hko
nji'1
AMERIŠKA
AMCMCAN IN SI>lfUT FOREIGN ^ IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER«
CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 13, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
lcerske divizije pri Črnem morju
°klepne divizije so preganjale bežečo rus-® *flmado prav do Črnega morja. Samo 40 , J »o Še od Odese. Druga nemška kolona priti«ka na Kijev.
>1
\0t tf i • •
as| a'Jo poročila iz Berlina, so nemške brze oklepne divi So , rusko armado prav do obrežja črnega morja, kate-, Segle na več točkah. Nemci zdaj prodirajo proti malemu Očakov, ki je oddaljen samo 40 milj od Odese, glasa pristanišča na črnem morju.
1 r"ske:
Jske žete v tem sektorju Proti Dnjestru so obala i 0 Nemci- Ruska j „. • in 13. armade so
"]e]i \r
' vse železnice v tem i ^ Razbite, ker nemški
e^ika°mbardirali VSe' kar 18i 8q
| i ^ Poskušali bežati po v bie-Ški bombniki so po-ianih'zini Odese šest ladij, h ,QZ ruskimi vojaki. Iz
(,„lfitisk,Priznava, da Nemci
'"i;t®h	rusko armado
ali; ^ilih.

ločilo
a%ariiu ne omenja
§ * samo poroča o bo-
Jn?°-ensku in Beli Cer" . AondoJ južno od Kijeva.
J 11 So dospela poročila
'°žaju ruske južne
armade pod poveljstvom marša la Budjenija. Kot se sodi, je vrgel Hitler najmanj en milijon vojakov v Ukrajino. Ta poročila tudi zatrjujejo, da so Nemci že dosegli Nikolajev ob črnem morju, 65 milj zahodno od Odese. Nemške pancerske divizije obdajajo okrog Odese ogromen kolobar.
Ruskj letalci srdito napadajo nemško pehoto, ki jo skušajo zadržati. Nemški avijatičarji se pa zaganjajo vanje in jih skušajo pognati nazaj. Strahovita bitka se bije po prostranih ukrajinskih poljih. Nemci priznajo, da so ruski bombniki v pondeljek ponoči-zopet napadli Berlin. Tudi Nemci so bombardirali Moskvo, toda niso napravili dosti škode.
za Lauschetovo kampanjo
r°Jaki in rojakinje % ^fgejo in nosijo V lauschetovo kam-
P^m uradu smo do-nV,! lepo vsoto, kot
;H že
na tem mestu. Ijudj na druge naše ! n&j pomagajo po eiiar;,er kampanja požre l** bo „Če hoče kandidat, 19* f«Hegt "slišalo" po vseh

njim še noben govorniški izur-
ker
iJ^a^kdanju f aktov ter
V*
• 2ato
K,- ^'fank Lausche bo «t»iel kampanjo, kot
J1 .
We Pernic ga he pre >jesatt0 naJ Pa tudi na-pr: rani pomaga z de-
t %a?evki> da se 1)0 tudi :»trk k.1 lahko poslužil
, bodo imeli na
se "j-fUgi kandidati, ki ji*9* les 1
h^jno
o prispevku so ga dale cle-, užnice naše vrle he j ke o a. , nske
^ L ® Podr
So
organizacije, zveze. Prispe-vsoto $25.00, za cast in priznanje. 1 na druga naša o-
društva, naj ta ali drugi mesec na svojih sejah dajo nekaj iz svoje blagajne. Društvu kot čfe-
loti se desetak ali več ne pozna skoro nič, a v kampanji pa zelo veliko pomaga. Ves denar izročimo v roke kampanjskemu odboru, ki vam bo poslal potrdilo o sprejemu, a mi priobčimo ime in vsoto vsakega prispevatelja.
Poudarjamo, da to ni nobeno beračenje, ampak je samo znak dobre volje od strani našega naroda, ki hoče pomagati svojemu vrlemu slovenskemu sinu do županske časti v Clevelandu. Ako bomo vsi storili svojo dolžnost, bo Frank Lausche izvoljen, in to ne bo samo čast zanj; ampak bo v čast in ponos vsemu slovenskemu narodu.
Dobrodošel in hvaležno je sprejet vsak cent. Kolikor more kdo dati, naj da. Če se zanimajo za Lauschetovo izvolitev celo v mestih izven Clevelanda in pošiljajo prispevke za kampanjo, kot so to storili vrli Girard-čani in Barbertončani, bi moralo to toliko bolj dregniti nas v Clevelandu.
Roosevelt hoče ustaviti nakupovanje na kredit
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je postavil sistem, ki naj bi omejil nakupovanje na kredit. S tem hoče vlada zmajšati nakupovanje gotovih predmetov, da bodo potem tovarne dale yeč pozornosti obrambni industriji.
Ker ne bo kredita, ljudje ne bodo toliko kupovali, ker danes je skoro vsa ameriška trgovina na kredit. Računajo, da sloni ameriška kupčija danes na kreditu v obsegu $10,000,000,000.
S tem, da ljudje ne bodo kupo. vali, ne bo treba tovarnam izdelovati raznih predmetov v toliki meri in tvarina bo šla za obrambno industrijo. V prvi vrsti bo s tem prizadeta avtna industri ja, pralni stroji, ledenice, likal-niki, čistilci in mnogo podobnih predmetov. Toda te stvari bodo še vedno na razpolago ljudem, ki bodo lahko plačali v gotovini, pa teh je malo.
Toda regulacija za omejitev kredita ni še v veljavi in odjemalci še vedno lahko kupujejo v tem času, seveda, ako jim trgovec hoče prodati na kredit. Ko bo sistem razglašen kot udaren, ne bo smel noben trgovec proda-, ti na odplačila predmeta, ki bo spadal v to kategorijo. Za prestopek bo kazen 10 let zapora in $10,000 globe.
Regulacija ne bo prizadela farmarskih potrebščin, enako tudi ne posojila za gradnjo hiš. Okrnjena pa bodo mala posojila za razne potrebščine.
Vlada pravi, da bo ta odredba pomagala tovarnam potem, ko bodo minili ti nevarni« časi. Ljudje ne bodo imeli raznih potrebščin in zahteva zanje bo tolika, da bodo imele tovarne takoj dovolj naročil, ko ne bodo imele več'dela za obrambno industrijo.
-o--
Barbertončani vabijo Barbertonska slovenska fara ima v nedeljo velik piknik na Novakovi farmi v Shermanu. Najboljša postrežba je garantirana. Zbrana bo prav vesela družba, da bo res prav prijetno. Barbertončani vabijo vse svoje prijatelje od blizu in daleč. Na pikniku bodo razdelili za $250 nagrad v gotovini.
Tudi poslanska zbornica je za 18
NOVI GROBOVI
Frank Prudič
Včeraj zjutraj, Četrt čez šesto uro je umrl Frank Prudič, ko se je pripravljal, da gre na delo v tovarno. Že nekajkrat
poprej je tožil, da ga trga v ro- _
ki, toda vsakokrat je odleglo in |	. ...... . ..
je bil zopet normalen. Včeraj1 NemClja je Obljubila dati pa bolezen ni odnehala, kmalu ^^j del JugOSkvije
mesečno podaljšanje vojaške službe
je omagal in se zgrudil poleg postelje, ko je soproga klicala sosede, da bi prišli na pomoč. Rajnki je opravljal delo "Chrome Plater" zadnjih 10 let. Rojen je bil v Dolenji vasi pri Cerknici, star je bil 51 let, poznan pod imenom Lukežov Frank. V Ameriko je dospel leta 1921.
Tu zapušča soprogo Marijo, ki je doma iz Selščka, fara Begunje, po domače Gašperjeva; zapušča tudi bratranca Franka Prudiča. Bil je član društva Slovenec, št. 1 SDZ in podružnice št. 6 SMZ. Bil je mož mirnega značaja, pa tudi korenja-ške postave. S ženo sta stanovala v hiši sestre njegove soproge na 6407 Spilker Ave. Truplo bo ležalo v kapeli A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62. St. Pogreb se bo vršil v soboto ob 9. uri v cerkev sv. Vida in potem na pokopališče Kalvarijo.
Helena Malnar
Malo pred 5 uro včeraj zjutraj je umrla Helena Malnar, poznana pod imenom Malnar-jeva mati, stanujoča na 1118 E. 64. St. Njeno dekliško ime je bilo Kerže, njen soprog Frank je umrl leta 1925. Rajna je bila stara 76 let. Stanovala je v hiši njenega sina Franka. Večer pred smrtjo je bila zbrana v hiši še vesela družba sorodnikov in mati se je prav dobro počutila, drugo jutro je mirno zaspala, ne da bi kaj tožila o kakšni bolezni. Rojena je bila v vasi Gora pri Sodražici, potem se je pa ves čas nahajala v vasi Klanec do leta 1920, ko je prišla v Ameriko. Poleg sina Franka zapušča dve hčeri: Mrs. Frances Pintar in Mrs. Angela Železnik. Truplo rajne bo ležalo v kapeli A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62. St. Pogreb se bo vršil v soboto v ^erkev sv. Vida ob desetih in potem na pokopališče Kalvarijo.
Županski kandidat Frank J. Lausche vprašuje volivce za nasvete v mestnem gospodarstvu
London. — Za izgube, ki jih bo trpela Romunija na ruskem bojišču, kjer pomaga nemški armadi, je obljubil Hitler dati kos Jugoslavije in sicer teritorij Ti mok. Baje so Romunci zelo ne> zadovoljni z vojno na Ruskem, ker se vse predolgo vleče. Romunska armada je utrpela že do-zdaj velike izgube. Romunci so tudi zelo nezadovoljni, ker je v deželi polno nemškega, madjar-skega in italijanskega vojaštva, ki se obnaša tukaj kot doma. Romunci jih gledajo postrani, toda morajo molčati. (Ravno kje se nahaja omenjeni okraj Ti-mok, nam ni znano; op. ured.).
-o-
Sedem ameriških letalcev ubitih v Angliji London. — Veliko transportno letalo, ki je bilo namenjeno v Kanado, je treščilo v neko goro kmalu zatem, ko se je dvignilo s pristana. Ubitih je bilo 7 ameriških 15 angleških letalcev. Namenjeni so bili v Kanado po nove bombnike za Anglijo.
Vsi napori opozicije so bili poraženi. Predlog za 18 mesečno podaljšanje je bil sprejet z 1 glasom večine po burnem zasedanju.
