi>MI«em. aarpok v drugih reMi je pa bil tako priprmU, da M ga bil kde lahko sms trs I aa malo neumnega Ker je bil vsgojen v katoliški veri, je ves Čea ohranil U vere in «• tudi ravnsl po njej, kakor dober vernik.
(Delje aledl).
so otroci.
"Oče, povejU mi kakšno po-
«
in
M
"Kajti naj povem, Janesekt '•PovejU mi kaj o ježu/' "Kaj, če bi ti povedal novo, le-» povest o Noetu in njegoVi bar-
mmkmmitttm
Noetu!" *»De."
♦'fcdo je pa bil Noe!" "Bom ti že povedal."
Dobro, torej povejto!" "Vaedl ae na moja kolena, Ja nosek, bodi miren in poeluiaj Md dolgim, dolgim čaeotn ao bi-tM Jud je ris centi ji tsko zločesti IU poredni, di je Bog oklenil pokončati vse, razen Noeta." ' 44 Za kaj so bili ljudje poredni in slojfeeti!" *'0, počenjali eo gr4e reči-.." "Kakšne eo bile tieU grde re
Mi"
"No, no, ti s( preveč rsdove den, Janezek I — Ljudje nieo bili Mdni, to naj zadoatuje.
"Ali ao ee morda obeiali na po-uflčne kare in privezovali psu Sftnec ns rep, kskor to dela eo ie^ov Pepčekf" "Eh, ti aitnoba! Da — to ao de U in ie veliko več aUbegs." "Ali jik je policaj napodil i krepeljoemt" "Da, — da, toda poeluUj!" 14Pa ao vseli policaju količek?' "Seveda so mu vseli — ampak jesik ua zobmi, ako hočei, da 'povem to povest!" I— hI policaju so ksssli jezik In metsH eUre ikarpc za njim T' "Bodi no tiho, HObodra žiobo-drsatsl Tudi ikerpe so lučsli In--" «
"Policaj jih je poUm prijel in ttprl v ksUbuzof" ' "Oh I — Da, ssprl jih jsl Am sdgj mir I Jas ti še povem o je bilo. Bog je torej Skleni pošlji velik del in potopi vee ridni ljudi, rasen NoeU žlahte —" Kaj f Da jih potopif" "Da, potopi" "lys, ▼ taki!"
"Nil V kakšni reki, ti šaba lat! 8aj ti povem, da je Bog enll poslati velik del, da ji m dežjem. AU ni ušesih se-
^•Kaho s dešjem, očeT Da isii je vofe na lju<Ht" i "Bakrment! Ce ti veš več kot jas, £a ti govori! — Jaz sem rekel, da je Bog aklenil poelati velik, velik, velik dei, razumeš Tak dež, ki pada neprenehoma štirideset dni in itirideeet noč dokler nI povsod sama voda, razu meš, bun ca malaf"
"Razumem, razumem, oče} I je tik dei, kakor je bil zadnjič, ko je voda udrla v našo klet in potopila vae podgane, )cl so poUm priplavale pri oknu na ceeto. Ali ni bilo takef" "Seveda, eeveda, tako je bilo eemo molči o podganah! Toda bilo ji Še hujše. Voda je odneala hiše —"
"Vbda je odneala hišef Tudi nalo je odneala f"
''Nek! Naše hiše Ukrat še nI bilo." ;
"Kdaj pa odneae voda našo hiši, ošet" '
" Vražje gobesdalo, ali boš ti-hot! — Zdaj
več ne bo takega dežja, odkar atotfi neše hiše. To jc bilo U takrat v davnih, davnih čaaih, ko je Bog aklenil pokončati hudobne ljudi." "Danee nI več Bogat" "Vragi — Kdo pravi, da ga nit Rog je še, razumeš t" '*?a ljudje niao več hudobni" "Oh, eeveda ao hudobni šc zmi-raji Toda ti me poalušaj, kar ti pripovedujem, kako je bilo u* krat. Bog je rekel Noetu, d4 ei mora ateeati barko, v katero nej aeftre stoje ženot otroke in vao rodbino; poleg tega naj dene v barko par živali vaake vrate: dva along, dva tigra intakodalje. Noe je to storil." "In dva medveda t" "Da, dva medveda In —" "Dve miški f" ; "Da, dve miški in —" "fn dve msčklt" "De, dve msčki tudi — toda čujt"
"Pa sta mački požrli obe miški t"
"Ne, ne! Nič nieU požrli!" "Zakaj ne, aaj mačka Ira miš ke. mar net"
"Takrat jih ni žrU! Noe Je I-mel mačko v eni in miško v drugi seM, razumeš t!" ' Ali je imel Noe r barki toliko soh, kolikor js bilo živali t"
"A*"

ti je
sam
ps to
naš
živi
To
HsTha, hal 8Sl povedal, ošet"
Ti si mali kkpetcc! Ako boš še nsprej klepeUl, ne bom ti nič povedal." "Dobro, oče, le povej!" "Vprsisi, kdo mi je povedal. To je sspisano v sveum piainu in ez aem gs čiUl. Torej, ko je imel Voe avojo družino in vae živali v arki —"
"Samo trenotok, oče!"
"No, kaj češt"
"Ali je imel Noe tudi belega medveda v barki!" "Zakaj belega medveda f" "I sato, ker eo zadnjič stric rekli, ds beli medved nekje na severnem tečaju . . "Ali boš tiho, ti falott!!" "Bom, bom, le povej dalje." "Torej, ko je imet Noe vae i barki, Je Big spustil dež na sem jo. Voda je raela in raela, velika voda, ki je potopila vee lju di; rasen NoeU in njegove dru i ine."
"Ree! Vee je potopiU!" "Da, vie." "Tudi otroke!" "Da, vse, vee." <4ln majhne otročičke!" "Da, tudi male otročičke." "In njihove maUre!" , "Zlome! U oplazi, če ti povem da jc Vdda vae potopila, potem moraš razumeti, da je vse pogini Iol Čemu čvekaš!" "Kdo je to naredil!" "Kdo je naredili Mar ti ne pripovedujem, da je t6 paredi Bog!"
"Ima li Bog dobro srce!" "Jejžeš, otrok, eeveda ima Bog dobro arce! Kdo pravi, da ne!"
"Ti praviš, da je potopil male otročičke! Ali se mu niso nič srni lili! Jsz bi ne mogel neredlti te ga, če bi bil Bog
"Kaj ti veš, budalo malo! Je z(k za zobmi, poalušaj in ne vpra iuj nič!" "Dobro — ali nc gre mi v gla
vo--"
"Bo ti že ilo v glavo, če ti zdaj le pripeljem eno gorko- okrog šeal — Boš poslušal mirno!" "Bom, bom, oče!!! 14Voda je torej naraaU, dvigu da Noetovo barke in jo nosila na okrog."
"Voda je nosila bsrko! Kje ao pa bili drugi ljudje!" u "Drugi ljudje so bili v vodi in so se potapljali."
"Niso li plavali okrog barke!
"Morda ao plavali nekaj čaaa — jas ne vem."
"In niao 11 proaill Noeta, jih vzame na barko!"
"Mogoče, ihogoče — toda Noe jih ni hoUl vzeti.**!
"In ti ai rekel v začetku, aa ,c bil Noe izmed vaeh ljudi edini čloyek, ki je bil priden in po-ŠUn!" "Da, da, tako je bilo.' "Čujte, oče!" "Kaj je apet!" "Ali bi U ubil aoaedovo Lenč ko!"
"Za Boga, otrok, kaj blebe Ua T! Zakaj naj bi ubil nedolžne ga otroka f"
"Ako bi ti bil Noe in bi vide da se Lenčka potaplja zraven barke, pa jc ne bi hotel potegni ti iz vode in oteti amrti, poyej mi, oče, ali bi ti bil priden in pošten človek t . . ." '
"Gromska atrela!.....Čuj,
Janezek!" "Kaj je, očet" "Vaedi ac tukaj na klop in bodi tiho, pa ti bom povedal lepo pripovedko o ježu."
onja in odjesdil proti ua™
ki ao delali na polju Tujec je še pteeej čaaa ostal n. mcatu in zatopljen v svoje gledal na pokrajino. Ali misli ni eo bile otožne, kajti večkrat h« w nalahno in tiho nasmehnil Ko C aolnce tonilo nižje in nižje in Z je opominjalo na odhod, j® gj pal z lahkimi in veselimi koraki po oski poti proti nasad o.
Ne Ha bi pri kakšnem za more a iskal pojaanilo, jc potrkal na vrt-glavnega poelopja in vprašal po gospodu Beiufchampsu, ko mu ;ie mlada mulatinja odprla vrata "Gospod ao zgoraj," je eklc "takoj mu povem, da U li z njim govoriti gentleman.
"Otrok," je prikimal tujee," povej mu, da imam z njim 0prs viti v kupčjjakih zadevah in da m zgubi četrt ure čaaa".
Mulatinja je skočila po stop-njah navagor, mladi mož je pa prialoni! pnško v kotu in je hodil počasi po predsobi gorindol, <i je bila polna cvetlic. Dolgo ni čakal; komaj pet minut kasnej« se jc vrnila dekle in ga prosila naj ji'aledi. "Goepod ao pokonci ao ji ukazali, naj ga pripdj«
Življenje sužnjev Ameriki.
OOLVAJL
Friderik slovoall J
"živite ns aeverjut" je vzklik nil paznik hitro in začudeno. Elegantna, lahka letna obleki tujca in panamaki slamnik sta budila vero v njem, da ima pre< sabo nasadnika; in to je bil tud vzrok, da je bil š nJim vljuden Ko je slišat, da je tujčev dom na aeverju, mu je priilo hipno na um da mora pogledati, kaj delajo njegov! Ijutlje Obljubil je, da takoj pošlje enega fantov, ali aligatorju potegne kožo doli — tako delo vendar ne more pustiti belokoi-cu — in da zanj tudi vzame maat i* niega
"Če sdajle greste počaai pro
ds
In
gori."
Jsk jc stopal za njo po širokik, zbokanih stopnjah navzgor, skoti >ar srečnih aob v prijazno sobo, kjer je Simintje nihajoča viseča postelji naznanjala, da je gor pod Šelepred kratkem izlezcl k nje. Gotpod Beauchamps je sedaj ležal- udobno v komodnem pletenem kitajskem stolu na kolesih in se je pri vatopu tujca dvignil 1« toliko iz atola, da je tujcu njemu nasproti nakaza! enako mesto.
"Proaim, air, tamle so cigarete," ao bile njegove prve besed« —* "poalužiU ee aami — ogenj j« tik vae."
Jak ga je pozdravil, vzel je ra-galijo is ssbojčka, jo prižgal in ns odkssani aedež. "Želite govoriti z menoj t" "Da, goepod." ' ; "H kom imam čaatf "Henrih Dodge iz države K«n-tuky", je odgovoril mladi moi, ne da bi ae oboUvljal.
"B kom naj vam uatrežem."
"Prihajam po naročilu nekega mojih prijaUljev," je rekel tu jec," ki je slišal, ds pojdem na jug. DovoliU, dn preidem k stvari!"
"Proeim,1" je odgovoril nsaad-nik, katerega je vprašanje milo iznenadilo.
"Toliko bolje; to nama olajša delo. Kajne, imeli ste preje aužnico, ime ji je bilo Balij .. • mialim, da vam je ubežala, ali » jo vam pa ukradli — natančnega ne vem."
"Seveda," jc vzkliknil nasad-nik Itneuaden in ae je vzravnal pričakujoče. — "Ali kaj veste o njit"
"Seveda," je odgovoril tujec mimo, "radi nje aem vstavil tu kaj."
"V Kentukiju aU jo prijeli!" je vzkliknil naaadnik hitro in ve selo, mejtem ae je pa prijel trdnejše z rokama za atol.
"Žal da ne," je govoril tujee, nc da bi ae mu aprcmenila kikbta poteza na obrazu, pri tem Je p» skomignil z rameni. "Živi v Ki nadi."
"Vraga," je vzkliknil nasadnik in pričel je razbijati z sogo; "kaj ni aramota za nas, da pu»b mo Kanado še v britaki posesti!... da gledamo mirno, da kljub sim poauvam daje varstvo ubet nim sužnjem, da ac nam smej*}<> v obraz. Ali to se mora spremeni ti . . . Kanada mora biti naša, w le hočemo, kaj pa bodo AngW storili t"
"Seveda ni to prijetno," J« » kel tujec, "eli za trenotek m n< ntore narediti drugače. Tam v Kentukiju amo še bolj pri««*' kot vi tukaj. Koliko je bilo de*w vredno!"	. .
"Za oaem ato dolarjev ni bm na prodaj," je dejal BeauhsmP« ln gledal grozeče, "prepričan ds bi ns semnju v New Orlesnw dobil zsnjo tisoč doUrjev. '
"Hm, pri nss kupimo zs ta*j nar dva Uka dekleU," > tujec, "cene zenje ao tukaj mino nagnali kviško."
"To ni rea", Je vzkliknil ns*£ nik, "deklina je imela akoraj£ lo kožo, kar ji je omog^llo m Za taka dekleU, aaj veste, * P^ New Orleans izvraUn trg. 7/i«s» vam je, da je v mnogih W navada, da ao kvadronke u V* strežnice."	_
All bi aedaj ic dekleta V*
ti, * jc dejal malomarno, mialim,. .... ________^
da dobite goapode pokonci. Na dali t" je rekel tujec, medtem £ Ned. vzemi ost In pojdi domov ps svojo desno nogo polotil ns — Ns svidenje." je pokimsl po vo, pepel s eigsreU je pa/J" adravljajoče tujee; akošU je nalproU vratom. (Dalje prikodaj*'

DOPISI
JAVNO OBŽALOVANA
podpisani clan društva 'Lilija' i,ev 95 v Oglesby, 111., javno ob-žalujem, da aem delal par dni kot stavkokaz v cementni tovarni. Društvo me j« oprostilo kazni pod pogojem, če priobčim to isjavo, £ bodo vedeli vai člani in čitatelji "Prosvete", kako sramoto aem naredil sebi in drugim delavcem, liani S. N. P. f. pssito, d* n* nridete na limanice, kajti delodajalci imajo zelo aladka uaU, ka, dar jim gre trda^
Chioago, m.
Marsikdo bo mislil, da tu v Chicagi spimo spanje pravičnega ker se le redko kedo oglaai v kakem listu, temu pa ni tako. Zato aem se jaz namenil napiaati nekoliko besedi.
Seveda, o delavakih razmerah ne morem veliko pisati, ker ne skušam sam, ališi ae pa, da sedaj m dela še zadoati, aamo pritožujejo se delavci radi niskih plač, proti današnji draginji, kar jim prav rad verujem, ker akuftam
tudi sam.
Ni dolgo kar ae je sprožils misel za vstanovitev Nerodnega doma. Ideja je v reanici lepa in treba jo je podpirati, aamo nekaj mi teži srce, kako bi ae doseglo vse to; ako se le nekoliko ozremo na današnje razmere v Chicagi živečih Slovencev, amo nekoliko preveč razstreaeni, no, po to bi se ie še dalo urediti. Vpraiajmo ae pa samega sebe tisti, ki ae strinjamo z idejo ali tisti ki ao jo prinesli na dan, ali amo mi etorili avojo dolžnost napram narodu, prej ali jo spolnjujemo aedaj, ne oziraje se na stranko f Jas pravim, da ne. Marsikateri slovenski obrtnik, trgovec ali podjetnik bi lahko izhajal, ker je pa danee navezan na tuji narod iu mora konkurirati tujenarodnim trgovcem ako hoče izhajati, zatorej, kedor je v resnici za Narodni dom in mu je narod pri areu, naj sahteva, da bojo njegovi trdo prialuže-ni dolarji, kar največ mogoče o-stali med narodom. Takrat bomo lahko stopili pred narod in zahtevali tudi mi njegove narodne dolžnosti, danes pa mareikdo lahko reče: kakor vi z narodom, tako narod z vami. To naj sadoetujo enkrat o tem.
Čital sem v listu Prosveta dopis, oziroma članek, ki ga je piaal F. S. T. Pisatelj priporoča dve točki v razpravo, prva, da bi ae leposlovničnim pisateljem plačevalo za spise, katere bi pošiljali v list Prosveta. Mi ni znano, kje živi dotični pisatelj, kakor tudi njemu ni mogoče znano, da imamo nastavljene v uredništvu 3 (reci tri) urednike in da bi mi ie spise plačevali, to ae mi zdi pre več razkošno. Moje mnenje je, da bi se ne plačevalo nobenih spisov, ker sem prepričan, da bojo io ti uredniki rszpolagali a Časom. F. »S. T. tudi priporoča, jednotinega zastopnika, ali organizator ja. V popotovanju sem pa dobro aku šen, zatorej lahko trdim in lahko rečem, da bo popotovalni zastopnik porabil samo za vožnjo in hrano toliko, kar bo akolektal naročnine in za oglaae. Da bi ae ga še mesečno plačevalo, se ml zdi nepotrebno, vzrok je U, ker S. N. P. J. ima okroglo 14.000 članov, vsaeega Člana je pa dolžnoet, dS »Ritira za S. N. P. J. in sa lint FWeta, ker so člani aami trvi deli potrebo dnevnika in odglaso-vali * večino, jc sedaj dolžnoet "Kitirati za njega in mu pomaga do boljšega uspeha. Kakor je razvidno iz zapiakov nameravata S. N. P. J. in J. 8 Zveza postaviti skupno tiskarno.
Temu se?n bil naaproti že na x I r"dni konvenciji 8. N. P. J. v Pdtsburghu, Pa. in sem še danes >«rok jo ta, ker podporna organi "»"»j,, in politična, ne greeta sku '•"i V, politični ae ffoji prepir in M»vraštvo in naaprotno, mora pa ladati v podporni organizaciji
in bratatvo.
vlavna stvar pa je spet de-
......'eno je bilo na VL red
U.v,nriji s. N. P. J., da ima
sa skupno t lekarno,
*J*ariia u, JM| kUU okrof|0
LLfjj N". res lep« ideja J. 8. Z., AJ^Ii kaj bo naredil gl.
L VU",tv« S. N. P. J. p« pri po ^' da bolj razmišlja je o te«, "»<> 'e za veseli plačevati le * '»>>11 asesment r. namenom,
da sc podpiramo medsebojno v nesreči in bolezni, ali pa ▼ avrho biznesa. Oe že hoeemo« tiskarno, bi bilo boljše, da jo napravi je-d notg sama, kot pa, da bi se po stila so teh par tiaoč dolarjev diktirati od J. S. Zveze ker J. S. Z. itak ne more nič zgubiti, ta večje breme bo noeilo le članatvo S. N. P. Jednote.
Teh vrstic nisem napisal radi £kodeželjnosti, aH iz eovraltva, napram eni ali dragi organizaciji, ampkk z premislekom v dobrobit S. N. P. J. in v probujo njenega članstva.	j
H koncu pozdravljam vae Člane in članice naše slavne organisaci-je, S. N. P. Jednote.
John Stonioh, čl. it L S.N.P.J.
1 Opomba uredništva.
Brstu Stonichu moramo pojasniti, ds v uredništvu Prosvete niso nastavljene tri moči, kot trdi on, smpak dve in pol, kajti tretja oaeba dela le polovico čaaa in dobi vsled tega tudi le polovično plačo. Svetovali bi br. Stonichu, naj si dneVnik najprvo naroČi, in ga pazno pregleda, da bo vedel vsaj koliko gradiva prinese. Koliko moči rabi dnevnik, ako ae noče, ali ne more rabiti Ekarij, to naj bi br. Stonich vprašal človeka, ki ima kaj pojma o časnikarstvu, kajti "le čevlje sodi naj kopitar."
Kar se tiče tisksrne, bi lahko br. Stonich vedel, da je bil glavni upravni odbor "S. N. P. J., glasom resolucije, sprejete na 6. redni konvenciji S. N. P. J. dolžan vzeti v pretres atvar ter ni v tem oziru atoril nič druzega kot to, kar mu je bilo od konvencije naloženo.
O celi stvari bo odločalo član itvo in ne gL odbor.
glddmoro, Kana.
