Posamezna Številka RM 0,1 S КашшпкспБо^ Uprava raagenfurt, Poetfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plate naprej) meeeSno s dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo narofibe tega Usta za prihodnji mesee sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0.06 za milimeter stolpen Stev. 7. a Krainburg, 24. januarja 1942. Leto 2. Pred končnim bojem za trdnjavo Singapnr Težki boji т Severnozapadnem Johuru ^ Singapur pod točo bomb ' Nizozemska indijska oporišča bombardirana б a n g a j, 23. januarja. Po poročilih, k! Bo v četrtek semkaj dospela, se razvija položaj na malajskem polotoku po načrtih nadalje v prilog japonskih čet. Britansiko ■^ојпо poročilo iz Singapura je moralo priznati, da so Britanci zapustili svoje postojanke na vzhodni obali malajskega polotoka pri Endauu in se nastanili južno v novih obrambnih črtah. V sevemozapadnem Johuru so še nadalje v teku težki boji, v katerih morajo avstralske čete vzdržati glavni nasprotniški naval. Na zapadni obali pri Batu Pahatu gre boj za posest ceste, ki vodi od tam severovzhodno na vzhodni obali proti Mersingu. Medtem je otoška trdnjava Singapur cilj trajnih težkih japonskih napadov iz zraka. V torek je priletelo nad Singapur ne manj nego 90 težkih bombnikov, ki so metali bombe na vojaške naprave. Priznavajo, kot žrtve doslej 64 mrtvih in 154 ranjenih. V sredo zjutraj so se napadi ponovili. Zopet je bilo odvrženo veliko število bomb. Vendar še niso znane škode in žrtve. Kako silni so japonski napadi iz zraka na vojaške naprave burmeškega glavnega mesta Ranguna, izhaja Iz britanskega priznanja, da je bilo samo pri napadih dne 23. in 24. decembra ubitih 1102 in ranjenih 1650 oeeb. Cesarski glavni stan objavlja, da so japonska mornariška letala pri napadih na etr*tegično važna oporišča v nizozemski ^diji. 15. jan. sestrelila ali uničila na tleb ^9 nizozemskih letal, med temi 6 letalskih čolnov. Težke škode so bile prizadjane Sovražnim letalom na Borneu, Celebesu in Molukenu. Dne 19. januarja so mornariška letala napadla luki Sabang in Medam na Sumatri, razdejala tam pristaniške naprave in potopila v Sabanku neko ladjo z 2000 brt. Kakor poroča »Jomiuri Simbun«, je bilo pri učinkovitih napadih, ki jih je naperilo japonsko zračno brodovje na Singapur, sestreljenih 12 Hurrikane-strojev. Mussolineva poslanica Japonski Scf japonskega generalnega štaba o vojaški konvenciji Rim, 23. januarja. Povodom nove vojaške konvencije med Nemčijo, Italijo in Japonsko je Duce, kakor javlja Štefani, po-■ slal šefu japonskega generalnega štaba in šefu admiralskega štaba, poslanico, v kateri pravi: »Italija, ki sodeluje z Japonsko in Nemčijo, se bo z železno odločnostjo in za ceno vsake žrtve do končne zmage borila proti skupnim sovražnikom.« Povodom podpisa vojaške konvencije se je v ponedeljek vršila slavnost v mornariškem klubu v Tokiu, h kateri sta bila povabljena tudi vojaška atašeja Nemčijo in Italije. Sef generalnega štaba japonske armade general Sigiyama in šef štaba japonske mornarice admiral Nagand sta v svojih nagovorih izrazila svojo veliko veselje zaradi sklenitve pogodbe, ki velja boju zoper skupnega sovražnika. O končni zmagi Japonske in osi ni nobenega dvoma. Generalfeldmarschall Keltel v Budimpešti Budimpešta, 23. januarja. Generalfeld-marschall Keitel je vsled vabila ogrskega honvedskega ministra Bartha v torek dospel na večdnevni obisk v Budimpešto. Na kolodvoru ga je pozdravila generaliteta pod vodstvom honvedskega ministra Barthe, generalni štab iz Szombathelyja, predstavniki ogrske vlade in znane osebnosti javnega življenja. Nadalje so ga na kolodvoru pričakali nemški poslanik z gospodi poslaništva in orožnimi atašeji, voditelji deželnih zve2 AO, NSDAP kakor tudi orožni atašeji sil trojne pogodbe. Generalfeldmarschall Keitel se je kmalu po svojem prihodu podal v kraljevski grad, kjer se je vpisal v spisek poeetaikov državnega upravitelja. Nato je obiskal ministrskega predsednika pl. Bardossyja, honvedskega ministra Bar-tho in Šefa generalnega štaba Szombathelyja. Hrastov list z meči k vltežkerau križcu za generala Rommela Iz Fiihrcrjevega glavnega stana, 23. januarja. Fiihrer in vrhovni poveljnik oborožene sile je dne 20. januarja podelil Generalu der Panzertruppe, Rommelu, poveljniku Panzergruppe Afrika hrastov list z Podpis vojaške копуеџс i je med Nemčijo, Italijo in Japonsko v Berlinu Sef vrhovnega poveljstva oboroSene sile, Generalfeldmarschall Keitel, s pooblaSien-cem vrhovnega poveljstva italijanske oborožene sile in pooblaščencem šefa generalnga štaba japonske vojske. (PK. Aufnahme: Kriegaberichter, Kisselbach, Atl. Z.) meči k vitežkimu križcu železnega križa in mu poslal sledečo brzojavko: »Zaradi Vaših izbomih del ste ob sodelovanju t našimi zavezniki z obrambno zmago proti veliko močnejšemu nasprotniku razbili anglo-amerikanske namene. Hvaležno uvažujoč Vaš uspeh in junaško borbo podrejenih Vam nemških in italijanskih čet, Vam kot šestemu častniku nemške oborožene sile podeljujem hrastov list z m^i k vitežkemu križcu železnega križa. Adolf Hitler.« IVadalievanjft obramlinih bojev na fronii oh Doneča Izjalovljeni ponovni sovjetski Izpadi pred Leningradom Iz FUhrerjevega glavnega stana, 23. januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 22. januarja naznanilo; Na K r i m u se je izjalovilo več sovražnikovih posunkov proti obkoljevalni fronti pred Sebastopolom. Na fronti ob Donecu kakor tudi v srednjem in severnem odseku vzhodne fronte se ob hudi zimi nadaljujejo o-brambni boji. Odbiti so bili mnogoštevilni sovražnkovi napadi. Lastni protinapadi so bili uspešni. J upon sli a pehota naskoči neko malajsko vas Slika priča o silni bojevitosti hrabrih japonskih čet, (Atlantic, Zandw, Multipl-K.) , Pred Leningradom so se izjalovili ponovni sovjetski poskusi izpadov. V morski ožini pri Kerču so bojna letala z bombnim zadetkom poškodovala neko veliko sovjetsko trgovsko ladjo. Ob oboroženem opazovanju v morski krajini Velike Britanije so nemška bojna letala pred škotsko sevemozapadno obalo potopila neko trgovsko ladjo s 6000 brt. in neko ladjo za premog s 600 brt. Pred angleško južnozapadno obalo je bila z bombnim zadetkom poškodovana neka večja trgovska ladja. Na nekem otoku pred she-tlandskiroi so bojna letala dosegla več polnih zadetkov na v vojni voznih napravah. V severni Afriki so nemške in italijanske čete oklopnjakov v presenetljivem i>osunku napadle in zapodile britanske sile, ki so bile na pohodu pred našimi postojankami v KIrenajki. Sovražnik se je bežeč umikal v smeri na Agedabijo. V boje na tleh so posegle zelo močne skupine nemškega in italijanskega zračnega brodovja in bombardirale zbrane čete in oklopnjake sovražnika. Na egiptovski obali so bila zažgana britanska skladišča. Sovražnik je v zadnji noči odvrgel bombe na stanovanjske četrti v severozapadnem nemškem obrežju. Civilno prebivalstvo ni imelo izgub. Vojaške škode ni bilo nobene. Pet napadajočih britanskih bombnikov je bilo sestreljenih. V času Od 11. do 20. januarja je britansko zračno brodovje izgubilo 36 letal, od teh 16 naid Sredozetnekim morjem In v severni Afriki. V istem času smo v boju proti V"-Uki Britaniji izgubiU 16 lastnih Prazni del sreia Avstralija, pastorka britanskega imperij«. Ko se je Anglija za časa vojne z Buri, da odrine vpliv carske države iz Azije, približala Japonski in sklenila s Tokiom zavezniško pogodbo, je japonska diplomacija kot ceno novega prijateljstva zahtevala politiko odprtih vrat za japonsko preseljevanje v Avstralijo.Jedva je pa Reuterjeva pisarna oznanila ta namislek, že je v Avstraliji sami izbruhnil vihar ogorčenosti, ki se je med drugim odražal v neki zasmehovalni sliki, na kateri je »Dojilja Britanija« vlekla upirajočega se shujšanega fanta — Avstralijo — k nekemu polnokrvnemu Japoncu z besedami: »Ker si prelival svojo kri гџ nas v južni Afriki, te hočemo sedaj okrepčati z japonsko transfuzijo krvi«. Na ta dogodek spominja ogorčenost, ki je v Avstraliji izbruhnila 1933. leta, ko je can-terburyiki dekan na neki misijonski slav-nosti v Guildfordu predlagal, naj se del pete Zemljine, ki ga Britanci sami ne morejo ali nočejo naseliti, odpre japonskemu doseljevanju. V modri predvidnosti je menil dekan, da bo vsled take geste pravičnosti nastala v vzhodni Aziji nova mirnejša in. prijaznejša atmosfera. Avstralsko mnenje . je nato takoj bobnalo na vzbuno. Ministrski predsednik Queenslanda, Forgan Smith, je označil ta dekanov predlog kot poln nesreče, kot nevaren in tak, da razbije britanski imperij. Slično so se glasile izjave drugih vodečih državnikov v Avstraliji. Posledica ustavitve priseljevanja v Avstralijo, ki ni bila naperjena le proti Japoncem, je bila, da je ostal ta del zemlje kot celota do danes prazen prostor, ker se niti Angleži niso potrudili, da bi ga sami naselili. Avstralija šteje danes pičlih sedem milijonov prebivalcev, od katerih odpadejo % na velika mesta. Praznina te zemlje bije posebno v oči pri mladem glavnem meStU Canberri. Ko so v aprilu 1912 pričeli graditi to mesto, je imslo postati ne le sedež vlade, ampak tudi ponos zemljine, nepre-kosljiva metropola. Toda kmalu je priSl.b razočaranje. Navzlic vsem naporom vlade, je Canberra v teku ičt prišla le na 6120' stalnih prebivalcev. Prebivajo tam skoraj le državni uradniki, ki jih poklic »ili, da ostanejo, in ki so večinoma samci ali pa so pustili svoje žene v Sydneyu ali v Mel-bourau. i'oraaiBUibijo ee med velikimi in le- Stran 2. — Stev. 1. a K Л K A VV Л N K K N B (» Г E 2i. januarja 1942. piml vladnimi poelopj'i in smatrajo evoje ondotno življenje za pregnanstvo. Uetanov-Ijeno Je bilo vseučilišče, priSli so profesorji s visokimi plačami, toda dijaki bo izoetali. Vsakemu, ki se Je hotel trajno naseliti v Canberri, so priznali 3 leta davčne prostosti, in uradniki so dobili znatno doklado, ako Jim je uspelo pregovoriti žene, da so Be preselile v glavno mesto. Toda uspeha ni bilo. Končno se Je odločil župan Jim Powell privesti v Canberro brezplačno in ob podelitvi štipendij 500 