Washington, 12. avg. — Poslanska zbornica je danes porazila vse napore opozicije in začasno odglasovala, da se sprejme predlog za 18 mesecev podaljšanja vojaške službe za enoletnike, narodno gardo in rezerviste.. Glasovanje je izpadlo z 203 proti 202 glasovoma.
^Razneslo
f ^ g
Me V(Jrnard Smith, star truk, poln stekle-Nastala
^tCb?.2rakom.
tla ri a i:
v\'a
voznika je raz-"e kosce. Največji telesa je bil del
01

* blitvi
pl,ošeJdružnice št. 25 <nolitve> da se udeležijo Ojllo J. n°c°J ob osmih
' J ° ^ances De-
RS. S0^ pogreb-balni krožek ji ^ Zad«jo čast.
stavka
»u"CCa0V lajajo«*
L	Brass Mfg
* * dela"milton Ave-Ha <jejoVcse bodo vrni-

dosežen je bil ttted unijo in
Vrtni koncert v Euclidu
V petek zvečer ob osmih bo na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. vrtni koncert, katerega priredi Ohijski glasbeni projekt. Igralo bo 45 godbenikov. Po tem koncertu bo ta orkester igral samo še enkrat za to sezono. Občinstvo je prijazno vabljeno.
Kuharice skupaj!
Vse kuharice, ki boste delale na pikniku Združenih mladin skih pevskih zborov v nedeljo 17. avgusta, ste prošene, da se gotovo udeležite sestanka nocoj ob osmih v SDD na Waterloo Rd.
Važna seja
Zastopniki in zastopnice skupnih društev fare sv. Vida so pro-šeni, da se udeležijo izredne seje v četrtek ob osmih zvečer v stari šoli. Urediti je treba vse potrebno za vrtno veselico, ki se vrši 31. avgusta.
Kdor pozna sodnika Lausche-ta, mora priznati, da je to človek, ki mu niso mar osebne koristi, ampak mu je vedno in pri vsaki priliki pri srcu blagor naroda. To je pri vsaki priliki dokazal, ko je bil sodnik, to hoče dokazati pa tudi kot clevelandski župan. Mr. Lausche ne bo župa-noval na ljubo nekaterih tako-zvanih "politišnov," ampak bo župan za vse prebivalstvo, za blagor in koristi vsega mesta.
O tem smo prepričani, ker sodnika osebno dobro poznamo. Še bolj nas je pa utrdil v tem prepričanju on sam s tem, ker se je obrnil na volivce, hoteč izvedeti od vsakega posebej, kakšno je njegovo mnenje glede mestne uprave, kako naj se v bodoče upravlja mesto.
V ta namen bodo raznesene po vsem Clevelandu, v vako hišo, posebne vprašalne pole, kjer bo lahko vsak državljan in državljanka odgovorila na stavljena vprašanja. Tisti, ki bodo te vprašalne pole raznesli, jih bodo potem tudi pobrali. Kandidat1 Lausche bo te pole pregledal in
iz odgovorov si bo potem ustvaril načrt za uradovanje mesta.'
Na teh polah je sedem vprašanj. Preberite ta vprašanja, ali naj vam jih kdo raztolmači. Potem pa napravite pri vsakem vprašanju križ pri "Yes," ali "No."
Ker hoče biti Frank Lausche pravi ljudski zastopnik želi, da mu da meščanstvo vnaprej navodila. Tega dozdaj ni storil še noben kandidat. Doslej je bila navada, da so bili vaši zastopniki samo do volitev, potem so pa upravljali mestno gospodarstvo po svoji mili volji.
■-o-
Zaroka
Mr. in Mrs. J. Kuret, 726 E. 155. St. naznanjata zaroko njiju hčere Josephine z Mr. Robertom Emser iz 1121 E. 143. St. Bilo srečno!
Obisk iz Geneve
Naš slovenski farmar Joe Grame iz Geneve, O., nas je včeraj obiskal. Prišel je s So progo obiskat bolnega brata Franka.
Nocoj ima važen sestanek demokratska 23. varda
Vsi precinktni načelniki, vsi oni, ki ob volitvah delajo v ^olivnih kočah in vsi oni, ki se žani-mate za izvolitev Franka Lau-scheta županom, pridite nocoj ob osmih v glavni stan demokratske stranke 23. varde, 6724 St. Clair Ave. Napravil se bo načrt za kampanjo, razdelilo se bo delo in ukrepalo o drugih važnih stvareh za bodoče volitve. Navzoč bo g. sodnik Lausche in tudi okrajni načelnik Ray T. Miller. Prostora je dovolj in dovolj sedežev na razpolago. Prošeni ste, da se odzovete temu klicu. Moharjevi odpotujejo Danes zjutraj sta odpotovala domov v Montano Mr. in Mrs. Joseph Mohar. Kar težko sta se poslovila od številnih prijateljev in znancev. Domov ju bo peljal z avtom sin Mr. Joseph Mohar v spremstvu svoje soproge. Mr. Mohar se želi tem potom iskreno zahvaliti vsem za lepo postrežbo in vso izkazano prijaznost, če >0 kdaj prilika nanesla, pravi, 30 rad povrnil. Obljubil pa je, da se bo oglasil bolj pogosto' s kakim dopisom v našem listu. V Texas odpotuje Mr. Jim Šepic, splošno znani in spoštovani trgovec na 16009 Waterloo Rd. odpotuje jutri zjutraj v Houston, Texas, kjer bo za nekaj dni prebil pri svojem sinu Charlesu, ki ima tam dobro službo. Fantje od Euclid Rifle kluba, ki jim Jim predseduje, in vsi njegovi številni prijatelji mu želijo srečno pot in prav hiter povratek, da ne bo kaj narobe. Upamo, da se bo Jim Texasa kmalu naveličal.
Vabilo na sejo Članstvo društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ je proše-no, da pride nocoj ob osmih k važni seji v Slovenski društveni dom na Recher Ave. Več važnih zadev bo na dnevnem redu.
Sedmina
Jutri ob pol sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Johano Nahtigal. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Ves dan se je vršila vroča debata, toda demokratski voditelji so obvladovali položaj in vsak poskus zmanjšati to dobo vojaške službe je bil poražen. Tudi predlog, da se pošlje enoletnike domov po 12 mesecih, je bil poražen z veliko večino. Poražen je bil tudi predlog, da bi služili vojaki samo 18 mesecev, ali 6 mesecev nad sedanjo dobo.
Poslanci, ki so govorili za in proti predlogu, so se posluževali vsakojakih prepričevalnih dokazov, da bi dobili večino na svojo stran. Poslanec Thompson je rekel, da ima Nemčija že zdaj zra-koplovne linije v Južni Ameriki, v neposredni bližini Panamskega prekopa. Poslanec Shafer je trdil, da je Anglija že zagrozila Ameriki, da bo zaprosila Hitlerja za premirje, ako ne gredo Zed. države v 30 dneh v vojno.
f Silen' apilim pa je dobil poslanec Wadsworth, ki je rekel, da če ta predlog ne bo sprejet, kot ga £eli administracija in bodo vojaki poslani domov, "bomo uničili našo armado, ki ravno pričenja biti dobra. Samo ene iskrice je treba in ves Pacifik se bo užgal. Francoska vlada se vedno bolj. vdaja Hitlerju. Hitler se vali s svojo armado preko Rusije. Danes je močnejši kot kdaj prej. Kmalu bo zahteval Severno Afriko. V španskem Maroku je polno španskih vojakov, oboroženih z nemškim orožjem," je ognjevito grmel poslanec. Zbornica je vstala in mu živahno ploskala.
Najprej je bilo zaznamovano poimensko glasovanje z 204 proti 201. Toda predno je mogel predsednik razglasiti izid glasovanja, je izjavil poslanec Somers, da želi spremeniti glasovanje iz "da" v "ne." Zbornica je pričakovala v smrtni tišini, da se bo še kak drug poslanec oglasil. Ker se ni, je speaker Ray burn proglasil izid glasovanja z 203 proti 202 in predlog za 3'0 mesečno vojaško službo je bil sprejet.
, Predlog bo dal tudi $10 bonu-sa vojakom za vse mesece, ki jih bodo služili nad enim letom. Opozicija se pripravlja, da razveljavi volitev. Izmed 22 ohijskih poslancev sta samo dva volila za predlog in sicer Harter iz Akro-
11a in Kirwan iz Youngstowna. Proti je volilo 12 republikanskih poslancev iz Ohio, in osem demokratov.
-o-
Francija je obljubila Nemčiji polno sodelovanje
Vichy, 12. avg. — Maršal Pe-tain, načelnik francoske vlade, je danes po radiu naznanil francoskemu narodu, da bo Francija v polnem sodelovala z Nemčijo. Ta izjava starega maršala je prišla par ur zatem, ko je dal admiralu Darlanu polno oblast nad francosko bojno silo.
Peta in se je postavil ob stran Nemčije z izjavo, da je bila Nemčija vedno braniteljica vzhodne civilizacije in da se bori sedaj za polno spremembo svetovne zemljevida.
Ob istem času je maršal Petam apeliral na Zed. države, naj bi skušale razumeti ta korak francoske vlade.
IZ NAŠIH NASELBIN
Waukegan, 111. — Dne 5. avgusta je v okrajnem sanatoriju po dolgi bolezni umrla Rosie Bandy, roj. Košic, stara 28 let. Rojena j<e bila v Evelethu, Minn., in zapušča moža, petletno hčerko, starše in sestro.
Duluth, Minn. — Pred dnevi je tu umrl Marko šober, star 77 let in rojen v Dolenji vasi pri Ribnici. V Ameriki je bival mnogo let.
Demokratska stranka v 23. vardi ima glavni stan
Nocoj bo prvič uradno odprt glavni stan demokratske stranke v 23. vardi. Urad bo v prostorih Mr. Anton Prijatelja, 6724 St. Clair Ave. Tukaj boste lahko dobili vsak čas vse potrebne informacije glede volitev, glede registracije in vse drugo. Vardni vodja, Mr. John H. Gornik je izjavil, da bo vedno kdo v uradu na razpolago volivcem za nasvete in pojasnila. Peta obletnica
Jutri ob osmih bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnim Frank Marinčičem v spomin pete obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
AMERIŠKI RDEČI KRIŽ JE NASITIL EN MILIJON LAČNIH ŠPANCEV
Madrid. — Misija ameriškega Rdečega križa je razdelila v šestih mesecih po Španiji 20,000 ton živil, vrednih $4,000,000. Polkovnik Crockett, ki nadzoruje to delo, je te dni razdelil zadnjo zalogo v madridski okolici.