Želja savednega alovenakega delavstva, ae jc vendar enkrat vreaničila, a tem, da jc iziel dnev nik Prosveta, kteri ee zavzema in bori sa delsvskc pravice. Zaaluga za to gre naprednemu članatvu S.
P. J., kuro je Že pred ssdnjo (onvenoijo pridno razpravljalo, kaj nam jc treba.
Druga najvažnejša atvar v ras pravi, bila je glede bolniike pod pore. Ta, po mojem 1 mnenju, nI tsko dobro izpadla, kot bi bilo treba. Na svetu ae porodi dosti miali, pa niso vae dobre. Glavno sa kar ce je ilo, je bilo, da ae odpravi aimulacija, ali nova pravila, tudi niao v tem ozira tako vreje-na, da bi se priilo lahko simulaciji v okom, pač pa imajo tisti bolniki, kteri ao v resnici bolni, neprimerno več sitnosti in kar jc glavno, tudi stroikov in potov, zarad jednotinega sdravnika. Večina Slovencev Živi v malih naselbinah, kamor pridejo le taki zdravniki, ki nimajo poeebnih iz-kuienj. Ljudje to tudi vedo in kadar pride huda bolezen, gre vsak izkulcnemu zdravniku. Ker druitvo po navadi izvoli tiatega za jedn. sdravnika ki se nahaja v naaelbini, mora bolnik tudi k temu iti, ali pa zdravnik k njemu ji tako nastanejo dvojni stroški. Da ima mnogo članstva 8. N. P. J. podobne skušnje in mišljenje, to potrjujejo iniciativni predlogi Jaz vidim eno prvih napak v tem, da so sc isdelala nova pravi
odbor
ni
j s
ko jc treba
ene.
Ker ce sedaj le no raapsovlja zaradi bodočih pravil, ali bodoče
konvencije, i osamo vseeno odprto pot, da ai potom iniciative in referenduma zboljiamo tisto, kar ee v praksi ni pokazalo koristno in praktično. Da je ree treba tekaj storiti, pokaaujejo številni iuieia tivni predlogi. Po mojem mnanju, bi bilo dobro, oko bi drufttua, na sejah razpravljala, kaj jo ffcakti čno in korietno, potem pa Iftvolilo pet najbolj zmožnih členov druitva, da bi ti aeetaviti pravilen iniciativni predlog, v amislu iaici ativnih predlogov, ki eo ie stavljeni in dragih točk, ktore se do-aedaj niao pokarale praktična in koristne. Torej naprej aa iipolni-tcv S. N. P. J. in nevsdršsma naprej ca njene koriati.
Anton Jedttn.
Kokomo, Ind.
S tem vam aporočam, da jo naše druitvo na redni seji 9. julije, bilo soglasno proti predlogiL društva štev. 114, "Živila Ilirija," v Roundup, Mont., da bi druitva sama izplačevala, prvih 6 mesecev bolniiko podporo in od Ijirvth 8 meieeev naprej, pa jednotk do o-nega leta in pol, za kar bi jednota prejemala 10c od dolarja, bolniike podpore. Ta aiatem ao imele vpeljan že nektere jednote, kar ce je izkazalo popolnoma nepraktično. Prepiri ao ae pojavili V dra-Itvih in aledil jc odatop posameznih članov in nazadovanje dru-itev. Drugič, če bi ae vpeljal ta aiatem btlo bi treba tudi vcČ de narniuh prispevkov, od atram članov, ker se je že pokaralo, da je mnogokrat v bolniškem skladu primsnjkljaj. Jednota dobi sedsj 65c na 1 dolar bol. podp. in Vendar pridejo ie naklade, v bolniški sklad. Koliko težje bi druitva a 55c izhajala, poaebno, ako ae pripeti v kteri državi kakina nalezljiva bolezen. In jednota bo' li mogla z 10c izhajati, sa nadsljnlh 6 mesecev cele in drasih 8 meeeeev polovične bolniike podpore t To ni mogoče in če ce dobro pre računa, pokaže rezultat, da pride primanjkljaj pri druitvlh In ttri jednoti. Zato apeliram na via brataka druitva, da prednhtf iS-rečejo ia ta predlog, dobro p1*' vdarijo ln preračunljo. Je $s naše druitvo aoglaano podplrtflo predloge druitev itev. 184, itev. 204 in druitvo itev. 100. in ako ae ti predlogi vdejetvijo, bode naša alavna jednota, sopet dva kora-ka naprej, v popolnosti »avojih pravil. Naie druitvo tudi pripoHr ča, da bi bilo umestno če bi bilo pravilih označeno, da ao pre stopni listi brezplačni, katera točka žc itak obstojs a v prsvllh ni zaznamovana
Dobro bi bilo tudi, ker je ve činoma vae delo pri društvih, v tajniških rokah, da je v pravilih označeno, komu bi moral avoj po sel izročiti v slučaju, da zboli, ker do danes ni še tega v pravilih. Večkrat pa v takem slučaju nastanejo precejšne smeinjeve ln neprilike.
Druitvo 14 Cvetlica Nspredno-sti," itev. 233, S. N. P. J., prosi da priobčite v naiem glaailu Prosveta, društveni aklcp
John King, predcodnlk, Frank Stular, tajnik, Fr. Miller, blsgaj-nik.
(Društveni pečst.)
da, ker odkar izhaja dnevno, le ni bilo dopiaa od tukaj. Nala bolj saana dopisnika sta menda too nisy. Eden se bavi bolj a romani m potnimi črtioami, dragi pa ima preobilo posla s preštevanjem denarja na banki. Kar se tiče dela v tnkajlnjem okrožju je različno. Central Coal Co. in Wyoming Coal Co. dela samo po dva, do tri dni v tednu, Union Pacific Coal Co. pa dela vaaki dan, ker ona, tako bi rekel, Jf[ kot nek glavar tukajšnjega okrožja; Ta, kakor sem rekel, dela vaaki dan ali ne ve ae, koliko čaaa bo to trajalo ln tudi ssslužck ni ksj prids. Nekateri le aaalužijo nekoliko sli ntslo jih je. Seveda je ssalužek od vi-aen od proatora, kakorlncga kdo
Posebno imajo tukajlni premoga rji na piki rov itev. 7, tako pripovedujejo, da je tam aa hudiče oviti. Poaebno ve to oni, kdor tem dela, ali pa da je delal.
Kako da ae oni ptiči lovijo, menda ve vaak premogar aam.
Končno bi priporočal, da bi >ftieveta prills v vaško slovenako hišo, Sirom Združenih držav.
Tomaž Cadež.
>K„
Ml
utr S
ali i itak
la pred konvencijo. Tiati oanor luraeivom pecai.j	H H von tfchlioku, tovarnar
ki izdela pravila, ne ve za miali --^ Bolgarakego Krvnega Čaja,
in ž*lje večine članatva, pač pa Akron, O.	kat#ri ^ § ^tiaoči bolnikov v vedo to delegati, ki ac zberejo na Delavake razmere tukaj niso le	^^ in dol>|vs ^rmdan konvenciji. Saj navadno vaako preveč elabe. Večinoma imamo to	kup<) Ovalnih Pmm-iii od o-druitvo vzame pred konvencijo, varne za izdelke iz kavčuka (gu-	^ kaU5rfon j« Bolgarski Krvni skozi atara pravila, od točke do mija) in te obratujejo noč in dan.	^j prvrnii zdravje, je piaal ual točke in potem neročijo delega- Plača in srednje vrate.	j^,,«,! \§n Kogan tu, ktere točke naj bi se zboljia. Dne 17. jolija ponraročil sc je	gt^ cincinsati, O. sledeče pismo i le. Ce so pa nova pravila že izde- tu rojsk Frank Zalar, star okoli	«.pro,iro pošljite mi še eno lana, predno pride delegat na 54 let. Pcdcl je iz okna drussga	4k,t,jo Barskega Krvnega Ca konvencijo, želje druitva navad nadstropja, Ur oblelcl na rneetu	^ Večkrat ce mee dal v jeti raz no nič ne zaleiejo, ker tistih točk mrUv. Tu zapuiča žalujočega ai-	ninj ogi^m, vseeno skleni v novih pravilih, kUre ime na, v stari domovini pa ženo in	n|J p^^j Bolgarski Krvni morda on rabelelene, pa navadno lest otrok. K drultvu nI spodaJ	Čaj. T neki lekarni sem kupil eno kar pok ima, kadar se potrjujejo nobenemu.	škslljo čaja in sein ac takoj pripravila in uko lahko posUne ve- Rojaki, tu vidiU, da nesreča	prjftd (U va4 ^^ (Mig0Vsrjs čina delegatov, kimovcev. Po mo- nikoli ne počiva, Ure j klen ae nI-	re-nfc|4
jem mnenju, se na konvenciji nič aU nikjer zavarovani, vas vaWm,	*«povwll i0<ji, da sem poskusil
več čaaa ne prihrani če ce poprav- da priatopiU k drultvu "Iv,le	raanovrstna adravila, ker imam
ljajo nova pravila, kot če bi Se nec," itev. 170 S. N. P. J. V slu- mII moiao nMn^ rada po nekaj popravljala sUra. Zato bi bilo do čaju bolezni ali smrti, bo to v po- dn<A mmo m jn	družina
bro če bi eno ali drago druitvo, moč vam, sli ps vssj vsšim dra- prepričali, da jc Bolgcrski Krvni r tem osira vzelo iniciativo, da bi gim.	CflJ najbolj* čictilec želodca",
sc praviU ne delala prej, kot na Člene dr. "Dolence," štev. 170; Koo v#Uko ikatljo Bolgarskega konvenciji Nadalje bi bilo dobro, H. N. P. J. pozivljsm Uin potom,1 Krvii*ga čaja, ki traja za 6 made aedma konvencija vzame v da se polnoltevilno vdeleže pri'jsraov, poMje za 1 dolar kamor pretrec sUra pravila in Um dods hodnje mesečne eejc dne * svgu koU ,
nove, boljie točke. Nova pravila sU, ker imamo več važn.h točk u y D,«Aur4* Ta imajo mnogo točk, kure bi bilo rellti. MBrVCJ Pf0(JUClS tO. treba Mve popraviti; v tem o^- John Ceglar. tajnik. $ H^VBL BUM. ru je pe manj deU, ako rak sU, 1TTLml ^ ' PITTSBUI61, WK. rim točksm dods novi^ kakor p* ^ Operate. Ako IcIlU pollljaUv popravi, ^ bi« ^\^dnevnlki| za^. polljlU 10 centov več ProcveU, kako jc tokaj na----
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. B. Santa, Ida. Treba bo pre delati in morda porabimo o priliki.
Posdrsv!
J. K. Collin wood, 0. Vaak količkaj razumen rojak danea ve, ali bi moral vedeti, da kranjakega j ko ali avatrijakega naroda, ali jeaiks ki, ki hočejo
koli ie hočemo, toda po narodno-• sti auio Slovenei in nai jeaik je slovenski, ne pa kranjeki, Štajerski, kraiovaki itd. O tem sc je lo toliko pisalo, da le vaak, količkaj inteligenten vrabce, o tem čivka in ae ree ne splača, da bi to v našem liatu le enkrat pogrevali. A* le dobijo med vami roja-po vsej sili biti
na svetu ni. l^ahko se naziv I jemo Kranjci, fttajerci, Primorci, Korošci, TrlaČani, Gorenjci, Dolenjci, Ribničanje Kraacvci, ali kakor
"Kranjci," meato Slovenei, pueti-te jim to veeelje, pa naj po "k ran jako" govorijo, Če nočejo po slovensko.
ZAPOMNITE SI! p-»ui. «•«.
ki, drvilva-
■a sasnanlla U vsall ia val drugi »Id hi poročila, IU »o tU.j« aovk, tar sploh vse, bar jo e svssl s arwlalitvom, naj ae pošilja aa aladall aaalavi
•'PROSVETA",
(UrodaUki oddolok), SOIS So. Crawford Ave., Chieago, III.
Harsiabis, ogla.L .promaaiko aa-dtfrr, prltolho gladU aorodaaga da-btoaaja Hala, peraUe saslopalkov gta-da aarolaikav, doaar aa aglaaa ia n« drago doaaraa pallljalvs, tor splak vaa, kar Je ▼ srasl s apravailtraai, aaj »o pa polflja aa ilalsil aaalavi "PROfVgTA", (UpraraUki odd.Uk), 3018 So. Crawfard Aro., CbUaga, IU.
Aha ta storita, todaj prida rtaka pastaaa itrar tekaj o prave raba bras oseke ssaiade. Ce teroj Šalita, da Ja pavšal talaaat, dršita aa tega I
ROJAKOM NA ZNANJI.
Da mi ne bode sopet kdo očital, da nisem naznanil velike razprodaje lotov (zomljiič) na "IJnlver ssl City" v Bridgeville, Pa., in do ničem dal prilolnocti ss iarsb ljenje U lepe prilike, zato sem se odloČil, da oenjene rojake v Bridge ville in v bližnji okolioi obvce tira o U mpotom dnevnika "Pro
Lotov je razprodanih le veliko in večinoma Isglede, kot ds bo ns-ralhins iUlijsnsks. Torej šelim, da si Slovenei ksj 1)olj zsvaeli in ae nseelHi tukaj.
Loti eo po 40 nog iiroki in 126 nog dolgi Cene so od 8240.00 do 8460.00. Prodajam ns meaeČne ob roke bres ohreeti ra eno IfU. Kupite d zemljišče (lot) sedsj, ns prsvlU ai hilo ki plačujte kot aU narino (rent). Ce imate povaod bora, ga vaa j doma ne boaU imeli. Več povdm če vprašate oaebno ali piameno.
Priporočam ae vaem rojakom v Uj okolioi ss vsa noUraks pošlo vanja ln sa zavarovalnino proti ognju. — Naalov:
FRANK SCURIOH, First National Bank Building, Bridfsville, Pa.
(44—47—60—63)
Jiwwiki BwodR®
iw
8. aprila
icp> IT.Juatja I88V v drl. niiaeU.
GLAVNI STAN t CHICAGO, ILUNOIB.
UPRAVNI ODHBK:
Predcodnlk: John Vogrič, box 214, LsSalle, IU, I. Podpredsednik: J. Bratkovič, R. F. D. 4, b. 88, Girsrd« Kara. II. Podpredccdnik: Jolef Kuhelj, 8488 Swing avo. B. GhiosfA n Tsjnik: Jehn Verderbar, 2708 S. Lawndale Avo., Chieago, lil.
Telephone Uwndals 4888. Blsgsjnlk i AnUn J. Terbovee, P. O. Bon L Cieero, IU. Zapisnikar: John Molek, 4008 W. 81st St., Chiesgo, lil
Joie Ambrožič, 361 bol, Canonaburg, Pa.
Paul Bcrger, 741—lat St, La Balls, HL
F. S. Tsuohsr, 874 Ahssy Ava, Roek Springs, Wjo.
POROTNI OMSK t
Anton Hrast, - 811 85th Ava., New Duluth, Minn. Anton PeUrlin, 8307 St Clslr Ave., Cleveland, 0. Joie Radliek, 878 bog, Bmitkon, Pa	. '
Rudolf PleUrlck, 438 box, Bridgeville, Pa
Albina Hočevar, 18 Beard ave., Detroit, Mieh,
URBDNIK "PROBVBTB"
Joie Zavertnlk, 8018 8o. Crawford Am, Ckleago, m.
VRHOVNI B^RAVNlKl
F. J. Kern, M. D., 8202 Bt Clsir ava., Claveiand, Okla. Vae denarno sadove in stvari, ki ss tiiejo gUvnegs urada, m Imajo pošiljati aa gl. Ujnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja na predsednika nsdsemsfa odeeks Joie AmbroftlČu.	^
Zadeve prepirljir« vsebine predsedniku porotnega odseka« A. Hrastu.
Vee drage etvsrl, ki Imajo stik s "Prosvsto", lavsemW
membe naslovov uradnikov krajevnih drušUv pa nProevetiMl 3018 So, Crawford Ave., Chiesgo, 111.
Zi velkrst p III prmr|n.
WMMWMIMMMMMMWHMIMMMMWIIHIIMHI
VABILO NA VESELICO
kstero priredi
Soc. klub it » dne Ž> lellla t l dvorani druitva "BRATSTVO"
It. 0. S. N. P. J. na Sygan, Pa Igrala bode izvratna godba, na pihala ia Thoma Runn. fcačetek veeelloe ob 7. ari svsčsr.
Za mnogoštevilno udeleibo ae priporoča

0DB0K.
eoeooeeooeeeeeoeeeeeoooooooo»eooo»oeo»oeees<M888—8
.........................................
KAKO JK UMRL AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK CESARJE VIČ RUDOLF f
U nam opisuje vslsssalmiva knjiga i ŽIVLJENJE NA AV8TRI8RBM DVORU V Avstriji js prepovedana. Zakaj? Ker je nsjtl v njej vss Intimnosti, ki so ss dogsjsls no avstrMum dvoru.	_
Knjigs js tlsksns ns najfinejšem papirju, obssgs 144 etrani ter tri aliks ns posebnem psplrju, esssrles EllssbeU, eescrjsvile Rodelfs ; in nssročne baronlee Veteers, ljubimke slednjega. * Cena knjigs s poštnine vred Tie.
Naročila Js nasloviti nai SLOVENSKA KNJIGARNA, BOX 1811, NEW YORK* N. V. *
..................mm.....................
tem je pe i drago navskriž in U-

Naročite se aa dnevnik
"PROSVETA"
Najboljši slovsnski dnevnik v Zd. drževeh. List prigsll dnevno dobro, podulljlve členke, novico ia storage kraja ln Amerike, cplob eelegs svoU, sanimive romane in rabavao Mvo.
Naročnina ctsno ca celo IcU 88 00, pd leto $1J8 sa 14. države. Za naročnike isven Zd. drlav, tovsesOi Csnido, otano ca celo Isto 84J0, so pol loU 82.86 Ravnotako stane aa odo
UU 84 60 in pol leto 82.28 v mestu Chieago la Bo. Chicago.
naslove in
pošiljajte Ra eledeS
UPRAVNliTVO Chioago, 111.
PR08VBTA", 8818 Bo. Orawford Ava.,
Order, W» 9» Ms NMN
MaU soslopsfld so druMvoal tajniki ▼ra Rodeljle pojasnila daje drago voljo

PROSVETA
svojevslno pot. Kako se stvar razvije, ja pa največ odvisno od te-GLASILO SLOVENSKE NAftOONElgs, če bo ameriiko delsvstvo «po
PODPORNE JEDNOTE_____ rna|0 ob prsvero čssu, kam vodi
ibImi* *MtM mm mSU taipn^tof. imperial ističns pot in bo po tem lastnina su>vkmsks na soon s spoznsnju uravnalo svoje delo, ds
_r^^LL^P^L—-1 prsvočssno i/Dodrežc korenine
imperislizrotj. Ce se to ne zgodi, bo vzrsstls novs strašna sils nsd
_ _ _ delavstvom, ki bo njemu nsloži
la silno triko butsro.
Prn"...... .. In mogoče čss ni več dsleč, ko
ice* m	^ •	bomo videli orjske v boju, ksker-
TEOSVETA^	^ šnih svet do danes la ni videl.
301S S«.
TMB ■
Org—
Splošnerazprave.
VAtlOA DELAVSKE OA MAEODA.
"PROSVETA-SO IS S*. Crawf*r4 Av«., CMm|«, IU.
Ka| pomeni ts zveza?
V zkdnjem tednn so kapitalistični dnevniki prinesli dve msli vesti, ki dsjo vaškemu Američanu misliti.
1.	"Vlsds nsmersvs zopet uročiti moč kapitalistom, ds jih ne "uničijo" po vojni inozemski tr-govoi in industrijslei in ds lahko vepeino nastopijo proti inozemskim trgovakim zvezam."
2.	"Vlada je apremenila avoje obnašanje proti posojilu Kitsjs, pri ksterem je prizsdetih pet sil. Pomožni državni tsjnik ae pogaja s hišo Morgsns, Rockefeller-jevo banko in drugimi, čel, ds je vlsdi všeč, če gospodje poatsne-jo delovni v K its ju".
Is tegs sledi, ds imperislisem sopet msrširs v smeriški republiki in ds so bili tisti ssnjsči, ki ao mislili vatsviti rszvoj smerilkegs imperializma in ohraniti kapitali sem v malem.