mičnih mladih deklet, ki naj bi tam obiskovale gospodinjsko šolo. Obljubili «o jim lapo doto, ako bi 8e poročile v tem mestu. Toda tudi ta državna zvodni&ka služba ni imela uvaževanja vrednega uspeha. Avstralija je kolonija, ki so jo britanski pomorščaki in morski roparji pridobili na najcenejši in najbolj nekrvav način. Ko je namreč prva angleška vojna ladja pristala ob celini in so poglavarji domorodcev po-eadko prijateljsko sprejeli, jih je kapitan povabil na svojo ladjo. Jim podaril nekaj volnenih odej, steklenih biserov in več steklenic viskija, ki jim Je prav izbomo teknil. Ko so se bili že zadostno napili, Jim je dal v podpis pogodbo, v kateri so vladarske pravice odstopili njegovemu Veličanstvu kralju angleškemu. Med bobnenjem in med pozdravnim streljanjem topov so potem na avstralskih tleh razvili »union jacka« (narodna označba britanske državne zastave). Poglavarji, ki Jim Je ta igra . zelo imponirala, so takrat težko da razumeli, kaj Je pomenila, Anglija se je pa odslej smatrala za gospodarja Avstralije, čeprav Je v začetku le malo storila za raziskovanje te Zemljine in Jo šele ob začetku 19. stoletja uporabljala za kolonijo kaznjencev. Je to epoha, na katero se Avstralci kot potomci kaznjencev le neradi spominjajo. V letih okrog 1860. Je potem prišel veliki naval zlatokopov, ki Je prinesel novo življenje v Avstralijo. Pozneje so velike pristave ovac privabile nove priseljence. Naatala je industrija v deželi in naraščala so milijonska mesta. Navzlic temu, da so domorodci tako poceni prodali Britaniji svojo deželo, jim je Anglija ostala vedno mačeha in Je vse storila, da jih ali zatre, ali pa Jih prežene v divje kraje. Sele v zadnjem času se je »Native Race Association« nekoliko bolj zavzela za urojence in nekaterim izmed njih pomagala do socialnega povzdlga. Toda to so bile le izjeme. Tako pozno započeta rešilna akcija glede prvotnih prebivalcev Avstralije je zadela na skoro nepremagljive težkoČe, ker se domorodci civilizacije ne le plašijo, ampak se jim ta naravnost gabi. In se torej nikakor nOčejo dati rešiti. Njih število je razmeroma maihno. So v stanu izumiranja in živijo, zlasti v severnih tropskih hostah, v prilikah primitivnega pra-človeka. V tropski zapadni Avstraliji, kjer so prostrana rodovitna ozemlja, živi vsega skupaj okroglo le 6400 belcev, ki zahtevajo polo- Iiprononba v vlad protehtorata Zgodovinsko pomembna Izprememba smeri Praga, 23. januarja. Uvažujoč potrebo, da se Se bolj kakor doslej aktivirajo vse sile protektorata na Češkem in Moravskem za končno zmago Reicha in za novi red v Evropi pod vodstvom Adolfa Hitlerja in s poenostavljenjem poveča storilnost vode-čega in upravnega aparata, je službujoči predsednik vlaide dr. Krejči podal državnemu predsedniku, dru. Emilu Hachi, de-misijo celokupnega kabineta. Državni predsednik dr. Hacha jo je sprejel in takoj poveril dra. Krejčija s sestavo nove vlade. Dr. Krejči je mogel že v popoldanskih urah državnemu predsedniku predložiti listo novih članov vlade. Državni predsednik je nato imenoval ministre novega kabineta, ki so; Dr. Jaroslav Krejči, predsednik vlade in minister za pravosodje; deželni predsednik Rihard Bienert, notranji minister; dr. Walter Bertsch, minister za gospodarstvo in dela; polkovnik na r. Moravec, minister za vzgojo, istočasno poverjen z vodstvom urada za narodno prosveto; Adolf Hruby, minister za kmetijstvo in gozdarstvo; dr. Henrik Kamenicky, minister za promet in tehniko, in dr. Josip Kalfus, finančni minister. Ob 17. url je državni predsednik sprejel člane nove vlade k zaprisegi in v smislu nove smeri vlade imel nagovor, v katerem je med drugim rekel: »V čaau, ko se skoraj vse neodvisne države v Evropi brez pridržka izrekajo za novo ureditev kontinenta po volji FUhrerja In aktivno sodelujejo z Reichom, smatrtftn za potrebno, da krene popolnoma nova »mer vlade v pro- tektoratu po poti pozitivnih in aktlvlatičnih Bil. Zato sem se odločil, da s pristankom namestnika državnega protektorja imenujem novo vlado, ki mora v naših deželah brez kompromisa izgraditi nov red in tudi tukaj ustvariti vse predpogoje za zmago Velikonemške države.« Člani nove vlade so potem storili zaobljubo, da bodo pokorni FUhrerju Velikonemške države Adolfu Hitlerju kot pokrovitelju protektorata na Češkem in Moravskem in da bodo vestno Izpolnjevali vse svoje naloge. Ob 18. uri se je sestala nova vlada Protektorata k prvi slovesni seji in izdala izjavo vlade, ki pravi, da se novi kabinet loti dela ob združitvi vseh. pozitivnih in akti-vistlčnih sil. Vlada protektorata se je odločila do zadnjega izpolniti poverjeno jI nalogo vodstva In vzgoje ljudi v tem prostoru, posebno mladine, in zastaviti vse sile za končno zmago Velike Nemčije In Evrope in za trdo obrambo proti vsem tu-in inozemskim razkroievalnim in uničevalnim poskusom. Zato zahteva od vsakega prebivalca v tem prostoru, zaupanje in pomoč; neomajna zvestoba do Reicha je neizogibno potreben predpogoj za srečno bodočnost protektorata. Nadomestujoči Reicheprotektor Ober-gruppenflihrer General der Polizei Hcyde-rich je ob 19. url sprejel na gradu člane nove vlade. V nagovoru na ministre je poudaril, da pri tej novi sestavi vlade ne gre za kakšno normalno Izpremembo oseb, ampak v zvezi z reorganizacijo ministrstev za zgodovinsko pomembno izpremembo smeri. Ogorčen: boji na fronti ob Donecu Nad 10.000 ujetnikov v bitki za Feodozllo potopila Iz nekega konvoja - V severnem morjo je neka podmornica nekega rušllca In nek parnlk Iz Ftihrerjevega glavnega stana, 23. januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 21. januarja naznanilo; Na fronti ob Donecu so se tudi včeraj vršili srditi boji. Sovražne sile, ki so ob gornjem teku reke vdrle v nemške črte, smo z protinapadom za.podili. Pri tem so sovjeti izgubili 1100 mrtvih in nekaj »to ujetnikov, ter 19 topov in 3(f strojnic. Tadi v srednjem in severnem odseka fronte je sovražnik nadaljeval svoje napade. V obrambnih bojih in vsled uf^ešnih protinapadov je sovražnik znova utrpel velike izgube na ljudeh hi materialu. vico Zemljine kot svojo domeno, ne da bi se posebno brigali za raziskovanje dežele. Njihov egoizem ne pozna nobenega uvaževanja humanitarne pravičnosti in le vsa sila prevratnih dogodkov v pacifičkem prostoru Jih bo mogla prisiliti, da spremenijo svoje stališče. Plen v bitki za Feodozijo se je sedaj povečal na 10.605 ujetnikov, 85 oklopnjakov in 177 topov. Zračno brodovje je na morski ožini pri Kerču poškodovalo z bombnim zadetkom neko večjo sovražno trgovsko ladjo in na celi vzhodni fronti uspešno poseglo v obrambne boje. Neka podmornica je v Ledenem morju iz močno zavarovanega sovražnega konvoja potopila nekega ru-šilca in nek pamik. Nek drugi rušilec in dva pamiha so bili poškodovani po zadetkih torpedov. Ob oboroženem opazovanju nad morsko krajino okrog Angleške so bojna letala dosegla bombne zadetke v pristaniških napravah in na neki večji industrijski napravi na angleški vzhodni obali in na neki radiooddaji v južnovzhodni Angleški. V severni Afriki je le slabo delovanje obojestranskega topništva. Premikajoče se britanske čete na obrežni cesti in ladijski cilji pred severno afriško obalo so bili z dobrim uspehom bombardirani. Uspešni napadi iz zraka so bili podnevi in ponoči naperjeni proti La Valetti in britanskim letališčem na otoku Malti. V zadnji noči je sovražnik s slabimi močmi odvrgel bombe na severno zapadnem nemškem obrežju. Nastalo je nekaj škode na hišah. Izmed napadajočih britanskih bombnikov smo štiri sestrelili. Pri tem je dosegel Oberleutnant Becker svojo 9,, 10. in 11. zmago v nočnem lovu. Sovjetske sile na Erlmn zapodene v beg Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 23. januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je 20. januarja naznanilo: Na Krimu smo v prostoru severno-vzhodno od Feodozije bojujoče se sovražne mile zapodili še naprej proti vzhodu. Na fronti ob Donecu in v srednjem in severnem odseku fronte še trajajo obrambni boji. Ob uspešnih podvzetjih udarnih čet so slovaške čete prizadjale nasprotnika krvave izgube. Zračno brodovje je na celokupni vzhodni fronti, deloma ob najtežavnejših pogojih udejstvovanja, podpiralo boje na tleh. Mur-manska železnica je bila zaradi bomb na več mestih prekinjena; nek vlak z obratno snovjo je bil zažgan. V severni Afriki obojestransko delovanje opazovalnih čet in topništva. Uspešni napadi iz zraka so bili naperjeni proti pristaniškim napravam in proti obrežni cesti v Kirenajki. V prostoru južno od Affedabije so bila bombardirana britanska zbirališča avtomobilov in šatorišča. V pomorju pri Tobruku so nemška bojna letala z več bombnimi zadetki poškodovala neko večjo trgovsko ladjo. Bombardiranje La Valette in britanskih lpta?'šč na otoku Malti se po nemških bojnih letalih z močnim učinkom nadaljuje. Zopem hulskač odhaja Odstop canterburyškega nadškofa Stockholm, 23. Januarja. Nadškof iz Canterbury ja, Ccsmo Gordan Lang, je v sredo zjutraj na občnem zboru canterburySke siiode priobčil svoj odstop, kakor to poroča Router. 78-letnl prelat je izjavil, da dne 31. marca tega leta odloži svoje funkcije, da napravi prostor mlajšemu možu. Četudi se ta neprijetni hujskač in noto-rični prijatelj bolševikov izgovarja, da je njegova visoka starost povod njegovega odstopa, vendar ta utemeljitev ni zelo verjetna, ko je njegov prednik do SO.leta starosti izvrševal posle canterburySkega nadškofa, Odprto ostane torej Se vedno vprašanje, kakšni so bili pravi nagibi za presenetljivo odločbo nadškofa Langa, Verla* und D ruck: NS.-liauvorlaK und Drucke.el Karnten. GmbH.. KUitenfurt - Verlaxsleiter: Dr.Erall Heltian. — HaUptschriftlelter: Dr. Otto Schedl. (Wehrmacht) I V. Hermann АПтлуег. Zunelt iit An*els:enHste Nr 1 kUUIk PEVKINJA=^ NOVtLA • SPliAL WILJiM HJtUff > Kakor pravijo, naj bi bil to vaš ргеб-nji ljubimec, ki vas je — ljubil prej v nekem drugem mestu in vaa hotel zdaj »bog ljubosumnosti pripraviti ob življenje.« »Takšne torej govorijo o meni! O, jaz nesrečnica!