Crockett je imel za pomoč šest ameriških uradnikov in 23 ameriških trukov. Vse od marca meseca je vozil živila križem Španije, kjer je bilo največje pomanjkanje in razdajal ameriški živež. Obiskal je 23 provinc, v vsaki je oddal 100 ton živil.
Polkovnik zatrjuje, da je nasitil najmanj 1,000,000 lačnih Špancev. Na tem pohodu je prevozil okrog 33,000 kilometrov v šestih mesecih.
Kakšna beda je na Španskem, kaže naslednji slučaj. Polkovnik je nekega dne vzel na truk šešt bosih Španjolk, ki so mu povedale, da gredo vsak dan čez 20 kilometrov daleč na deželo, kjer pobirajo po polju odpadlo klasje, ali sploh kar je užitnega. S tem morajo preživljati doma 23 otrok.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
BESEDA IZ NARODA
NAROČNINA:
Hft Ameriko ln Kanado, na leto $550. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznafialcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year a. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 188 Wed., Aug. 13, 1941
Na piknik dr. Slovenec št. 1 S. D. Z.
Krvavo klanje na Ruskem
Boji na ruski fronti so najbolj krvavi v zgodovini. Z obeh strani se poroča o tisočih padlih vojakov v teh sedmih tednih vojne. Poleg človeških vojnih žrtev je bilo pa pokon-čanega tudi ogromno vojnega materiala. Milijone dolarjev je škode na obeh straneh. Ogromna sila vojaštva na bojni fronti, katerega poganjajo na fronto generalni štabi, da misliti tudi na silne žrtve, tudi če ne verjamemo vojnim poročilom. Čeprav Nemci niso dali v javnost še nobenega uradnega poročila o svojih izgubah, pa si lahko mislimo vsaj, da izgube niso bile majhne, ker vemo, da so se Nemci prevažali čez mnogo širokih rek pod vročim topniškim ognjem iz ruskih pozicij. Na vodi ni kritja in čete, ki se prevažajo čez vodo pod točo krogel s sovražne strani, se niti braniti ne morejo, niti se nimajo kam skriti.
V	dosedanjih nemških kampanjah po Evropi so bile nemške izgube primeroma majhne. Medtem so pa imeli zavezniki velike izgube, ne sicer v številu padlih, ampak v uje tih in ranjenih. Kot izgube v vojni štejejo vse: ubite, ranjene, zajete in pogrešane.
Da so Nemci v dosedanjih kampanjah zajeli toliko za vezniških vojakov, je pripisati dejstvu, da so s svojim blitz-kriegom naglo razbijali sovražne armade ter uničili njih bojno zmožnost. Navadno so z naglim pohodom tako obkolili sovražno armado, presekali zveze med posameznimi edi-nicami, da so te uvidele vsako nadaljno upiranje kot brez-miselno in so se vdale.
V	bojih na Francoskem, kaže nemško uradno poročilo, so izgubili sledeče število vojakov: 27,074 ubitih, 111,034 ranjenih, 18,384 ujetih ali pogrešanih. Tudi če so te številke v resnici dvakrat tolike, kot jih Nemci uradno priznavajo, pa so te izgube v primeri z izgubami v svetovni vojni neznatne.
Francija je pa imela ogromne izgube, ne toliko v ubitih in ranjenih, kot v ujetih. V prvi svetovni vojni je pa izgubila Francija 6,160,800 mož., ali 73.3% vse mobilizirane bojne sile. In'sicer jih je bilo ubitih 1,357,800, 4,266,000 ranjenih in 537,000 ujetih ali pogrešanih.
Torej kot vidimo, je bilo v prvi svetovni vojni veliko več ujetih v primeri z ubitimi, medtem ko je na ruski fronti danes primeroma malo vojnih ujetnikov radi silovitega odpora ruske bojne sile. Ruski vojak, ki so ga vedno smatrali zelo dobrega pri obrambi, je s svojim trmastim odporom povišal število ubitih in ranjenih na obeh straneh, tako pri Nemcih kot v lastni armadi.
Kolikor moremo razvideti iz poročil, ki prihajajo iz ruskega bojišča, so Nemci od časa do časa obkolili cele ruske divizije. V podobnem slučaju tekom prve svetovne vojne bi se bile te obkoljene edinice dale ujeti brez nadaljnega odpora. Toda v sedanji bitki se pa Rusi ne vdajo niti potem, ko že nimajo nobenega izgleda za rešitev iz klešč.
Nemci so morali tudi te obkoljene divizije napadati. To, seveda, je stalo Ruse mnogo vojakov, pa je stalo i nemško armado dosti vojakov. Kot sodijo vojaški strokovnjaki so imeli pri tem Nemci še več izgub kot Rusi. Da bo to res, priča dejstvo, ker so Nemqi opustili napadanje obkoljenih ruskih edinic, ampak jih skušajo izstradati in tako prisiliti k predaji.
Dasi zatrjujejo Nemci o silnih izgubah na ruski strani, in Rusi obratno poročajo, da so imeli Nemci mnogo večje izgube, pa ne moremo verjeti ne tem' ne onim poročilom, ker ne vemo faktičnega števila vojakov tako v nemški kot v ruski armadi.
Ako se moremo zanesti na poročilo iz Francije, da so v prvih 48 dneh boja izgubili Nemci 1,500,000 mož, Rusi pa 2,000,000, potem se lahko računa, da so bile nemške dnevne izgube v ubitih, ranjenih in vjetih vojakih 31,250, a ruske 41,667.
Kot rečeno, lahko si pa mislimo, da so strahovite izgube na obeh straneh, ker vemo, da si stojita nasproti dive ogromni armadi in da se Rusi bore s takim neprimernim prebiranjem smrti, kot zgodovina še ne pomni. In če se morajo Nemci boriti za vsako ped zemlje, pomeni to tudi zanje ogromne izgube.
Čeprav so Rusi uverjeni, da je njih armada tako velika in nje bojevitost tako ognjevita, da bodo lahko sami zadržali Nemce pred prodiranjem v notranjost Rusije, pa je mnenje ameriških vojaških strokovnjakov, da Rusi tega ne bodo zmogli brez angleške in ameriške pomoči. Morda bodo Rusi pač zadržali Nemce, toda sami ne bodo premagali nemške armade. Nazadnje tudi ni dovolj, da se Rusi ubranijo Nemcev, ampak je treba nemško armado pobiti, če hočejo biti rešeni nacijske kuge. To bo pa mogoče edino le s pomočjo Zed. držav in Anglije.
V	vsaki vojni ima prednost tisti, ki napada. To se čudno sliši, ker bi človek sodil, da se je lažje braniti kot napadati. Toda napadalec ima to prednost, da izbere čas in kraj napada, medtem ko branitelj ne ve, kje ga bo sovražnik napadel in kdaj ga bo napadel, zato tudi ne ve, kam naj bi postavil svojo glavo ali večjo obrambno silo. To je posebno važno na tako dolgi fronti kot je ruska.
Rusom bo prišla pomoč iz Anglije in Zed. držav. Iz Amerike v obliki vojnega materiala, Angleži bodo pa najbrže dali tudi vojaštvo, ali pa bodo sami odprli novo fronto in tako prisilili Nemce, da bodo razdelili svojo moč, kar je vselej
Pračlovek, narava in naš piknik. Marsikateri naših rojakov v naši rojstni domovini danes vzdihne in si želi, da bi imel vsaj toliko prostosti kot jo je imel pračlovek v prosti naravi, ki se je boril s priprostim ka-menitim orožjem za svoj živ-ljenski obstoj.
Po večini se je pračlovek bojeval le za oskrbo svojcev in svojih duplin v svojem okrožju, prost kot ptič v zraku, ni poznal važnih davkov moderne tehnike. Za trdno zdravje se je imel zahvaliti svežemu zraku in zmernosti, s katero se je popolnoma zadovoljil. Mehkuž-uost današnjega človeka je povsem nekaj obratnega, čeprav se štejemo civiliziranim, pa nam to ni mnogo v korist, ker vsaka novejša iznajdba, ki bi imela biti v korist, postane po večini le v škodo povprečnega zemljana.
Oglejmo si samo par primerov. Tako na primer je minilo komaj 560 let, ko se je proslavil iznajditelj smodnika. Mož je dal svojo iznajdbo na trg v veri, da se bo s tem olajšalo de-lo trpina-težaka v kamnolomih in podobno. Na žalost pa so učeni ljudje izkoristili to snov za pobijanje vsega življenja te oble. V doživljenju te njegove nasprotne uporabe smodnika je bil zelo razočaran.
Isto pa je tudi z modernimi stroji, kateri bi morali služiti splošnemu človeštvu, manjšino, ki ima ta sredstva v posesti postavlja k bogato obloženi mizi, večina se pa gnete v krušnih vrstah. To je velikanska razlika med .današnjim in prejšnjim časom.
Kljub temu "pa nam je prosta rarava še vedno sredstvo, katerega se ob prilikah poslužimo v razvedrilo in pozabljenje modernih prekucij. Zato se je pa tudi naše društvo Slovenec št. 1 SDZ po 12' letih odločilo, da priredi velik piknik v nedeljo, 17. avgusta na Pintarjevih farmah. Ta piknik je za vse naše članstvo in sploh vse ljubitelje proste narave. Vabljeni ste vsi člani in članice z glavnim odborom Slovenske dobrodelne zveze in drugih bratskih organizacij. Prijatelji in prijateljice, vsi ste dobrodošli. Odbor bo poskrbel vse potrebno za lačne in žejne kakor tudi plesa-željne, za katere bo igral Za-larjev (Zay) orkester. S pozdravom in na svidenje,! Za društvo Slovenec št. 1 SDZ, Joseph Trebeč, preds. -o-
Mladina vas kliče
utonila in se porazgubila med drugimi narodnostimi. Mladina je upanje za obstoj naših podpornih in kulturnih organizacij in zato pa jo moramo tudi pripraviti zato.
S tem, da se v nedeljo udeležimo tega piknika, bomo kolikor toliko pomagali moralno in tudi finančno tem zborom. Saj vemo, da nimajo kakšne posebno močne blagajne in z učenjem pa so vedno stroški. Kdor je že poslušal naše malčke na njihovih koncertih, bo vedel, da so res navdušeni za našo lepo slovensko pesem. Vse priznanje zaslužijo starši teh malih pevcev, ki skr-be, da otroci redno pohajajo na pevske vaje, posebno priznanje pa še zaslužijo odborniki in pa pevovodja g. Louis Šeme za ves, trud, ki ga imajo s pevskimi vajami in pa prireditvami ob priliki koncertov ali podobnih pri reditev teh naših mladinskih zborov.