Razume »e, če arneriiki imperializem pride pri osvsjsnju tujih trgov v konflikt z jsponskim, angleškim sli ksterim drugim im-psrislizmom, ne bodo. imperislisti branili avojih intereaov, smpsk bo poklieano pod orožje ameriško ljudstvo.
Obs vesti potrdits, ds smerišks republike postaja imperialistične, Četudi je vladno krmilo v roksh demokrstov. Imperislisem pomeni osvsjsnje, trgovsko osvsja-oje, ki vodi do sporov, ki ae re-šujejo potem s orožjem kot aedsj v Evropi.
To ne more nikogsr iznenaditi, ki posna avojatvo kspitslizms, ki je oče Imperislisma, Hedanja a-meriika vlada dela za kapitali* sem, ker je bils izvoljens ns pod-lsgi kapitslističnegs progrsms. Ameriiks vlada ni samodržka vlada, temveč jo isvoli ljudstvo. In to ljudstvo je pri ssdnjih volit-vsh v pretežni večini glssovslo zs kapitalistični progrsm, ki gs sedaj vlada isvršuje. Kapitalistična vlsda gs hodi pot, po ksteri ae raavija kapitalizem
Ameriški kapitalizem ae aedaj rasvija v svetovno ailo, v potrua tjanjenje celega sveta, v silo, ki koče osvojiti svet.
Po vojni bo evropski kapitali-sem večslimsnj oslsldjen, polje bo bolj ns široko odprto smeriš kim kspitslistom. In tega se save dajo ameriški kspitslisti, zsto hočejo biti priprsvljeni, ko končs vojns. Po kspitslističnih nsčelih je to pravilno in logično je, če ks-pitslističns vlada to izvrši, kar Šele ali zahtevajo kapitalisti.
Proti kapitaliamu ae da kaj do aeči le a soeislisirsnjem človeške
Med nami je že od nekdaj vdo-tnačena fraza: Ne blstimo dežele, ki nss je sprejels pod svoje okrilje in ki nam daje kruha. Z drugimi besedami se to prsvi: Hodimo krotki kot jsgnjeta in vzemimo vssko brco zs poljub, ssmo zato da araeino delati v Ameriki! Kdor tako pravi, ta dela nezaališano sramoto našemu narodu. Ali je naš narod živina, ki mora aamo garati in nikdar črhniti, če se de-Isvcu godi krivica? Slovenec jc prišel v Ameriko, ds bo človek, nc ps muls sli ponižni hlspect Mula trpi in molči — človek se ps požene zs svoje človeške prsvice, ps nsj bo doms sli v tujini. Ako A-msrika daje kruha slovenskemu delaven, sato pa on dela sa svoj kruh in ga pošteno zasluži! Amerika aa daje ničesar laetonj — rasen profita.
8 kakšno prsvico smemo torej tirjsti od nsšega dela vat vs, ds ne ame niti šepniti protivne besede zoper krivične rszmere, ki ga ubijajo telesno in duševno f V starem kraju smo bili nsrod hlapcev — sli morsmo biti tudi v Ameriki t Res smo prišli sem ksj prosto volj ao, toda mi dsjemo Ameriki vae, kar imamo: avoje produktivne si le, s kstsriml pomagamo množiti ameriško bogststvo |n zato sme mo po vsi pravici zahtevati, ds ae x nami poatops kot s ljudmi in ds imsmo rsvnotiste pravice kskor drugi nsrodi sli domsčini, ksterih smo deležni. O, seveda — Csrnegic, Osry in drugi gospodje te vr^te imajo selo rsdi tske de-Uucc, ki igrajo Wo** *Mr; če pa po moeaju drja, Kerus ni gent-iemsnsko, ako govorimo in piše mo proti iskoriščanju po ameriških kapitalistih — če je protisine-riško — je po mojem mnenju mi Ijonkrst msnj gentlemansko in nsrsvnost uničevalno, če bi rek II našemu delavcu, da mors z zve zsnim jezikom klečeplaziti pred avojiini delodajalci, samo zato ker mu dajejo zaslužek!
Ako hočejo biti slovenski de Isvei dobri smeri&ki državljani, morajo poznati dobre in slsbe strsni Amerike; zlasti morajo sposnati soeijslue krivice in po-msgsti, ds ae odpravijo. Na ta na čin bodo vršili dobro delo ne le sebi in svojim potomcem, temveč tudi celi republiki, ki mora sloneti na pravičnosti, ako uoče propasti.
UI,
Dr. Kern je pisal o "narodnih •nalogah" v starem kraju, flieer nI povedal, kakt<ue so te naloge, toda navaczadnje je vaeeno, kak\ Ane ao. Slovencev v stari ddmovi-ni bo še rtniraj poldrugi miljon tudi po vojni, iu če ue bodo mogtt aami rediti avojih nalog, potem jim tudi mi ne moremo pomagati. Haj imajo dovolj sposobnih moči, ki razumejo vsa pereča vprašan ja tain na dnevnem redu bolj kot ml. Ce so ps nrstnere v Avstriji
BRITISH AD' UP TO JUL.Y /Sirr.
B*mSH ADV*t OH JULY
IT/3H L/Hi J O NC30
O
Zemljevid angleška ofensive severno od reke Somme na Francoskem. Debela črta pomeni staro fronto
in pretrgana črta sedanjo fronte ad Pozieresa do OuUlemonta. Cilj Angležev je Bapauma, kjer so v«Jba ielesuilka križišča. Ks levi jo slika generala Elmena, Id vodi nemško defen-
ilvo med Ano.x> in Sommo.
čkov — tedaj mora biti todi a-meriškim Slqvencem prav. Kadar bomo videli, da se v resnici dviga slovenski narod za svojo samostojnost in ds nsrod v rcsnici hoče rsdikslnih inprememb, ki zagotavljajo boljšo bodočnost, te-dsj je nsša dolžnost, ds mu po-msgamo moralno in kolikor toli-kor materijslno, ksr bo mogoče.
Aufernški Hlovenci so že itak i-meli cele butare "stsrokrsjakih nalog". Koliko denarja je že šlo is Amerike za razne kapelice, zvonove (ki jih danes prelivajo v topove!), cerkvene orgle in druge podobne reči, ki ne prinašajo nobenih koriati. Ali naj nadaljujemo s takimi nalogami T Ali bo to rešilo Slovence f
Ako amo ae tukaj naselili, ds boino Ameriksnci, in hočemo biti dobri Ameriksnci, tedaj ae bomo nsjprej zanimali za Ameriko; za-nhnsti se moramo zs ameriške razmere in skrbeti, da sc te rszmere
rjšajo tudi nsm v prid. A meje zdsj prva in potem šele pfklejo simpatije in sanimanja za napredna vprašanja v starem kraju. Za naa morajo biti politična vprašsnja v Zedinjenih državah bolj važna, kakor pa politični boji v stsrem krsju, izvzemši kadar so ti boji in vprašanja mednarodnega značaja, katerim se ne moremo odtegniti.
Slovenski delavci v Ameriki ae bodo slabo ameriksnisirali, če bodo vedno gledali v stari kraj in tu kaj pogrevali tamošrije narodnostne in druge prepire, ki nimajo tu nobenega pomena. \
Kljub temu, da je med nami &e prscej avstrijakanstva in par dru gih starokrajskih bolezni, vendar opažamo z zadovoljnostjo, da se te bolesni počasi trebijo. Počasi, kajpada — ali le gre. In za to ae moramo zopet zahvaliti našim naprednim organizacijam, vštev-ši socialistične khibe, ki vršijo do danes najvspešnejše delo amerika nissicije in izobrazbe sploh.
Isobrssbs našega delsvstva, o ksteri se toliko piše in govori, ne more hiti delo poaameznikov niti posameznih časopisov, ki niso odgovorni nikomur. Za to mora hiti orgiwikacim. Individiji sicer lahko vplivajo in veliko naredijo, ali hrt** organizacije sa seboj, so isguhijeni ki omsgsjo, preden njihov trud ksj zaleže. Bodočnost človeške družl>e Je v organized-
Ji.
Iuvaino dobre podporne organi
kakor omenjeno — toda lahko bi je vršile Še več. Ločeno — ako ae ne sedinijo — naj vršilo svojo plemenito nalogo kakor doslej, a »ktlpno bi pa lahko tvorile mogočno izobraževalno telo, ki bi bdlo za naše delavstvo velikanskega pomena. Ce ae pa zedinijo, kar je iz srca želeti, je pa toliko boljfie tudi za kulturno delo.
Pred nekaj meaeci je bil predložen Slovenski narodni podporni jednoti načrt za Jugoslovansko Akademijo, ki je imel ogrodje velike izobraževalne institucije ne samo za Slovence, temveč za Vse Jugoslovane v Ameriki, razšli'Bolgarov. (Dr. Kern ni takrat napisal o potrebi izobrazbe!) Mjtfrt je na splošnem glasovanju pftjtpadel, in po mopem mnenju jtf propadel edino zato, ker je šel na referendum poprej, preden je bilk večina članstva dobro poučena o celi stvari. Z nami jc namreč ta lkriž, 'da vsako novo stvar spre JhMfmo"a nezaupnoetjo in ji najra-Jšt^ obriiemo hrbet, šc preden jo pridna mo, pa naj bo že tako dobra.
Afcoise torej zsvedamo, da je sistematično izbraževalno delo nemogoče brez organfczacijc, je nesmiselno, da bi za to ustanavljali še posebno jednoto. Zakaj ne bi poverili to nalogo že obstoječim organizacijam, ki imajo po svojih nai Mih smisel /a-kulturno izobrazbo in ki bodo enkrat morale vršiti nekaj takega, kadar odpade njihova sedanja naloge!
(Konec prihodnjo sredo).
Piše Gregor Korobač, pl. Ga|žla.
so pa rsrstnere v
družbe. Ali se je kspitslizem tsko take, ds je tsm otežkočen vssk dsleč rssvil, ds se lahko prične korak do napredka, ni to naša kri s soeisllzirsnjeui človeške druž vda In mi ne moremo predruga-beT Ds razvil »e je tako daleč, te'tki tistih razmer. Narodno in go-imsjo pri soeislisiranju človeške apodarako vprašanje Slovencev družbe opraviti do gotove meje atari domovini je vprašanje vseh rasvita in spopolnjens produkt i v- nsrodov v Avstriji ln rešiti gs na, rasdeli v na ln prometne sred- morajo tsmošnji nsrodi samit A-stvs. Danes ssdržuje soeislizirs - meriks jih ne tnore reševati. So nje človeške družite v kspitalistlč- Birer vprašanja, ki nss seveda zs-
»o raavitih delelsh le ljudstvo, ki nimsjo, ksjti s tem še ni rečeno, | nalogo ns svoje remc in Israča politično moč kspitslistom, <da hi morali smeriški Slovenci po podporo bolnim in telesno pohabi da jo larsbljajo ns škodo I Jud atva, kl Jim je to moč podelilo.
človeška drušbs je v kapitali« ti<no rasvltlk delelsh tsko daleč, bi bili Hlovenei aamoatojni v Jugo samo humsnitsmost, to je te bi da se lahko prične s soeialiaira- slovanski republiki — sli v lisi- ekaiatirsle samo zaradi bolniške, njem, ost sne pa Ishko tudi še ta- katiski federativni mpnbliki — v poškodninske in poamrtninske poka, kakefšna je: to Je, kspitsli«ti- kateri hi vsekakor »meli Mjše po dpore, se bi morale razpustiti, go^ r kateri evete iskoriščsuje goj* sa gospodar»ki in kulturpi kadar ne bodo več imele te nalo-delavstva. Pot Je torej odprts ns rasvoj — ali to je samo moja in ge. Ali tega ni trebs. Podporne obe strsni: ena vodi v Imperiall-' par drngih telja. Kaj jas vem. te organizacije lahko ekaistirajo aoeislizem •	lo želi masa Slovencev in
(in med kterimi je največja ta, da so smeli iz Amerike denar dobiti in iti v Ameriko), mnogo je takih, ki nočejo več poznati naših himen: Bogohruni, Die Wacht am Rhein in Deutschland ueber Allea, pa rajše popevajo marzcljezo, Red white and blue Star Span-glad Baner in druge take izdajalske melodije; innoigo je takih, ki rajši slišijo besedo Mister, kakor pa Windiecher Huffvd, ki imajo rajši neokretne ameriške dolarje, s pohujšljivo 'sliko boginje' Sv6» •bode, kakor pa ljubke, svetle, avstrijske kroneč, s sliko svojega cara; innogo jih je, kterim je bolj na srcu njih plebejaka družina, kot pa blagor presvetle habsburške hiše, ki mora shajati « borilni 15 milijončki na leto in mnogo jih je, ki bolj ljubijo ham in eggs, sirloin steak hi enake obli&ke, kot starokrajttki mdčnik in kialo repo. Takim ni za pomagati, ker bogovi so jih udarili s slepoto. Vi niste taki, »ato sprejmite moj pan-germanski pozdrav I — Obšalujem pa, da Vas seboj na Deutsehrland za enkratne morem vseti, ker Ue vem kakšno pokrivalo da vzamete seboj, ali cilindcr v dva štuka ali čepico francoske mode, ali pi kelhavho m turban. Veate, še nisem nič gotov, ali bom, na povrat-ku večerjal, z Žani Bulom v Londonu, z Poneairejem v Parizu, pn kajzerju v Berlinu, pri padišahu v Carigradu, ali —- pri morskih volkovih v Atlantiku I Z Messrs Morskimi Volkovi, smo ai prece, na roke. Ko smo se, na poti semkaj, vstavili v kopališču Jutland kjer sc v bratski slogi hladi, oko li dva ducata kapitanov nemške in angleške mornarice, videli smo cele kompanije te volčje svojafi patrulirati okoli. Ko smo jim povedali naše geslo: "Heil und Sieg, die Windischen auf den Strik", pufitili so naa do največje nemške ladijc, ki je stala lepo pokonci, zagozdena, med dve velikanaki pečh-ni. Po mahu, s katerim ao bile pečine poraatle, mrgolele ao Školjke, korale in polipi, po jamborih so telovadili raki, veliki kot mo-tovila, iz dimnikov ao poganjale gof»>e, velike, kot srednje vrste ringl&pil in na krovu so. plessle vesele morske deklice, oblečene v pomanjkljive, kopalne kostume. V shrambi za jedila našli smo 12
Pravil aem vam, že zadnjič, da
aem vprašal kapitana Koeniga,	morskih prešičev, ki so vživali naš
naj bi mi v teh pasjih dnevih dal	pristo nemški aauerkraut, s takim
free ride, na aubmarinki Deut-	apetitom, da nas je vse akominalo.
zacije, Jednote iti zveze, ki so ns* j eekland, da ps niti odgovora ni	Zalogo muenhnerskctgs piva, ir
ponm. Naloga teh organizacij je *®m dctoil. Pisal sem mu nato še	praznilo so nsm podrešne morske
še predvsem humsnilsrnoat, te- ^krat, ds nhiem kak ameriMci	krave in kimelgajst ao nam popi-
prav imajo tudi druga nstela. A- i|l,,w»p. »"»pek pravi avsto-oger	li morski polži, ker jih je ščipalo
li ta naloga je le za gotov čas. «ki-nemško-tur*ki patrijot, ki naj	v trebuhu. Samo frankfurtarice,
kajti prejalislej ho morala tudi m,,nJ P° trikrat na dan pevam	ali kakor jih vi imenujete, ase—
ameriška republika prevzeti ti ,P**lme: "Bogohrani, O du mein	klobase, ostale so nedotaknjene,
ns svoje rame in dajati ^"terreleh, Hoeh der Kaiser, Pa	menda zato, ker ao dišale po ši-
ohabl- j dišsll čok jaša itd." To je poma-	melnih; teh smo ae torej polaatili
polnoma pozabiti na Slovence v|jenim, kakor tudi vdovam in si- feb». V par dneh dobil sem po	mi. ko smo videli, da so takorekoč
starem kraj«. ksj moremo mi rotam, ki bo«lo v potrebi. Ce bi »pecial delivery, pismo, ki vam ga	nobodya klobaae. Ko gremo mimo
atoritir Jaa ua primer želim, daj torej naše jednote in rvete gojile^" navedem dohaasdaoi	kspitanove kabine, se vrsta od-
aubmarinko m proti Baltimore 4. volčji brfog ni nič kaj v^'
prijazen. P» res, ncvrli »mo ,0 proti U. S. A., zs nsmi ps te{ L fiment morskih volkov. Tu w Z tem požrli nekaj mehkužnih V^. eejev, kteri so jim gotovo bol! teknili, kot trde nemške kosti Vidite, ekselenca K or o ha č Vm, Gajžla, taki in še bolj čudni »od* ikvijaji podmorskega potovanj, m zato je boljše, da za enkrat fe osUnete v svojem luftšifu. Ptnd,. riti pa moram šc enkrat, da me ie Vsša vdanost do preavetle htU-bnrške, hohenzolernike »uj^. nove dinastije, globoko ganil. ,„ priporočiti Vss hočem za najvišje odlikovanje. Prosim samo, da mi nemudoma aporočite, ali Vam je ljubši red Marije Rezije, žel«, ni križec, ali najvišje turško odlikovanje, trije konjaki repovi. Hochachtungsvoll
Koenig." Po prejemu tega pisins, bil 8«n tako eksesjtan, da sem spustil vajeti mojega luftšifa m samo premišljeval, da li ftaj si zvolim red Mtee-Reae, ali bi se dal križati i železnim križem, ali bi si zbral tri turške konjske repove. Po dolgem študiran ju, odločil aem se za konjske repove, ker isti bi ae mojemu zrakoplavu imenitno podali. Ko pogledam, kam je luftšif priplul menoj, v tem premišljevanju, spoznam, da plovem nad glavnim mestom Pennsylvanije Harrishur-gom. V žarkih zahajajočega soln-ca, se je kraano bleščala kupola drtžavne hiše, pred hišo pa je mrgolelo ljudstva. Namerim moj šternkukar in naravnam moj brezžični telefon za poslušanje. Bili so tam pred državno hišo zbrani delegati Christian Kndea-vor, ki so se pripravljali ,da h« tiajo slikati. Kar nastane silno raiz-burjenje med krepostnimi delegati. "Kaj", zakriti eden, "tu-kajle naj se damo slikati, poleg teh nearamnih, golih žensk t" "4 Kakih ienakt" so začudi fotograf. "Vidiš jih tamle", pravi ta in pokaže na umetne marmor nate kipe pred držav. hišo. "To »o vendar mrtvi kipi, ne ženske in drueega primernega prostora za slikati ni v bližini", ugovarja fotograf. "Pa jih oblecite", zaori zbor krepostnih kriatjanov. In zgodilo se je. Nektere so ogrnili z indijanskimi plshtsmi, druge ro« zavili v nunske halje in oatale oblekli v kočemajke, zapete do vratu (in pomielite, v taiki vročini!) Vsekskor, morala je bila rešena in kristjani so se dali z mirno vestjo slikati. So pa že v Pennsylvaniji vae »bolj moralni, kot pri na» v Illinois. Oni dan amo ae slikali na Potokarjevem vrtu v Lyon«, « pravo iivo honest to godnea, kravo v oezadju, ki je proraenirala tam, v obleki, kakoršno ji je bog dal. Ampak, če še kdaj pride do kaj takega, oblekli bomo Mr». Kravo v moderc, čiklo in koče majko, ali pa ji privezali vsaj predpasnik, če bo hotela biti i nami na sliki..
Korobač von Gajžla.
Iz slovenskih naselbin.
<r
b Elkhart, Ind. nam piše rojak J. Strnec, da jc Um v okoliei vsa trava strupena in svari rojake naj ne poaedajo ali polegajo po travi. Baje se jc pred kratkim tam na ta način zastrupil Slove nec L. Pucelj, ki sc ima le takojšni zdravniški pomoči zahvaliti, da je še okreval.	_
SLOVENSKA NAIODNA PODPORNA JEDNOTA
išči zastopnike
za "Pnsvito".
Kdor .hoče stalno potovali po svoji državi ali v širšem krog« » dnevnik "Proeveta", nsbirtU naročnino In oglase, na j ao Jff takoj na upravništvo "Prosvsls za pogoja.