« je vzkliknila bolestno dirnjena in solze 80 ji zalesketale v lepih očeh; ►kako trdi so vendar ljudje proti ubogemu, ubogemu dekletu, ki nima zaslombe in pomoči! Ampak povejte vse, doktor, rotim vas! Je še nekaj po sredi, česar ml niste rekli. V katerem mestu, pravijo ljudje, naj bi jaz —.« >Slgnora, mislil sem si o Vaa, da ste močnejša,« je rekel Lange, zaskrbljen zaradi vznemirjenja bolnice. »V resnici, obžalujem, da sem Se to povedal; nikoli tega ne bi bil storil, ako se ne bi bal, da bi me drugi prehiteli.« Pevkinja ei je naglo otrla solze. »Mirna bom,« je rekla otožno se smehljajoč, »mirna bom kakor otrok; hočem biti dobre volje, kakor da ml ti ljudje, ki me sedaj ob-Bojajo, kličejo svoj tisočeri izvrstno. Samo pripovedujte dalje, ljubi, dobri doktor!« »No, ljudj« čenčajo kvante,« je nadalje-Nral Lange nevoljno. »Tako je baje bil zadnjič, ko ste nastopili т Othellu, v neki loži prvega reda nek tuj grof; ta pravi, da Vas je epoznal in pred dvema letoma videl v neki ilabi hiši v Parizu. — Toda, za Boga, Ttdno bolj prebledevat« —ж »Nlfi nI, le ivlt evetilk# je nekoliko med-ImJ« pedel а«ш M te •trfttti dalje, dalje!« »No, ta govorica je od začetka ostala samo v najvišjih krogih; sčasoma je pa prišla med občinstvo, in ko je k temu prišel še navzoči slučaj, vežejo oboje In prelagajo prejšnje razmerje .z Vašim morilcem v ono razvpito hišo v Parizu.« Na izrazitih potezah bolnice se je med temi besedami menjavala najglobokejSa bledost z žarečo rdečico. Vzklonila se je višje, kakor da ji naj ne uide nobena beseda te strašne vesti; njeno oko se je stepo in žgeče uprlo v usta zdravnika, komaj je dihala, videti je bilo, kakor da ji je zaatalo srce. »Maj je konec,« je vzkliknila z bolestnim pogledom proti nebu, »zdaj je konec ;ako je prišlo to na ušesa njemu, je bilo to preveč za njegovo ljubosumnost. Zakaj nisem včeraj umrla! Ah, takrat bi bila imela vsaj mojega dobrega očeta in moja sladka mamica bi me bila potolažila zaradi zasramovanja teh okrutnih ljudi!« Doktor se je čudil tem zagonetnim besedam; ravno jI Je hotel reči kakšno tola-žilno, pomirjujočo besedo, ko so se hrupno odprle duri in je buhnil v sobo velik mlad mož. Njegov obraz je bil zavzetno lep, toda nekakšna divja kljubovalnost je zatenmila njegove poteze, pogledi bo mu švigali sem in tja, lasje so mu divje viseli preko čela. V peeti je držal velik, zvit list z notami, ■ katerimi je po zraku krilil okrog sebe, tako da je jedva prišel do sape, da bi govoril. Ko ga je pevkinja zagledala, je glasno zav-pila, doktor je najprej mislil, iz strahu, toda ne, od veselja; ljubek smehljaj ji je obdajal uata, njene oči so mu med solzami svetile nasproti. »Karle!« j# zaklicala, »Karlo! Končno vendarle prihajal, da vidi*, kako je ж menoj!« »Ničvrednica!« je zaklical mladi mož in veličanstveno Iztegnil proti njej laket z zvitkom not. »Nehaj s tvojim sirenskim petjem, prihajam, da te — sodim!« »O Karlo! Kako moreš tako govoriti e tvojo Josipino!« ga je prekinila pevkinja in njen glas se je topil in zvenel sladko kakor zvoki flavte. Mlad mož je hotel odgovoriti s tragično vznesenostjo, toda doktor je posegel vmes, ker je smatral, da bi ta nastop njegovi bolnici Sel preveč k srcu. »Velecenjeni gospod Karlo«, je rekel In mu ponudil Ščepec, »izvolite pomisliti, da gospodična v sedanjem stanju zbog slabih živcev ne prenaša takih prizorov!« Oni ga je debelo pogledal in obrnil zvitek z notami proti njemu. »Kdo si, črv?« je zaklical s globokim gromkim glasom, »Kdo si ti, da si upaš, postaviti'se med mene in moj gnev?« »Jaz sem zdravstveni svetnik Lange«, je odgovoril ta In mimo zaprl tobačnlco, »in med mojimi naslovi ni nobenega črva. Dokler je signora bolna, sem jaz tukaj gospodar in mojster, pa vam povem izlepa, izgubite se od tod, ali pa izpremenite svoj presto assai v doetojen larghetto!« »O, pustite ga vendar, doktor«, je boječe vzkliknila bolnica, »pustite ga vendar, ne razdražite, ga. Moj prijatelj je; Karlo mi ne stori nič zlega, pa najsi so mu ljudje pravili zopet kaj slabša o meni«. »Ha, ti se iipad še z menoj norčevati! Ampak Vedi, strela je razbila vrata tvoje skrivnosti in razjasnila noč, v kateri sem hodil. Torej sato nisem smel vedeU, kaj «i bila, odkod si prišla? Zato si mi s poljubi zaprla usta, kadar sem te vpraševal po tvojem življenju? Jaz budalo! Kako sem se mogel dati začarati po ženskem glasu, ne da bi pomislil, da je vse prevara in laž. Le v petju moža je moč in resnica. Ciel! Kako 80 me le mogle preslepiti rulade kakšne vlačuge«. »O Karlo«, je šepetala bolnica, ko bi vedel, kako mi tvoje besede ranijo srce, kako me tvoje strašno sumničenje presunja globlje od morilčevega jekla!« »Kajne, golobičica«, je vpil oni s strašnim smehom, »tvoji ljubimci naj bodo slepi, da se boš mogla lažje poigravati z njimi, Parižan je vendar vrl možak, da je nazadnje vendarle našel krotko golobičico!« »Gospod, zdaj mi pa že prehudo uganjate«, je rekel doktor In zagrabil beeneža za suknjo; »zmesta se mi poberite iz sobe, sicer bom pozval domačine, da vaa odpravijo!« »2e grem, črv, že grem«, je vpil oni In sunil zdravstvenega svetnika nazaj, da se je Čisto zložno usedel v naslanjač; da že. grem, Josipina, da se nikoli več ne povrnem. Zdravstvuj ali bolje umri, nesrečnica, skrij svojo sramoto pod zemljo! Toda na onem svetu skrij svojo dušo na takem mestu, da te ne bom nikoli več srečal, preklinjal bi zveličan je, ako bi ga moral deliti ш teboj, ki si me tako grdo opeharila za moje ljubezen, za moje življenje«. Po teh besedah je še nekoliko zakrilil z notami; todm njegovo divje švigajoče oko se je topilo v solzah, ko je vrgel zadnji pc^kd na ljubljeno in ihteč tekel iz sobe. XDalje prihodnjič.^ Sobota, 24. januarja 1942. K A R A VV A N K F; N O T K stran 3. — Stev. 7. a ^f} ieBpansRc^a fto|a; Zmaga in izgradnja izhodne Azije Ministrski predsednik Tolo pred Japonskim državnim zborom Tokio, 23. januarja. V sredo je ministrski predsednik Tojo na seji japonskega di-žav-Bega zbora v svojem govoru uvodoma poudaril velike uspehe cesarskih japonskih bojnih sil. V kratkem razdobju — tako je nadaljeval ministrski predsednik Tojo — , je bila uničena že večina sovražnikovih Btrategičnih točk v vzhodni Aziji. Tudi napram-režimu v Cungkingu je bil japonski pritisk ojačen in ppostren, medtem ko je obramba države na severu vama in ne-aapadljiva. »Najvažnejši cilj te vojne je,« tako je tekel ministrski predsednik v svojih nadaljnjih izvajanjih, »zavarovanje strategič-Bih oporišč v Vzhodni veliki Aziji in podreditev onih ozemelj, ki razpolagajo z važnimi pomožnimi viri, pod japonsko kontrolo' da se tako poveča naša bojna sila in ob najtesnejšem sodelovanju z Nemčijo in Italijo po izmeri vedno bolj razširijo in poostrijo operacije ter dokonča boj dotlej, da bodo Zedinjene države in britanski empire klecnili na kolena.« Ministrski predsednik Tojo je izjavil, da je obžalovanja vredno, da režim v Cung- kingu še vedno nadaljuje svoj nesmiselni odpor. Japonska bo ta režim temeljito uničila. Vendar bi pa po njegovem trdnem prepričanju bil že čas, da vseh 400 milijonov Kitajcev spozna veliko izpremembo svetovnega položaja v pravi luči in se pridruži visoki nalogi izgraditve sfere skupnega blagostanja v vzhodni Aziji s tem, da enkrat za vselej odpravi staro odvisnost od Zedi-nejnih držav in Velike Britanije. >V posebno zadovoljstvo nam je, da si naši zavezniki, zlasti Nemčija in Italija poleg Japonske neprestano izvojujejo zmage, ki bodo dovedle do ustvaritve novega reda na svetu. Japonska namerava še bolj ojačiti solidarnost s temi zavezniškimi silami na vojaškem, diplomatskem, gospodarskem in drugih področjih in podvzeti še nadaljnje korake za dosego skupne zmage.« H koncu sn je avil ministrski predsednik Tojo še z gospodarskimi in finančnimi ukrepi, ki se uvajajo hkrati z vojaškimi akcijami v svrho priboritve zmage in ki označujejo izgraditveno delo, katerega se je v vzhodni Aziji lotila Japonska. Finski, romunski in hrvaški uspeM Berlin, 23. januarja. Od fronte v Kare-liji javljajo, da so finske čete zajele močnejše bolševiške sile od boka in jih nato obkolile. V celi vrsti posameznih bitk je bil pretežni del bolševiških oddelkov ugonob-Ijen. 200 padlih sovjetskih vojakov je ostalo na bojišču, pet oklopnih obrambnih topov, 15 strojnic in drugi plen je prišlo v finske roke. Kakor objavlja romunsko vrhovno armadno poveljstvo, so na južnem odseku fronte romunske skupine z nemškimi četami vred v težkih bojih sovražnika Uničujoče porazile. Razpršene sovražne oddelke so najostreje zasledovali. Pri bojih zadnjih dni so se tudi odlikovale hrvaške čete. 16 hrvaških častnikov in podŽastni-kov je bilo odlikovanih z železnim križem n, in 6 častnikov in podčastnikov za požrtvovalno službo z vojnim zaslužnim križcem П. razreda z meči. Japonska le iziočila 360.000 brt. USA 30 ladij je bilo potopljenih in 78 uplenjenih — Uspeh operacij brodovja v Pacifiku Tokio, 20. januarja. Glavni stan mornarice javlja o uspehih operacij japonskega brodovja v Pacifiku do vključno 10. januarja sledeče: Brodovje je potopilo 30 sovražnih ladij s skupno 192.000 brt., in uplenilo 78 nadaljnjih ladij s skupno 171.000 brt. Od tega odpade na podmornice 20 ladij s 132.000 brt., na zračno brodovje 10 ladij s 57.000 brt. Japonske izgube znašajo vsega skupaj 11 ladij s 46.000 brt. Uradno severno ameriško vojno poročilo od četrtka potrjuje potopitev nekega severno ameriškega tankerja na obali nove Anglije po sovražnih podmornicah. Bil je to tanker »Horness«, na najnovejši naŽin zgrajena ladja z 9577 brt. Donald Mac Nelson, novo imenovani predsednik narodnega sveta za vojno pro- Pred splošnim napadom na S i n g a p u т Pogled na Rafles-SqaaTe, poslovno sredJSieSingapura. (Presse Zander Multipl. K.): izvodnjo v Zedinjenih državah, opaža očitno že ob nastopu službe izredne težave. Njegova izjava, da obrambni program za industrijo ne pomeni »nobenega plesa na rožah«, ampak da je to boj na življenje in smrt, močno udušuje po Rooseveltu vpri-zorjeno oboroževalno opojnost. Obnova Belgrada Po zlomu