Torej, če se oni žrtvujejo, zakaj bi se potem tudi mi ostali Slovenci ne potrudili in vsaj enkrat na leto posetili prireditev teh naših malih, ki nam ne bodo v nedeljo samo postregli z jedačo in pijačo in drugimi telesnimi dobrotami, ampak nam bodo tudi zapeli v prosti naravi, da se bo razlegalo od prijaznih hribčkov in dolinic. Vsako društvo ali klub se razveseli, če ima dobro udeležbo na svoj.em pikniku in koliko bolj pa se bodo razveselili naši mali pevci, če bodo videli, da se zanimamo zanje, j Prepričani smo lahko, da bodo še z večjim veseljem zahajali na pevske vaje kakor do sedaj.
V nedeljo je torej dan mladinskih pevskih zborov in naj bi ne bilo v Clevelandu slovenskih staršev, ki bi ne prišli s svojim otroci na ta piknik, pa če otroc spadajo k kakšnemu zboru al pa ne. Zabave bo za vse dovolj in mogoče bo katerega prijelo veselje in bo sam želel pristopiti k temu ali onemu zboru, kamor mu bo pač bližje. Kakor se m starejši navdušujemo za naša društva in druge ustanove, prav tako je potreba, da se tudi naša mladina navdušuje-med seboj in najboljša prilika zato je gotovo na takih prireditvah, kjer se mladina snide z vseh strani naše metropole.
Kar je sedaj potreba je samo to, da se v nedeljo pripeljete s svojimi prijatelji na piknik združenih mladinskih pevskih zborov. Na svidenje,
Prijatelj mladine.
vsem našim rojakom, vaš naročnik,
Peter Ausez, County Hospital, Martinez, Cal. -o-
Slovenski katoliški dan
Skozi vse poletje smo videli in čitali v listih in glasilih vse polno vabil in prijaznih apelov na razne piknike. Sezona piknikov se bliža k zatonu za letošnje leto. še nekaj toplih nedelj bomo imeli in že se bomo morali umakniti v zatišje, med stene naših narodnih domov in dvoran. '
Navadno so združeni mladinski pevski zbori priredili enkrat na leto skupni koncert, letos pa tega ne bo in zato pa se je skupni odboi" teh zborov odločil, da priredi skupni piknik. Dan za to je določen za nedeljo, 17. avgusta in sicer na prijaznih prostorih društev SNPJ.
Torej kedaj in kje se vrši ta mladinski piknik to že veste, sedaj jpji še malo poglejmo, zakaj bi se morali udeležiti tega piknika?
Vedno poudarjamo, da je mladina naše upanje in če nas bo ona zapustila ali mi njo, da bo tudi naša narodnost polagoma
Iz Kalifornije
Martinez, Cal. — Priloženo vam pošiljam celoletno naročnino za dnevnik Ameriška Domovina. Prav lepo se vam zahvaljujem za tako redno pošiljanje lista. V preteklem letu se je izgubila samo ena številka. Torej lepa hvala.
Kar se pa tiče dela v našem mestu je precej razveseljivo, posebno pa je živahna stavbna industrija, ker vedno grade nove hiše. Zelo živahno pa je tudi v državnih ladjedelnicah, kamor hodijo ljudje na delo iz mesta Richmond, kjer sem tudi jaz živel zadnjih 25 let. Kakor sem že prej omenil, grade nove hiše in s tako naglico, da vsak dan izgotove po ene tri. Mesto, ki je še pred. dobrim letom štelo komaj 30,000 prebivalcev je sedaj že precej na-rastlo nad tem številom.
Tudi vreme je zelo ugodno in ni posebno vro'če. Toplomer kaže med 85 do 95 stopinj, seveda včasih pa tudi malo več. Sonce nas obseva dan na dan, le včasih se skrije za par ur pa še zopet prikaže. S pozdravom
nevarno za armado. Nekaj se govori, da bo Anglija udarila v Italijo in od tam proti severu, ali pa bo zasedla Norveško in od tam ogrožala Nemčijo.
Slovenska društva Najsvetejšega Imena iz vseh štirih slovenskih fara prirede v nedeljo, 24. avgusta, slovenski katoliški dan na prijaznih Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave.
Kdor je bil lansko leto na naši prireditvi, si je lahko ogledal prostore, ki so v resnici pripravni za podobne prireditve. Prostor je tako urejen, da odgovarja svojemu namenu tudi v slučaju slabega vremena, če bo pa lepo vreme, bo pa tudi hladne sence dovolj v prijaznem gozdičku, kjer bo tudi pripravljeno za razna okrepčila.
Zadnjih par let se je pričelo malo bolj živahno gibanje za katoliško misel med našimi fanti in možmi, ki se sedaj zbirajo v društvih Najsvetejšega Imena. Namen teh društev ni kakšno politično udejstvovanje, pač pa le versko. Kadar prirejajo ta društva kašne zabave ali piknike in podobno, je vselej čisti preostanek namenjen v resnično dober namen.
Kmalu bo minila sezona pik nikov in zabav v prosti naravi, 7ato pa se nam nudi še par ne delj ,da se lahko razveselimo na prostem. Prav lepa prilika za tako zabavo se vam nudi v nedeljo 24. avgusta. Prijazno ste vabljeni vsi katoliški Slovenci iz širnega Clevelanda in okolice kakor tudi iz bližnjih naselbin, da nas obiščete ta dan na prej omenjenih prostorih.
Zabave bo dovolj za vse. Igral bo Malavašičev orkester, da si bo prav vsak lahko nabrusil srbeče pete. Govorov bo pa prav malo ali pa nič, ker ljudje v takem času pridejo v prosto naravo, da se zabavajo raje kot pa poslušajo kakšne govore. Tako bo tudi na tem našem katoliškem dnevu, kjer se bo lahko vsak po svoje pogovoril s svojim prijateljem in seveda tudi obrnil kozarček hladilne kapljice, s katero vam bodo postregli naši fantje.
Ker pa je že tako, da moški brez nežnega spola ne moremo ničesar napraviti, so nam pa priskočile na pomoč žene-člani-ce Oltarnih društev in pa dekleta Marijine družbe, ki bodo poskrbele, da bo vsak dobro in točno postrežen s prigrizkom ali sladoledom.
Kakor je prav, da se zbiramo k narodnim in društvenim prireditvam, tako je tudi prav, da se vsaj enkrat na leto zberemo tudi kot verni Slovenci in Slovenke ter se tako pokažemo, da nam je vera naših staršev še vedno sveta in da se zavedamo, da smo katoličani. Pridite rojaki in se zabavajte par ur v veseli družbi katoliških fantov in mož. člani društev Najsvetejšega Imena delujejo na tem, da se čim bolj poglobi sveta vera tudi med slovenskimi fanti in možmi. Vabljeni ste fantje in možje, ki še mogoče niste člani katerega teh katoliških društev v naših slovenskih farah v Clevelandu, da tudi vi pristopite v naše vrste.
Naša društva sicer ne dele telesnih podpor v slučaju bolezni, pač pa dele podporo za naše večno — posmrtno življenje in zato pa tudi ne zahtevajo kaj posebno velikega asesmenta in glavno kar je potrebno, je to, da vsak izpolnuje točno svoje verske dolžnosti.
Torej pridite v nedeljo 24. avgusta na Brae Burn prostore na 25000 Euclid Ave. in se povese-lite v naši družbi.
Svetovidski član.
Zapisnik
seje glavnega odbora SMZ z dne 27. julija 1941 v Klubovih prostorih cerkve Presv. Srca Jezusovega v Barbertonu, O.
podružnic, ki štiri, raze; sicer v Bridgeville VSc napredujejo. Te ostale nice so: v Strabane,
v
P
V Bolgariji so civilno mobilizirani vsi zdravniki, lekarnarji in bolničarji, ki spadajo pod ukrepe ministerstva za narodno zdravje.
Gl. predsednik Fred Udovich otvori sejo ob 9 :45 z primernim nagovorom, (ter želi yzbornici, da zborujemo za prospeh in dobrobit SMZ.
Navzoči so: gl. predsednik Fred Udovich, I. gl. podpredsednik Anton Rudman, gl. tajnik Vincent H. Lauter, gl. blagajnik Jerry Župec, gl. zapisnikar Jože Grdina, predsednik nadzornega odbora John Lin-tol, I. gl. nadzornik Chas. Be-nevol, II. gl. nadzornik Nikola Klasan, predsednik finančnega odbora August F. Svetek, in ostala dva finančna uradnika, Frank Mrhar in Joseph Piškur. Navzoč ni Frank Benčina, II. gl. podpredsednik. Po izjavi gl. predsednika ni Benčina niti več član SMZ in je torej faktič-no izključen.
Zapisnikar Jože Grdina čita zapisnik januarske seje, ki je sprejet kot čitan. Br. Svetek 3e zahvali zapisnikarju, ker je tako pregledno in lepo sestavil zapisnik. Sledi poročilo glavnih uradnikov.
Poroča gl. predsednik Fred Udovich, katerega poročilo je bolj kratko, toda prav zanimivo. Kot predsednik se ni mo-?el udejstvovati pri organizaciji kot bi se rad, pa radi zaposlenosti v tovarni mu ni bilo mogoče; povrhu tega je bil tudi bolan in to zelo opasnO. Deloval pa je za prospeh SMZ kjerkoli je pač mogel. Poro-iilo gl. predsednika se na predlog br. Svetka odobri oziroma -'Prejme.
Poročilo I. gl. podpredsednika Anton Rudmana, ki poroča, da mu žal ni šlo vse po načrtih, kot je želel. Udejstvoval se je povsod ter tudi dajal iz svojega žepa, pa žal ni dosegel, razen da je ustanovil novo podružnico v Collinwoodu' in sicer na Waterloo Rd. šel je tudi v Indianapolis uprav z istim namenom in ciljem, da tudi tam kaj organizira, potem je isto poiskušal v Chicagu in Detroi-tu, pa nikjer se mu ni posrečilo organizirati kake podružnice, lažen že prej omenjene na Waterloo Rd. Potem kritizira, da je preveč sebičnosti, ter želi, da bi bilo več bratstva. Dalje sporoča, da se je udeležil tudi slav-nosti razvitja zastave št. 1 v Barbertonu, O. Poročilo I. gl. podpredsednika se na predlog gl. tajnika, br. Lauterja, sprejme.