Zdaj Je čas n pridobivanj« ea ročnfkov med člani Jednote ta » člani. Rojaki ee »nimajo sa dear
Oroga Korobač, von Oajžla, pro in ven se prrvalt postsvns o- /nik, sa delavski dnevnik, la ieie Keq-	j srtba z plkelhsvbo in veliksnskimi no bodo imeli sastopniki po**""
Pošta: Luftšif, dežels Yankee- hrksmi. Himmel! pravim, to je ga truda, samo Ae se količkaj P"
Jev-	ps ssm kajzer. ki je prišel obiskst brigajo.
Hon. Efcndi: —	svojo podvodno floto. Možje, hi- Kdor hoče traven le
Vaše pismo sem prejel in globo tro v vrsto, da mu morem dsti rs- ti nova društva SS našo Jedno*
Torej *
šr	ko me je ganila izjava Vašega pa- port. Ko ae drenjamo v vrsto, ns- dobi posebno nagrado,
tem, drugs v soeisliaem	«o son mmmm r...r»r„rnj m natal ih naprej, ilokler ae bodo aeliti Sbi-	trijotisma. Ravno med Vami Kra- mišljeni ksjzer zine, kot bi hotel dalo I Poljo Ja Urakol
Nemogoče je sdsj prerokovstl, .logoaloranov v •tarna krajut — v^ei v Ameriko, in naj služijo	njei, sli kakor ae hočejo nekteri kaj povMati in po zobeh aposnam, Naslov sa poaudbe:
ksj nam prinese smeriški Imperi Ako Hlovenei	sami aebi do- višjemn . kuUurnemu namenu:	nszivati. Slovenci, je mnogo tskih ds je to pravi morski volk, ki se je	"PEOEVBTA
alirem. AU jssno je. ds se pojavi Jo presenetljivi dogodki, če bo a-■mriški imperislisem šel svojo o-
bro ia ako hočejo biti še v nad »I splošni moderni izobrazbi!
ki ao, prišedši v to deželo, takoj polaatil kapitanove kabine in nje-
(Upravnilki oddelek)
je hlapel kakega monarha in olm- NspretUie jednote in svese že pozaMH vse neštevilne d«»l»rote'j irove pikelhsvbe. Ksmeradi I is- »10 io' Orawfotd Am, Ohi«^ klspei svojih lastnih Ursa-1 danes vršijo nekaj te naloge -. ktere jim je mati Avatrija delila kričim na vse grlo, lanOrit na	UL '
vriski vojaa, achiš-io inozemske vesti.
wdO« a tako naglico, do ao
niso talko divji General Bell je obljubil, da bo preiskal to afero.
900 nrflišarjev popadalo na marin , valid vrottne in vsi ao is Ohicage
r
S ua ti. orožje in streHvo.
\aia križarks Medullu (bivin --nika križaka Breslsu) je zedn-r^batotsbredls južno od Sebs-Lola ns Črnem morju med ru-obrodovje petih ladij, ki so „ brž akušale zsatsviti pot. Boj je trajal »tiri ure »n nsto je Medullu rdrfT mimo aovrsžnih lsdij in se odttraoils nepoikodovsns.
Italijansko porodilo.
Rim, 25. jul. Med dolinsma Stelvio in Ugrina se vrše skrajno budi artilerijaki boji. Naši napadi na goro Cimone ao nam princi nadaljne vspehe. V nedeljo sino osvojili »ovrsžne xakope prav pod vrhom gore. Na planjavi Se-tte Comuno amo odbili dva sovražna napada z veliki izgubami za sovražnika. Mad Ciamono in Avi-tio amo dovršili okupacijo dolin gornji Trevignol in San Pellcgri-no * osvojitvijo gore Stradone im novih pozicij na pobočju Cima di Boeehe. Artilerijaki dvoboj v dravski dolini na Koroškem ae nadaljuje. V gornji Felli in na gori Nero nadaljuje sovražna artilerija s hudim bombardeinentom. nadaljnje porodilo o drznem francoskem letalcu šes Namšdjo. Pariz, 25. jul. — Uradno poročilo o ponearečenem ali kljub temu iutereaantnem poletu iz Francije v Rusijo se glasi:
20. junija ob polu/ desetih zvečer se je podal podlajtnant A. Jlarchal na svojo zračno pot. Dvi gnil ae je v Nieuportu z monopla-noin posebne vrste in naložil je odvolj potrebščin za 14 ur. Njegov namen je bil leteti čez Nemčijo, spustiti proklamacije na Berlin ia nadaljevati polet v Rusijo. To se mu je posrečilo, dokler ni prišel drtfgo jutro ob polu devetih nad rusko Polsko blizo Chol-ma, kjer ae je moral spustiti na tla, da popravi stroj. Bil je takoj vjet.
Proklainacija, katero je Mar-ehal metal na Berlin, je začenjala a sledečimi besedami: "Mi bi lahko bombardirali odprto meato Berlin in s tem pobili mnogo žena in nedolžnih otrok, ali mi se zadovoljujemo s sledečo ptoklama-eijo itd."
Ko so vjeli Marphala, so ga in; ternirali v Salzerbachu, od koder je poslal dopisnico v Francijo. Pisal je:
"Bil sem vjet 21. junija ob o-anih zjutraj v ChoLmu na Polj-akem. Avstrijski čsatniki mi niso verjeli, da aem res prišel iz Francije, ali ko ao videli dokaze, ao w> pohvalno izrazili o mojem činu. Bila je majhna pomanjkljivost pri motorju, da sem moral na tla. Ravno ko aem atvar popravil in ae raaalil dvigniti v zrak, m me zagledali in vjell. Lahko ai mislite, ksko sem bil poparjen."
Oasamant bo obeien 3. avgusta.
London, 25. jul. — 'Daily Mail' poroča, da bo Sir Roger Casement obešen 3. avgusta na dvorišču je-tnianice v Pentonville. Edino kralj ga še more rešiti smrti. Najvišje sodišče je zsvrglo Casemen-tov priziv.
I« Rima poročajo, da se je za-v«el papež za Casements in jo a-Miral na angleško vlado potom hritiškega poslanika v Vatikaaiu, ^ bi bil pomiloščen.
2250 miljonov sa vojno.
liondon, 25. jul. — Nižja zborniea je včeraj dobila predlogo za "»jvečji vojni kredit $2,250,000-°°°< k" jih je hilo doslej odobre-"'k. Obenem je vojni minister bloyd-Oeorge zagotavljal zborni-r0, ^s jf zmaga zaveznikov zaai-*"rwia. Od te s vote je namenila vlada 7H.*, miljonov kot poaojilo "v«jim zaveznikom.	* >
A'*lij* iK.rabi vxak dan M
•nJonov za vojno iu vnegs skn-l'»J od za.Vtka vojne pa do dane« J* petrošil* 14 miljard m 160 mil-
didsrjev.
*«bikanci proteetirajo.
, Kl ('»s«,. 25. j ni. __ (ieneral filler,, o.M.znU, poveljnik ga V .1 .urezu, je poslal pro-™ ^'-rslu Itellu v Fort Blissu rj^ lH,,etje miličarjev devete ••••riinaetake infsterije. Gon-l,r»vi. da no miličarji pre-1 11 '""j" •»» brez vnske pro-
»«re|jt|i v hlkr Mehike-
» To J(.	|nj,j
J'lino I«I li i, ...	r
^ •»•% namignil, da bi bilo do-
a t**,,	""k "»domeatijo
"^rmm, ivezmmi vojski, ki
Anglija svoje odredbe prekliše v
treh mesecih, ki so bile posnane pod "orders of council". Anglije je odgovorila negativno in med ____ameriškim ljudstvom je zavladalo
Nekje v texaen, SS. jul. — p^|mneni«» ds Anglija hoče vojno z
Združenimi državami.
Dne 16. maja 1811 je smeriika fregata "President" srečsls ob izlivu reke Delaware tujo ladjo. Noč je bila temna in ko je komo-dor Rodgers vprašal, kdo je, je
f)ne 30. maja 1812 ie angleški silila mornarje s ameriških ladij najmanj tri tisoč mož. da si osi-poslsnik v Washingtonu isročil s- j v sngleške mornarico. Ta ko se je gura gospodstvo nad jezerom merižki vladi odgovor engleike1 vojna rasvH* v bo j sa »nebno svo- Krie, preden se gs polaste Angle«
vlade na zahtevo Amerike. Uiti mat jc predsednik 1. junije pred-oiil kongresu iu mu dodal posla-
ve brigada illinoiške infaterijc je izgubila včersj približno 900 mož prvegs, drugega in aedinega regimenta, večidel iz Chicago, ki ao na maršu popadali valed vročine in obležali v jarkih ob cesti. Nekaj oe jih je že opomoglo, da so lahko nadaljevali marširanje, toda ogroma večina onemoglih miličarjev leži danes v bolnišnicah.
Meri se nadaljuje v L. Springs tode poveljniitvo brigade je mo-rslo odrediti počaanejši korak, da ne izgubi še oatalih moi med potjo. Včeraj ao delali 140 korakov na minuto.
V Leon Springsu se bodo vrii-le vojaiko vaje. '
Reporter j i iz San Antonia, ki ao opremljali miHčarje na pohodu, poročajo, da je bila eesta posuta z izmučenimi vojaki, ki so ležali, kakor mrliči po bitki. Za vsakim grmom ob cesti je bila gruča izsopihanih miličarjev. Najbolj je trpel prvi regiment iz Chicage. Gen. Jack Foster, ki se je vofcjl v avtomobilu na čelu čete, je ukazal hitrejše korakati, polkovnik Swanbom je pa preklinjal, ko je bilo vedno manj m manj martaarjev za njim. Foster je hotel, da bi priile čete že ob enajstih »večer v Lean Springs, pa ni bilo nič.
Gen Fumriton ae je zagrozil, da bo "mehkužce" že vtrdil, ko je slišal, kaj ae je zgodilo. Namesto simpatij jim bo dal trdega dela, da ne bodo tako hitro premagani, kadar bodo zopet na maršu.
Ameriške vesli.
(NtdsljavaaJ« ls »rw ■*•»!>
dobil za odgovor strel is topa. A»
merišks fregata je na ta posdrav odgovorila s celo * strsnjo.. Po dvajset minut trajajočem boju je bila tuja ladja nesposobns za nadaljevanje boja in odgovorila je, da je angleika vojna ialupa "Lit tie Belt", ki je hudo poškodova na in ima dva in trideset mrtvih in rsnjenih ns krovu. Ameriška fregsta je bila malo poškodovana in imela jc enega ranjenca. Poveljnika ladij sta poročala vlads ms nasprotujoče. Med Američani je vest o praski na morju povzročila zadovoljnost, ker so smatrali dogodek kot vračilo za žnljcnjc, ki ga je storila angleška fregate "Leonard" ameriški fregati Che sapeake.
Indijanci na severozapadu so zopet postali nadležni in sodili so, da Angleži v Kanadi »čuvajo In dijance. Tccunisch, glavar roda Shawnee, je skušal pridobiti vse Indijance za odločilen udarec proti Američanom, ftel jc od rodu do rodu od Velikih jezer pa doli do Mehikanskega zaliva in nagovarjal Indijance, naj primejo za boj no sekiro. Pri teni ga je podpiral njegov brat in "prerok" Elskva tava, ki je z glumaškimi sredstvi vplival ns mišljenje Indijancev.
Zvezna vlada se je odločila, da zgrabi Indijance, Se prctfen izve dejo svoj načrt. V jeseni leta 1811 so odposlali generalmajorja W. H. Harrisona, ki je bil gover-ner indijanakoga teritorija, da se bojuje z Indijanci, ki so se klati li ob reki Wabash. S sabo je i mel oddelek milice iz Kentuekyja in en polk stalne armade. Dne 6 novembra je Harrison dospel do Tippecanoe, kjer jc bilo največja indijansko taborišče, v katerem jc bival tudi indijanski prerok. Ksk-vatauu je takoj odposlal v tabor Američanov več odličnih indijan skih glavarjev, ki ao obljubili po korščino in povedali, da p prihodnji dan v tabor tudi prerok da prično prijateljska pogajanja. General je sumil, da bodo Indijanci ponoči nspsdli tabor in za-'povedal je, da morajo počivati s puiko v roki. V noči 7. novembra so Indijanci res napadli tabor, a sprejela jih je strahovita sslvs. Po večurnem boju so bili Indijanci popolnoma premagani. Američani ao požgali taboriiče "preroka" in zgradili več obrambnih fort. Indijanci na severozapadu .«o vsjed poraza mirovali, a v ljudstvu je pa oživela želja po vojni z Anglijo.
Vsled resne situacije je predsednik s posebno proklsmncijo sklical kongres k zasedanju šo pred časom. Dvanajsti kongres jc pričel zborovati 4. novembra 1811. V obeh zbornicah je imela vlads veliko večino zn sabo in splošno razpoloženje kongresa je bilo za vojno z Anglijo.	,
Pod tem vplivom je kongres sklenil, da se regularna armada poviia na dvanajst tisoč mož in da se uporabi milico kjerkoli tako zahtevajo razmere. Bojne ladje so poprsvili in takoj pričeli gladiti nove. Ob tem času Je stalna arma-ds Štela le tri tisoč mol, brodov-je ps komaj dvajset fregat In vojnih Kalup in kakšnih sto in pet-
__1 deset topničark, ki so bile zs var-j
<N»<teij.*.nj.)	stvo pristaniič. Pri tetjem ljud-|
Spomladi 1810 je izdal Nspole- skem štetju v letu 1810 je bilo
on ujiez, de se zaseže vsako sme- v Združenih državeh 7,239,!*W riško ladjo, ki pripluje v franco- prebivslcev.
ako luko. Ukaz je bil skozi šest | V teku zime je prišla vlada na tednov tajen, da postane čim več sled, ds sgentje Velike Britanije smeriikih lsdij žrtev tega ukszs. j mjejo v novoangleikih državah t Prvo vest o tem ukszu je dobilej namenom, da povzročijo odpad od smeriiks vlada, ko je izvedela, ds Unije Stvsr je prišle pred kon-je bilo sto dva in trideset smeri- »res, ki je imenovsl odbor, da pre-| ikih ladij zaseženih v frsneoskih iiče spletke sngleške vlade Odbor, luksh. Kmslu ns to so Isdje s je poročsl, ds so razkritje v po-' ■ prodali in tsko podprli slanici predsednika zadosten
nosti Anglije napram Združenim državam, in is katerih je bilo raz-videti, da hoče Velika Britenija u-ničiti ameriško trgovino ns morju. Kongres se je več dni posvetoval o stvari in jc due 18. junija 1812 napovedal vojno Angliji. Drugi dan dne 19. junija so napoved objavili. Kongres je dež predsedniku pravico, da sme sprejeti regularno armado pet in dvajset tisoč mož, poklicati pod orožje petdeset tisoč prostovoljcev in množiti milico ns sto tisoč mož.
Longview, Texas, 26. julija. —
J. A. Garth, detektiv iz Alabame, je tukaj aretiral Smith Taylorja, še jako mladega moža, ki je ob-dolžen, da je v Centervillu, Ala., umoril sodnika liollisa.
Sodnik je bil umorjen pred tremi tedni. Na njegovo truplo ao privezali kos železniške tračnice in ga vrgli v neko mlako. Kasneje so nsšli truplo umorjenega.
Akron, O. 25. julija. — Mestni zdrsvstveni urad ie do sedaj ni odločil, kdo je zakrivil smrt Harvey ti. Yerricka, ki jc zadnji petek umrl za zastrupljenjoiu s ptomeno.
Dr. B. F. Force, mestni inšpek tor za živež, jc dejal, da bo priporočil nieatneuiu svetu, naj odredi, da mora vsaka reatawracija imeti oblaatvcno dovoljenje in biti najmanj enkrat v tednu pregledana.
Tukaj ao aretirali nekega Carl Kuprona, ki je streljsl na Jacob Jacevicza. Ko je oddal vse strele, je planil na Jacevicza in ga pretepel a pestmi.
Jacevicz je v bolnišnici, Kuprona so pa aretirali, čez da je streljal z namenom, da vbije.
Ban Quentin, Oni 26. Julija. —
V državni ječi so obesili Louis A. Furtina. Obsojen je bil na vešsla ker so ga porotniki spoznsli krivim, da je umoril Peter Furrerja, njegovo ženo in deset mesecev staro hčerko.
bodo auieriikih mornarjev.
Ameriiko brodovje je bilo iib-je bilo nemogoče kaj
. .. . .	.. , ko in mu je bilo --------, t
nico v kateri je nsiUl vae naail.L^^ protl oddaljeni Angliji l)iArollu:
ži. Njegove beeede niso nsšle razumevanja in sanaiati se je moral le na četo, kl jo ie imel zbrano v
in aato so se odločili zs invaaijo v Kanado in ds poleg ikodijo an-gleškl trgovini ns morju, kolikor je le mogoče.
V jeseni leU 1812 je bil Msdi-son sopet iivoljen predsednikom ] bfl.'^^^ s veliko večino. Elbridge Gerry is Connectieuts je bil Isvoljen podpredsednikom. Dne 4. marca 1813 uekaj mesecev po> vojni, je Jsmes Madison nsstopil svoj drugi predscdnlikl termin. *
Ob izbruhu vojne eo bile aiue-
born, vrhovni na desnem ali general Stephen Van Rensselaer pa je napovedoval središču in levem krilu je sapovedoval general William Hull, tedanji governer inichigaiiskegs osemljs. Genersll so Imeli nalogo, da operirajo vzajemno, njih cilj je pa bil Mon-treel.
V začetku julije je general Hull, ki je aluŽll že v ameriški revoluciji, sbrsl dvs tlaoč mož v Dctroltu. Njegova poatojanke je bila izpoetavljena velikim nevar-noetlin, ker je Detroit v tistem čaau ločila od drugih naselbin dve sto milj obsegsjočr iums. Skušal je vlsdl dopovedati, ds potrebuje
■a , l _________
Vrhovni poveljnik nad armado je,	takole razpostavljene
postal general Henry Dearborn iz ob kaaiadski mejh General Dear-ilaasnchusettss.	born, vrhovni general, je bil
Profl vojni je bila močna opo-zicija v kongreau in nekteri kon-grešniki ao bili ozlovoljni, ker ae je vojna napovedala le Angliji, trdili ao, da je Francija dala rav-notoliko povodov ss vojno, a da se o teh molči. Nasiranjc jc bilo pravilno, ali Združene dršave niao mogle obema hkratu napoveda-tj vojne in večina je odločila, da ae napove vojno glavnemu krivcu - Angliji.'
Kmalu po napovedi vojne jc skušala Anglija napraviti konec sporom s pogajanji, V septembru 1812 je admiral Warren, poveljnik angleškega brodovje v llalifaxu, pisal državnemu tajniku Jamea Monroe, da ga je vlada pooblaatila pričeti pogajanja na podlagi preklica naredb, poznanih pod imenom "ordera in council." Državni tajnik je odgovoril, da je predsednik pripravljen skleniti premirje, ako ima admiral Warren moč in voljo, da se odpravi zase-ganjc in preiskovanje ameriških ladij in izsiljevanje ameriikih mornarjev z auieriikih ladij, ker akušnja uči, da ja nemogoče trajen mir med obema narodoma, <U>kler niao rcicna ta vpraiazija. Admiral Warreu ni bil pooblaščali, da rešuje ta vpraianja in teko jo bil razgovor kmalu končan.