Jugoslavije se je lice Belgrada zelo izpremenilo. Vsled blazne politike srbskih generalov-pučistov je iz nekdanje jugoslovanske metropole nastalo mesto, ki ga je zadela vojna. Danes je sicer videti le še malo sledov zračnih napadov iz aprila, ako ne upoštevamo nekaj ruševin, ker so že zelo napredovala dela pospravljanja in ureditve. V narodnem gledališču, ki je dobilo polni zadetek, hočejo v januarju 1942 zopet igrati, tudi pri agrarni banki, najlepšem in najmodernejšem belgraj-skem poslopju, se poprava dovršuje. Vsled podiranja po bombah zadetih hiš na t^gu spomenika se je v središču znatno izboljšala slika mesta. Ljudje še bolj kot prej valovijo po ulicah, v katerih po nemški zasedbi veliki zvočniki povsod večkrat oznanjajo najnovejša poročila; kajti prebivalstvo se je pomnožilo za približno 100.000 srbskih izseljencev iz Hrvaške, Bolgarske in Ogrske. Ker je policijska ura določena na 20. uro, je prenehal čar belgrajskega nočnega življenja v tipičnih srbskih lokalih, v katerih so prej pevačice s hripavim glasom pope-vale svoje pesmi. Zato pa obiskovalce Reicha odškodujejo najboljši nemški filmi in predvajanja pozorišča KdF. Zaradi pičlosti goriva je bila potrebna ustavitev prometa na cestni železnici. Iz istega razloga zapirajo trgovine že ob treh popoldne. Tudi glede preskrbe z živili se je moralo prebivalstvo omejiti, vendar te omejitve niso večje nego na Hrvaškem. V Belgradu se zavedajo, da je treba več delati nego prej, ako se naj doseže nov razmah mesta in z njim srbske dežele. ■ Sestava nove vlade v Protektoratu Dr. Jatoslav Krejli, ki ga je državni predsednik dr. Hacha postavil za predsednika nove vlade in Al je prevzel tudi ministrstvo za pravosodje. (Presse Hoffmann, Zander Multiplex-K.) Sestanek v Garmischa V Garmischu se je vtM sestanek med Grossađmiralottl Raeđerjem in italijanskim mornariškim admiralom /?/ccar-dijem, V teku razgovorov ,vodenih v tovariškem duhu^ je bilo ugotovljeno popolno soglasje glede nadaljnjega, operativnega sodelovanja obeh vojnih mornaric do končne zmage nad skupnim sovražnikom, — Oba vrhovna poveljnika pri obhodu ironte postrojene lastne stotnije. (PK. Aiifnahme: Kriegsberichter Hanschke, HH., Z.)] ^ 'ž' ' ' Premena postojanke na ironti v Kirenajki /PK. Aufaahme: Kriegsberichter Mooamiiller, PBZ., Z.)) тшШ "" ' f. '^јј№»м*им N emS k a pehota na težav nem pohodu skozi puičaro. (PK. Aufnahme; Kriegsberichte* МоошпШ1вг, PBZ. Zbg Japonski boji na MalaJL Ob sodelovanju z oklopnjakt taaede pehota neko rm m ntprifatrijakem omnlju. XAtiabtic,. Z»am -* №*%)&« m. КД stran 4. — Ster, 7. a KARAWANKEN-BOTE Sobota, 24. januarja 1942. Qosyodawstvo Ljudsko socialno zavarovanje Spisal upravni ravnatelj Anton Tropper. poviSan z uvedbo višje najnižje meje v vseh onih primerih, kjer ao bile doslej (vsled nižjih osnov odmere ali prekratkih zavarovalnih dob) po jugoslovanskih predpisih priznane le prav male pokojnine in rente. Ta ukrep je praktično v mnogih primerih pomenil več kakor podvojitev dosedanjih rentnih zneskov. Povprečno računano znaša višek mesečne potrošnje v rent-nem zavarovanju 54% napram prejšnjemu potroSku, torej vsekakor znatno povečanje In poboljšanje za prizadete. , Rentno zavarovanje. v svoji prvi in osnovni naredbl o pravilih socialnega zavarovanja z dne 15. maja 1941. je šef civilne uprave uvedel tudi invalidsko in starostno zavarovanje za delavce in pokojninsko zavarovanje za nameščence. Tako so z obljubo In zagotovitvijo rente postali deležni zaščite državnega socialnega zavarovanja vse poklicno zaposlene osebe tudi za primer starosti to je, o^b vstopu v višjo starost, ali ob nastopu predčasne onemoglosti (nesposobnoti za delo). Ta zaščita obsega tudi oskrbo zaostalih (vdov in sirot). Jugoelavlja praktično še ni imela nobenih starostnih rent za delavce. V bivši Jugoslaviji so bili pač že 1. 1922 v zakonu o zavarovanju delavcev sklenili tudi invaliditetno In starostno zavarovanje, izvršitev pa so za enkrat vedno znova odlagali in sicer dotlej, da bi to dopuščalo izboljšanje gospodarskih prilik v drfavi. Šele 1. IX. 1937. stopila v veljavo ta določila, po katerih so bile delavcem zagotovljene starostne rente in renta za onemoglost, v primerih smrti pa bi zaostali dobili posmrt-nino, vdova podporo, nepreskrbljeni otroci pa rento kot sirote. Za pridobitev starostne rente, je bila določena čakalna doba 500 tednov prispevkov (t. j. 9 let in 42 tednov!), za onemogloetno rento je bilo treba dovršiti 200 tednov in za rente in podpore zaostalih 100 tednov prispevanja. Praktično bi se torej mogla priznati od-nosno izplačati prva starostna renta najprej v letu 1940., ker bi najprej v tem času #0 bila šele dovršena po zakonodajalcu zahtevana ča!kalna doba. V pokojninskem zavarovanju so bili do začetka 1. 1938. zavarovani nameščenci samo v bivših avstrijskih pokrajinah, Kranjske, Štajerske in Dalmacije. Zategadelj je bilo glasom nekega štetja v letu 1939. pokojninsko zavarovanih okroglo 13.000 oseb. Zgolj osobje zaposleno v rudarstvu, je imelo pokojninsko zavarovanje (slično ru-dokopnemu zavarovanju po zakonih Rei-cha), ki je že vsa leta izplačevalo rente. Pa tudi te dajatve so bile zelo skrnnme, ker so bile skrajno nizko določene že osnove za prispevke in odmero. Prvi pomožni ukrepi nemške države. Obrazložili smo že enkrat v teku vrste teh člankov, da se civilno upravo ne sme smatrati za naslednico niti pravic niti dolgov bivše jugoslovanske države in njenih ustanov. Zgolj iz socialnih nagibov in zlasti da dokaže delovnemu ljudstvu dobro voljo in iskreno željo po mirni obnovi njihove domovine in da mu pri tem krepko pomaga, je nemška uprava po socialni zavarovalni blagajni, ki jo je ustanovila, rentnikom in zaostalim Se naprej izplačevala dosedanje prejemke. Za enkrat je bilo to mogoče le potom občin in le predujmoma, kajti morale 80 se vendar pred vsem pribaviti, preizkusiti in sestaviti osnove za popis vseh rentnikov in njihovih zaostalih. Do 1. Vn. 1941. je bilo vpisano že okroglo 1800 rentnikov, vdov in sirot iz starostnega, onemoglostnega in pokojninskega zavarovanja ali od bratovskih skladnic. H temu pride še okroglo 1100 rentnikov vdov in sirot iz zavarovanja zoper nezgode. Skupno se je torej naštelo okroglo 2.900 oseb ki 80 proti jugoslovanski državi imele za-, konit zahtevek do rente ali pokojnine in vsled razsula te države nenadoma prišle ob vsak zahtevek In vsako možnost uveljav-Ijenja svojih zahtevkov. Ta krog oseb bi bil še veliko večji, ako bi bilo kakor že zgoraj navedeno, stopilo v veljavo jugoslovansko starostno zavarovanje delavcev. Rente 80 se ▼ povečanih raieekih izplačevale dalje. Toda nI ostalo le pri priprostem preraču-nanju rent iz dinarjev v marke. Nasprotno se je vsaka renta povečala za 30 odstotkov, tako da so bile upoštevane razlike v plači in cenah, ki so morda med tem nastopile. Preko tega je bil rentni znesek Se nadalje rModttrn« Дцдепд1Дж##"^^^ Jip:.• ЗрНкз! C. Кгол.иП | ni. Glede njih so objavljena ustrezna določila in predpisi tudi v naredbenem in Uradnem listu Šefa oivilnb uprave. Za delavca in nameščence, eapoeleoe ▼ rudarskih obratih, ki so Se nadalje zavarovani pri kakSni bratovski skladnici, veljajo posebni predpisi in določila; vsekakor so pa tudi njihove pravice urejene in zagotovljene. Prisodba rent Iz onemoglostnega zavarovanja delavcev — v Jugoslovanski državi bi se bile take rente prisodile najpoprej v letu 1947 — bo v doglednem času tudi tukaj tako urejeno, kakor v ozemlju Reicha, tako da se delavstvo tudi v tem vprašanju, ki ga posebno zanima, lahko zanaSa na skorajšnjo novo ureditev in zboljšanje dosedanjih prilik. V posnetku se lahko na vsak način sedaj reče, da si je nemška civilna uprava poseb- no prizadevala, kolikor je le mogoče in kolikor se sploh da misliti v okviru nemškemu narodu vsiljenega boja za svobodo, dati uspešno in dalekosežno socialno oskrbo v njenem področju zaposlenim delavcem in nameščencem, njihovim rodbinam in ravno tako tudi rentnikom. Treba je posebej pov-dariti, da se to ni zgodilo v obliki miloščin, ampak potom zakonito ustanovljenih dajatev. Za to, da se je moglo vse to sploh izvršiti in izgraditi, pa se ima prebivalstvo SUdkS,mtna v prvi vrsti zahvaliti odvažne-mu in državniškemu vodstvu Adolfa Hitlerja, katerega so izzivanja nahujskane bel-gradske častniške klike napotile, da je te pokrajine osvobodil od gospostva, ki je bilo sovražno Nemčiji in Evropi, in jih vzel pod svoje varstvo. Bolniško zavarovanje rentnikov in njih zaostalih. Med tem ko je bilo doelej, to je po jugo-elovanskem pravu, v najboljšem primeru rentnikom dano na voljo, da so s prostovoljnim nadaljevanjem zavarovanja obdržali dajatve bolniškega zavarovanja, je sedaj naredbenim potom splošno obvezno urejeno bolniško zavarovanje rentnikov, njihovih svojcev In zaostalih. V smislu 9. objave vodje socialno-zavarovalne blagajne je med drugim določeno, da imajo uživalci rent, njihovi svojci in zaostali pravico na bolniško pomoč. Isto je po nadaljni objavi urejeno za rentnike, njih svojce in zaostale v pokojninskem zavarovanju nameščencev. Prisodba novih rent. Nove dajatve so pri rentnem zavarovanju (starostnem, onemoglostnem ali pokojninskem zavarovanju) predvsem ustanovljene za primere zavarovanja, ki nastopijo po razpustu bratovskih skladnic in uvedbi državnega prava. To velja torej predvsem za osetoe, ki so bile pokojninsko zavarovane in imele pravico do med tem razpuščenih bratovskih skladnic. Za dovršitev čakalne dobe se članom razpuščenih bratovskih skladnic vračunajo tam pridobljene zavarovalne dobe. Ohranjena je pričakovalna pravica iz teh razdobij. Isto velja za vse nameščence zasebnega gospodarstva, ki so bili zavarovani pri svo-ječasnem zavodu za nameščence v Ljublja- Ш\ je omogotila oddih 5,200.000 miUjonom oirok Ponosna bilanca WHW - Oberbefehlsleiter Hllgenfeldt poroča Državni poverjenik za zimsko pomoč in Oberbefehlsleiter NSDAP, Hllgenfeldt, je dal časopisu »Die Wirtschaftepolitische Parole« zelo pojanilen pregled o ogromnih uspehih dejalnega socializma, Id so