Poročilo gl. tajnika Vincent H. Lauterja, ki poroča o dohodkih in stroških SMZ ter tozadevno čita 6 mesečne račune. čisti preostanek v blagajni znaša $2,821.88. Dalje poroča, da se je podaj v sosedno naselbino Lorain, da tamkaj organizira podružnico SMZ, kar se mu pa ni posrečilo, dasi je imel že precej nabranih, pa so prišle vmes take nevšečnosti, da je moral vso namero opustiti. Zatem je bil tudi v Detroi-tu ter tamkaj poiskušal kaj organizirati, pa ni šlo. Poroča, da je br. Jože Grdina ustanovil pa kar štiri podružnice oziroma pet, toda je ena od teh in sicer v Bridgeville razpadla, ker so bili tam po večini mladi člani, ki so šli k vojakom; tako podružnice tam zdaj ni, ostali so prestopili v Strabane, Pa. Na predlog br. Rudmana se poročilo gl. tajnika sprejme.
Poročilo gl. blagajnika Jerry Župca, ki poroča o dohodkih in izdatkih pri SMZ ter da njegove knjige oziroma računi popolnoma soglašajo z onimi gl. tajnika. Poročilo gl. blagajnika se na predlog br. Klasana sprejme.
Poročilo zapisnikarja Jože Grdina, ki poroča, da je šel na delo za organiziranje podružnic SMZ kot je to na januarski' seji obljubil. Ustanovil je pet
ce so: v straoaiic, • ^^ Newburghu (Clevels|^^ št. 10; v Bridgeville jf 11; na West Park" land), O., št. 12; in v er, Pa., pa je št. 13. jih je mislil še več i" v nekaterih krajih dogovorjen; toda ni"
Moi udi obrii UfH če
Osebn0) a stari sf aPeto sei
da bi šel na
organih ^ be.
ro po drugih krajih je organiziranje podrl1 ko delo in zvezano 2 stroški in pa izgubo c škodnina, ki jo je d° mal del k temu; to"' storil, z namenom, kaj bolj dvigne. se razvidi iz Vot°'
Pozdravi J strašn
F'iščinii
ce,
talih gl. uradnikov,
poiskušali tozadevn0'*^ i! s, h t
zatffed men)
pa ni uspelo, kajti r«!i] so se zlasti sedaj, ko mla<» h ^ v k vojakom, starejši _ um.
teri že prestari;	.
»eba ne.ai ^ | »»
saj** upogi!
smo podporna org*"!' ' *Se mi bi kot taki morali Vs*m in smrtnine gledati
devi ter se se jo zahteva.
•0lna so se Planil • /oko i,
l^riča ? je, ki
a
fuli
m.
sal]
Vs<
pravila, hodnja
Vtem oziftroki hkr konvencija f a8°v0r
te
praviti, če hočemo -	;
J
ti. Da ni potem
kampanje oziroma g^. ravno iste čase P1"'1
nisi ^ih p
polemika po časoP
j
Plem<
.......... _ „.. '»gj. ČUVst
je bilo jako neljubo. ^nJa v kake debate, da ^ u mu ognil je pa zoVe[ , J^'h i na stvar. Torej je l[. e]. ^ bil i e vse A > vi m
lje, da se j( bi se kregali po
list
I !•> *t » Vs
enkrat napraviti ^Jj Priblj
molči se devetim o-^ vi pregovor. Sicer IX: 'k
co v tem oziru, da m^, J(
%
w v . ----- ---------V j
lebali sem in tja". 1 •
on
sam:
Pr
in
vklju
V*na«
«IS«k6 i(
ko se bliža konveflCm"Jtl0
se kaj dalo v liste
rum, pa prerešeta
na konvenciji tozaf
lo. Na nas možeh
odvisno, kako bota
ja napredovala in tr, go ■ «iora
mo morali zavzeti- ' j^' •n >ete •
Da se nas brka'J *dite n,čeSa to, ker smo pač S^ Vas, veliki štejejo; to i ines e! IVI nekdaj in to je , Pip<
bo SMZ močna,
na

povpraševanja, is^..^ v ni je. Zato je tre f iei) c in prav z krepki*11' i}^1*, jeti. Za sedaj'je ^
etmSf ovira za naš napre b
di pričakujejo, da
k vojakom, a dos^ lj ^'Pt;
in naša organi 'o^^me
le izključno iz m° « ne skah na primer j^.fjlil ' gače, ker tam se
'K>>'
treba iti na vojsk0f naj gače niso tako z . »ste ' delu kot so sedajr' ^ toda gledati pa ^ )." dočnost in uredit1^ ^^ zacijo v pravo sn1^, v^' poti in ko se pole^/ PrjJf mi5 har, pa na delo,t0 Ji jHa
se moramo ze
katere druge stvarlj, pa pozneje, Če P1
in pojasnil.
of!
po P01
nikarja, predlaga . Župec, da se V°r° Sprejeto.	* ^isl
Poroča John ^ V-^
nik nadzornega
roča, da so Pr ;„:fn [)rj
tajnika in bla^
našli povsem v to*'..^ J

ra na predlog sprejeto. Poroča,

da
sv
'saj
H
rf1 L Hi
Jun,
°Par8
a§ki
'o«!11 mu
sr
Je
se


dohodkih in stro^v, i)n -predsednika na^ \ *Slh a
11 I JV>i
nik Charles Ben<y k ^ « tist
o pregledu knj'£ .J

da se račune spre^ log b, MrhadV,l;.fQ<
o? J
ai
tala nadzornika' ^ -»a; >
br. Rudmana se P l!"!" Se me.	J Hj
Sledi poročilo P kfir nančnega odbo^W ]Co mu ^ Svetka, ki porodi
(Dalje na
'b
p,- 'ki "
nadzornika
Nikola Klasan, j % d k poroča isto kar &; d0v v<>nt<
/ v'0 *
H
ms
W g,

pf#fpP
je predsednik ali se jih voli. Je morilec najbrž z udarci po Vsesplošno odobreno, da jih glavi pobil na tla. Po daljši in
imenuje gl. predsednik. Imenovani so in sprejmejo: Chas. Be-nevol, Vincent H. Lauter, Jos.
vestni preiskavi ljubljanske policije, ki je prinesla tudi jasne sledove, je bilo ugotovljeno, da
Piškur. Kot dodatno, za slu- je bil najbrž storilec nečak čaj, da bi katerega manjkalo umorjene Podpečan Henrik, ki
se imenuje še Toneta Rudmana. Sprejeto.
Br. Svetek se zahvali kuharicam za izborno kosilo, ter za-eno vabi gl. odbor na posebno veselico podružnice št. 3, ki bo zunaj na Mervarjevih farmah, potem pa bo domača veselica cziroma piknik.
Gl. presednik omenja glede točke pravil, kjer je zapisano, da se plača odboru za časa gl. seje dnevnice, kar se jih pa ne. Svetek stavi predlog, da se dnevnice vrnejo; to pa zato, da bi kdo potem ne terjal kar lahko stori potom pravil. Vsestransko odobreno in sprejeto, da se jih ne plača.
Se razmotriva glede znakov. Zapisnikar Grdina pravi, da je že zadnjič stavil predlog, ki je bil tudi sprejet, da se z znaki počaka do današnje seje. Toda ker se razmere še niso nič iz-premenile, kar se tiče vojne in ne vemo nič, kakšna bo bodočnost in tudi še ni izgleda za to, kajti ves svet stoji danes na glavi; zato je bolje, da se s znaki še počaka. Zbornica se s tem strinja ter si osvoji predlog, da se s znaki še počaka. Pri tem pa je br. Svetek mnenja, da se pa ne more odložiti z onimi častnimi znaki, ki so bili obljubljeni za pridobivanje članstva, to bi bile nekakšne častne medaljice in sicer nekaj srebrnih in pa ena zlata. Zato predlaga, da se to nabavi. Sprejeto. Nabavo teh znakov ali častnih priznanj ima gl. tajnik.
Glede "Social Security" se odtrga pri plači ter se z istim plača kot zahteva postava. Glede imenovanja II. podpredsednika se počaka do konvencije. Sprejeto.
Gl. tajnik čita pismo podružnice št. 5, ki si je izvolilo le enega delegata, četudi je podružnica upravičena do treh, toda podružnica vpraša, če bo imel delegat št. 5 tudi moč za 3 glasovati. Dalje izjavlja podružnica, da bodo plačali dnevnico delegatu iz svoje blagajne. Po razmotrivanju se sklene, da kolikor delegatov toliko glasov, nič več. Da so izvolili pri podružnici samo enega je to njih stvar, kakor tudi, če plačajo dnevnico delegatu iz svoje blagajne.
Gl. predsednik vpraša br. Piškurja kako je z pripravami za konvencijo. Piškur pravi, da ker ne ve števila delegacije, ne more podati podrobnosti, zlasti kar se tiče prenočišč, katerih bo dovolj, samo sporoče naj koliko jih bo. Za drugo, da bo že vse v redu in bodo napravili svoje. Potem je seveda kako dolgo bo konvencija trajala. Kar se tiče delegacije se sporoči, da jih bo skupno z gl. odborom 32, koliko časa bo trajala konvencija, pa se ne more še reči. Mogoče bo zaključena isti dan, to je v soboto, lahko pa se zavleče tudi na nedeljo. *
Glede voznih stroškov je po starem. Vstop na konvencijo imajo zastopniki vseh slovenskih listov brez izjeme.
Gl. tajnik sporoča, da smo izgubili 4 člane. V znak soža-lja zbornica vstane.
Ker je dnevni red izčrpan, gl. predsednik zaključi sejo ob 2:30.
Fred Udovich, gl. preds.,
Jože Grdina, zapisnikar,
je prav pred prazniki sv. Treh kraljev večkrat prihajal k ženici na obisk in jo tudi najbrž prosil za denarno podporo. Potem, ko je ibil zločin odkrit, Podpečana Henrika ni bilo mogoče najti. Ljubljanska policija je izdala za njim tiralico, prav tako pa ga je iskala vojaška oblast. Skoraj dva meseca sta minila, preden so orožniki, opozorjeni po tiralici ljubljanske policije odkrili Podpečana Henrika v Veliki Gorici v Pod-ravini. Aretirali so ga in ga poslali v Zagreb, kjer je bila sedaj uvedena proti njemu preiskava zaradi roparskega umora. Ljubljanska policija je dobila obvestilo o tem. Prav verjetno je, da bo čez nekaj časa Podpečan prepeljan v Ljubljano.