Nekteri so smatrali, da je pred-aednik v zmoti, ker jo. odklonil rcdloge Anglije. John Randolph e jnenil da ae .lshko vaa vpraianja rešijo potom dogovora isvzeto je le yprsianje ki se tiuo , britskih podložni-kov, ki eo postali ameriiki držav-Ijanl. Dejal je, da Anglija ne bo nikdar v to privolila. Njegovo na-zjranje je bilo deloma pravilno, ker je Frenclja preklicala svoje dskrete ln Anglljs pa "ordera iu council." Edini vzrok za vojno je obatajal ic v tem, da je Anglija
Komaj je bila vojna napoveda I na, ao angleški poveljniki zasedbi ob meji vse važne postojsnke^ Ae manj kot v eneiu mesecu je bils forta Mackinaw v njih rokah. Hullowa postojanka v Dotroitu je iu odressua od prometa z drugimi državami, llull je utrdil svojo postojanko iu skušal obdržati nvezo sa svojim hrbtom odprto. Mejtem so Angle-ži shirali inočuo armado v forti Maiden v Kanadi, nasproti Detroit a. Ta arniadiii zbor je lili pod poveljništvoin generala Brocks, governer ja Goni je Kanade. Angleški agenti ao bili ua delu mert
vzhodnem krilu, aevcruaspaduimi Indijanci iu jih Ščuvali proti Američanom n velikim uspehom. Brock je na kanadski strani postavil baterije iu sa-liteval, naj sc llull poda. llull jc zahtevo odklonil. Brock je lin to s svojimi Četami iel prek reke ln jih razvrstil kakšne tri milje ud mesta. Ko so se Angleži bližsli forti, je nad forto zsplapolala bela zastava. Angleži so se čudili temu pojavu ln angleški oficir je odjeadil, da poiavc, kaj pomeni bela zastava. Povedali so mu, ds je snsmenje za pogajanje. Proti Uoncu dneva se je podala posadka n vsem vojnim materialom. ' (Dnlje prihodnji*),
Nervozni ljudje
nam bode hvslstnl. ako jim nasnammo. ds ss jim ke adravis čudovito aboijUlo In ftlvtavjs pok r spilo — ako utlvaje
SEVERAS NERVOTON
(ftevsrov Nsrvoton) takoj ns prvi priksa tivdns ne-
Slika. To zdravilo jo hlto fto popolnoma prsiaku-io Ur js laksaslo svojo vrednost r rt adravllsnju fttvAnih noprtlik. Donaia hitro olaj&bo v t u&ijlh
duševne rotrrostljropjsCnostj ali
INSONNUE, ftlV(NB onmogumm, HHTERUE au nekvoenoftl
(<••• II no
Pilite po nsl oirkulart "SEVEROV NERVOTON. -rabiti. Raapoftlljamo gs aaatonj.
Kdaj in ksko gs
tevwovl srlsnvbl m nnpn>lij * M umali	Z«M«»*it« Savano*
W. P. SEVERA CO, Cedar Rapid*, Iowa.
Boi
Z1V
Odlomki iz zgodovine Združenih držav.
m rasnih virih seetavil J. X.
do-'
ksz. da hoče britska vlada z njenim rovanjem razdružiti državljane in osrečiti Združene države s i krvavo držsvljsnsko vojno.
Sre«li teh zopletljajev in homs-tij je bila 8 arrrila 1812 Louisiana' sprejeta kot država v Unijo. Krna-
blagom prmlsli m francosko državno blsgsjno zs sem miljonov dolsrj^v. Vlsds jr proteetirela proti temu početju, s zsmsn, dokler ui Nspoleniis de narna stisks prisilila ua pošteno pot.
Sredi leta 1910 je dobil emen ški poslanik v Parizu obvestilo. |lu SS tem so orgsnmrsli del Isolds so preklicane Nspoleonove as:|sisne, ki ao ga kupili kot teritorij red be in da prenehajo a prvim no, Missouri.
vembrom 1H10. Predsednik je na I Dne 20. aprila 1805 je umri Oe-to izdal proklamacijo. da prencJorge Clinton, podpredsednik ha trgoveka prejmved za Franei njegovo m^sto je prevzel predsed jo s istim dnem. ostsne ps še v,nik sensts veljavi za Anglijo, izvsemši čeliz Georgije
iu
Willism II. Crewford
V LEKARNAH
CCMA 11.00
Boj aa iivljsnja, os trs j 41 vaak dan, je škodljiv, ako ne pogubonoaen,
* ohriftni in zanemarijo avr ~ . da je 4lovak popolnoma vljanja, duševna potrtoNt In mora takoj pomagati in
mnogim ljudem, ki pojebljo nsse, posUnsjo brohrlftnl in asnomarijo svoja telo ln sdrsvjs. Poslsdies Uksgs življenja Js, da js tlovok popolnoms Is-"	* U prebsvlji
po loto ju si
irpsn. Temu petem sledijo nemdnomi flalčna onemoglost Clevak v ta' pravilno Js, da hrea odloga uživa
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
aredstvo spravi v prsv I ti od prenspetegs dots sli is Is drobs; > Um
IMU
Te sredstvo sprsvi Aajo vsled čistočo
»vi tir Is gibanjs prahsvljsnje oi dragih'razlogov, a rednim
reane, kl ops-člMonjem ns-
IMa apolh, rogMlIro preboeaMt, pr»pr»H mWhrnI, •darovi ampmkm la pekr«
organov
TrinerJevo smeriAkn sdrsvllno grenko vino regulira delo prohavljalnih t/ftivajte te vino, kadar občutit«
i«isbi a»otn«|
aspoajaaje 4rev, a m rad ia val, aWliI Jailai Mika ia \ui
sapaka, ottadtleo«.
kršo,
To vino vam sagoiovl pokrop^ovslno s|>anJo in da lahko opravljat« svoje dolo vsak daa.
Htari liudjo M morali Hneti ta ssnedJivo sredstvo vodno v hi»l sa r«dno stivanie. seoske, ki trpe na gtavol>olu šes na drueih n«prilikah, bi moral« poskusiti Trinorjovo ameriško zdravilno granko vino.
proti rovsMUs««, bolečinam v krlfts, souralgijl,	otae«eim u<l»m in
otrplim agfboas sa poolsitta TrinerJevaga linimenta.	MiAiea, imlahljan« vslad dels. Je treba dsgnM s Triserj«vlm lisimaniom. C«na 2br is »Oe v lekarnah. Po potti Sft« |n SOe.
Jos. Triner
f Z nc LOV A TEL J
IStt-tl Ho. AIRLAND AVE.
'JMJk*
CHICAGO. ILLINOIS.
jjildiiiHIiI'liil,lllllllHIIH'l!^>Kiill?Hl'»HIUlyyii
(Z 8UVNE6A URADA.
Vsled deficita v ' bolniškem skleda, ki je razviden ie sadnjega računa, je po sklepu fl. upravnega odbors rasptesn izredni aaes-meni za bolniški aklad po 25 centov zs vsak dolar dnevne zavarovalnine za mesec avgust in september. '
IZJAVA OLBDB STAVKO-
Na mnoga pisma, ki prihajajo iz Mrajkarukega okrožja Minne sote oe moremo odgovarjati posameznikom, ker jih je preveč in se zahtevo različnih pojasnil.
Na vaa vprašanja in grožnje enkrat za vselej pojasnimo, da gl. odboru je nemogoče apremeniti točfee pravil, ki ae bavijo o člani, ki dels jo ob čaau Štrajka. Konvencija je aprejela pravila, ka-korftna so, in če niao komu ugajala je bils njogovs dolžnost takoj odstopiti.
Vsakega, kdor dela ob času Atrajka, zadene kazen v smislu pravil stran 80., XIV. Člen, "Iz občan je", kar naj društva upoštevajo.
Nam ni znano, kdo kHU pravila in dola med štrajkom, in kdo na, sato ja to stvar društva, da s tskimi postopa v smislu pravii.
iNa grofe je ae gl. odbor ne osi-ra; za njega veljajo pravila kot za druge člane in mora skrbeti, da se u pošte vs jo, ps naj stane kar
ME
Soja gi upravnega odbora * j 88. junija 1818.

Navzoči: Kuhelj, Verdebsr, Zavertnik, Terbovec, Molek In upravitelj Godina. Zap len i k prešnje seja sprejet.
Br. Zavertnik poročs: Za dnevnik "Prooveta" je vae priprav-ijeno in list iside 1. julijs, kskor ja bilo sklenjeno. B. Podlesnik se je obrnil na uredništvo glede zastopništva. Umeatno bi bilo, ds ts stvsri glede zsstopnikov reši u-pravni odbor ali ps prihodnjs seje, ko bodo tudi nsdsorniki na vsoči. Sklenjeno, da ae o tem ras-prevljs ns bodoči seji s nadzornim odborom vred.
Br. Godina poročs: Preskrbel sem vse podstke glede tisksrne. Skupna seja se nsj vrši 29. junijs, kar to je če edini prost dsn prod kongresom J. M. Z. Sklenjeno, da se Aliče sejs sa ta dan. — Dalje poroča br. Godlpine, da Ima veliko dala pri rasdeljevsnju naslovov sa dnevnik in zs tedenako številko. Nekdo mu mora pomagati aaj pol dneva, drugače ne bodo naslovi priprsvljeni, preden izide daevnik. Sklenjeno, da si unjme pomoč za |H>I dneva, kjer jo dobi.
Br. Verderbar poročat .1. S. D. T. D. ae priporoča za oglas jednoto v prihodnjem "Družinskem Koledarja" Sklenjeno, da se dovoli oglas ss celo strsu.
Dr. Kern pošilja popravek k sadnjeinu *s piani ku namreč, da je onpissl: "Operacija za kilo ni ah aolntno potrebna za ohranitev življenje"
Atev. 22h, Ringo, Kanz.—Louls Skrbi ne k je at opit v jednoto 2 dee. 19tW in prejel za operacijo 8211.00. Knkrat pozneje je bil pa aivni član. Nato je ponovno pri stopil 8. nov. 1914 k atev. 92 in nato je preatopil k štev. 228 in
mude časa in vožnje v zneska 87.66.
Atev. 5, Cleveland, O. — Društveni tajnik piše, da je br. Peter-lin, gl. porotnik, izjavil, da ne bo poslovsl toliko čaaa, dokler ne poneha njegova suspenzija, katero ai je naložil sam. Odgovarjal ne bo na nobeno pismo.
Iz St. Louisa, Mo., piše Pr. Žva nut, zakaj ni iaplsčana nakaznica njegove žene. Imela je nereden porod in bila bolna 36 dni; dobila pa je 810 porodne podpore. — V smislu pravil ae ne plača več.
Atev. 2, UKalle, lil. — Bivši br. M. Peklar je v bedi in ima pravico do isredue podpore. Se mu nsksže 815.
Atev. 105, Indianapolis, Ind.— Br. Pr. Medvcš je dobil 840 pod-pore nsmesto 847, kskor Sts se glasili njegovi dve nakaznici. Sklenjeno s 3 glasovi proti dvema (podpredsednikov glaa je odločil) da v smislu prsvil ae ne more nakszsti več kot zs 40 dni obenem .
Atev. 238, Manafield, O. — Joa. Kak ae je poškodoval v januarju t. I. na levi roki v tovarni. Poslal je fotografičuo aliko, iz katere je razvidno, ds se prsti ie drže dls-ni, čeprav ao zelo pokvečeni. — Stvar ac odloži za letno sejo.
Atev. 225, Edison, Ksna. — Br. J. Simončič je bil operiran v nosu in društvo zahteva operacijako podporo. ZdrsvMk izjsvlja, da je bils operscija potrebna zsrsdi kroničnegs vnetja msndeljnov (chronic tonsilitia).
Atev. 91, Red Jiodge, Mont. — Br. M. Cučak ima nakaznice ss 8130; zavarovan za 83 dnevne podpore. Se je odstranil v kraj, kjer ni društva in brez dovoljenja zdrsvniks. Podpora so izplača, ker mu je naložilo društvo, da gre v drugi kraj.
Atev. 145, Cliff Mine, Pa. — Seat. J. Vidmar ima krčne žile na nogi in zdravnik navaja enkrat bolno nogo, s drugič nosečnost. Nsksznies se glasi za 862. Skic-njeno, da se odkloni podpora, ker ■o krčne žile vaekakor nastale valed noeečnosti.
Atev. 35, Chieorpee, Kans. — Br. Atefan Can jar pošilja priziv ns drugo inštanco proti razsodbi društvenega porotnega odbora. Društvo ga je namreč po porotnem odboru kaznovalo za |>ct dni podpore, ker ga ni noben obiskovalce dobil doma ob čaau bolezni. — Sklenjeno, da sc odobri sklep društva.
Br. Kuhelj zaključi aejo. Joa. Kuhelj, podpredsednik.
Ivan Molek, zapisnikar.
f premembe prt krsjavnih druitvib mi-aaca junij. — 1*16.
Triglav, itev. 2. Novo pristopila: Alolslja Vogrleh. c. <8441.
Adrija, štev. 8. Umrl: Joseph Brl-celj, c. 1825.
Bratstvo, štev 4. Isobčen: John Arama, r. 4808.
Naprej, Itev. 6. I »občani: Alois fttravs, e. 12281, Frank Glnlati, c. 7<179, Frsnk Hočevar, c. 8878, Prank Zaje, e. 10885, Martin Poljane, c. 18852, Nlek Romleh, e. 11828, Anton Nahtlgel, e. 11725. Novo pristopil: Frsnk Jerič, e. 28442, Victor Intihar, c. 28448, Paul Znlderftič, c. 28444.
Delevec, Itev. 8. Isobčans: Karoli-ns Oberman, e. 21228.
Hrststvo Nspraj, štev. 0. Isobčen t Joseph Ranaak, e. 1I7H0. Odatopih Joaeph l.ultej, e. 15270.
Trdnjava, Itev. 10. Novo priatopil: Jo»eph Bosnar, c. 28448.
Edlnoat, Itav. 12. Novo priatopil: Anton Drobnlek, c. 28448.
Zveaa, fttov. te. laoMea:
Plot, c. 20619. Novo priatopil: Mošt Miklaoe, c. 28470.
Ilirija, štev. 88. Novo pristopil t Aloia Lazar, e. 28472, Naša Penes, S. 28471, Augost Zora, c. 28478, Joeapk Bkafea, e. 28474.
Narodni Vitezi, štev. 89. I to Mani: Frank Buhadolnik. e. 22989, AntoO Fillpetč. e. 224.1». Novo pristopil: Stefan Rodenftok, e. 2847».
Slovenija, štev. 41. Novo pristopil t John Juvan, c. 28476.
A aro rs, štev. 48. Umrl: Augaot ft i res, e. 19806.
Ulinoie, štev. 47. Isobčen: Jacob Kaučlč, c. 10840.
Ljubljana, itev. 49. Novo pristopHt Frank Kramer, e. 28478, Mario Kramer, e. 28477.
Skala, Štev. »0. Nove priatopil: VM Radanovič, e. 28479.
Zvezda. Itev. »2. Isobčen: Martin Lazar, e. 16862.
V Boj, itev. »8. Črtani: Florion Kočevar, e. 20480, Frank Rakavos, e. 7424.
Jutranja Zora, itev. »4. Odstopila: Angela M. Kravanja, e. 20897. Novo
pristopil: Matt Babi«, c. 28480.
Planfnar, itev. »7. Novo pristopil t Frank Arko, e. 28481.
Zavednost, Itev. »9. Nove priatopli: John MeznarliČ, e. 28488, Mary Kova-čeri«, c. 28462, Joseph Millar, s. 28484, Vineenc Grgetič, e. 2848».
Brataka Sloga, itav. 62. Isobčaai: John Muvrin, e. 17176, Frank Muvrin, e. 19814. Novo priatopil: Josaph Strutzel, e. 28486.
Napredek, itav. 69. Odatopih Frank Bltnikar, c. 14894. Novo priotojftl: Jacob Peklaj, c. 28487, Blaž Starovai-nlk, e. 28488.
Grozd, štev. 74. Izobčeni: John 8a-lsmon, c. 21819, Frank Vončina, e. 5228, Jaek Simone, c. 18719.
Prijatelj, Itev. 76. Odstopil: Joa. Loitrag, e. 11787.
Solnee, Itev. 81. Novo priatopil: Rudolph Kruljač, c. 28489, Martin Drofnik, c. 28490.
Triglav, Itev. 82. Novo priatoptt: Gregorič, c. 28491.
Slovenski Delavec, Štev. 86. NoVO priatopil: Tom Bahat, c. 28492.
Slovenski Dom, itev. 88. Izobčena t Ju Ms Temant, c. 19888.
Prostemislacl, Hav. 87. Novo pristopil: Sebsitjsn Grosser, e. 28498.
Glaa Naroda, itev. 89. Isobčen: Rak Petelin, c. 8066.
Johnson City, itev. 91. črtani: Johp Lenich, c. 18481, Martin Skedel, e. 8740. Umrl: Anton Kosturin, e. 11888. Novo pristopil: Joseph Matt-bar, c. 28494.
Triglav, itev. 94. Izobčeni: Mike Kochts, e. 90461, Anna KocMe, e, 20480, Joseph Andrič, c. 9091.
Lilija, Itev. 9». Izobčeni: Jaka Sremkar, e. 987, Joeaph Janzevich. e. 11872, Joseph Dornlk, e. 16616.
Krim, Itev. 97. Novo priatopil: Joseph Krsinc,, e. 28496, Joaeph DnJ-movlč, c. 28496, Tony Krittl, e. 28497.
Sokol, itev. 96. Izobčeni: Frank Bratkovtč, e. 18782, Joa. Miklaačlč, e. 7189, Alola Flekar, c. 6478.
Trdnjava, itev. 102. Umrle: Terezija Anziček, c. 8880, Agnes Jurečlč, e. 18188.
| Pronto at, itev. 166. lsobčenlt Daniel Pernkovec, e. 18784, Tom Para-
kovič, e. 22527, Anton Ivanec, e. 22528.
Planlnakl Raj, itev. 107. Novo pri-stopil: Jim Kolinas, e. 28600.
Slovenski Radar, Itev. 210. Isobčen: Frank Turek, c. 19654.
Zvesda, Itev. 111. Novo pristople: Jera Kočevar, c. 28501, Mary Bala nieh, e. 28502.
Sloveneki Sinovi, itev. 112. Novo pristopil: Joseph Breiič, c. 28508.
Mangart, Itev. 118. Novo priatopil: Frsnk King, c. 26604.
Živila Ilirija. Itev. 114. Isobčen: Frank Ivlič, c. 18082.
Novi Dom, Itev. 117. Novo priatopil: Frank Lavrin, e. 68505. Franeea Krčmarčik, c. 28606, Mary R. Vache-reaae, e. 28607.
Slovenakl Sokoli, Mov. 118. Odato-pil: John S tan bul, e. 19919.
Bratska Zvesa, itev. 140. Novo pristopit: Mihael Rank, e. 2852».
Brod na Kopti. , Novo priatopil: Alex Ivanoff, e. 28628, Joaeph Slmo-novič. c. 28527, Grga Jauk, c. 28528, Tedor Kriatov, e. 28629.
Mir, Itev. 142. Izobčen: John Vidmar. f. 11417. Novo priatopli: Matt Bratkovič, e. 28580, Ciril Kompare, e. 28581, Ignac Novak, e. 28682, Anton Spilar, e. 28588, Joaeph Povhe, e. 28584.
Slovenski Lovec, Itev. 148. Novo pristopil: John Dejak, e. 28585.
Slovenci in Hrvati, itev. 144. črtan: John Kriiav, c. 14926.
Kanarček. Itev. 148. Novo priatopil: Peter Habek, e. 28686.
Vodnikov Venec, itev. 147. Isobčen : John Urbančič, e. 18827. Novo priatopli: John Stefe, e. 28688, Frank Meglen, e. 28687.
Bratje Edinost, Mev. 161. Novo pristopil: Andrej Komar, c. 28689.
Zavedni Sosedje, itev. 168. Noro priatopli: Bernard Strihovhik, e. 28541, Mary Kosa. c. 28540.
Valvasor, itev. 168. Odatopil: George Grubelič, c. 16280.
Lander Adamič, itev. 166. Novo priatopli: Joaeph Ferenčič, c. 28648, Annie Krljan, c. 28642.
81ap Peričnik, Itev. 166. Novo pristopih Paul Mertel, c. 28544, Anton Hafner, e. 28646.
Sinovi Slavi, itev. 168. Novo pristopil: John Batora, c. 28546.
Dolenc, itev. 170. Novo pristopil: John Lavtiiar, c. 28547.
Dobri Prijatelji, Itev. 172. Novo priatopil: Joaeph Smrekar, c. 28648.
Slava, Itev. 178. Izobčeni: Magda Mere, e. 20112.
McKinfey, Mev..176. Izobčeni: Joseph Kolman, c. 20361, Marko Skoda, c. 16804, Peter Egger, c. 28887, John Egger, e. 20888, Rud. Sidar, c. 20706, Reza Kovačič, e. 20888, Julia Mikec, c. 20884.