bila omogočena NSV odnosno WHW po veliki požrtvovalnosti nemškega naroda tudi med vojno. Po tem pregledu so že skupni dohodki zimske pomoči sedaj na meji milijarde — ne vštevši novih milijonov posameznih prispevkov za NSV; od 358 milijonov RM za WHW 1933/34 so se dohodki stalno stopnjevali do 916,240.000 RM v vojni zimski pomoči 1940/41. Normalno socialno delo največjih držav na svetu ne pokaže tako visokih vsot, kakor jih je tukaj ob vzornem pojmovanju ^upnosti pripravil nemški narod. V vojni, v kateri je racionirano za življenje važno blago, stopijo naturalna darila v ozadje. Vojna zimska pomoč je zato znatno izgradila ustanovo vrednostnih izkazov, s katerimi sedaj V vojni lahko plačujejo tudi najemnine, račune za razsvetljavo in plin itd. 2e odkar je bila odpravljena splošna brezposelnost, so glede neposredne oskrbe postala prosta sredstva, ki so sedaj v vedno naraščajoči meri za druge socialne svrhe na razpolago. Uporabe za posebne socialne svrhe so že znatno prekoračile znesek pol milijarde in prekosile prave lastne dajatve WHW. Ober- &om in polje Jip:. • ЗрНкз! Шк aitaiBri« МШ10ШГШ1С lb Pridobivanje mleka Izredne važnosti je, če hočemo od krave dobiti pri molži več mleka, da se vime pravočasno Izprazni. Kajti z molzenjem dražimo mlečne žleze in jih s tem prisilimo k intenzivnejšemu delovanju. Način kako molzemo je za pridobivanje mleka največjega pomena, kajti od spretnosti onega, ki molze, zavisi množina mleka, kakovost in čistoča. Z živaljo naj se ob pričetku molže in med njo prijazno postopa. Med molžo odstranimo vse kar bi moglo žival vznemirjati, kajti če se žival vznemiri, često zadrži mleko. Molze naj se vedno ob določenem času, suho, hitro in krepko. Krmi naj se šele po molži. Zelo važno je, da se žival popolnoma pomolze, kajti tisto mleko, ki zapusti vime nazadnje, je najbolj bogato na maščobah, razen tega se s slabo molžo krave često pokvarijo, možno je tudi, da obole na vimenu in tudi mlečnost se v tem primeru slabo deduje. Pri pridobivanju mleka je potrebna največja čistoča pri molži, v hlevu in pri vseh stvareh, ki so v zvezi z mlekom. Prostor, kjer shranjujemo mleko mora biti čist, suh in svetel. V prostoru za mleko ne sme biti niti hrane ,niti krme. Golida in druga, posode, v katerih Imamo mleko, se morajo skrbno pomivati z vročo vodo, raztopino sode ali apnenim mlekom. Cim manjša je odprtina posode v kateri imamo mleko, tem manj smeti pride vanj. Pridobivanje čistega mleka je možno le tedaj, če je zrak v hlevu čist, če je dovolj nastlano, če se sproti odstranjuje blato in živali redno čisti, če se vime pred molžo umije in če se molze s suhimi rokami, če mleko po molži takoj odnesemo Iz hleva in če je sito, skozi katero cedimo mleko, da odstranimo dlake In drugo nesnago, ki je v mleku, vedno čisto. Najbolje vnovčimo mleko, če ga takoj svežega prodamo. Pri prodaji mleka, kot človeške hrane je glavna zahteva, da se isto dalje časa ne pokvari. Ce pazimo, da te mleko čisto, če ga takoj ohladimo na naj- 'i.'o možno temperaturo, s tem dos.'žemo, da se dalje časa ae pokvari. Paziti moramo, ' da pride zunanji zrak z mlekom Čim manj v dotiko, in pa da se mleko preveč ne trese, kajti to povzroči, da se maščoba izloči. Priporočljiva je oddaja mleka tkzv. zbirališčem za mleko. V teh zbirališčih, ki imajo ustrezajoče naprave in zadostno količino ledu, se mleko strokovnjaško precedi, ohladi, ohlajenega shrani, pošlje v mesto, prazno posodo pa se skrbno očisti. Mleko moremo dalje časa ohraniti, če postavimo posodo z mlekom v mrzlo tekočo vodo. Za transport so najbolj pripravne pocinkane posode, ki se dajo dobro zapreti. Mleko za prodajo mora biti od zdravih krav in pomolzeno od zdravih ljudi, biti mora sveže (sladko), enakomerno mastno in nepotvorjeno. Prodaja mleka za hrano je najenostavnejša in najboljša. Uporaba mleka zahteva najmanjše izdatke in donaša hitre dohodke. V krajih, ki so oddaljeni od prometnih zvez, moremo iz mleka napraviti smetano In Isto prodati. Ing. Kari Reicher TndI pozimi le treba odstranit! škodljivce lx sadovnjaka Bolezni In škodljivce, ki jim z brlzgalnl-co (razpršllnlkom) sploh ne moremo priti ali le težko pridemo do živega, je treba omejiti mehaničnim potom * twn, da odstranimo ognjišča bolezni in onemogočimo, da bi se razširjale. Omeniti bi bilo tukaj le, da je treba izrezati zajedalca na čreš-njah (taphrtna eeraei) in raka sadnih dreves, ki jih je treba izrezati. Bolna drevesa moramo odstraniti tudi iz nasadov v parkih In ob cestah. Da zabranimo razširjenje bolezni listopada na duglazijah, moramo odstraniti drevesa, ki jih je napadla ta bolezen. Opozarjamo vnovič, da je treba odstraniti na poljskih vzratniklh rastoče če#-minje, na katerem se vmesno zaredi črna rja žita. V zimskih mesecih često zajci oglodajo skorjo sadnih dreves, mladih borov in listnatega drevja. Posebno dragocena drevesa obvarujemo proti temu s tem, da jih obdamo JE žičnim prepletkonu befehlsleiter Hllgenfeldt je poudaril, da postaja blologični razvoj našega naroda vedno bolj in bolj naročilodajalec za NSV in WHW. Leta 1035. je bilo 16.466 pomožnih Stanič Mutter und Kind, leta 1940. pa že 29.818. Število posetnikov teh pomožnih Stanič se je v istem času pomnožilo od dveh na Sest milijonov. Število trajnih dnevnih zavetišč za otroke se je podesetorilo, sličcn je bil razvoj pri pomožnih dnevnih zavetiščih za otroke, v prehranjevalnih stanicah in otroških vrtcih ob žetvi. Število razpoložljivih Mest v vseh teh otroških napravah je poskočilo na en milijon otrok. Ravno v vojni se je posebno pokazal pomen tega dela. Matere, ki morajo namesto vpoklicanih mož delati v obratih, vedo, da so njihovi malčki med dnevom v dobri oskrbi. Do 1940. leta je bilo oskrbovanih nad 1.6 milijonov porodnic. Tako je biološka oskrba postala stalno večjega pomena. Tudi za časa vojne ne zastaja ta razvoj. Oberbefehlsleiter Hllgenfeldt je ravno sedaj zopet kupil 5000 barak, v katerih bodo nastali otroški vrtci in otroška dnevna zavetišča za nadaljnjih 250.000 otrok. Ta uspešna oskrba mater in otrok, ki ga ravno v vojni opravlja ne le država, ampak tudi organizacija stranke, v prvi vrsti NSV in WHW, služijo v najboljšem pomenu besede, bodočnosti naroda. Saj bo skrb za našo sedaj rojeno deco koristila delovni moči našega naroda v 15 do 20 letih. fiomn se mora javiti nezgoda v obratu? Na novo urejeno poročanje o nezgodah. Ako se v obratu, ki je zavezan zavarovanju zoper nezgode, kakšen poškodovanec vsled nezgode v obratu ali na potu ubije ali se tako poškoduje, da umre ali da postane za več kakor tri dni popolnoma ali deloma delanezmožen, se mora napraviti poročilo o nezgodi. Nezgoda se mora tekom treh dni prijaviti pri pristojni obrtni zadrugi dotičnega poklica. Poseben izdatek prijave o nezgodi se je moral doslej poslati krajevni policijski oblasti. Državni minister za dela je sedaj odredil poenostavljenje tako, da se morajo prijave o nezgodah pošiljati le še pristojnemu nosilcu zavarovanja zoper nezgode, torej n. pr. poklicni obrtni zadrugi, in ako gre za obrtne obrate, pristojnemu obrtnemu nadzorstvenemu uradu. Odpade pa prijava nezgode na krajevno policijsko oblast. Le v onih primerih, v katerih je bil zavarovani vsled nezgode ubit, se mora tudi še zanaprej pošiljati prijavo nezgode tudi krajevnemu policijskemu ob-lastvu. Prijave o smrtnih nezgodah, drugih težkih in množestvenih nezgodah se morajo poklicni zadrugi, kakor doslej, priobčiti takoj tudi po telefonu aH brzojavno. Die relnfic fnuDe Itel mom on d#m K#H. Cr ill vcrgnOgt.Kot @wt#mADP#H# und fd ieif QUI Alio olitt Z#lćh#n d#f Oftundhfit Dl# MuH«f ђ1К- Sm NESTLE KINDERNAHRUN'^i Mrgtitvllt out d#m B«*»ond##(' dts W«ly«nkern»i. b«»t«r Alp«n* voilmlldt und Zudi«r unt*r Zusofi knoch#n und blutbild*ndtr $oit» 1 a s k a z izvajanji »o nalogi šole v SUd-k&mtnu*, v katerih je slikal razmere v SildkRrntnu nekoč in sedaj in poslušalce upoznal z vrednostjo in važnostjo njihove Haloge. Vladni šolski svetnik Bra u n -mliller je govoril o zgodovini dežele, ki . je bila Sple v drugi polovici 19. stoletja izpostavljena poslovenjenju. Popoldne je šolski poverjenik P1 a n t e u uvedel mlade učitelje in mlade učiteliice v zemljepisne razmere v Siidkamtnu. Ob pričetku in med predavanji so bile pod preizkušenim vodstvom ravnatelja Anderluha vesele pevske ure. Drugi dan je prišel major Maier-Kaibitch, izkušeni granični borec z izvajanji o nalogah za okrepitev nemške narodnosti. Nato je govorila še voditeljica doma, Anna H e i d e, samo pred mladimi učiteljicami, potem pa dr. K o s c h i e r k vsem o nemških kulturnih vrednotah v Siidkamtnu. Popoldne sta se udeležila zasedanja tudi Kreisleiter dr. H r a d e t z k y in Landrat Hintereggeriz Radmanns-dorfa, šolska poverjenika P r a s c h in W U s t n e r sta govorila o izkustvih na podeželskih šolah, šolski svetnik S t U c k 1 e r o prenarodovanju, zvečer je pa imel Studijski asesor F e u c h t filmsko predavanje o telesni vzgoji. V sredo dne 21. januarja dopoldne je bil odhod na službena mesta. Obisk v nekem lazaretn v Sildkarntnn Pet deklic iz Klagenfurta je razveselilo e pesmimi Pet deklic, ki so pevke v mladinski sku-Pini NS Frauenschaft Klagenfurt, je ob priliki oskrbovanja nekega lazareta v SUd-k&rntnu, opravljenega vsled pobude Gau-propagandaleitsrja D r u m b 1 a, 8 svojimi veselimi napevi prineslo pozdrave iz Karn-tna. Mična pestrost pristno narodnih karnt-nerskih nož naših pevk je presenečenim in zelo razveseljenim bolnikom od vsega začetka obetala užitek narodno pristnih pesmi. Vsak posameznik je mogel poslušati veselo pesmico iz K&rntna in redke, a zvočne jodlarje naše domovine. Od sobe do sobe je šlo pet deklic iz K&mtna in želo pri poslušalcih vsestransko navdušeno odobravanje. Čeprav ta ali oni izmed njih ni bil posebno vajen narečja iz K&mtna, bo vendar zvoki jasnih glasov in napevi naše domovine našli pot k njim, in na koncu je bil še zabaven jezikovni pouk. Ravno tako je želo veselo zahvalo zabavno predavanje, s katerim je dr. Wal z 1 razveselil bolnike. Obiskovalci