MALI OGLASI
Oprema naprodaj
Proda se oprema za resta-vrant in konfekcijsko trgovino. Proda se iz privatne roke. Vprašajte na 5421 Stannard Ave., blizu 55. ceste. (190)
Išče se 3 sobe
V collinwoodski okolici ali tukaj iščem tri sobe. Kdor ima kaj pripravnega, naj sporoči v urad tega lista.	(188)
Če trpite!
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
Dr. Paul Welsh
HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg.
850 Euclid Ave.
Telefon: MAin 6016.
(Wed. -x)
Išče se stanovanje
Radi bi dobili stanovanje 5 sob, hišo samo zase, med 30. in 105. cesto, od jezera čez Superior Ave. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče po telefonu HEnderson 7015. (188)
20 odstotkov popusta!
Avtomobilska zavarovalnina proti ljudski poškodbi, ako spada v razred A, se dobi 20 odstotkov ceneje. Zavarujem tudi hiše, trgovine, pohištvo in šipe pri trgovinah. Zavarovalnina proti ognju in tornadu se pri meni dobi v 10 minutah.
Vprašajte pri
John ZuHch 18115 Neff Rd.
Telefon IVanhoe 4221
(Aug. 15-x) .....•....................... "i i ......t. i—
IZ DOMOVINE
— Umora osumljeni Podpečan Henrik prijet. Takoj po prazniku sv. Treh kraljev soj odkrili v Trnovem grd zločin. V" majhni baraki na šolskem vrtu mestne vrtnarije so našli priletno služkinjo Marijo Podpečan mrtvo v njeni sobici. Preiskava je ugotovila, da je bila starka zadavljena, potem ko jo
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak Čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1126 E. 61st St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730.
SATAN IN ISKARI0T
ale
g pi	Po nemškem Izvirniku K. Maya
vela'
človek se ne sme seveda dobro poznal in ves ra-
®tl; Morebiti bi se marsi-i Udl obrisal, in še z obema ti Se bi ga jaz poljubil, in.' *al*o bi me bil orej 1 11 st*ri Sallam. ii it' peto sem čakal, kaj poreko! u?er bej. Da me bo naj-h. ;°2dravil z dolgim nagovo-
,dr rinš-raŠno zveriženi ljubi o z Scitli, o tem nisem dvo-
, dof^ so se odprla vrata. Sal-tod'L Planil v mene, me zgrabi me sunil skozi
kričal:
1 j®' ki ga je Allah po-' 0 sallam — sallam —
, A>
V, res
adt'
iK
z8VIUmen°i je stal on sam it»i jn poveljnik pašine te.
ga. ^°.8taral se Je> te-
to.
bo;1 i bi
lis«
o1
er f P
,
;e
11»
so
n v selamluku gospoda
Se zaprla.
ZAPISNIK
(Nadaljevanje z 2 strani)
uP°gnila, osivel je, — Se mu svetile od rado-Vsem obrazu se je sme-
6 na' ^rati mi Je ponudil g0v°ril, kakor pač
sam:
Vas tukaj v a ° tti '. Pr°sim, blagovolite Sliei ?rŽen P°zdrav v d°-
Istih' emenite2a prijatelj-hCj CUv«tev radi veselega w Ja lepega trenutka
Medu
,«ei: ljubih in , ' ■
1 „; a w 111 sto priporoci-. V i 3 bil '
na sedanjost in pri
bil m vi
•n hočem biti vaš meni brat radi do.
vkljub temu še vedno
Vsaj a£lo preberete, bo
%aj?ližno slutili, kako lo'
'toil
Je moj ljubi Kru-svojo drago ma-
Uie
m
itie
in poljubil, pri-Prisrčneje ko stari T f WT potetfnil k sebi na eft-mar1* vneto nadaljeval in v istem slogu da-govorniške posku-ram kajpada nuditi Pravi j ene, sicer ne Hcesar.
^din8' Prosim> sedite J	Moj stari Sallam
P'Pe in kavo z vso Svoje strašne po-vas dokaže vzhi-ker ste danes s ta-jo prispeli. st& prišli ?"
lC|j! '%Smeravani stanova-v t®! tle- V
3 ;ri| V , Sai jaz se še nisem
staj^u. Moja prijate-
^ajbrž že najela so-
reči, kdo sta
sPorriinjate mojih v alžerijski pušča-
ki
ubivši u-
nazaj, kajne?"
^ kislim. Tisti junaški
^ sPremlja, Emery
utoVo Je ime.
Drjp Se spominjate iz
dedovanj Winneto-
Apačev?"
vagjr nePozabnostjo za t. **
doveden je popraševal, ali je prinesel s seboj tudi svojo srebrno puško in ali sem tudi sam prinesel medvedariOo Xn \Hen-ryjevo repetirko.
"Seveda sva prinesla svoje orožje s seboj. Utegneva ga še živo potrebovati.
Zakaj pa poprašuješ po najinem orožju?"
Arabski jezik ne pozna našega nagovora z "Vi," zato sva se tikala, kadar sva govorila arabski.
"Ker bi ga tudi mi potrebovali."
Zaslutil sem, čemu bi nas potreboval.
"čemu?" sem vprašal.
"Ker bomo jutri odrinili na kazenski pohod nad Uled Ayare. Uprli so se, nočejo plačati gla-varine."
"Ayari so se uprli —? O tem sem že čul.
Pa čul sem tudi, da si že poslal konjico nad nje —."
"Sem poslal. Pa včeraj je prispel sel, eden naših, ki smo jih poslali nad Ayare, in prinesel novico, da se je pohod ponesrečil. Uled Ayari so obkolili naše ljudi, edini sel je ušel."
"Obkolili —? Kje?"
"Pri Mudheru."
"Ne poznam Mudhera. Kaj pa j je? Vas? Tabor?"
"Razvalina."
"Tako —? Sreča vaša, da jih niso obkolili na odprtem svetu! Razvaline jim nudijo kritje in i v njih se bodo morebiti lahko držali tako dolgo, da jim pridete pomoč.
Koliko konjiče si poslal nad nje?"
"Eskadron."
"Oprosti, pa veliko napako si zagrešil! Rod Ayarov je pogumen in številen, kolikor vem o njih, sodim, da z lahkoto zberejo tisoč jezdecev. jSem prav računal?"
"Morebiti devet sto."
"Sto več ali manj, to ne pomeni mnogo. Eskadron konjiče, torej krog sto petdeset ljudi, pa je za Ayare na vsak način premalo! Ni čuda, da so jih zajeli!
Ali so častniki dobri?"
"O da! Stotnik je prava di-ka naše vojske, pameten, pogumen in prebrisan. Moj ljubljenec je, Kalaf ben Urik mu je ime."
Ljubljenec —? Prebrisani Melton se je torej znal prikrasti v srce mojemu staremu prijatelju —? Novica je bila zanimiva, prijetna pa ne posebno. Stari dobričina je utegnil še sitnariti, če bi zahteval od njega, naj izroči kol agasija sodišču.
"Je Nemec ali Turek?"
"Ne eno ne drugo. Na Angleškem je rojen, v Egiptu je služil, pri vojakih, od tam pa je prišel v Tunis, že koj izpočetka je bil podčastnik, izredno se je odlikoval, naglo je napredoval in danes je kol agasi. Eskadronu poveljuje, ki smo ga poslali nad Ayare."
"Tak odličen mož je tisti Kalaf ben Urik —? Hm —! če je tak dober častnik in vojak, — kako pa je bilo, da je vzel na pohod samo en askadron? Ali mu paša ni dal več ljudi?"
"Da."
"Ali pa je morebiti Kalaf ben Urik mislil, da je sam za nekaj sto ljudi in da bo z enim samim
dal vložne knjižice bank, kjer je naložen denar. Dalje priporoča, da bi se nekaj denarja naložilo v Clevelandu in sicer na Slovenski hranilnici. Se tozadevno na kratko razmotriva in so nekateri mnenja, da ako se zdaj prenese tja, se izgubi na.obrestih. Se tozadevno po-izve kako bi vtem oziru bilo, da ne bi trpeli na obrestih in ako se vidi, da je v korist SMZ, se prenese svoto $1,000.00. K besedi se priglasi Jože Grdina, ki stavi predlog, da se kupi za go-
V, ^ amerikanskih In-\ eskadronom ugnal Ayare?" Drvi ^atei*imi Winne-Mjatelj."
lsti indijanski po^ ™šel z menoj." —?" se je ču-prišel ameri-Indijancev z lov?"
vam bom pri-kai smo prišli." bodete pripove-
Ujtt gorila po arab-^j.6 arabščina bolje
a- Winnetoua je
"Tudi. Vsak izmed njegovih ljudi, je pravil, je tak dober vojak, da je kos desetim bedui-noin."	/
"Tako —? In odkod so odrinil v puščavo?"
"V Uneki." . "Ob karavanski cesti, ki gre na jug?
Povej, ali ni šel z njim tudi neki tujec?"
"Da."
"Kdo?"
"Ne poznam ga."
(Dalje prihodnjič.)
Angleški poslanik -v Zed. državah, lord. Halifax, (levi na sliki) 'si 'o>qleduje ameriško vežbalno letalo v tovarni v Loč Angeles'. Te vrste letala vporahljajo Kanadčavi in An-
Fred McDaniel, star 19 let je pri kartanju v Brook-lynu, N. Y. pobil neko žensko, zbežal je na streho poslopja in grozil, da bo skočil v smrt. Svojo grožnjo je 'uresničil, a namena ni dosegel, ker na mestu je bila že policija, ki je nastavila mrežo, v kateri je obtičal samomorilski kandidat.
tovo vsoto obrambnih obveznic (Defense Bonds), da tako pomagamo našim Združenim državam ter vsem, ki se bore za demokracijo, kajti to je naša patrijotična dolžnost, vrhu tega pa je to najbolj zanesljivo naložen naš denar, ki se tako lepo obrestuje. Predlog Grdina je po br. Klasanu podpiran. Nakar stavi gl. tajnik predlog, da se jih kupi za $200.00. Sprejeto. Dalje Svetek priporoča, da se da pravico organiziranja ostalemu članstvu po naselbinah, kjer ni podružnic. Poročilo se na predlog br. Piškurja sprejme.
Poroča I. finančnik Frank ' Merhar, ki mu je žal, da se ra-'di dela ni mogel udeležiti prejšnjih glavnih sej, da pa je po-'vsod skušal vedno kaj napravi-'ti za napredek SMZ. Poročilo 'Mrharja je na predlog br. Lau-[terja sprejeto. Kot zadnji po-'roča II. finančni uradnik Jože 'Piškur iz Girarda, O., ki poro-|ča o napredku SMZ v Girardu in pa hoče kaj več izvedeti glede bodoče konvencije SMZ, ki se vrši v Girardu meseca septembra, ker on je že na delu za čim lepši uspeh. Poročilo Piškurja je na predlog br. Svetka sprejeto.