Dom In Svet, itev. 181. Novo priatopil: Anton Androič, c. 28549.
Slovanaki Rudar, itev. 182. Izobčeni: Goorge Polajnar, c. 22062, Mihael Pogačer, C. 16098.
Planinski Raj, Itev. 185. Novo pristopila: Terezija Pire, e. 28650.
Pobrattmija, itev. 188. Novo pristopil: Tony Pipich, c. 28661.
Abasia, štev. 191. Isobčen: Matt Ozanič, e. 20871.
Venera, itev. 192. Novo priatopila: Mary Ritonia, c. 28662.
Ironton, Itev. 197. Izobčen: Joseph Jttrič, e. 18677.
Složni Slovenci In Slovsci, itev. 199. Novo pristopil: Paul Andričak, c. 28668.
Avstrijski Slovenci, Itev. 200. Odstopil: Frank King, e. 20658. Novo pristopih Jacob Pompe, e. 28666, Mary Nemec, c. 28664.
Kamnik, Itev. 204. Novo pristopil: Frank Gross, c. 28666.
Loo Tolstoj, Itev. 205. Novo priatopli: Anton Domenčič, c. 28468, John Benko, e. 28464.
Zvonček. Itev. 206. Odstopil: Martin Noner. c. 21440. Novo pristopil: Joeaph Gorantz, c. 28557, Anton Agrash, c. 28558.
Slovensko Hrvatska Sloga, Itev. 207, Novo pristopil: Frank Staniia, e. 28659, Joseph Skeber, c. 28660, Gregor Muc, c. 28561, Rudolph Cro-merich, c. 28562, John Cromerich,«. 28668, Louis Pierce, c. 28564.
Slovenska Družina, Itev. 211. Novo priatopil: Anton Sragel, c. 28565.
Btudenček pod Skalo, Itev. 218. Odstopila: Mary Rickslar, c. 17117.
Virginia, itev. 215. Novo pristopil: John Smrekar, c. 23566, Joseph Ver-bič, e. 28667.
Notranjska Zarja, Itev. 216. Novo priatopli: John Zadel, c. 28668, John čokodo, c. 28569.
Slovenski Gozdar, Itev. 217. Nove priatopil: Anton Zadel, c. 23570. . Victoria, Itev. 220. Novo pristopil: John Zgonc, c. 28571.
Naprednost, Itev. 228. Novo pristopil t Lovia Koren, c. 23672.
Utah, Itev. 227. Novo priatopil: Mika Dekleva, c. 28678.
Bajiki Glai, itev. 280. Isobčen:
Popovi*, <. 28694, Anton Sloiar, c.
28696.
Abraham Lincoln, itev. 262. Novo priatopli: Jacob Zaplotoik, e. 28696, Jarka Ruzieh, c. 28697.
Bratje Mira, Itev. 283: Odstopil: Frank Prassek, e. 22146, Frank Dob-nik, e. 21782, Joeephine Sabrfch, e. 21777.
Napredni Slovenci, Mev. 264. Novo priatopli: Anton Mahnie, e. 23598, Martin Jaabineek, c. 28699.
Zavedni Slovani, Itev. 266. Novo pristopil: RaLo Pečina, c. 28600.
Delavec, Mev. 267. laobčen: Peter Rodakovfč, c. 22767.
Slovenakl Bratje, Itov. 268. Novo pristopil: Henry Mohorič, e. 28601.
Auguet Bebel. Mev. 269. Ioobčea: John Koviič, e. 21071.
Bratljub. Itev. 260. Izobčen: Matt Papal, e. 22218. Novo priatopli: Joseph Marn, c. 23602, John Kopel, e. 28608, Anton Bon, c. 23604, Joaeph Klemenčlč, c. 28608.
Slovotaec, Itev. 262. Izobčen: Prank Ogrin«, e. 22776.
Zdrami ae Trpin, Mev. 26. Novo pristopil: Angela Struna, e. 28606, Anton Struna, e, 28607.
Bratje Slovenci, Mev. 267. Nove priatopli: Ciril Oblak, e. 28608, Jacob Guzal, e. 28609, Joaia Reraitz, e. 28610, Tony Remkz, e. 28611. ,
Prvi Majnik, itev. 268. Novo priatopli: 8imon Zupin, c. 28612, John Otrin, c. 28618, John Orahek, c. 28614, John Dolnlčar, c. 28616.
Slovenaka Straža, Itev. 269. NoVo priatopil: Martin Padovac, c. 28616.
George Washington, Mev. 270. Novo priatopil: rFank Zalar, c. 28617.
Bratatvo, Itov. 274. Novo priatopila: Anna Dolenc, c. 28618.
Prosveta, Itevi 276. Novo priatopil: Anton Slatt. c. 28619.
Abraham Lineoltt, Itov. 276. Novo pristopil: Pater Liljak, c. 28620, George Črnkovich, e. 28621.
Novo drultvo "Pomoč v sili", Itev. 277 v Btruthers, Ohio. Pristopili ao: John Pusicb. c. 28622, John Geromi, c. 28628. Ignac Kenlk, e. 28624, Mihael Aročič, c. 23626, Anton Miko-lich, c. 28626, Georga Buban, e. 28627.
Novo draitvo "Nanoa", itev. 278 v Lead vil le, Colo. Pristopili so: Anton Psvlovič, c. 28628, Andro Blazič, c. 28629, Domlnlc Arko, e. 28686, Mihael Vidmar, c. 28681, Frank Galsc, c. 28682, Joseph Kaatelic, e. 28688, John Parme, c. 28684, Frank Matalri, c. 28686.
Novo druitvo "Zeleni Hribček", fttov. 279 v Ramaey, Ohio. Pristopili bo: Anne Korant, c. 88686, Vaao Skr-bina, «v • 28667,< Loata Bergant, c. 28688, Mika Shknanaky, e. 28686, Peter GolobiČ, c. 28640, Stefan Toll-čič, e. 28641, Frank GolobiČ, e. 28642, Joaeph 8koff, c. 28648, John Jopol, c, 28644, Andrej Abram, c. 28645, John Felc, c. 28646, Loaia Kozlevčar, c. 28647.
Novo druitvo "Delmont", Mev. 280 v Dehnont, Pa. Pristopili ao: Mane Ivoievič, c. 2848, Joaeph Preliva, e. 28649, Ffank Zaje, e. 28666, trank čem pa, c. 28661, George Jeram, e. 23652, Marko BJelič, e. 28668, John Remi«, c. 28664, Mile Radakovič, c. 28665, Frank Remič, e. 28666, George Oračič, c. 23657, Anton Oavaldb, c. 28658, John Vadnal, e. 28659, Kari Eržen, c. 28660, Luka Podobnik, c. 28661, Rudolph Auradnik, c. 28662, Mili« Cika. c. 28668, John Oblock, c. 23664.
Novo drultvo "Prooveta'1, Itov. 281 v Jacksonville, Kanaaa. Priatopil! so: Matt Koss, c. 28666, Mihael Simalka, c. 28666, Matt Kocjan, e. 28667, Bose Baloh, e. 28668. Jacob Simalka, e. 28669, Mary Brill, c. 28670, Mlhaal Verbish, c. 28671, John Kunahak, e. 28672.
tehtnih vzrokov odpovedali p
volitvi, ki ae je nato vršil* bil, Izvoljeni sledeči: Anton ' V.l. tinčič, Box 14, Farrell, pt kom; John Maček, Box 770 C rell, Pa., blagajnikom; fw Hribar, Boz 14, Farrell, pa J* nikarjem. Za podpredsednik* i izvoljen John Tigelj, za nadror* ka pa Frank Cimperuiun. <W odbor je stari. — Z bratski«, ^
Anton Valentinči*.
!
zdravom
Oonemaugh, H
Društvo "Sinovi Slave,"^ i 168, S. N. P. J. priredi svoj Utni piknik dne 13. afgusta, n« Wod-ville Heights, nad mestom Cone-maugh, Pa., to je v bližini doao-vsnjs rojaka Vid. Rovanaeka. Na imenovanem meatu imeli »mo pik. nik pretečeno leto, ter so nt« r* jaki v obilnem številu posetili. Upamo, da kar slovenskega h« in gre, v Concmaugh in okoli«, pride tudi letos 13. avgusta na u prijazni hribček. Potruditi se ho-čemo, da postrežemo vsem z it bornimi pijačsmi in finim prigrit kom, zsto, rojski ne zabite priti!
Vaem članom dr. Sinovi Slav« itev. 168 S. N. P. J., naznanjaj da kdor ae piknika ne vdeleži] rtača v društveno blagajno 50«! Nadalje naznanjam, da se bode društvena seja vršila dne 13. av-gusta ob 12. uri (opoldne) in po-zivljsm člane, da se iste polnost«, vi Ino vdeleže.
Na svidenje, 13. avgusta, kliče: odbor.
Martin Šu&teriČ.
Edinost, Itev. 18. Novo pristopil: zvišal zavarovalnlao /a 61000 iu j Joseph Rait, e. 28447, John Agnich, bolniško podporo ua *!. V novi c. 2844S, Frank Spellch. c. 28449, prošnji k itev. 89 je injavil, da ui i Frank Mu.hell. e. 28460, John Vevke, bil nikoli operiran. Njegova sta-k 99411. Terealja Lavtor, a. 88452. re polica se je glasils zs 6389,00 Hlogs, Itev. 14. Novo pristopil: An-fVkleajetio, da se mu odšteje 8211 lon	f	Frmnk Miv4#k' ••
od posmrtnlne, ker je zamolčal «»	rrftnk	„
»logs. Itev. 16. Isobčen t Alois Ca-psmotjo.	j ^^ ^ 17959
Atev. 126. Cleveland, O.-Dru ' ^ Mev 17t Noro pristopil:
Gorenjec, Mev. 120. IsoMenl: Joeaph Derganc, e. 19817. Novo pri-Rteve Galparae, e. 10888. Marko Ple-!stopil: Mike Vitez, c. 28574, Simon fte, c. 1S622, Andre Jagfč, e. 8168. Jurilič, e. 28575, Mihael Glad, c.
Zvesa Detrottakih Slovencev, Itev.. 28676, John Simurda, c. 23677, Ivan 121. Novo pristopit: Mike Fralich, c. Stlglič, c. 28678. 88500.	Srebrni Zvonček, Itev. 282. Novo
Grozd, fttev. 122. Novo priatopila: priatopli: John Kavčič, c. 28679, John Maria Varianti, e. 88610.	Tarchek. e. 28580, John Korče, e.
Mednarodna Zveaa. Mev. 184. Novo 28681. Frank Hajnij. c. 28682, Joaeph
Sprejeti od S. S. P. Z. fttev. 184 k droMva Slovanski Napredek Itev. 182: Frank Remec, c. 28678, Anton Mahne, e. 28674, Prank Mlkllč, c. 28676, Ro-zalija Miklič, c. 28676, Frank German, c. 28677, Mary Mesnarič, c. 28678, Johana Kogovftek, c. 23679, Joaeph Kogovftek, e. 28680, John BtaJ-■kal, c. 23681, Kajetan Erlnoinik, c. 23682, Frank čebal, e. 22688, Anton MikliČ. e. 28684. Marko Kneun. c. 28686. Joaeph Gornick, c. 28686.
priatopil: Felika Skublc. e. 28611. | Hibblng, fttev. 126. laobčenl: Frank
Gantar, e. 28588.
Brataka Sloga, fttev. 236. Isobteni:
Naznanila ln vabita
fttvo ponovno sshteva izplsčilo za jrnnk Kocjan, c. 22466. Joaeph Filip- Polleh. e. 20077. John Dabeve, AttgnM Palek, e. 22127, John Cbek,!	fSf!2s ^»o
operacijo bratov Tony Ostaneks e. 28467.	12162. Novo priatoplll: Joaeph Krlaa, e. 81176. Novo pristopil: Mike Prpieh,! „ „V<! ™	282
in John Zalaanika, ki sts bils o | Orel, fttev. 10 Umrl: Jacob Ratar. e. 28512, Mike Kokot, e. 28»18.k e^88684.	r. J. r rsrrell. Ps. sklenilo
perlrana na kili. Zdravnik izjav le. 8178. .	Primes Trabar, fttev. 126. Novo pri-! fvobode Rngiaill Brstje, fttov. IC nt dn®	Prirt
Ija v obeh slučajih, da o|»eraelja| Sokol, fttev. 20 Novo priatopli: John stopil: Joaeph Rojev, e. 28614.	287. Novo priatopil: John Glatar, e.
ni bila nevarna življenju Skle- Deakoff, e. 18458, Ivan Petroff. e. Narodne Slovenke, fttov. 128. Nove 28686.
nieno da se na podlagi teh izjav • 88459. Georga 8imoneff. e. 28460, pristopila: K stori ns Jaak. e. 28816. ' Maj, fttev. 240. Isobteni: Andrej
ne isnlača oi»eree»J.ka podpora 0#*r,r*	r 284ŠV .	Slovenakl Napredek. Mev 182. Ne- Torkovi*, e. 20174. George Bokollč.
ne i splača o^raeijasa pno pora. ^ ^ f| Movo prtatofilll.	John rink< e> f|Bl§ |11M
Inouranee Dept v ( oloradu pi-\Am oklelrti. e.88488.	I (Glejte ne konea).	Slovensko Hrvatska Slog. fttev
imeno vpraluje, k.j dela naša Novi Dom, Mev. 28. laobčen: Tema Brataka LJobeoen. ft^ev. 184. Nove 841. Neva priatopli: Albin Teftka e jednota s člani, ki hI šil v vojno, p.vlovleb. e 21859	pristop«? John Duh. e. 28517.	28688. Vojslav Tomlne, e. 28587, An*
— 01. tajnik naj odgovori, kaj Domovina, fttev. 99. Novo priatopil: | Brooklyn, fttev. 186. Isotrfen: Alola ton Gnr. e. 285S8, Joeeph Blatina, e. govore v takem slučaju naša pra Thomas Kamae. e 28466.	Kodri*, e. 20858	28689.
vila ln obenem «e ta atvar rar- Seva. Ilev 82 laobčen: Frank Pad ] Napredne Slovenke. Mev 187. Is- Ptaninaki Raj. Mev. 243
glasi v " Proaveti". Atev 140, Broklyn, N Y.
hev^ar, e. 15800,
obtena: Anna Jeleni, e. 18219. No Jaeob Trohar, e. 20582.
Itobtea:
di dne 29. julija popoldne v prostorih dr. sv. Barbare, štev. 82, na 1112 Rich wood, Ave., zabavo, S plesom.
Vabimo tem potom, društvo "Slovenski Dom," štev. 31 S N P. J., dmštvo sv. Barbare, štev 82, vsa slovenska društva is okolice in vae posamezne rojake, da nas pnsetljo na ta dan. Društvo je še mlado, ter je nameravana
De Pue, Dl. Društvo "Zavednost," Stev. 59, S. N. P. J., priredi v nedeljo dn« 30. julija v De Pue, na znani far mi John Airca veselico; o priliki razvitja naie društvene zastare. Zbrali se bomo v dvorani roja-ra A. Sorčiča, odkoder odkorakamo na veselični prostor. Za izbo-ren prigrizek in hladilno pijačo skrbel bo odbor. Igrala ho slovenska unijska godba, na pihala.
Vabimo tem potom na to slavnost dr. S. S. P. Z. in srbsko druitvo iz De Pue, kakor tudi alo-venaka društva iz La Salle, Ogles-»y, Granville, aploh vsa slovenska društva, iz bližnje okolice. — Članom dr. Zavednost, štev. 59 8. N. P. J. naznanjam sklep druitven« aeje, glasom kterega jo dolžau vaak. plačati en dolar v pokritje zastavnih stroškov, kdor sc veselice ne vdeleži.
V slučaju alabega vremena, s« slavnost razvitja zastave preloži sa en teden in sicer na dan 6. avgust«.
Torej še enkrst, vsa društva io ^vai possmesni rojaki, ste vabljeni, da se alavnoati vdeležite. Žal di bo nikomur.
Anton Dolinšek, tajnik.
(Opomba ured. Društvom 8. N. P. J. se priobčijo vabila in nawia-nila v Proaveti brezplačno.)
Br
Net Dom, Mev 22. Novopristopli: ve pristople: Maggie Koehevar. e Praevete. Mev. 245. Novo prieto-	P™, ktern društvo prire-
ir mXtA im tu.l.i i oM.k # Mljo Meletle, e. 28468, Btoa. NakU. ,88518, Jeeopklae Jevnlkor, e. 88519, pito: RoaellJaOraeehkh.«. 28590.	1 parno na obilno vdeležbo.
Kretneriič je obi.kal J. Ohlalta V f f|m ^^ ^^ ^ «a4sa Anna Hojdla. e. 28820. RnfaeU Smak. Cernlško Jeaero. fttev 248. Neve	»^nio pripravljeni o vaaki
Bridgeport, 0. Naše društvo "Edinost," itev.
13 S. N. P. J. v Wheeling ('reek, O. naznanja tem potom, da H pira iniciativni predlog dr. "Mm-narodna Zveza," štev. 124 v F* rest City, Pa., da bi se pofcl * danjih štirih razredov vpeljal * en razred, aamo za posmrtnino, ker amo prepričani, da hi jednoti zelo napredovala, ako vpelje MU razred. Zavarovanje naj bi bil« poljubno do višine, ki jo ■ta**1 dovoljuje.
Članom našega društva nagnjeni, da je društvena Mns«Jw prazna, ter je bilo vsled tesa. nt
aeji 26. junija akb njeno, da a
mesec avguat, plača vsak člsn 2* posebne nsklade v društveno gajno. To naj vpoštevajo poijiej člani, ki so od društvs oddalji in pošiljajo aaesnient po P®*1'-Frank Sedej, tajnik
Meadow lands. Fa
Društvo "August Bebel," 259 S. N. P. J. priredi dne lija piknik, na Aliaon, pr^1 šoli. Začetek ob 10 uri do|sj«^ vstopnina 8K*> "» moAke' ao vstopnine proste.
Na ta piknik vabimo va » venska društva in pnsa«»ff** jake iz bližnjih naselbin ki priliki b«lemo jim drsr uslugo vrnili. Za »vežo oktisen prigrizek bo no. Na svidenje torej hrastovi aencl!	...
Manville, ps gs m mogel najti VMel je njegovegs tdravnika v Mummervile. ksteri Je tlblaks en krat pregledal Pošilja račun ra
Pran ee PreSeee«, fttev 84. Novo pri- e 28821. Katarin. UM4. e. 28522. •topil Joeeph Vtdte. e. 28466.	Poetenjeka J s ms. fttov. 188, Novo
Zveelobe. Mev 88 Odstopil i Jeeepb pristopil John Vrček. S. 22824. Tore-Rendl. c I0SSS	,aij. UrftM. c. 21121
prietopli: Frank Streli, e. 23591. Mar-Ua 9lnkevee. e. 23592.
Prtoiorsk. Vila. fttev 251. Nove pristopil: Matt Septf, e. 23598, Adam
priliki povrniti. Za taborno pija č<» in prigrizek Im> akrbel odbor Naznanjam tudi. da ao ae atari tajnik, blagajnik in sapisniksr is
CUaton, I«^
DruMvo "Skala," Mev » P. J. je aklenilo ns TI redni seji, da priredi di* ^ r
Ilja I** -	pro-tonl
S u llkdsn* Term HauU, 111 in Jaetaowllh,^ * ** ^ 'v obilnem ŠUvilu vdele
J ter « tem nekoliko pomaga*
Li društveni blagajni.
Zifubivljcn ieut. do oo bo v
h|*did »enei košatih d<ivee veak
£Sno P^util, poeebno, ker bo dovolj avežege pivo ^ ehS W kakor tudi elated. In okusnega prigrizka. Tu*
" ; M svidenja 30. julija I "J ' Frank Mazelj, Ujnik.
Cleveland, O.
Članicam društva
Slovenke," ŠUV. l»7£j£
t* naznanja, da uda dmštVo Prl-
-of
J svojo veselico, dno 30. julija, nI Kekarjevih prostorih v Eucljd, O K* so ai člani prij« <*»enji Ka društva odzvili naši
prošnji
namreč, da nam bodo pomagali pri naši vesellfei, M te ima vrliti dne 20. avgusU, j« dolžnoet naša, da jim le v naprej ftoplačamo obljubljeno pomoč ln storimo, nam naše društveno ime veleva, ker smo bi boštrno ostati "Napredne Slovenke.*' 4»	' Frances Hudovernik, tajnica.