so se ločili od hvaležnih prebivalcev lazareta z zagotovilom, da misli naša domovina vedno na tovariše v Siidkamtnu m da bo še večkrat ponovila pozdrave v pesmih. Miittnlg Izgralnle Tovorne ceste, tehtnica, elektrarna, zdravstvene naprave Ob sodelovanju nemške uprave In novo imenovanega občinskega zastopstva v M8tt-nigu je bilo v pretečenem poletju mogoče dovršiti razne že dolgo zaželjene gradnje. Tako je bil na trgu pod lipami zgrajena kraju primerna občinska tehtnica, poleg tega pa strokovnjaško izvedena lepa tovorna pota k posameznim oddelkom. Ravno tako se je moglo ustreči že dolgoletni želji po napravi male elektrarne v občini M5tt-nig. Ta mala elektrarna dobavlja že danes tok in razsvetljavo za šole, kakor tudi za različne urade stranke in države ter posamezne zasebne stranke. Velike izpremembe so bile izvršene tudi na notranji opremi v ljudski šoli in v NS otroškem vrtcu. V teh poslopjih so se vdelale moderne zdravstvene naprave in kadi za kopanje; obe kulturni ustanovi dobita tudi popolnoma novo pohištvo. V bodoči spomladi bodo v bližini otroškega vrtca napravili Se proste zračne kopeli za doražčajočo mladino. Slovesni apel siranke v Radmannsdorln Erelslelter dr.Franz Hradetzky je govoril o postavljenih ciljih v SUdk&mtnu se je pred kratkim mogel pri Ortsgruppe Radmaiuisdorf vršiti njen prvi slovesni apel. V svečano okrašeni na-gnečeni zborovalni dvorani okrožnega doma je novo postavljeni Ortsgruppenleiter, Pg. Fritz Holler, pozdravil Kreisleiterja dr. F. H r a d e t z k y j a in lepo število do-šlih članov sti-anke. Ortsgruppenleiter je mogel javiti Kreis-leiterju, da je po končanem vpisovanju članov stranke sedaj postavljen tudi štab političnih voditeljev Ortsgruppe, ki se bo sedaj nemudoma lotil raznovrstnih nalog, katere čakajo vse sodruge stranke na tem braniku nemštva. Kreisleiter dr. Hradetzky, ki je kakor znano postavljen tudi za BundesfUhrerja, je navduševal vse sodruge stranke v vznesenih besedah. Rekel je, da ni dvoma, da lahko iz te dežele napravimo to, kar je bila pred več leti: trden nemški branik. To je ponosen cilj, ki obeta ša veliko dela. V smislu želje Fiihrerja in Gauleiterja pa se bo vsak sodrug stranke do skrajnoti potrudil, da izpolni postavljene nam velike naloge. Siidkarnten mora postati vogalni steber nemštva in s tem mejna trdnjava Velike Nemčije. Toda ne le nam nosilcem nacionalno so-cialističie ideje in skupnosti nemških rojakov sploh so opisani cilji in raznotera dela pred očmi, ampak vsak SUdk&rn-tner je poklican, da se tudi on loti dela in da se uvrsti med one, ki t vso močjo delajo na irgradtvi, konsolidaciji in ustvaritvi srečne bodočnosti te dežele; za blagor dežele in njenih prebivalcev in za podkrepitev izpovedi z a Fiihrerja in za Veliko Nemči' jo! Tukaj je dana prilika vsem prebivalcem te pokrajine,- ki so voljni delati na obnovi, da se obnesejo. Začetke za uresničenje teh stremljenj je videti že danes v stalnem, krepkem naraščanju Karntner Volksbunda, v čigar vrstah stojijo tudi vsi oni, ki nočejo iz nepremišljene, nevzdržne sebičnosti podpirati skrivnih proti državi naperjenih početij, in ki so prišli do edino možnega zaključka, da je trebil z lojalnim sodelovanjem iz dežele napraviti polnovreden, zadovoljen del veliko nemške države. Kar se je od strani stranke in države v tem pravcu moglo storiti, se je storilo do zadnjega in se bo še zgodilo. V dokaz temu imajo n. pr. domačini vsled najnovejše odredbe Gauleiterja krajevnega načelnika Karntner Volksbunda kot svojega lastnega zastopnika in polnovrednega člana v štabu Ortsgruppen NSDAP. Gotovo je to znamenje, da se ne pusti nič v nemar, da postane združitev čim tesneja. Cela strogost postave pa bo zadela tiste, ki poskušajo kot na-enovatelii nemirov zadržavati naravni potek združitve in ojačanja dežele. Kaznovani bodo, in že danes jih velika masa prebivalcev, ki so voljni izgraditi, mrzi in izob-čuje, Kreisleiter je potem še priobčil, da se bodo v šolskem domu v Waldu pri Kronau ' ponovno vršili poduki ob koncu tedna in podučni tečaji. Ti bodo pripomogli, da se okrepi udarna moč štaba sotrudnikov in prepoji pokret trajno z novimi impulzi. Zahvaljujoč se Kreisleiterju in Bundes-fiihrerju je Ortsgruppenleiter zaključil apel. Зх nase domovine 1 Krainburg. (Težka nezgoda pri delu.) Pri barvanju tekstilnega blaga je v tekstilni tovarni »Intex< zagrabil valjar strojnega delavca Alojzija Bajca in ga potegnil v m troj, tako da je dobil težje notranje poškodbe. Prevzet je bil v bolnišnico v Gallenfeleu. Predaeeel. (Delovanje Ortsgrup-. pe.) Ortsgruppe je imela v zadnjem času skupni apel za vse oddelke NSDAP, na katerem je Ortsgruppenfiihrer podrobno raz-tolmačil ustroj organizacije in medsebojno povezanost vseh onih, ki so bili v prvi vrsti poklicani na delo za socialni dvig ljudskega življenja. Skoro 100 udeležencev je pazno sledilo izvajanjem ter se po apelu razšlo v polni zavesti važnosti svojega dela vsak v odrejenem delokrogu. Pisarna Ortsgruppe posluje vsak četrtek popoldne od 15. do 18. ure v Volksheimu. — Delovanje Wehrmannschaft bo v kratkem zajelo vse eposobne moške. Dosedaj se je oblikovala organizacija ter vršilo vpisovanje. Predamel. (Delovanje NSV.) Za božič je bilo obdarovanih 335 otrok iz 162 družin z 262 igračami ter 102 kg medenih kolačkov. Tako bogato naša mladina še ni bila obdarovana za nobem božič, — V zares lepih prostorih NSV in Mutter und Kind, je vedno živahno, tako z obiski potrebnih in pomoči iskajočih, kakor onih, ki imajo s socialnim delom polne roke posla. Izkaz pomoči potrebnih družin beleži število 248, katere so z vrednostnimi izkazi WHW prejele pomoč. Predaesel. (Zbirka za vojake na vzhodni fronti.) Četudi je naše prebivalstvo z obleko le malo založeno, vendar je zbirka za pomoč onim, ki morajo v hudem mrazu vršiti službo za državo in novi boljši red v vseh vremenskih prilikah, zelo velika in kaže, kako ve naše ljudstvo ceniti ogromne žrtve vojakov, ki jih doprinašajo za boljše čase vsega človeštva. Tudi sani in smuči 80 ljudje oddajali z vso razumevajoče točnostjo. Predasael. (Predvajanj* v zvočnem kinu stalno razprodana.) Kar trikrat v kratkem času nas je zopet obiskal kino. Dvorana Volksheima je postala za številni obisk veliko premajhna; četudi se za gledalce uporablja tudi oder, je gnječa prevelika, zaradi česar je povečanje dvorane, kakor tudi vse stavbe, nujno potrebno. Predaseel. (Sestanek gospodinj.) V okviru LAndwirtschafta so imele vse goepodiije sestanek e poukom, kako je к sedanjih razmerah urediti in voditi gospodinjstvo, da je družina vedno zadovoljna in da tudi shramba ne odpove. Predavateljica je za svoja izvajanja žela zelo pazljivo poslušanje in v debati se je izkazalo, da naše gospodinje in matere razumevajo novi položaj in da bodo s svojim vodstvom družin prilagodile njih miselnost novemu redu, ki ga je v naše kraje prinesla NSDAP. Predassel. (Sestanek kmetov,) Čeprav je naš kraj že zelo delavski, vendar se je sestanek kmetov vršil pred kratkim v nabito polni dvorani Volksheima v Pre-dasslu. Zastopnik Kreislandwlrta je orisal naloge, ki so v Reichu naložene kmetom, tako kot proizvajalcem življenjskih potrebščin kakor državljanom. Ureditev trga je koristna tudi kmetu, treba bo pa delo še bolj intenzivneje izvrševati in povečati proizvodnjo. ABling. (Zasut in ubit po premogu.) Dne 16. januarja 1942. ponoči je bil tovarniški delavec Jakob Svetina is Kamer-Vellach v tovarni Jauerburg zaposlen s tem, da z omrežno napravo omogoči dovoz premoga z vozički. Nekaj zmrzlih kep premoga je oviralo dovoz. Zaradi tega se je Svetina podal v 6 metrov globoko pre-mogovo jamo In hotel odstraniti oviro. Pri tem se je pa več ton premoga sesulo v glo-bočino in ga zasulo. Bila so sicer takoj uvedena reševalna dela, toda ponesrečenca niso mogli več rešiti. Dobili so ga šele po enajstih urah kot mrliča. Zapušča ženo in nepreskrbljeno hčerko. ABHng. (Delo NSDAP je pričelo.) V ABlingu se že živahno razvija delo NSDAP. Prejšnji OrtsgruppenfUhrer KSLrn-tner Volksbunda Pg. dr. Klein, ki je že v prvih dneh zasedbe energično vodil Ortsgruppe KVB, je bil postavljen tudi za Ortsgruppenleiterja NSDAP. Uspeh prvega pobiranja po cesti z zneskom 4500 RM je bil razveseljiv uvod za novo Ortsgruppe. H temu sta se dostojno pridružila prva darilna nedelja In uspeh nabiranja volnenih In zimritlh reči. Predpogoje za krepko izgraditev KSLmtner Volksbunda so bila ustvarila pripravljalna dela švabeko nemškega Kulturbunda pod vodstvom Jakoba Vidersa in dipl. Inž. Priča Weitza. Ze takrat je nemško prebivalstvo ABlinga podpiralo revne nemške otroke na Kočevskem in v Ljubljani in po izbruhu vojne ilegalno zbiralo ta петТ rudeči kril. ABling. (Prvo Javno zborovanje NSDAP X SUdk&ratnu.)^ čeno soboto se je v Alilingu vršilo prvo javno zborovanje NSDAP v Sudk&mtnu. V nagnečeni dvorani mestnega kina je kot zastopnik službeno zadržanega Kreisleiterja dr, Hradetzkya iz Radmannsdorfa, govoril Kreisleiter Pg. K u s s o temi »Zmaga Nemčije pomeni zaščito Evrope pred bolševi-zmom in srečno bodočnost.