Naknadno poroča A. F. Svetek kot predsednik odbora za pravila, ter navaja, da bi mu morali doposlati vse spremembe in dodatke k pravilom vsaj do 1. septembra; to je podružnice, ki imajo kaj za dodati k pravilom, dalje predlaga, da se onim delegatom, ki pridejo k razpravi oziroma sestavi pravil, plača vozne stroške vsem, ki so izven Clevelanda. Teh, pa bo precej, ker pride k tej razpravi pravil od vsake podružnice po en član kot je bilo že prej določeno. V to poseže več gl. uradnikov, ki tozadevno razmotrivajo.
Zapisnikar Jože Grdina je pa mnenja, da je neumestno, da pride k razpravi pravil od vsake podružnice po eden, kajti ne dosti več bo delegatov, ker več podružnic ima le po enega delegata in vsi ti naj hodijo na to sejo in na konvencijo pa ravno eni in isti. Od velike množine delegatov oziroma repre-zentantov pri pravilih ni pričakovati bogve kaj prida, ker je vse preveč pregovarjanja in in zraven tega še nekateri nimajo nobenega pojma o SMZ, in to zlasti novejše podružnice. Zato stavi predlog, da se to zavrže in se izbere iz gl. urada še štiri člane, ki so res zmožni za to delo in te naj se izvoli kar tukaj, oziroma doda k predsedniku odbora za pravila, ali pa jih imenuje gl. predsednik. To bo najbolj praktično, kot pa j mučiti delegate z pravili, potem pa zopet na konvenciji. [Pravila sestaviti, jih razposlati (delegaciji, da jih pregleda in I potem na konvenciji preuredi, ; zavrže ali pa sprejme, pa bo j najbolje. Na ta način bo krajša konvencija, boljša pravila in manj prerekanja. I^d vsestranskem razmotrivanju se Grdinov predlog osvoji in sprejme.
Radi kosila gl. predsednik F. Udovich prekine sejo, z naročilom, da se ta seja potem nadaljuje.
Nadaljevanje seje ob 1:20. Gl. predsednik naznani, da je v smislu sklepa seje potreba izbrati še štiri člane k pravilom. Er. Svetek predlaga gl. predsednika Udovicha, ki pravi, da je zaposlen, toda končno sprejme z pridržkom, da ako bo zaposlen si lahko imenuje namestnika. Sprejeto. Dalje se razmotriva, da li ostale imenu-
Naredtiik Alvin C.'York, jihiak iS zad~,i jc svetovne vojne je obiskal predsednika v Beli hiši, kjer sta si s predsednikom prija teljsko stisnila roke.
WM
FALLEN TIMBERS MONUMENT
NO.i COURTESY-STANDARD OIL OF. OHIO
SJWATERVII
giants blown down in a hurricane. The first shots were exchanged in the fearly morriiqg hours. At 11:00, Way^tyok the offensive and the. legion charged. Within loss than an hour the Indians' lines were, broken. The , battle was over. Wayne, destroying homes, .\»Wgei and crops, marched into Indiana and built Fort Wayne.!.-* «
their powfj; shattered, the Indians sued for peace. A council was arranged at Fort Greenville for the, next suipjjaer. On July 15 the council opened, with 1300 chiefs, sachems and warriors in attendance. The Treaty of Greenville was signed on August 3 and all Ohio, except the northwestern portion, was opened to white settlers.
For nearly two decades there was peace in Ohio. Then in 1813 the struggle for possession of the state opened again.
Next Week—How British cannon balls helped the Americans win at Fort Meigs.
BATTLE OF FALLEN TIMBERS—1794
Hidden bptwA the trunks . of fallen trees and in the dense underbrush, the Indians awaited the charge of General "Mad" Anthony Wayne's legion.
Assembled in force under Tarhe, Little Turtle and Blue; Jacket, their ablest leaders, the red warriors knew that this was their last great effort to keep their hold on the Ohio Country.
Opposing them with his Kentucky cavalry, his buckskin-clad volunteers and his .regular troops was "Mad" Anthony, "The Eye that Never Sleeps," "Mad" only because of the fury of his attack following painstaking and thorough preparation.
It was less than three years since General St. Clair's army had been disastrously routed at Fort Recovery and now the United States was again ready to challenge the hold which the British, through their Indian allies, were
General Wayne, like General St. Clait, recruited his army at Pittsburgh and moved down the
Ohio tO Cincinnati. Here the. similarity ended. Wayne drilled and disciplined his army. Maneuvers familiarized them with Indian methods. Indian-Wise scouts Were obtained.
Late in autumn he followed th6 route ol St. Clair's army northward and built his winter quarters, Fort Greenville. On Christmas Day, 1793, 23 miles from Fort Greenville, Fort Recovery was begun on the very spot at which St. Clair's army met defeat.
In July (1794) Wayne with his full force marched northward, building Fort Adams, and at the junction of the Maumee and Auglaize rivers, Fort Defiance.
On the site of Waterville he erected defenses and by August 20 was ready for "The Battle of Fallen Timbers."
Separating the Indians and the troops was a tangle of forest
O., 13. avgusta, 1941
Radivoju, ki je bil sit nehvaležne obravnave, je bilo jako po godu, da sta prinesli Anica in Milica malo južino na mizo; a ker je bil vajen izreči zadnjo besedo, je godrnjal, da bi lahko odgovoril s Prešernovim sonetom, kjer zavrača Apel svoje sodnike.
"Le čevlje sodi naj kopitar, jeli?" se je smejal Vladimir. "Saj smo jih sodili."
Pogovor se. je zasukal na druge predmete, da sta se ga udeleževali tudi deklici. Le svetnik je predel naprej niti svojih hisli in razkladal staro-kopitne nazore, da je treba ohraniti narod pošten in zdrav, da bo bolj ljubil delo kakor lenobo, bolj čednost ko naslado in naj sodi tujec o njem, kar hoče; da ima lepšo bodočnot nepokvarjen rod z majhnim slov-svom kakor pokvarjen, bodi še tako omikan; da je omika sploh predraga, če se plačuje s poštenostjo; da stori omika človeka pač boljšega, slabega pa še slabšega in da so najbolj omikani lopovi najnevarnejši
Pred grad sta se pripeljala gospod Stojan in Lovro, ki sta se vračala s semnja.
"Radivoj, dobil si pomočnika, ki ti bo pritrjeval," je menil Vladimir in vstal, da pozdravi gospoda Stojana in prijatelja Lovra.
"Ostanite, ostanite, gospodje!" je klical Stojan. "Midva se vam pridruživa takoj." Radivoj je začel važno razlagati Lovru, o čem so se bili menili, govoril o omiki, pesništvu, svojih prijateljih in pojasnil svoje nazore.
"Oh, pusti me pri miru z branjem!" je dejal Lovro. "Ti to vse precenjuješ in pretiravaš. Človek postane ves neumen po tem večnem branju. Loti se ga duševna lenoba, da prepusti mišljenje le pisatelju in knji gi; nazore pa dobi popolnoma otročje, da se mu zde malenkosti važne, važne. reči pa postranske. Zlasti zabavno beri vo odvrača od duševnega in telesnega dela in omehkuži človeka, ker mu jemlje moč in voljo za kaj resnega. Kakor zahteva
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA OČETA
JOHN ŽURGA
ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 13. avgusta, 1939.
Dragi in nezabni oče! Danes je minilo že dve leti, odkar si se za vedno ločil od nas. Že dve leti tugujemo nad Tvojim grobom in jadnega srca kličemo Tvoje sladko ime. Ob Tvojem grobu poleg soseščine Tvoje oproge in naše blagopokojne ljubljene matere Vama močno žalostni kličemo: Spočijta se v Bogu do svidenja nad zvezdami! Žalujoči:
OTROCI in SORODNIKI.
Cleveland, O., 13. avgusta, 1941.
pokvarjen želodec čim dalje bolj popopranih jedi, tako tak človek vedno novejših, nespa-metnejših budalosti." Radivoj, ki je poznal Lovrove slabosti, je strmel, ker ni vedel, ali govori resno ali se šali.
"Vobče je to resnica, kar pravi gospod Bojanec," je menil Stojan.
"Jaz govorim iz skušnje," se je razvnemal Lovro. "Kdor mno. go bere, ta malo misli."
"Radivoj in Lovro," se je smejal Vladimir, "dve skrajnosti, ki se dotikata in sami sebi ugovarjata!" -t
"In medio virtus," je menil svetnik.
'Lovro, ti se šališ s slavno našo družbo," je posvaril Radi voj; "kdo je pač več bral od tebe!"
"Bral, praviš? Požiral sem knjige, vse neprežvečene, kolikor sem jih dobil v roke. Kaj več koristi bi imel, če bi bil nekaj dobrih pametno predelal A to me tolaži ,da sem s takim branjem prezrl tudi neizmerno množico neumnosti."
"Lovro, ti si se spremenil," je potrdil Radivoj nekoliko nejevoljen.
"To me jako veseli." "A kje je doslednost in zna čajnost? Kaj, Radivoj?" se je rogal Vladimir. "Eden, ki je malo bral, a veliko mislil, se navdušuje za branje; drugi, ki je malo mislil in mnogo bral ga obsoja. Kaj je pravo?"
"Jaz menim," je dejal svet nik, "da je gospoda Bojanca misel prava, da hi važno, koli ko se bere, ampak kaj in kako se bere. Knjiga, ki ni vredna da bi jo vsaj dvakrat bral, niti ne zasluži, da se bere enkrat Naši pisatelji pa so v veliki skušnjavah. Večina bralcev je skromna in se veseli vsakega količkaj dobrega delca, a se ve seli na tihem, molče. Drugi, si cer majhno, a glasno in hrupno krdelce, pa so že siti nemških, francoskih, ruskih spisov, tem ni nobena misel zadosti duhovita, nobena situacija zadosti pikantna, nobena snov zadosti izvirna. In ti izbirčni bralci zahtevajo, zahtevajo burno in na glas, da se slovstvo ozira na njih potrebe. Reveža pisatelja pa, ki ni zadosti samostojen, zadosti samostojen, zapelje zdaj skromnost večine, da si misli: za naše ljudi je vse dobro! zdaj prenasičenost kričačev, da se trudi ustreči njih razdraženim živcem. Prvo škoduje, ker pripravlja dobro stvar ob dobro ime; drugo samo ob sebi."