Waukegan, 01
Naznanjam članicam dr. "MoŠ ka Jednakopravnoat," ŠUv. 119 S tf. P. J. V Waukegan, 111., dk je naše društvo sprejelo predlog, da skupno z bratskim društvom ••Sloga," štev. 14, S. N. P. J. priredimo skupni piknik na Franci novi far«iji poleg' 10. eosU* in aicer na dan 30. julija. Ker pa ae pTavo pivo ne sme prodajati na nobeni taki zabavi, je bratsko društvo skjenile nabaviti vstopnice ki dajejo Članom in članicam priliko, do petih pouebnlh ugodnosti. Vstopnica stan« $1.00 tn s tem dolarjem isno vaak plačano pi jačo, poleg tega ima pa fte priliko do peterih izrednih ugodfloatl. Vstopnico mora plačati veek član ali (Msnioa, brea izjeme.
Poživljam torej vae članlcc dr. itev. 119 8. N. P. J., da ee pri-hodnje seje, ki ie vrši 28. julija polnoštevilno vdeleže, ker na Uj seji se bodo prodajale vatopnlee. ('i m prej ae vstopnic« proda* tens lažje bo delo na vee atrani Kupiti mora vstopnico itak vaaka čla niča, tat o je najboljše da je kupi takoj na tej seji da ne bo treba tajnika društva laziti od hiše, do hiše z vstopnicami, Kuponi morajo biti o pravem čaau vrnjeni, da Ke morejo zabeležiti v knjigo. Na tej seji se moramo tudi organizirati za delo, ker vaakcmu je znano, da za tak piknik je treba mno* Ko dela in priprav.
Naše društvo torej na vljudne je vabi vsa slovenska dr. v Wadke-Kanu in N. Chieagi, v Kenoehl in t'hicngi, kakor tudi vae poeamez-na rojake, da ae te priraditre v obilnem številu vdeleže. Društvo jim bo za to hvaležno Ur pripravljeno o priliki vrniti ualugo za u-hIuko. — Za godbo bo akrbel br. Frank Arhar. Društva ae boaU potrudila, da bo vsak goatoljub->io in rojaško poatrežen.
Manjkalo ne bo avežega piva in okusnega prigrizka pa tudi alado-led sc bo dobil za aladkoenedne K«»bčke, torej ne zabiU priti vai l opominjam tem potom br. Ter-tavca gl. blagajnika, da naj ne porabi obljube, dane nem v Ke-B"dd. ds prida na veaetico v Wat*-^gsn, sko bo imel Čaa. CVetk, *»h.*nih žarkov in aolnčnih rož n« ho manjkalo. (Ubogi Tone ae, m "kopan v papirje ln dopiee ^'»ša in "Švice," da mu kap 'J«- od nosa in brade pa pravi, da ** v"jame če bo še toliko pri mo-da hi se privlekel v Wauke-dasi ga vleče Paaji dnevi ee powlmo v Chicagi, prav paajl. •nx-nd.n |M>nioX. ured.) Torej vai
nt l'la" '»a piknik v Wauke-»»•I, dne 30 julija.
Frsncea I>angevalter, zapianikarica.
Chicago, 111.
Ibništvo Slsvija, štev. 1 K. N. * v,^H-agi, vabi tiane in čla-»M "ormlnikc in prijatelje, , ***** »»aaket piknika ka-
. ''">*tvo pri ml i dne :*>. ju ,J' 11 pri s«,brstu M Potokar-
!Hil ' 1,1	I- uri
Vrt«pnina za posamezne člane « »premstvom soproge $1.00
M"tmma za pontmezne ženake
društva Trte
Pijača, amotke in drugo je vito to in plačano a vetopnino.
CUni in članiee, pripeljite eo* rodiške in prijatelje v velikem itevilu, da pripomoreta večji aa bavi, ker ako prijaUlj s prijateljem v poletni vročiui sede pod košato drevo in povšije nekoliko ječmenovca; ai a Um podaljša iivljenje. Eno uro življenji avetu, je ljubše, kakor »tleoč let gori pri av. Petru. <■
Ne pozabite baaket piknika dne 30. t m. 'Nadalje apeliram na one člane in članice, kateri ae še niao prija vili, da ae gotovo vdeleše piknika. Naj ae prijavijo • najpozneje do 29. t. m. pri tajniku društva Joa. Veričaj 1504 So. 57th Ct, Cieerš, III. da bode mogel pri previjali! odbor Vred iti vee po* trebno aa postrežbo In zabavo. H Na svidenje aa pikniku, dne 30 jul. 1916, v Lyons, 111. Tajnik.
ttruthers, 0. ~
Novo društvo, "jpokoč v Sili,*' štev. 277 S. N. P. J. v Struthers, Ohio, priredi gozdo veselico, (pik nlk) dne SO. julija, na Oabro-Babiččvi farmi, Lowell Rd., v sredini med Lowellville m Htruthers. Torej vljudno vabimo Člane eo-sednih društev, kakor iz Youngs town, Oirard, Lowellville, Bcaae-mer in dmtth krajev, ds ac bla govolijo udeležiti, o priliki povrnemo. ,
Za žejne bode hladen ječmeno-vec, "pop" in sladoled. Prlgri zek bode tudi obilen in raznovr sten. &e poeebcj bomo dali dar na goreč olUr, tri jance, da bo ka "vručoga." Plesalo ae bo tudi ln Sieer nem bo igral dobroznan Jeff.	'
Vatopnina prosta. Obile vdelež be pričakuje
* < •............Odbor.
k* Margareto Sanger, ki potgjp >o Ameriki v svrho, di olajša kr 'do In trpljenje aed -----
"Amorikanisiranje" samorske re-44' ~ 1 publike Haiti.
Zamorski republika bo kmalu ameriUnnizlrana po principih meriškege kapitalizma. Amerika nizacija napreduje stopnjevaje in doaledno. Teko amo te dni člUlt da ae jc v amerikanizaciji zamore ke republike zopet atoril korak
SfmBSB*
M
Margareta Sanger, bivajoča" v New Torku, je začetnioa novega gibanja v prid ameriškega dclavatva, gibanja porodne kontrole.
To gibanje aieer ni več novi) mnogo in mnogo dobrih ljudi ee je že trudilo, da raaširi med pri-prostimi masami anaooat, kako ae more a pomočjo higijene in aa dernih, znanstvenih pripomočkov omejiti število otrdk, toda brea it jerne vsi ti ljudje so nsleteH na nešteto zspreke. Glavna zapreka je aevede aUr, puriUnakl zakon, ki prepoveduje pod ostro kaznijo razširjanje U znanosti po pošti i razentega ao mnogi lokalni zakoni ali mcatne ordinance, ki še po* aebej prepovedujejo informacije in pripomočke sa kontroliranje porodov. Pod zaščito teh zakonov ae pa zbira nepregledna armada raznih puritancev^ hinavskih moralistov in drugih hipokritov, ki ao se aami poaUvili za čuvaje javne morale v Ameriki. Glava teh hinavcev je bil zloglaani Com s took, ki ae je bil poeUvll aa "kralja čietoeti in vaeh čodnoeti" v New Yorku. On je s avojo be snečo agKacijo največ pripomogel, da ao bili aprejeti poštni sa< koni proti "nemoraloooti". Com stock jc fee mrtoe, toda UkMi Oom stockoar je še sanogo, ki nieo nič manj vaUjivl in hinavaki. Da So propagaitorji porodne kontrole veliko pretrpeli od teh hinavcev, m da ao bili mnogi tudi uničeni, je rasumljivo.
Margareta Sanger acveda nI bila izvzeta; tudi njo je preganjal Cometock, Predlanskim je bila a-retirsna, ko je delila med delar ake žene broiurioo, vsebujočo ln* formacije o omejitvi porodov, ka* tero je aama spisala., Izpustili eo ja proti poroštvu ln nato ae je n* maknila v Anglijo. Ko je pa i*r<k dela, da ao oblaeti prijele njenega aoprogs zaradi nje, ae je vrnila nesaj v New York in čakala ob ravnave pri aodišču. Porota jo je pa oproetlla. To je bilo Unako je-
narek naprej 1 Haitska banki Banque Nationale do Is Repibll I'MQ.'fo tedaj je Sangerjeva ekle-
a
que Haiti^—je prešla iz nemških tiMa; da posveti vse svoje- žtvžje- pi pot-eli šeet, kt jih ne more prr
živ I jat i. So tUdI ženske, ki so riifeotne in slabo rssvite, aploh alabefi zdrs v js j takim ženskam porod naravnost škoduje in vaik nad si jn i porod prinsia amrtno ar vlrnoat. Koliko js ženak, ki gredo v prezgodnji grob aamo sira-goetlh porodov, In otroci takih maUr tudi nsvsdno pomrje o, ker so prvič slabotni in drugič m« kdo skrbeti zs nje. . Veem tem ji hotela pomagst! Ssngerjevs. Ons jc asms meti treh otrok in sito ve, kolike more jaenestt ženake in kje more biti tudi za njo meja. Začela je r New Yorku v Ufkosvsnlh "slumih", kjer ao delavoi nastanjeni v pod zemlJakih luknjah. Delila ie tla krvine, v ksUrlh ao bile kiforraa-'olje o kontrol porodov. In delev ake žene se »a ksr trgsle ss tla kivbet Tisoče In tisoče ienak je drlo ss njo in jo oblegelo, kamor ji prišla, žene eo faUsale roke proti nji, poklekovsle pred njo in jo nudili kikor Boga, da jhn pomaga Tedaj je ona iele spoznala, kako potrebno je njeno dr lo. In ona ni aahtovals alti eenta aa to. Eeotonj je delile tleti neuk, ei zdravniki navadno pustijo drago frtalatf H pognala jc namreč, da to so tiste žene, M ns* vedno polnijo bolnišnice zaradi r borelj, ki ee poeluiujejo vaeh bar baraklk sredetev, ker ne znsjo boljše, da ee okrižajo rečjege brs-mens, kakor ga ie tmiji.
Meto je Haogarjeva začela is dajitl issopla "The Woman Re bel", v katerem Je dajala navodila za porodno kontrolo. Tedaj ao jo prijele oblasti, kakor smo ie linHi, in ae Je zečal njen pro gon. Ko jo f* bila končno oproi iona po pametnih porotnikih, jc restegnlis avoje delo is New Yorka čez vso Ameriko Reveži ee na
rok v roke National City Bank of New York. Na kratkd bi rekli t A meriiki kapital jc spodrluil nem Ski kapiUl na Haitiju.
Miwrlca Caaaehovo, predaednl ka banke, ao kvotlrall takole:
"Včerij aem v državnem de partemetu v Waahingtonu akon čal podpisal pogodbo i haltako komiaijo, ki je bila poslena v to deželo pred par meaeci, da ee po* gaja v državnimi in bančnimi uradniki.
HaiUke državne dolgove bodo plačevali banki iz colnlnake dohodnine.
Temu prijaznemu ljudstvu amo zopet dali dokas, ns kakšen lep način vlada točno in zadovoljno aluži bizniau."
Kaj nam te besede povedo f A-meriiki kspitslizein se je v svojem imperijslističhem atremlje * nju ss jedel v drug "alaboten narod", ne glede na to, kakšne bodo posledice Uga zajedanja.
Bark imamo eedaj že precej, 157 ae jih zgradi v bodočih treh letih in če bi alučajno kdo hoUl motiti naie kepiUliato pri "ame* rikaniziranju alabotnih amerlikih republik", potem imamo sredstvo ds mu poksiemo zol>e. * Pinsnee hsiUke republike ao sdej pod kontrolo Walletreete, aa U lahko rečemo, da bo halUka republika kmalu docela "ame* rikanizirana" po kapiUliatičnih željah.
Najprvo pridejo finance pri "afoerikanlsseljl" vpoiUv, vae drugo pride potem hitro na vrsto in ae naglo izvrii. Ce male ameriška republika pride v kremplje emeriškim finančnikom, ae jih ne reši nikdar več in je kmalu teko akorlnako* " a merika ni tirana", da brez volje ameriških dc
nje temu glbenju. Sklenila je, di to gibanje organizira, da ae sna nost o porodni kontroli aiaUma tičuo razširi med ljtsdi. Obenet* je tndi sklenila neliproaen boj proti hlnavakim takonom, ki še vedno ovirajo to gibanje.
Sangerjeva je torej prva, k hoče to gibanje organislMti in i pomočjo organizacije vplivati ni vladne faktorji,- da te Ispremenc dotičm zakoni, ki ao protiva« po rodni kontroli. Pri Um aevede ni asms. Za seboj ima mnogo zdravnikov in raznih ženakih organi tacvj v naprednih krogah; aploh ji pomagajo nspredui ljudje, ki vi d i jo v porodni kontroli veHko o-lajšanje ss deUvske sloje«
Margareta danger je bUa po strežnice (nurse) v bolnišnici « porode (maternity hospital), komor so se veeidel zatekal« neia konake matere m druge revue Ženake, ki ao doma bres poet rež be. Tam jc torej sprevidela, koliko trpijo ženake, ki ai niao Želele otrok, in zopet ženake,ki jih Imajo že preveč. Videla je žene revnih delevcev, ki ao imele ie pet ali šest otrok, lačnih, razcapanih in boUhulh, ps js priiel šs sedmi ii oeml ln t*sk nedeJJni otrok je bil večja muka za tako mater, muka za oeUle otroke in Užko breme aa delavca, ki 'dobiva največ dva najet dolarjev udenake plnče. Dr I je je videla ženake, bolrime, po krarjene in ebnormslne, ki aploh niee bile spoeobne, de bi bile matere. a kljub temu eo imeU otre k«; taki otroci ae navadoo rode z boleznijo ln umrejo dojenčki ali preden dozorijo. Vae to Je gle* dala Hangarjeve in aree jo je ho lelo zaradi neere še i h meter ki tr pe — samo valed nevednosti, ker si nc znajo pomagati, da bi pre-
narnih mogotcev nc sme podvz« ti j prečile infaždjen plod. Končno
1 fe videla tudi žrtve eborclje (ne sHno odpravljen je plode), keU rih Je vse ko leto ne stetleočo v A*
trn oersv. M voUM
najmanjšega koraka.
ODGOVMNOST!
elllv* «•!•(• eiw^rss
» IUtM V^kJm m.f
kmd*, mmrmim * ^^T1^" 't ge. Ml	-hrWIt. ia •• U
•■Oe Ilkilms peis«w
sli vU«ih erU« skri v
re|i »NMisa
airaefel
KADAR SE ZGODI M;
narke in druge bofstMu, ki bi lahko prehranile desetero otrok in Še več, hnejo navadno po dva ill •nega in v številnih slučajih ar benege, paš pa pn»Ji|i namesto otroka paa a4i aaeifco. lakaj t Ali morda ni morijo rodili vel t O got(m> ampak toAajo jih! (ako ee jih ubranijo f S pripomo čki, ki so asbraujeni sakonu!
pride revne ženska k zdravniku in ga proai nasveta za omejitev porodov, jI bo mrSk> odgovoril, da je proti zakonu ki setv Ji ne more pomagati. Kadar pe pride boga* t inka, ki ima denar in eocielni ter politični vpliv«*— tedej pa adrhv nik® ie na mlad ne pride protiea* konkeet poroda« kontrole alt r borelje. To ao dejetnai ki ae doga jajo vaek den. t i -
In Singnrjeva to dobro ve, aato ji je vakipels kril tts ne vetje ss kon za bogetlna, zikaj ki veljal ta reveža f Ako al botflte in fini dnine lahko pomagaji brea vaške ifc nosti, zakaj ai ne bi revne, delavske Žene V Pet, iest de eedem otrok aa delavca, ki e avojim rev nim zaslužkom koimj preživi dva, je herevnost prokletatvo sa nje ga 1 Tak delavec, ki ga tare velika družina, nima tmiaU aa noben boj, aa nobeno kulturno delo in r slučaju itrajka ji navadno prvi, ki' omaga in kde svoje tovariše. Dejatvo, da bolehnn in abnormal* na ženska rodi uakašene otroke, teleaae spake in duševne Idijote, ki navadno pomrjejo v mladosti — je alošinl In gborelje je tudi zločin — umori Večkrat dvojni umori
Kako temu odpomoči! Z iz<v bratbol Ženam delavcev je treba dati ravfko* tiati nauk, ketarige dobe žene bogatinov. Ravno tint nauk, ki ga dajejo adramiki bo gaiinkam in avojim prijateljicam jo treba razširiti aplošno med še ue delaveke maac, in nič več, M o derna zdravniška veda ima danee ua raapolago neškodljiva in hI gljeniška aredatva, ki t gotovostjo preprečijo plod, to je epočet ja otrok* ln sakaj bi bUa U sred rtva le niketerim ns rsspolago, s drugim pn ns, ki so bolj v potrebi f Sengefjeva ji prišli dO pre
IfriiMfb — In to v« li marsikdo drugi da Je vsekakor boljie, če ima delavec a majhnim zaslužkom Msno dva sdravi otroka, kikor
Stov. V Portland u, Ore., ao jo eelo eeprli eno noš.
Ia njenega opisa povzemamo sledeče: ,
Sangerjeva je imels večje Jav ue ehode r Chicagi. flt. Louleu, Milwaukee, Seattle, Loe Angelr eu, Ban Krenciscn in v Portlands Orgaakiraia je petnajet po družnlc lige aa porodno kontrolo a več tisoč Mani. Ns svojem potu , e dobila čee 90.000 pismenih pro i *nj ss Informacije glede porodne kontrole, ln ko je prišle v New York, je aešia dome 1600 pisem u vsa ta pisma je oairoma bo od* rovorila. Največ teh piaem ki pro *nj je prišlo Is vrat delavakih žena, ki ao ji odkrile avojo bedo. V Portland u, kjer imajo velikega puriUnca sa župana, je bil apre jet meetnl askon toper propagando .porodne kontrole ob času, ko je bila ona tam. Takoj je bde a rotirana e tremi anfrašetkami vred, toda v taporu je prebila ta mo eno noč« Drugi den je bila namreč velika proleetna demoaetri elja pred županovo hišo, ki ao jo vprieorlle Žene is Portlanda in ta htevale, da Sangsrjevo tskoj iz
tusU it ječe. Drugih ttoinpedeset esitk, ki so ji pomegale pri pror pegandi, je priilo pred ječo in ao aahtevale, da morajo tudi njih sa bretl, ker one vae ao tudi delile brošure o porodni kontroli. To je bilo preveč aa mealue oblastnike ln eo takoj ispuitiii aretirane žen* eke brez kakega poroštva. !M ob rsvnsvl' jih je aodnlk pa oprostil RsnlmJva je ratsodbs tega ao<ki ka. Rekel je, da eodns ratpriva si ns vril toper porodno kontrolo in /li on ni proti temu nsttku Dejstvo, da kna dotlšnl iodtvlk ttmo enega otroka, potrjuje njegove beeede. Sangerjeva je v svo* jem zagovoru pred sodnikom na glaslls, ds mora župsn v PortlMt< du tudi neksj »na t i o porodni
V St Plul« ki odrpla Uko kHnl-ko Zvssa bo4nlikih poatrežnlo.
Ti«ji tlelo hi ga vrii Mergareta Hanger v korist hodnega« dideva-kefa ljudstva. Clovečaasko delo! Deše, ki ae ko nikder uaplačanut Delo, ki auil solae ln priuaša rev nim ženam nado u boljšo bodoč-koet.
Naši delekil v I - morilci.
Vtakl štnejk, v katerem najeti prk%tnl atražarji pomore nekej ueolmroženih ln mimUi štrejke* JoČih delavcev, dokatuje, da ao Združene države edina civlllslrs* ni drliva na avetu, v kateri Ima vsak posametnlk pravimi prisvajati al polUdjiko oblast V nobeni dršavl na avetu nI dovoljeno, da bi bO|ata delniška družba ali korpo* raciji tmela najeti oboroženo tolpo sa privatne namene. Ksj takega je dovoljeno le v Združenih državah, daalravno naii netivlatl v eni upi zatrjuje Jo, da atno najbolj dovršeno civilizirani na celem kve-tk
Kakšnega pol atoletja je minolo, da Je neki špijon la drlavljamrke vojne, imenom Robert A. Pipker-ton, uve<lel v Združenih državah listom, ki omogočuje, da je privatna policija veakemu na razpolago, M lahko plača, da tanj vril delo. DrugI ipeknlatlvnl ljudi«, ki ne dajo dottl na to, nar kakšen ns* čin pomnnže evoje premoienje, ao vidili, da je U vrst« podjetje dobi-Čkanosno. In dsnss Imsmo vas polno Ukosvanih detektivskih po* aredovslnlc, ki v din ji vajo oborožene ljudi bogatinom; da Jih rabijo v njih namene.
Pruskega mlntatra Puttkamerja to nekoč v zbornici prisilili, da je ItJsrvU, di njegovi agent je privo-katerjl niao gentlemanl. RavnoU-
§........ko se je pokasalo v Zdruieulh dr
kontrofl, ker Tms ie tretjo "ženo,	Mudji. W ao poitall pln
i amo dva otroki I Oni Je ie več kertonel ill utluftbencl detektiv
krat povdsrlla, da ravno tiati, ki v javnosti najbolj hrulljo proti porodni kontroli, Imajo najmanj otrok. Torej ai morajo tudi oni na kak način pomagati! Hat jasli jo js pa omenejnl aodnlk t tem, ker jo rekel, da knjige o porodni kt>r troll, čeprav ao "allright", ne bi imele iti med ljudi, češ da bi po-vtroČile veliko nimorilnoeti, Ni ti ji odgovorili dr. Kqul, ki Ji bili s Hangerjevo vred V ječi, da pred kratkem raakrlt škandal velikih svinjarijah med študenti In študaatjiamt na portlsndakl vl šjl šok nI nastal vsled knjig o porodni kontroli ; V St. bouiau ai je sdrullla proti Sanger je vi cerkvena msilna, Q ieranajat kstoHšklh orgsnitacii je poelslo ultimerum gospod s rjem v teh gledališč ln dvoran t grol njo, da jih bojkotirajo, ako pri* pketijo tvoje proetore za njene abode in predavanja. Kdlni Ui ter,' ki ga Je Se mogla najeti, Je bil tudi zaprt, ko ae Je Imel vriUi shodi Mestno oblsstl v St, UiUu to bili Uko nshujsksne po kito liškl duhovščini, da eo poslili policijo v njeno eobo v hotelu, kjer te je nastanili. PoliesJI so brsks 11 po njenem imetju, da bi našli kakšno evtdaneo ti persMkncijo, toda našli niao niCceer. A kljub tr mu niso mogli oblasti niti duhov* ft in s ae braniti, da ne bi obiokelo Sangerjevo na atotine ženak, ki eo Želele informacij. Takoj oh aed mih zjutraj to tsčele romsti Ime is St. liouiee v hotel in rmaele ee vea dan. Prišle ee tudi it okoliee z otroci v naročsjih ln v eprem atvu avojih soprogov ia jI pripovedovale a softs m I v očeh ttsro povest o trpljenju a velikimi drtr linami in o strahu, da ae drulins Še poveča. Prihajali so možje li proeill Sangerjevo, da nej ekišče njihove žene In jih pouči o etvr ri. ženske eo Ji pravile, da to pustile doma perilo, kuho in veaki delo, sem« da jo vidijo In fujeje njen nos ve«.
Na (Krta ji Sehgerjeve prejele na stotine pšasmnlk prošenj is drugih ma^ftik meet, kamor ae Jo vabili, da pride In predava e I »orodni kontroli. AH ona nI mo-
gla vsema kaj. Vrnila ss Je
i tm učena, toda veeela, ker ae
vae
za-
hajajo povaod, ne aamo v New y,da, de je vršlU dobro delo.
ZiU b i—
^toc 1
•o vstopuius prosti
fejtl
meriki. (Sime v Chieegi je po It lavi nekega zdravnike 50.000 e-horeij ns Mo). Aborsijs pomeni strašne muke aa žensko ln v mnogih slirfajlh smrt In vendar žen ske risklrajo življenje, aamo de se rešijo porode t
___ Na drugi atrani Je pa videla
m'9 ».ii Hanger jeva. da Cometoekovl rake •nrrSf nI nc dosežejo v hiše bogatinov, temveč vel jajo U sa reveie Milje*
Torke.
10. aprila t. I. je ile Margareta
Margareta Hanger bo adaj od prla v Nšw Yorka kliniko ta p«
tklh posredovalnic, ne f>rihajtje Is gentlemanskih krogov.
V človeških nižinah to Pinker-toni ln koniortl nabirali tvoje rikrute In jih oborožili. Roparjf. morilel, tatovi, sploh hododilil vaek vrst so m vdlnjall kot pri-vstnl detektivi, da so Ithko pod uradno krinkn vršili hudodelttva kt se dali poleg ie lepo plašiti. Mnoge ofielelne preiskave so 4* gvmli, da M bill med umi obori-lenimi detektivi ljudje, katerih slike krasijo album hudodeleev. Celo Voditeljem Uklh posredoval nle to dokatill, di ao tedell že gleda rasnih zločinov v Ječi. In Ae voditelji pripadajo med hudodelce, kako ni j poutn sodimo o ljudeh, ki so jih najeti Ukl voditelji ln plsčsll, is vrls hudoleako delo. TTho«iit Beet, ki je potnal dobro u vrtu ljudi, je nekoč dajsl: "Vbljslcl, tatovi ln htidodelel to, ki jih tpuičijo ni Človelko drul-bo. TI detektivi ne grado ta Um, da bi našli dejstvi, stnptk ds Jih itvris."
In snsnl WiJIism J. Burns, ki obratujs uko posrcdovtlnlco, pravi o avojih uslužbencih, ds to kot tloj največja tolpa Izsiljeval nih tatov, ki hodi nakatnovano po avetu.'
Ko to po ItraJJru v Homeate-adu, Pn., leto J Ml uvedli prelaka-vo o detektivskih % posredovalnicah, ao dognati, da ao bili med ta-poaljeniml plnkertoncl en morilce žene, itirje vlomilci in en požigi-laa. Neki zvetnl detoktlv ae Je It-ratll o tej aodrgit "ItmeAck teui* I Je ao. Med deeetlml ac nc najde etiegs, IH bi as bal Isvrlitl umor, sil enegs, ki sc gs ns more nsjetl is vssko hudodelatvo."
Tika tprMevela ao prišla na dan ie pri vaaki prelekavt. Javne Uj* noet je In vssk tvernl uradnik va, da so privatni detektivi, ki Jih ne> jemsj« proti Itrajkujočim delev* a«m, roparji in vbijalcl Javna taj* noat Je, da nejamejo ta zločinska tolpe, de mora in pobijejo mirne itrajka joče dele vae Kljub tem do danee niao ie nič podvaeli, de ae sločinakemu privatnemu detektiv* atvu nspravl konec.
Ti očitki ne tadenejo la zbornice In Jerna oblsstl, smpsk tudi smeriiko strokovno glbsnje, osi-roms eksekutlvo A. P. of L., ki bi morsls v prvi vrsti skrbeti, ds se privstoo tolovsjstvo odpravi, e bi "Ameriške dela veka zve-
Sanger na predevotetjAo potovr | rodno kontrolo. Na tej kliniki bo nje pe verb večjih mestih, ne ke* pouk za lene i apeli! Mg i jen i in ra" nastopila S tako ali« prtHl pri
ae je mudile tri
aHodok ta
vRJr
Take kliniki
nrpotreb
ji teden ee je vrnile v New'nega ploda. Take klinike nemera-York in v socialističnem časopian rs ustanoviti Sengerjrra tndi v "Tke New York Deily Call" je drugik meetlh Pre v tepce v je to p I piss U evoje delovanje na tem naloga Mg« ss porodno kontrolo
potovanju. Dogodki, ki Jih Je do Podružnice U Hge v fflevslandn živele, ee aenimivl, kejti v ve« bo odprla kliniko, kakor hitro or nI krajev je nktii ne odpor o- dvetniki lige odstranijo mnog* se In rasa* kUevekih eiorali; preke od
vetuemu deUktlvitvu, ket verja predloge sa omejitev nsse IJevanJa, M morale Itgiriltl priva t ne deUktivake poaredovalnlee In konec bi Ml morilekim tolpam, ki mora štraJhaJoAe delavee
' Pravijo, da 1*0 Srbija sopet rojena, a nihče ae ve, kje,
LI0TVIOA UPRAVWI*TVA.
Obveščam tn člane 8. N. P. J. in vae naše naročnike, de ne) vedno parno ki raaločno zapišejo na-alov "Proevete" 8019 Ho. Crew-ford Ave., Chicago, I1L, ako ho-če jo, da bodo njih pisma prišla v prave roke in ob pravem času.
Nsdslje želim še enkret povedali, da so nsŠi zastopniki opravičeni do 20 odst. provizije. Zens prej ue bo voč uprsvništvo izplačevalo nobene provizije, ampak kdor jo hoče dobiti, naj jo odbi-> pri pušiljatvi denarja.
('lani in naročniki naj malo potrpi jo, ksr upravnik ne more kar vse naenkrat storiti in tudi v tjs karni je nemogoče .ravno vsaki dan vae h premem be urediti. Nedelje zapišite pri spremembeh naslova redno stari in novi naslov, s-ko so člani H. N. P. J. naj se zapi fce tudi številko društva
Ako ae kateri izmed naročnikov, ki valed selitve iz enegs v drugo mesto mogoče še sedsj ni dobil dnevnika, naj se zglssi ln pove, kje je preje stanoval, in kje se je naročil, da se lehko o tem prepričamo v uprsvništvu.
NofT naročniki naj ne vprsšu jejo in ne zahtevajo vaeh številk nazaj, to je nemogoče pri dnevniku. Uhko se pošlje po per številk nazaj, ako jih imamo na raspols go, ako na, pa ne.
Vai bivši zaatopniki, ki ne prej-mejo do koneem tega meseea svojo provislje, naj naznanijo svoje naelove uprsvništvu, da se jim jo lahko odpošlje na pravi naslov.
Ako bodete vse to vsej nekoliko vpoštevall, potem je gotovo, da bodo vse vrsdu.
Chl1,*rt L podhpwSs. TgL^uT At/S^j8**^14
^fl,iif5dprods. Iffll tisfir
AMpk J. Krasa. -	B J * jia« f. su-fiM
blagajnik.	C.R.WsUack
AMERICAN STATE BANK
18SS-4T Blue Island Av*, kllso l»m aBea OHIO AGO, ryTyfc
Glavnica la prebitek.....timn,n
ODPRTO1 Pondeljek in v četrtek do 81 zvečer WWI WIWI vse druge dneve pa do 51 popoldan!
POZOR1
Radi noetalnosti cen kronsko vrednosti, nam jo nemogoč* odredu stalno osno. Pošiljali bodemo denar šo nadalje po najnižjih etsik tekoče vrednosti kron. Uprašajte, ali nam pa pišite sa osna. večje .svote io pn nižjih oenak.
Pošiljamo denar ▼ atari kraj in jamfia«,
da ae poiteno izplača ali pa Vam vm,
Direktna sveua o Prve Hnmtskn hranilniaa b pasijlkln v Zagrebu In njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim ▼jetnikom t Srbijo. Bosije. AnABn
Govorimo vae slovenaka jezik«.
MMinnraaaaranraiMi Proletarec
je slovensko glssllo socislistične stranka v Ameriki. Vsak delavec in rojsk, ki se zanima za sociali zem. bi gs morsl redno šitati pravo sliko socialisms. Maročnina znaša $2.00 na loto, $1.00 sa pol leta. Naslov: PROLETAREO 400$ W. 31 st Bt.
CHICAGO, ILLINOIS
Partes Pharmacy
100 — 2nd Ave. Hew York, V. Y.
▼KLIKI SLOVENSKO - ANQLKSKI TOLMAČ Knjiga ohooga poleg fll*v.-Sag), slevniee, slov.-sagL raagovore sa vsakdajse potrebo, sa vodile ss sngleftke pieavo, spisovaaje nngln-Ik i k pisen ia kake wk postane aamri-kanski državljan. Vrha tega ima knjiga tesdsj ssjveil slov.-engL In sngl. slovar.
' Te Je aajfcoljle m aajMJ popolna knjiga sa prtaOsaJe saglsSMo m as

Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
' - ..... ' '■">< ' ' ' • ". ; lil'
ki nam ga polije poštni'urad Ig starega kraja, priča vaaksara, šs k denar, poel^p naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisan* «4 oeebe, U ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sam, ga kzaoha* n to, da se lakko vaak pošiljalec aam prepriša o prejemu peslsas tati
Cene po dnevnem kurzu.
KA DIHAŠ JAMOlHO V8AXXK SLV0AJUI
PnMtik Ii ilmlM $669,672.99. Hnilln Sip U,687,Ml)
PIBU —m T w»m — lirlaihua jidh aa
KASPAR STATE BANK
IfOO BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLINOIS.
Za farme in
VrotlM p«miio2l BMiraait otrsk zi sto odstotka*.
ob lepih cestah, blizo 2ele»> nice, rodovitna zemlja, vgod-no podnebje, dober trg, izvrstna prilika za živinorejo, avinjerejo in kurjad, se obrnite na rojaka
Wm, Brunschmid,
Za uši firnirje.
Koliko funtov repo ima enako vrednost kakor 1 funt turščioe? # Repe, t. j. navadna strniščns repa in ns pesa, je dobra in zdrava krma, ki šival nasiti in tudi ns nje sdrsvje dobro očinkuje. Redil-nib snovi ima pa rasmeroma prav malo. Zato morete pri krmljenju s repo le tedaj ishajati, še primanjkljaj hranilnih snovi nadomestite a tem, da pridaste zadosti kakega dovolj močnega krmila. Na vsak način krmite g repo seno, čeprav dodajate primerno muošino kakega moioegU' krmila. Vrednost kr mila dandanes presojamo s tem, da ga primerjamo škTobu, ki je ves prehsvljiv. 100 funtov repe je toliko vredno kakor 4.08 funtov čistegs škroba, 100 funtov turšči os pa toliko kafcor HI in i>ol funtov čistega škroba. Potsmtakem izds 1 funt turššioe toliko kolikor slabih 20 funtov repe. To primerjanja je pa sevede teoretičnoj ns tsm mestu ssveds ue moremo vsega raslošiti. Prevelikih mnošin repe ps ne pokladajte, ker more povsročiti hudo drisko.
Jump River, Wiaconai*
PAZITE
niaa K ore's BABVS raiCND <ioma, k« 1» MSvtt« m Ja UuuiIb mm vapatnlm v aadajih 4«. UUh proti prill. PtruJanoali, aa-prti«, aovijanju v trebuhu tal prt niSttm.
" Kpr r«S*" S aIIV^TB IE N lahko kupit« v aUhUntnnli po *b In «•«. v vaak i dokri lekarni aH pa naročil* naravnost uri ladato. »aUilirtn poltjlu na SOFT'S BABY'S miSNU CO., V ark. ra.
•Jn I Edina Slovenska Tvrdki
Zastave, reg«ll|e, mite, kip, pteile, ta vm HreMttae u Ml. li IS.
M* »r». <M>. C.n. ahk«. SU.«nk« .Mih. ».BIJ.« auMi.
F. KERŽE, «711 So. MUlard Avow, CMcago, S
John Breskvnr
Posk i aaglsifilsl In Ispnplsjn potom diplumli.
Ali bl radi znali angleško govoriti, brati in pisati t
Ali imate veaeljo do angleščine in as ne snate učiti t
Ali Vam nI snano koliko velja angleščina nam tujcem v tej deie-lit Naj pomislimo, da denar, ki se irtvuje ss aamo iaobraabo, je najbolje naloien, in ne vsame ga krisa, ne vojna. Pišite sa brosple-čna pojaanlla na
Slovenian Correspondence Schoo I 6119 Bt. Clair Ave., Cleveland O."
*ja slovanska tiskarna v Ameriki le
Narodna Tiskarna—
Emil Bnchmnn
1107 B«. Sunila m, OUaaf«, ZU
Sj^t^M^Hf'' IMiimi Jjfcn^ ^BQflMlflfl^
Ml tiskamo ▼ slovenskem, hrvaškem, slovaškem, češke«, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jesiku. Naša posebnost so tiskovino za druitvo in trgovoe. - • "GLASILO" se tiskn v naši tisknrni.
ljudje se ne ubijejo s predela* n j« nn, pač pe s prevelikimi ekrlr mi in nerednim šivljenjem. Hkrbi jih le, kako narediti več, ne osi-rsjs se na to, če so smoini tudi prensšati isčipsnosti tešo sli ne. Oni izgubljejo tek in spsnje in trpijo ns telesni in duševni Isčr-•|istH*ti. Vnem tskim ljudem pri-j poročamo. Trinerjevo soteriiko I zdrsvilno grenko vino. To izvrstno sdrnvilo bo pomsgslo, uponts-vili iz«lelani aistem, iačiatilo bo črevo, vrnilo tek, iztmijšslo prebavo in ojačilo telo. Proti zaprtju in njega * posledicam, nepre-havnosti, vzncmirjeniniti |m> jedi, tispibovnnj<i, sls bi bsrvl, glavobolu. nervoznosti iUl. ne priporoča. t ens *1.00. V lekarnah. .los. Triner. izdi-luvslni kemik, \:m~ i:«l» H. Aihland Ave., Chicago,
Zapomnite st
rojaki, da Amerikanec ne more biti Kranjec, in m prav damkrat n« glavo po« t a vi i to jo gola resnica. Vsak vesten in soliden trgovec se drii tudi resnice s tsm, da ponuja in prodaja Svojim odjamalcem to. kar v raamki Inyirtira. Tegn gesln se drli iirom Amerike znana in edina ssaos-tojna slovenska importna tvrdka A. Horwal, ker pHe na svoja steklenice "Krojaki importiran betnjnvn«, SiWovo« nil
Traolo>iii, katarara r raanict loiporttro. Sadoi m to piJoA« aa mn 4uMtJlm atarvaa kraja. Jaa Ja iatoM po 1« oSUo no rokah mA praJa. Vlado Sadlnjanih drUv vaoean itroao kaanuja. kl M akotal prodajati navadno, blaifo aa laioortiraao.
1« »andor Ja najti prt naa mnopa tokih ljudi. U imSIi pikajo no ataklanlaai K ran Jaki Brinjavaa. aamo do a»adaia«A|nMlM nafta ljudi alapljo #tokimi baaadoml. Jas prodajam todi tak Majav«
OBLASTI ZOBUtBirai DEŽAV REDNO
PEIOIJPUJE^MMAEEI EAVOD.
PRVA-driga narodna banka
»•>•". V PITTSBURGHU, PA.
J5TOS lioliw/
Proti rpvmotirmtl, neurslgiji In neokretiMMti v členkih ne naj s Trinerjevim Linimentom drgne dobro ns prizs4|eta mesta, sli v njem nsmočeoo flsnelo se nsj |M>-Inši nn Indeks meo(k in obvele s suho obvezo. (Vns 2A in AOe, v le-ksrnnh, |h. pmti :t.f» in OOe
(Advertisement.)
•PEVBKAJO DEN AE HA ULOtKB DI PLAČUJEMO OB EESTL - ULOtn ISPLAOUJEMO EEEZ KAKE ODPOVEDI
mOSBMVI ODDELEK EAVKE.
Zdaj pošiljamo v staro domovtao pod garaueljo
100 Kron za $13.56
POZOR: Dener pošiljamo v kraj bres posredovanja drugih bank.
Denarne pošiljatve za alovenake kraja isplsčuje vnešem imenu ljubljanska potlruinice C. KR. PRIV. KEEDITNRGA ZAVODA ZA TROOVINO IN OlIRT NA DUNAJU.
PRODAJAM
V aabigi imam še par sto slo
venakMk grnfnfonskih plošš.
Anton J. Terbovee, P O Bos t. S	Cleero, III.
Pišite po tiskovine ze pošlljenje denarja v eUri krej. Kuverte in papir Vem poiljemo takoj bresplnino ae Vaš naslov.
Lastao poslopje.