« Govornik je v svoje predavanje vpletel poročilo o zadnjih lokalnih dogodkih in o njihovi povezanosti s političnimi dogoditi v Evropi, Na koncu je pozval prebivalce Siidkarntna, da živo sodelujejo pri delu za boljšo bodočnost velike Nemčije. Njegova izvajanja so bila sprejeta z vsestranskim odobravanjem. Zborovanja 30 se udeležili tudi številni zastopniki slovenskega prebivaltva. ABling. (T o v a r i š k i v e če r.) Pred kratkim so tukaj službo joči strankini so-drugi iz Altreicha z nemškimi rojaki ABlin-ga priredili tovariški večer v Kasino-dvo-rani. Ortsgruppenfiihrer dr. Klein je v svojem nagovoru pozval vse Nemce, naj bodo strnjeni. Nato so došli zelo pazljivo poslušali predavanje »šaljivcev« in sodelujoče godbe. Taki tovariški večeri naj bi se v bodočnosti redno vršili. ABIing. (Nezgoda na železnic i.) Te dni je na kolodvoru ABling (Save) nek osebni vlak prijel in vrgel ob stran delavca Cirila B o d 1 j a j a. Ponesrečenec je dobil poškodbe na glavi in na lehtih in bil prepeljan v bolnišnico v Gallenfelsu. Radmannsdorf. (Apel voditeljev Wehrmannschaften.) Pred kratkim se je v šolski dvorani za Wehrmannschaft-sturm I Radmannsdorf vršil prvi veliki apel za voditelje Wehrmannschaftsstandar-te Radmannsdorf: vodil ga je vodja Stan-darte, TruppfUhrer Arztmann. Ober-truppfiihrer Sommeregger je dal poročilo, da je nastopilo 7 Sturmbannfuhrer-jev in 40 Wehrmannschaftsfdhrerjev. TruppfUhrer Arztmann je priobčil nadaljnja navodila za izobrazbo. Prvi upravnik blagajne Standarte Radmannsdorf, Sturm-flihrer K € 1 z je pojasnjeval upravno tehnične zadeve. Obersturmfilhrer M a c h e r, vod'a personalnega urada KVB, je govoril o dolžnostih članov KVB., Stein. (Praktično žensko delo.) Pred kratkim je oddelek Kreisfrauen-schaftsleitung za narodno in domače gospodarstvo priredil prvo poučno zborovanje za okrožje. Gauunterabteilungsleiterin Pgn. Trude Angerer je uvajala Ortsab-teilungsleiterinnen v njihovo praktično delo pri Ortsgruppen. Kreisfrauenschaftslei-terin Pgn. Gregori je v okviru pouka govorila o potrebi kuhinjskih tečajev pri vseh Ortsgruppen. Zene so imele priliko, da 80 вате kuhale in pripravljale jedi ter se lahko prepričale o tem, da so jedi dobre. Stein. (Poučno zasedanje DAP za Ortssozialwalterje.) Te dni sa je vršil pouk Kreiswaltung DAP za Ortssozialwalterje. Kreisobmann Pg. H u e m e r je govoril o izgraditvi nemške delovne fronte in dal za Ortssozialwalterje smernice o njihovem bodočem delu. Stein. (Postavitev vladnega svetnika.) Fiihrer je zastopnika političnega komisarja asesorja Pg. dr. Leopolda Rudorfa postavil za vladnega svetnika. Politični komisar Pg. dr. Hermann D o u -j a k je mlademu vladnemu svetniku v apelu pred uradništvom izročil postavitveni dekret. Vladni svetnik Pg. dr. Rudorf je bil prej v službi pri političnem komisarju v Littal in bil po razpustu littaiskega okraja In združitvi z okrožjem Stein dne 1. septembra 1941 semkaj premeščen. Stein. (Novi uradni zdravnik.) Državni minister za notranje posle je odredil zdravstvenega svetnika Pg. dra. med. Hansa-Heinricha B r 1111 n g a k šefu civilne uprave kot novega uradnega zdravnika In vodjo državnega zdravstvenega urada okrožja Stein. Zdravstveni svetnik dr. Brilling je doslej deloval na državnem zdravstvenem uradu v Reichsbauernstadt Goslar. Stein. (Novi Gendarmeriekrels-f U h r e r.) Relchsfiihrer je postavil za GendarmeriekrelsfUhrerja okrožja v Stein u Gendarmerieleutnanta Ruperta Dulle, ki je doslej služboval v St. Veit an der Glan. Leutnant Dulle je nekaj časa služboval kot GendarmeriekrelsfUhrer v Laak a. Zaler. Stein. (Okrožno zborovanje N3 učiteljske zveze.) Dne 15. januarja se je v Steinu vršilo okrožno zborovanje NS. Lehrerbunda in sicer v prisotnosti političnega komisarja Pg. DoujaJka, šolskega avetaiki Pg, Prascha In Ortsgruppen-fiihrerja KVB Karla Rledla. Krels-(Nadaljevanje na 6. strani.! jptran 6. — Stev. 7. a KAgAWANKEN-BOTE Sobota, 24. januarjji 1942. I ' Z>r. F. J. Lnkae Izreiite! Hranite I QtemlMna nuelodijhw in pj^iktihw П)шЈЛ£1г m£ihjadhjek imd praktueh 42. LEKCIJA Umstandsworter des O r t e s. 1. Wo sind Sie? Ich bin hier in meinem Zjmmer. 2. Wohin fahren Sie ? Ich fahre nach Graz. 3. Woher kommen Sie? Ich komme aus Wien, 4. Hier und dort sah man auf den Wiesen einige Kiihe. 5. Haben Sie das Geld schon gefunden? Ja, gerade in diesem Augenblick, da . liegt ee. 6. Konnen Sie mir sagen, wo hier ein Briefkasten ist? — Ja, dort an der Ecke. 7. AuBen sieht dieees Haue ganz nett aus, aber drinnen sieht man, dali ee vollkommen verbaut ist. Wo ist der Hund? DrauSen im Hofe. 9. Ganz droben am Gipfel des Berges konnen Sie das Schutzhaus sehen. 10. Wo gehen Sie hin? Ich gehe hinauf in mein Zimmer. Gut, wenn Sie oben sind, lauten Sie bitte. 11. Merken Sie, wie es jetzt aufwSrts geht? Natiirlich, daf'ir v/ird cs auf der anderen Seite wiedcr a'. iirta grhen. 12. Hier kommen wir nicht vorwSrts, wir mUssen rilckwarts fahren und dann umdrehen. 13. Wollen Sie vome oder hinten sitzen? Mir ist es ganz gleich. 14. Hallo, Fraulein Erika, haben Sie Zeit? Kommen Sie doch einen Augenblick zu uns herunter. 15. Wohnen Sie in Krainburg? Nein, ich wohne auswftrts und fahre jeden Tag mit dem Zug zur Arbeit. 16. Die Feinde versuchten eeitwirts aus der Umzingelung auszubrechen, 17. Wenn Sie noch ungefahr 100 Schritte geradeaus weitergehen, werden Sie rechts ein alkoholfreies Speisehaue und links eine Milchtrinkhalle finden. 18. Ich suche schon seit einer Stunde dieses Buch, hier ist ee und daneben liegen meine Brillen. 19. Karl wollte iiber den See schwimmen, er versuchte es und tats&chlich in kaum 4 Stunden war er driiben am anderen Ufer. 20. Wie welt ist es bis zur Poet? Ungefahr zehn Minuten. 21. Wo liegt das Buch ? Oben auf dem Kasten. Ganz unten im Schrank. 22. Gegeniiber unserem Garten steht eine tausendj&hrige Eiche. 23. Hier werden Sie ihn nicht finden, da miissen Sie schon anderswohin geheo. 24. Ich suche das Buch meinee Freundes schon Uberall, irgendwo rauQ es doch sein; ich verstehe wirklich nicht, warum ich es nirgende finden kann. 25. Er geht den ganzen Tag geistesabwe-eend umber und weiB nicht, was er will. 26. Ringsum sein Haua ist ein wunderbarer Blumengarten. 27. Wenn du willst, machen wir diese Reise zusammen. 28. Warum milBt ihr jeder anderswohin gehen, ihr konnt' doch beisammen bleiben. 29. Man hSrte weithin das Rattem des Mu schinengewehres. 30. Es war eine unheimliche Nacht und weit und breit war kein Mensch zu sehen. 31. »Nehmt doch eine Jause mit,« eagte die Mutter, »unterwege bekommt ihr sicher Hunger.« 32. Wir gehen nach Hause. (Wohin?) 33. Wir bleiben (sind) zu Hause. (Wo?) WSrter abw&rts — navzdol alkoholfrei — brez alkohola anderswohin — kam drugam aufw&rts — navzgor, kvišku auabrechen (aus einem Gefa^ignis) — uiti (iz ječe) auflen — zunaj auswSrts — na tujem, zunaj beisammen — skupaj daneben — zraven drauBen — zunaj drinnen — notri droben — zgoraj drunter — spodaj driiben — onkraj geistesabwesend — duševno odsoten, ne-zadeven geradeaus — naravnost naprej herunter — doli hinauf — gori, kvišku hinten — zadaj hinunter — dol, navzdol Hof (m) — dvor, dvorišče irgendwo — nekje, nekod lauten — zvoniti Milchtrinkhalle (w) — pivnica z mlekor mitnehmen — s seboj vzeti nirgends — nikjer oben — gori, zgoraj ringsum — krog in krog; okrog seitw&rts — v stran, na stran, ob strani Speisehaus (e) — gostilna tats&chlich — dejanski, -a, -o; resničen, -a, -o umhergehen — pohajati, okoli hoditi po Umzingelung (w) — obkoljen je unheimlich — grozljiv, -a, -o unten — spodaj, doli unterwegs — spotoma Uberall — povsod verbauen (ein Haus) — zazidati (h f. vollkommen (vollstandig) — popoln, -e, adv. popolnoma vorwarts — naprej, dalje weitergehen — naprej iti ,nadaljevati weithin — daleč tja Redewendungen hier und dort — tu pa tam gerade in diesem Augenblick — ravno \- tem trenutku wo gehen Sie hin; oder: wohin gehen Sie? — Kam greste? mir ist es ganz gleich — meni je vseeno in kaum 4 Stundeo — v komaj 4 urah wie weit 1st es bis? — kako daleč je do? weit und breit — na dolgo in široko Hunger (Durst) bekommen — lakoto (žejo) dobiti St. Katharina. (Življenje v planinski občini,) Prilično 10 minut hoda v sverovzhodni smeri od Neumarktla pričenja občina St. Katharina. Na severu meji na gorovje Košute in na jugu jo pa zapira ponosni Storžič s Kukovnico. Prebivalcev ima malo in obsega pokrajinsko pestro ozemlje 8000 ha. Izmed vasi bi bilo posebej omeniti ljubki Lom pod Storšičem ':akor tudi Puterhof, kamor se pride skozi romantično dolino, ki jo zožujejo strme, lad 100 m visoke piramide. V visokih gorskih plasteh se nahajajo kmetije kmetov gorjancev; marsikateri izmed njih ima lemško hišno ime, tako Trauner, Gusch-berger, Stormann, Schuster itd. Prebivalstvo se v glavnem preživlja z donosom gozdov, in sicer kmetje iz donosa njihovih lastnih gozdov, ostali pa kot drvarji na graščinskem gozdarskem obratu Puterhof ali kot delavci v tovarni lepenke Moline. Voljno in marljivo se je prebivalstvo pod vodstvom občinskega komisarja Matije Muller-ia prilagodilo novim razmeram, Z veseljem in hvaležnostjo, ki se je izražala po nabiranju za WHW kakor tudi z izredno marljivim nabiranjem in izdelovanjem zimskih reči za oboroženo silo, sprejema socialna izboljšanja in se tako polagoma včlani v veliki sestav veliko-nemSke države. MorSutsch. (Regulacija Rače.) Našim delavcem se obeta zopet novo delo. Pričelo se bo z regulacijo Rače od izvira v Herschdorf-u do izliva v Feistritz. Strugo, ki je ponekod zelo ozka in plitva, bodo razširili in poglobili, obenem pa odpravili mnoge vijuge. Kmetovalci se veselijo koristi, ker jim je veda poplavljala travnike in delala ogromno škodo. Trije novi otroški vrtci Nemška država in predvsem stranka po« laga največjo vrednost na zdravo in pra^ vilno vzgojo otrok. Raz tega gledanja je dobila NSV od Fiihrerja nalog, da ustvari dostojna mesta za nastanitev in vzgojo otrok. Otroci v Altreichu uživajo to pristno nacionalno socialistično ustanovo že več let, sedaj je bodo pa deležni tudi otroci v Siidkarntnu. V vseh okrožjih Sudkamtna se gradijo otroški vrtci ali pa so že v uporabi. Kakor smo že poročali, je bil pred nekaj časom v okrožju Stein v Jauchen. prvi otroški vrtec izročen svojemu namenu. Pretečeni teden je pa Kreisleiter P i 1 z mogel v enem dnevu otvoriti kar tri otroške vrtce, in sicer v Radomle, D om-schale in Komenda. Kratkih otvoritvenih slavnosti so se udeležili Kreisleiter, Kreileiter fiir Vclkswohlfahrt, Kreisrefe-rentin fiir Kindertagesstatten in takratni Ortsgruppenfiihrerji ter občinski komisarji. Pred zbranimi starši in otroci in večjem številom mož in žena je Kreisleiter govoril o pomenu otroških vrtcev. Izjavil je, da pomenja ta ustanova nadaljnji prispevek za blaginjo našega naroda. Kmalu po otvoritvi teh otroških vrtcev je Kreisleiter in politični komisar obiskal tudi otroški vrtec v A i C h u, ki bo kmalu otvorjen. :#portf Tekma v namiznem tenisu (ping—pongu med LSV Klagenfurt ; SG ABling 18 ; 2. V nedeljo 18. januarja je nastopilo ping-pong moštvo AlJlinga v Klagenfurtu proti Luftwaffe sportklubu. ABling so zastopali: Strumbl, Završnik, in brata Knific, Luftwaffe pa Naue, Heller, Zaczek in Gibaš. Gostje so domače gladko odpravili z 18 : 2. 3% đamavine (Nadaljevanje s 5. strani.) abschnittswalter Pg. Stranner je govoril o »pomenu boja, ki sedaj pretresa našo zemeljsko oblo.« V drugem delu zborovanja je Kreisabschnittswalter govoril o »Kočevju in Kočevarjih«, ki so se te dni po 600 letni odsotnosti vrnili v nemško državno skupnost. Šolski svetnik Prasch je nato še obravnaval razna dnevna vprašanja, ki se tičejo vzgoje in vzgojiteljev. St. Katharina pri Neumarktlu. (V zn a-menjuskupnosti.) Kakor vedno, je tudi pri zadnjem nabiranju imela naša Orts gruppe zelo lep uspeh. Pri 1000 prebiva' cih so nabiralci zbrali 310 RM — NSV j v okolici razdelila 1500 RM. S tem je mnn gim rodbinam pomagano v njihovem eedr njem socialnem položaju. — S polnim raz.. SONNTAGS- u. NACHTDIBNSI der Apotheken in Krainbnrg von 2%. bil 31. Jlnner Apothek« ao HI. Dmifaltigkeit mevanjem je prebivalstvo sledilo pozivu za nabiranje obleke, čevljev in smuči za vojake na vzhodni fronti. Pod vodstvom neu-trudljivega Huberta se je doseglo lepo število uporabnih reči; nabranih je bilo 250 komadov oblačil in 20 parov smučij. Predmeti so dobro ohranjeni in po večini novi. Kar pa je bilo treba popraviti ali predelati, to je storilo 20 del^let in žen, ki so delale teden dni od jutra do večera vedno dobre volje in s prepevanjem peemi. Littai. (Uspešno nabiranje volne i h in kožušnih reči.) Uspeh nabiranja volnenih in kožušnih reči za vojake la severni in vshodni fronti je bil naravost sijajen; kaj drugega ob miselnosti prebi-,'alstva tudi ni bilo pričakovati. Bilo je 600 tomadov, pri čemer so pari samo enkrat jteti, med temi je bilo tudi več %elo lepih iiožušnih stvari in je izid gotovo zelo lep, ako ee upošteva, da je prebivalstvo skoraj /sedkozi revno. Pravo veselje je bilo gledati marljive žene 1л ddcleta, ki ao ae gnetle pri delu. Požrtvovalnost Littajčanov je bila ie pri vsakem nabiranju ali darovala! aiwji.zelo ....... ^roller ©cnup unb gutcc fteund bes |1lltags f|t uns unfec Btot Das ous hm Шеђ1 com oollcn Hoggen-hocn. Tibet шепп ein fefttog ift, ift audi fo (in Gugihupf nidit fdiledit. Ob abetplltag obet fefttag i(t, unfet bet gute Petitoggenhaffee, mu0 immet mit uns bei lifdi fein. Det ift oom feiben Stamm mie unfet Btot. fietshaft unb Netnig. 8»bo^ 24. iwiuarja 1У42. - b.cy, 7. a dct^ HikhJtMc laUcbucU gchčrt in jedes Haus! Reidber Inhalt, sditfne Bilder, gaier Lesesioff und Vnierhaltung fiir jeden. Preis 90 Rpf« samt Porto und Verpadung. Zusendung nur gegen Voreinsendung des Betrages. Bestellungen an NS.-Gauyerlag Karnien, Klagenfurt Bismardi.ring 13 D Л M E N" CND HERREN' MODE LEDERTASCflEAI Јокони ШемШн^ IćccuhAUC^ FutterdSmpfer gegen Anweisungssdieln vom Ernžhrungsamt prompt lieferbar Heizungsunternehmen MIXLAU, KLAGENFURT Domgasse 16 K.offeemtllel ESStG'SENF FA B RIK C. WENGER klagenfurt Lesel den ,Karawanken-Bole"! mol geVaoh. konnf. "* donf bi.h.r di, VorxOg. di"*' mit ihm enJreu (,,l.n rohnpoUe Dou.rdof tchoW«"^ — mTi KB_________ e«rgmgnns f # # t # ZohnpOAto kiEFcm (USCH um SMIBU 4:^ PABITSCH SIVEIT**SAVE ANTRACEN in nalivno I D E S črnilo. ff* JĐES" ciiemtedie ineniMlM e КИАШВПВв ANION mm Mmhmciitfmi Ncoinarbf! - SOdkfirnfen stab und Winkeleisen, Eisenbleche. Nagel u. ZInkbleche sowie Rtth-ren dauernd lagernd FRITZ TffilLE STEIN-SUDKA'RNTEN MasAlncnstrldicrel Der ftom. Trenttlnaer dcr ftu f. NOVAK Radnannsderi Hinderwagen Herbft Klagenfurt, Plelichmarkt 16 Iniversale Stroh- Filz-hul und Stumpen- Erzeugung fur Damen und Herren Domschale LACKFAiRIK Suđipii ЗШагж AKTIENGESELLSCHAFT DONSCHALE 119 ©AIAINTEI&IWSKA ^ ^ . , T№OWIiiA AAdrnkstk KKAINiUKO SiidUuthiuv bereitct sidi auf die Kontenrahmenpflicht Ruf-Organisation hiim Prospekte u. VertreterbesuA dur A DB.C.6AUIN, KLifiENFURT PLMZGASSC 9. TEL 11-36 liandwerker Slidttttrntens! Bei der Wiener Friihiahrsmesse 1942 bildet die Gewerbeierderangsttelle der Handwerkskammer Klagenfurt eine ,«Verkaufsgemein»diaft fur das K&rniner Handwerk** Interessenten wollen sidi umgehend an die Gewerbef6rderungs-stelle der Handwerkskammer Klagenfurt, Bahnhofetra&e 40, wenden TD I П SCHUHFABRIK NEUMARKTL. SUDKXRNTEN DRAHTANSCHRIR. TRIO NEUMARKTL I FERNSPRECHER NR. 20 Oglasi T HKarawankenoBote** Yam prinesejo uspeh! n VY Y-C V-rfVt'^X • iKtckligig«') fochhandyl ги hab MKrchenlilmvoritelluiig Wundervolle Mftrchenwelt 23. bis 26. I. Oh! Diese MRnner! Fttr Jugendl, unter 14 Jahren nlcht zngelaseen! 27. ble 29. I. Ein Mann auf Abwegen FUr Jugendllche nlcht zugelaeeen! Vorstellungibeglnm T&gllch um 18.30 Uhr an Sonntagen auBerdem um 13.30 und 16 Uhr. L A A K 24. I. um 19 Uhr 25. I. um 13.30, 16 und 19 Uhr Mutterliebe Fttr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht zngelaeeen! 28. I. um 16 Uhr M&rchenfilmvorstellung Hftnsel und Gretel 27. I. um 19 Uhr 28. I. um 19 Uhr 29. I. um 19 Uhr Dorf im roten Sturm Fttr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht zugelaeeen! L I T T A I 24. I. um 19 Uhr , 25. I. um 16 und 19 Uhr ' 26. I. um 19 Uhr Dorf im roten Sturm Fttr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht zugelaeeen! 28. I. um 15 Uhr Jugendvorilellung Die weifte HBlle von Piz-Paltl 28. I. um 19 Uhr 29. I. um 19 Uhr Die letzte Runde FUr Jugendllche nlcht zugelaeeen! NEUMARKTL 24. I. um 13.30, 18.30 Uhr 25. I. um 10 Uhr, 15.30, 18.30 Uhr 26. I. um 18.30 Uhr 27. I. um 18.30 Uhr Stukas Fttr JugendUche lugelaaMii! 28. I. um 16 Uhr MKrchenlilmToreUlluBg H&nael und Gretel 28. I. bit 30. I. um 18.30 Uhr Dorf im roten Sturm Fttr JngeodL tmter 14 Jahren nlcht zugelaeeen! iNaprodal ђ1к plemonlak, 11- TeRclrmA, Si ine^cev star, zn; tudi voziti. Amdremm Krliman. Mlaka 13, p. Komenda. S T E I N 24. I. um 18.30 Uhr 25. I. um 10 Uhr, 15.30, 18.30 Uhr 26. I. um 18.30 Uhr Die Geierwally Fttr Jugendllche nlcht пчге1аиео! 28. I. um 15 Uhr MKrchenlllmvorilelluag Wundervolle Miirchenwelt 38. I. um 18.30 Uhr 29. I. um 18.30 Uhr Confetti Fttr JugendUche nlcht sagelatMn! MIESSDORF 24. I. um 20 Uhr 25. I. um 15, 17.30, 20 Uhr Auf Wiedersehen, Franziskal Fttr Jugendllche nlcht nigelusen! s A I R A C H 24. I. um 18.30 Uhr 25. I. um 15.30, 18.30 Uhr Der EdelweiUkenig FUr Jugendllche »ugelaMeal Osebo, ki le zamenjala koTČeg na železniški postaji v Krainburgu dne 19. I. ob 16.30 uri, naprošam, da istega proti vrnitvi za svojega odda na naslov: Aimann Johann, Leier-gasselO, Schuhmacherel, Krainburg. — Kdor prinese ta kovčeg, dobi 40 RM nagrade. Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našega pokojnega očeta Hudobivnik Lorenca iz Kalkendorla spremili k zadnjemu počitku Posebna zahvala naj bo tem potom Izrečena g. župniku v Kralnburgu, gosp. postajenačel niku in Žel. uradniitvu, delavstvu In upokojen C em. Dalje vrnem sorodnikom, pri]atel)em in znancem In zlasti sosedom. Se enkrat prisrčni Boa plačali Zmluloča loproga in otroet. Prodam lepo tvln)o, ki |e že 13 tednov breje. Vprašati Jenko Franz, Sucha Jt. 20, p. Krainburg. ST. V E I T 24. I. bls 27. I. Der Weg ins F rele nir Jarendtlohe nlcht lagelatBenl 28. I. um 15.30 Uhr Jugendvoritellung Marschall VorwSrts 28. bil 30. I. Der Vfeg zu Isabell Fttr Jagendllche nlcht mgelamMn: VorsteUungsbeginn: T&gUch 18.30 Uhr Soimtags auBerdem um 13.30 und 16 Uh V E L D E S 24. I. um 15.30 Uhr MSrchenfilmvorBtellnag Frohliches Kunterbunt 24. I. um 18.V Uhr 25. I. um 13.30, 15.30, 18.30 Uhr Sp&htrupp Hallgartem FUr Jugendllche zugelaeeen 1 28. I. am 18.30 Uhr 29. I. um 18.30 Uhr Confetti FUr JugendUche nlcht xugelaesen! WART 23. I. um 18.30 Uhr 24. I. um 18.30 Uhr Dorf im roten Sturm Fttr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht rnfr"'"*-"" 24. I. um 16 Uhr MVrchenlllmToritelluBg H&nsel und Gretel 25. I. um 18.30 Uhr 26. I. um 13.30, 16, 18.30 Uhr Jungens FUr Jugendllche zugelaeeen! LEDERWARENERZEUGUNQ Prodam srednje velikega konti-бка. — Polzve se pri: Bertoncelj Maria, Pod Možaklo 20, Veldeser StraBe, ABling. POZORI Zavarovani« proti požaru L t. d. morete urediti pri podružnici KVrntnerische Landes-Brandschaden v Krainburgu vsak ponedeljek in petek, Voldeser StraBe 11 (poleg bivše gimnazlfe). iUcoMistUt Indudcic KOSMAČ FRANZ SPEZIALOFEN ERZEUGUNG O MANNSBURG fetSU •аЕиснлшшит iHSlallalionen von F. Czernowsky ■ItWroiHistw " KISQenlurl Der Beauftragte fUr Sozialversichenmg fiir die besetzten Gebiete K&mteng und Kraine und Leiter der Sozialvereicherungskaase in Krainburg, Am Wciher Nr. 11. Klagenfurt, am 19. Јблпег 1942 A-1070/11 Tr/Ra Mkteilung Zufolge Uberleitung der Dienstgeschafte des Amtes des Chefs der Zivilverwaltung von Veldee nach Klagenfurt befindet eich die Dienststelle dea Beauftragten flir Sozialversicherung fUr die be-aetzten Gebiete Kamtens und КгаЛпз nunmehr In Klagenfurt, Bismarckring 7, 2. Stock, Die Dienststelle des Leitera der Sozialversiche-rungskasse verbleibt bis auf weiteree in Krainburg, Am Weiher Nr. 11. Gez. W. Tropper Cilajte Karawanken-Bole WeWfo hmsa ALOIS umi MANNSBURG - Tel. 2 Sfari dobri kvas P. KABglEia TASCHNEREI ШАК.Еппегп 27 fplelwaren Kinderwanen Kinderbetten V fem tednu bomo pričeli razpoiil|atl т sIoTenskem iezlkn 1вћа|а|о£1 KOLEDAR 1942 Nova naroČila se не spre(ema]o vet! Onim, ki to naročili ta koledar pri naših raznaialelh. bo ta dottavilen т prlhodnlem tednu. ' Raznaiaici se ■ tem pomivajo, da do 10. lanuar|a 1943. vplačalo naročnine жа »hlini koledar" po poifii nakaznici na NS.-Gan verlag KMrnten, Zweigveriag Krainburg, Veldeieratr. 6 . ИШ GRONER Klagenfurt, Bahnhoffsir. Aft dU' (Us /^ICaeawcutkeH-doie-' Auf das »KSmtner Jahrbuch 1942« (in deutscher Sprache) kSimen noch Beetellungen entgegengenommen werden. Be- zugepreie frel Haue..........RM —.70 pro Stuck. Die JahrbUcher кбппеп beim Verlag »Karawanken-Bote«« Krainburg abgeholt werden. Die VerkaufsproTinion wird gleidhzeitig mit der Abholung verrechnet. Verlag »Karawanken-Boten« Krainburg