Tako so se razgovarjali važno o važnih rečeh. Milici ni ušla nobena besede. Roke so ji padle v naročje in nepremično je zrla v Vladimirja, kadar je govoril, in sledila razvitku vsake misli.
"Oh, ves dan bi poslušala take pogovore!" je pošepetala sestri.
"Jaz imam pa kar dosti," ji je šepetala Anica; "toda molči!"
Ko je prišel zvečer Vladimir domov, je bilo prvo materino vprašanje, kako mu je všeč Milica.
"Ni napačna," je dejal Vladimir.
"Ni napačna," je vila mati roke. "Vladimir, ali je to vse, kar si zapazil?"
"No, tiha je, skromna in govori pametno." »
"In lepa je tudi, Vladimir, in dobra in blaga."
"Vzor vseh ženskih kreposti!" se je smejal Vladimir.
"Mama, meni se zdi, da snujete vi nevarne naklepe proti meni in moji prostosti."
"Jaz mislim samo na tvojo srečo."
"Zatorej.., mama, pustite mi prostost! Dokler sem prost, mnogo bliže sem vam, kakor če sem oženjen. Na kaj pa se hočem ženiti vrhu tega! Sam se ne bojim stradanja, a da bi stradala moja žena in vi in Helena zaradi mene, Bog ne daj! Koliko sta se trudili vedve ves čas, kar sem se učil, zdaj vama moram nekoliko poplačati. Zakaj bi žela kaka druga sad vajinega truda!"
"Razumeš, Vladimir? Vsi bi oili skupaj, celo gnezdeče, in vsi bi se radi imeli."
"Mama, vi si mislite tako že-nitev kot nekaj prav preprostega. Oženi se človek že; a kaj
potem! Meni se vidi brezvestno preslepiti deklico, ki ne ve o življenju nič in misli, da ujad-nik kar plava v denarju, in se da zvoditi y revščino in siromaštvo. Takoj po ipordki pride spoznanje in kmalu tudi očitanje, če nei v besedi, pa v srcu; in tega jaz ne bi mogel prenašati. In čemu? Cemu nakopava-ti nesrečo drugim in sebi? Jaz sem zadovoljen z malim in srečen, da imam vas; a žena, kdaj je zadovoljna ta! Za obleko potroši več kakor mož za vse potrebe skupaj. Svila in žamet in tarnanje in vzdihovanje; zakaj nobena ne misli, da je oblečena stanu primerno, dokler ima kaka druga lepšo obleko. Tako se kosajo med seboj in stroške plačuje mož s svojo srečo."
"Moj Bog, Vladimir," se je
zavzela mati, "od kod pa imaš te nazore! Morebiti so nekatere take; a večina je drugačna. Rajni papa je imel jako skromno službo, in vendar sva živela zadovoljno in srečno."
"To je bilo v starih časih, mama. Takih žensk ni več na svetu. Zdaj mož uraduje, žena pa reprezentuje."
"Milica ne bo nikdar taka."
"Kdo ve? Marsikatera stopi v zakon z jako dobrimi nazori, a jo spači družba, tovarišice, ki vedno govore le o tem, kakšno obleko in kakšno pohišje ima katera, in spoznajo polagoma vse, da imajo za imenitne stanove svojih soprogov mnogo preskromna stanovanja, pohišja, obleke in tako dalje. S svojo nezadovoljnostjo grene možem vse življenje. Čemu bi si nakopaval jaz tako zgodaj te sitnosti? Mama,
Fallen Timbers Monument— Route 24 just south of Maumee Battle oj Fallen Timbers, from "Ohio Valley Pioneers" by Harry E. Danford. Courtesy Rand-Mc-Nally Co.
FAMOUS OHIO BATTLEFIELDS
Allied Indian Tribes Are Defeated by General Wayne
"All the fan 1« the world" it 70an at Cedar Point, the largest vacation resort on the Great Lakes, teren miles of aandj beach extends oat Into the bine water* of Lake Brie.
Bvety popular outdoor and Indoor sport and amusement await you, including isblng, boating, siding, tennis and golf. Special attraction... Ohio's most beautiful summer ballroom. Ind-less fun for all die family, for a day or die entire Hotel Breakers, widi 1,000 comfortable, outside you restful rclamtion. Moderate rate*
M*a m muk ***** iss*>» »Mia,	flfcxW md
r^M^bMrnSmimh-att^mm^mOmlmdmdOtmM.
Jbk for foUUr. CEDAR POINT.ON-LAKM BUM, tANDUSKY, O.
ne delajmo si večjih skrbi, kakor je treba. Jaz sem vesel, da sem doma, in kar obsedel bom, dokler me ne pokličejo v službo."
"Torej ti ni ugajala nocojšnja druščina?"
"Stojanovi so prijet", nik pameten mož. ■Gum kakršen je bil; Bojan* res zelo spremenil in * trezne, zdrave nazore.
(Dalje prihod«;
I®**



©e**

■CeM
10«
o«*:

"S'oiar
NAZNANILO IN ZAHVALA
od j
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prija■ znancem prežalostno vest, da je nemila smrt odvzela iz preljubljenega in nikdar pozabljenega očeta in brata
1
Cyril
ki je spreviden s svetimi zakramenti v bolnišnici blago dušo in za vedno zaspal dne 6. junija, 1941.
Doma je bil iz Šmihela pri Žužemberku, po domače in se je nahajal v Ameriki 45 let.
Po spremstvu iz Frank Zakrajsek pogrebne kapele » ni zadušnici v cerkvi sv. Vida smo ga položili k večnem" na Calvary pokopališče dne 10. junija, 1941.
V dolžnost si štejemo, da se prisrčno lepo zahvai Max Sodji za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebw enako tudi prisrčna hvala Rev. Andrew Andreyu in 1» Bazniku za asistenco pri sveti maši.
Iskrena hvala vsem, ki so nam bili v pomoč in žalostnih dnevih, kakor tudi vsem, ki so ga prišli ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in
Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so v pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Prank in Jean Macerol, Mr. in Mrs. John in Molly Mr. in Mrs. John Yanchar in družina. Mr. in Mrs. Madge Laws in družina, Mr. in Mrs. John Yanchar Jr" Mrs. Frank Skully Jr., Mr. in Mrs. James Yanchar in Mrs. Frances Rotar in družina, Mr. Joe Grebene, Mr. in W Vidmar, E. 67th St.; Employes of St. Clair Bathhouse, Camp, No. 293 W. O. W.
Prisrčna zahvala naj velja tudi vsem, ki so darovan maše za dušo pokojnega sicer: Mr. in Mrs. Jack Yanch« Mrs. Henry Zalokar Sr., Mr. in Mrs. Joseph Zalokar, Mr Frank in Jean Macerol, Mr. in Mrs. James Macerol, Louis Urbancic, Mr. in Mrs. John Cerne, Mr. in Mrs. char, Mrs. Gertrude Urbancic, Mr. in Mrs. Henry Mr. in Mrs. Louis Rigler, Mr. in Mrs. John Hlad, E. Mr. in Mrs. John Skrajner Sr., Mr. in Mrs. John Novak i" E. ,60th St.; Mi's. Caroline Smrekar, Mr. in Mrs. John Jer>* Mrs. Andrew Sadar, Mr, in Mrs. Frank Kramer. Mr. in MJ" Supan, My. in Mrs. L. Fortuna, Mr. Anton Tomsic družin8, Mrs. Louis Cimperman, Mr. Frank J. Turk in družin*' Mrs,, John in Jennie Rutar, družine Cermelj, Mr. in Mrs. der,. družina Tome, Dibble Ave.; Mrs. Louise Lenarčič, Rd.; Škala družina, Mr. in Mrs. Anton Koželj, Mr. in Lavri^h, Mrs. Julia Lokai', Mi. in Mrs. John Pajk. Mrs. Mr. Jphn MarVar, Mr. in Mrs. F. Simoncic, Mrs. Anna in Mi-s. Joseph Paik, Mr. Luka Pograjc, Mrs. Jennie Mr. Jack Mohorcic in družina, Mr. in Mrs. Joseph _ . in Mrs. John Pecnik, Mr. in Mrs. Louis in Frances Dobie , Val, Zbačnik, Mr. Joseph Bokar, Mr. in Mrs. Joseph in Mrs. Anton Vidmar, Mr. Frank .Pajk, Mr. Anton G tAt
Porot
in ju: Beli (
K'jev;
Da
da s
le
k\ švi *J>Vo
> Je trt
Enako tudi prisrčna hvala vsem, ki so dali svoje brezplačno pri pogrebu namreč Mr. Ed Yanchar, Mr. , char, Mr. Louis Urbancic, Mr. Ed Godnjavec, Mr. Joseph kar, Mr. in Mrs. Max Gerl.
Iskrena hvala članom društva Jugoslav Camp No. W. za udeležbo pri pogrebu, posebno pa nosilcem krste, » lepo spremili in položili k večnemu počitku.	.j ^je j ,
Lepo se želimo zahvaliti pogrebnemu zavodu Zakrw'pj l&ej, Je b: neral Home za vso prijazno naklonjenost in za lepo urejePjJ ^ J» sV(J Slučajno, če smo kakšno ime pomotoma izpustili, " VHk" da se nam oprosti, ker se želimo vsem prisrčno zahvaliti- » f v k- ' 1 Tebi, preljubljeni in nikdar pozabljeni oče in brat, fTi ] . nittiu ljenje se je dokončalo in v bridki žalosti želimo, da potl^ mirno v zasluženem počitku in lahka naj Ti bo amerišk® in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali:
MARGARET, poročena LAWS, hči.
JACOB, sin.
JACOB, JOHN in IGNAC JANČAR, bratje. .
URŠULA ZALOKAR in ROSE URBANČIČ, sesf'^k V stari domovini zapušča žalujočo sestro Marijo Fortufl* vilno sorodnikov tukaj in v stari domovini.
Cleveland,
H**'1
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENS HEADER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland*U
AMERICAN RADI AT OR PROD
WOLFF HEATING CO
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak, para, vroča voda, pU0' sije, air conditioning. — Popra*' Uamo vse vrst« fumeze in bollerje*
NOBENE GOTOVINE TAK<>J-PLAČATE V TREH LETI®
Urad ln razstava vseh predmetov
715 E. 103rd St. GLenvile 9218
Vprašajte za naSe*a zastopnika Štefan Roba*" NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA