Murska Sobota, 23. maja 1991 • Leto XLIII • Št. 20 • Cena 20 din
ISKANJE
VRELCA MLADOST!
Maj, za mnoge po koledarju najlepši mesec, je vsakokrat tudi v znamenju mladosti. Tiste mladosti, ki dobesedno kipi od veselja in optimističnega pričakovanja, čeprav morda zavitega v meglo. Dokler je človek mlad, namreč zida gradove v oblake. Zanj ni skoraj
človeštva: stari možje in ženske vsi drhteči mukoma lezejo v bazen. Njihov pogled je ugasel, telesa so ovenela, nekatere morajo nositi. Na drugi strani stopajo iz kopeli mladi in sveži, žareči in poželenja vredni. Večno hrepenenje po mladostnem vrelcu: rockovski
Javna tribuna v
KS Bistrica
Uredništvo VESTNIKA nadaljuje z obiski v krajevnih skupnostih v Pomurju. Po Fokovcih, Stari Cesti in Apačah je tokrat na vrsti javna tribuna v KS Bistrica, ki bo jutri (24. maja) ob 20. uri v vaškem domu na Gornji Bistrici.
Vabljeni so vsi, ki jih zanimajo vprašanja šolskega prostora, urejanja okolja, financiranja krajevnih skupnostih, regulacije zemljišč, usode Bobrov idr. V ta namen je uredništvo Vestnika povabilo na tribuno tudi predstavnike občinskih služb v Lendavi in nekatere druge, s katerimi se želijo srečati Bistričani.
-aj
pevec Michael Jackson se prha s kisikom, da bi ušel minljivosti.
Papež Pij XII., Winston Churchill m Komad Adenauer so si dali vcepljati celice še nerojenih jagenjčkov, da bi ostali mladi. Drugi se zanašajo na ginseng, česnove pilule in na velikanske doze vitaminov, ali pa na hormon HGH, ki pospešuje rast in je baje pred kratkim dvanajstim ameriškim starcem dal novo moč.
Kaže, da je vrelec za pomladitev danes potrebnejši, kot je bil kadarkoli. Naša družba sivi, politikom pa bi bilo treba vcepiti vsaj nekaj modrosti, če nočemo vsi skupaj pasti v velikansko brezno, iz katerega je težko najti pravi izhod. In kako v teh neprijaznih razmerah mladim dovolj prepričljivo dokazati, da so v cvetu življenja, ko pa se morajo iz dneva K dan spopadati z raznimi tegobami. Venomer namreč slišijo, da se možnosti mladih za zaposlitev krčijo, da se delež mladih brezposelnih nenehno povečuje. Ker so mladi iskalci zaposlitve, ki niso opravili pripravništva oziroma še niso bili zaposleni več kot šest mesecev, tudi ob brezposelnosti brez pravic socialne varnosti, je njihova črnogledost ob načrtovanju svetlejše prihodnosti le še pobožna želja. In ker mnogokrat izpadejo iz konkurence pri dodeljevanju sta-5 novanj, se njihove sanje razblinijo ■S kot milni mehurčki.
it Spoštujte mlada življenja! Zato S ne dopustimo, da bi se z izposta-•2 vljanjem njihovih mladih življenj urejale notranje zadeve v Jugoslaviji.
Če si na mladino lahko pono-
^anjka vam le
POBKA MOTOMA HtTNA KOSIIHICA
lUdi to lahko imate!
Ameriške kosilnice MURRAY
Jovam na voljo
Po ugodni ceni v prodajalnah:
DOM TEHNIKE...
agroo prema satr
ČE DUAK NA STAVKO GRE
Med dijaki, predvsem četrtošolci, je te dni (in morda še vedno) spet vrelo, kot morda še nikoli. Ne le'da so bojkotirali pouk, torej stavkali, ampak so zlasti v Ljubljani svoj protest zaradi zaključnih izpitov izražali tudi z blokado cestnega prometa ter še z nekaterimi drugimi nepričakovanimi oblikami protesta. Ta nemir je seveda zajel tudi pomurske srednješolce, čeprav ne vseh enako in tako >bojevito<. Morda bi lahko dejali, da so bili še najbolj zagrizeni gimnazijci.
Kamen spotike so torej zaključni izpiti, za katere dijaki pravijo, da so bili pomanjkljivo obveščeni o tem, kdaj, kako in zakaj jih bodo morali sploh opravljati. Prav tako se hudujejo zaradi neusklajenosti zaključnih izpitov na srednjih šolah ter diferencialnih in sprejemnih izpitov na univerzah. Poleg tega trdijo, da niso bili seznanjeni s tem, ali so katalogi znanj nujni tudi zanje ali šele za tiste, ki bodo leta 1995 opravljali namesto zaključnih izpitov mature — tako kot je bilo to pred uvedbo usmerjenega izobraževanja in kot je to praksa v večini razvitih evropskih državah.
To so potemtakem glavni razlogi za stavko četrtošolcev, marsikje pa so se jim pridružili tudi tretješolci. Lahko bi rekli, da so njihova opozorila v precejšnji meri upravičena. To, da naj bi morali nekateri dijaki v približno 14 dneh opravljati tako zaključni kot diferencialni in sprejemni izpit, je res precej čudno. In zakaj sploh zaključni izpit, če potem le-ta nič ne pomeni pri sprejemu na univerzo? Vprašanje pa je, ali res ta nesrečni zaključni izpit ni smotrn za tiste, ki po srednji šoli ne bodo šli študirat, saj je vendar treba ob koncu šolanja zaokrožiti izobraževalni proces in preveriti znanje. Le-to lahko tudi študentom samo koristi.
Upajmo, da bodo dijaki in šolska oblast (pa še kdo) na drugi strani vendarle našli izhod iz te nevarne igre, ki diši tudi po političnih kartah.
Nekateri so namreč kaj hitro ugotovili, da si je možno v tej igri pridobiti volilne glasove.
Jože Graj
nobene prave ovire, da ne bi dosegel želenega cilja. Zato ne pravimo zaman, da je mladost norost, čez jarek skače, kjer je most. Pa če želimo to priznati ali ne: na mladih svet stoji.
Ko je bi! Lucas Cranach starejši star 74 let, je upodobi! sanje
sen, o čemer zgovorno pričajo njihovi visoki dosežki na različnih področjih udejstvovanja, potem ni veličastnejšega občutka, ki ti vliva novega poguma; tako potrebnega v iskanju vrelca mladosti novona-sta ja joče države Slovenije.
Milan JERŠE
PROPAD STAREGA MORA POMENITI
ZAČETEK NOVEGA stran 3
DA IZ JUGOSLAVIJE NE BI ODŠLI GOLI IN BOSI — Tako smo naslovili tokratno aktualno temo o slovenskih osamosvojitvenih zakonih. Ker je 26. junij, rok za osamosvojitev Republike Slovenije, blizu, je treba pohiteti s sprejemanjem teh pomembnih dokumentov. Podrobneje lahko o tem berete na 4. strani.
GREDIS d. o. o
Novo selo Rok, R. Končar« 16 — Čakovec,
tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo:
•	stropni nosilci
•	stropna polnila
•	in ostali gradbeni material
Delovni čas od 7. do 16. ure.
•	zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno
Vestnikov koledar
Uidimo možnost plačila 2® obroke!
Maj
Sonce stopi v znamenje Dvojčkov 21. maja.
28. maja ho luna v znamenju ščipa.
23.	maj, četrtek, ŽELJKO
24.	maj, petek, SUZANA
25.	maj, sobota, URBAN
26.	maj, nedelja, ZDENKO
27.	maj, ponedeljek, JANEZ
28.	maj, torek, EMIL
29.	maj, sreda MAGDA
V drugi polovici tedna se bo vreme spet poslabšalo in ohladilo.
Pregovora
Če se Urbanu sonca zahoče, bo tudi poletje suho in vroče.
Če je Urbana lepo, rado suši se poleti seno.
športno društvo
PRIREJA
SUPER TOMBOLO S SUPER NAGRADAMI.
: 'ueaitev bo v nedeljo, 26. maja 1991, ob 14. uri na nogometnem 'grišču v Stojncih. Če bo slabo vreme, bo prireditev naslednjo Nedeljo.
Zabaval vas bo ANSAMBEL PREROD!
O MONTAŽNA HIŠA O 5 AVTOMOBILOV VUGO
O VEČ LEPIH DOBITKOV (Tomos coiibri, barvni televizor, krznena jakna, štedilnika, hladilnik, zamrzovalna skrinja...)
aktualno po svetu
Iz Zagreba piše
»Ubili bomo ustaša Mesiča«, se je v času zadnje farse v palači feceracije ob nepotr-ditvi 57-letnega diplomiranega pravnika Stjepana Mesiča za predsednika državnega predsedstva, slišalo na četni-škem protestnem zborovanju pred stavbo zvezne skupščine v Beogradu. V konici hrvaške oblasti, ki jo velikosrbska politika zmerja z ustaštvom, pa so sami partizanski borci. Med nje spada tudi Stjepan Mesič, ki ga je na začetku vojne kot 7-Ietnega otroka na ramenih nosil zdajšnji minister za notranje zadeve Hrvaške Josip Boljkovac, za slednjega pa donedavni član hrvaškega predsedstva, zgodovinar prof. dr. Dušan Biland-žič pravi, da je po naravi bolj’ podoben materi Tereziji kot prvemu hrvaškemu policistu.
Mesiči izvirajo iz danes nemirne Like. Stjepanov ded je bil pet let Leninov borec, torej rdečearmejec, in je po prihodu iz Rusije prodal kmetijo na obronkih Kapele ter kupil ohišnico v Slavonski Ora-hovici. Tako so Ličani postali Slavonci, ustavni predsednik predsedstva SFRJ Stjepan Mesič, ki ga prijatelji že od mladosti kličejo s Stipetom in
Molzenje | kozlov skozi sito
nima nič proti, če se to ime pojavlja tudi v časopisih, pa še zdaj rad izgovori kakšno li-ško modrost. Tako kot jo je po zadnjem prihodu iz Beograda, ko je cirkus v državnem predsedstvu označil kot molzenje kozlov skozi sito. Tako kot so bili Mesiči po očetovi strani komunistično usmerjeni, so bili po materini Radičevci, se -pravi pristaši Radičeve in Mačkove kmečke stranke. Kot taki so oboji bili v prvih partizanskih vrstah Slavonije — in umirali: najprej sta padla Stipetova babica in ded, potem strici, tete in drugo sorodstvo. Menda je bilo okoli 40 Mesičev, ki jih je zadela fašistična, ustaška krogla. Prav toliko, kot naj bi ustaši poklali članov družine sedanjega načelnika generalštaba JLA generalpolkovnika Blagoja Adži-ča, s katerim si je Mesič v laseh od svojega prihoda v Beograd na mesto člana državnega predsedstva. General Adžič je namreč od začetka oborožene vstaje kninskih Srbov 17. avgusta prav Mesiču, tedanjemu predsedniku hrvaške vlade izjavil, »da bo vojska brez milosti posredovala, če bo padla samo ena srbska glava«.
No, ko je bil mladi Mesič še komunist in je po končanem študiju prava in pravosodnem izpitu prevzel funkcijo predsednika občinske skupščine Slavonska Oraho-vica, je sklenil zakonsko zvezo z vzgojiteljico Milko, ki je potomka srbsko-ukrajinskih staršev. Ta podatek kaže omeniti zaradi nenehnih zahtev srbskega lobija in njegovega miniranja državnega predsedstva, da naj Hrvati pošljejo v Beograd, na funkcijo predsednika državnega predsedstva primernejšo osebo od »razbijalca Jugoslavije« oziroma »ustaša Mesiča«. Stipe Mesič, ki spada med redke politike onstran Kolpe, s katerim je lahko zelo hitro vzpostaviti kontakt in je tako rekoč ob vsakem času pripravljen za časopisni pogovor, sam priznava, da sta v njem od mladosti pomešali komunisti in radičevski ideji. Po »sekanju knezov«, ko so ga na procesu zaradi nacionalizma obsodili na dve leti strogega zapora, ker je bil orahovski župan, pa so pri Mesiču prevladovale ideje miroljubne politike.
PETER POTOČNIK .
Deset uspešnih let Mitterranda
Francoski predsednik Franco-is Mitterrand je lahko zadovoljen z desetletno inventuro svojega predsednikovanja, saj se država lahko pohvali s trdnim gospodarstvom. Ob tem je pokazal tudi veliko posluha za državniško taktiziranje in naklonjenost ljudstva. Ponaša se tudi z najdaljšim
predsedniškim stažem v francoski peti republiki, svojim naslednikom pa bo v izziv zapustil težko dosegljiv rekord državniške trdoživosti, kajti le morebitni zdravstveni problemi lahko 75-letnemu Francoisu Mitterran-du preprečijo, da izpolni še drugi sedemletni predsedniški mandat.
Težavne razmere v Zakavkazju
Razmere v sovjetskem Zakavkazju se iz ure v uro zaostrujejo; tako da sta Armenija in Azerbajdžan na robu oboroženega spopada. Obe strani Moskvo obtožujeta, da s pošiljanjem vojaških okrepitev razmere na tem območju le še zaostruje. Rudarji velike večine sovjetskih premogovnikov v zahodni Sibiriji pa so sklenili, da bodo končali dvomesečno stavko. Sklep o prenehanju stavke je mogoče razumeti kot prvi rezultat sporazuma o sodelovanju, ki so ga podpisali sovjetski voditelj Gorbačov, ruski voditelj Jelcin in voditelji osmih drugih sovjetskih republik. Medtem pa so se voditelji treh sovjetskih Pribaltskih republik v Washingtonu pogovarjali z ameriškim predsednikom Bushem. Po sestanku so dejali, da so dobili občutek, da bodo Američani aktivneje podprli njihove težnje po neodvisnosti teh republik.
Zaradi slabšega političnega položaja v Jugoslaviji in vpliva naše krize v širšem evropskem prostoru, ostaja ta tema še nadalje v ospredju pozornosti svetovne javnosti. Kaže, da se v evropskih prestolnicah počasi le uveljavlja spoznanje, da jugoslovanske krize ni mogoče reševati samo s pozivi pa tudi političnimi in gospodarskimi pritiski za ohranitev enotne Jugoslavije za vsako ceno. Vendar pa ostajajo uradna stališča, predvsem držav evropske dvanajsterice, kakor tudi ZDA, do reševanja jugoslovanske krize bolj ali manj nespremenjena. Morda le to, da so se zdaj očitno pirpravljene v tem pogledu še bolj in bolj konkretno angažirati.
v žarišču dogodkov
SFRJ IN IZRAEL
Mnoge države od Evropske skupnosti že zahtevajo, naj le-ta ponudi svoje posredovanje pri reševanju jugoslovanske krize in prepreči razkosanje Jugoslavije. Slišati je tudi, da je prišlo do te iniciative britanskega zunanjega ministra na pritisk Washingtona, ki tudi še naprej- ostaja pri celoviti Jugoslaviji, pri tem pa ne pozabi, nekoliko farizejsko, dodati, da odločno nasprotuje vsaki uporabi sile, katere namen bi bil zaustavljanje demokratičnih sprememb v Jugoslaviji. Kot da bi bilo to dvoje v sedanji Jugoslaviji sploh združljivo.
Nekako na pol poti pa je vsaj zaenkrat ostala bolj ali manj tu-torska iniciativa Avstrije in Italije o nekakšnem kriznem štabu za odnose z Jugoslavijo. Pri tem najbrž gre za obojestranski interes, da se ohrani mir na Balkanu, brez dvoma pa tudi za svojevrsten konflikt med državama, katerih stališča do razreševanja kri-
ZDA in Italija za celovito Jugoslavijo
Ameriški predsednik George Bush se je o krizi v Jugoslaviji pogovarjal z italijanskim predsednikom Frances-com Cossigo in premierom Giuliom Andreottijem. Tiskovni predstavnik Bele hiše je povedal, da so trije državniki izrazili zaskrbljenost zaradi nasilja v Jugoslaviji, poudarili so nujnost spoštovanja človekovih pravic in demokracije ter podprli politično in ozemeljsko celovitost Jugoslavije.
IRANSKA SPREOBRNITEV
Islamski fundamentalizem je bil dolga leta magičen pojem, ki je po zmagi ajatolaha Homeinija v Iranu strašil po vsem zahodnem svetu. Ob 12. obletnici pa
ze v Jugoslaviji so bila do sporazuma med Vranitzkym in De Michelisom dokaj različna. Verjetno pa je v tej situaciji še najpomembnejše spoznanje, da gre manj za usklajevanje in bolj za približevanje stališč Avstrije pogledom Italije in Evropski skupnosti, kot pa obratno.
Trenutno pa je svetovna politična pozornost spet bolj usmerjena na Bližnji vzhod. Konkretno: na brez dvoma uspešen obisk sovjetskega zunanjega ministra Besmertniha v Izraelu in srečanje z ameriškim zunanjim ministrom Bakerjem. Besmertnihov obisk v Izraelu je treba ocenjevati predvsem v okviru bližnjevz-hodnega mirovnega procesa, v katerem si je Sovjetska zveza s svojimi pragmatičnimi stališči spet pridobila določene pozicije. Sodeč po prvih ocenah je Sovjetska zveza vsaj v tej etapi pokazala dokajšnjo prožnost do Izraela. Čeprav je Kremelj pripravljen na
Tudi
Hrvaška za samostojnost
Nedeljski referendum na Hrvaškem je minil brez incidentov in je uspel. Po sicer še nepopolnih podatkih se ga je udeležilo okrog 87 odstotkov volilnih upravičencev, med temi jih je za samostojno Hrvaško glasovaolo čez 94 odstotkov. V nekaterih občinah, kjer živijo predvsem Srbi, referenduma ni bilo.
celo v svoji domovini izgublja svoj grozeči prizvok. Medtem se je namreč popolnoma spremenil položaj na Bližnjem vzhodu, spremenil pa se je tudi Iran. Po smrti Homeinija je bil Iran še revnejša in še bolj nepravična država, ki je imela dovolj le sovražnikov in veliko srečo v nesreči, da se je na njenem čelu tedaj znašel človek, ki je kljub verski evforiji in lojalnosti ohranil zdravo pamet.
Iran se lahko danes zahvali svojemu predsedniku Rafsand-žaniju, da ob obletnici islamske revolucije ni spet enkrat poln sovraštva, ampak živi v upanju na boljše čase. Do sprememb je prihajalo počasi, svojih ideoloških in drugih nasprotnikov ni pobijal, ampak jih je potihoma odstranil z odgovornih mest, še vedno pa lahko vpijejo v razmeroma odprtem parlamentu. Po zalivski vojni, ko je zavzel nev
sodelovanje z Washingtonom, Sovjetska zveza ni podprla Združenih držav Amerike pri njihovih pritiskih na izraelsko vlado v zvezi z bližnjevzhodno mirovno konferenco. To pa pomeni, da bodo na tem področju potrebni dialogi tako med velesilama kot z Izraelom, katerega vlada le stežka popušča političnim interesom nasprotne strani. Ob velikem vplivu ZDA pa je vendarle upati, da se bo tudi tu marsikaj premaknilo in da izraelska vlada
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
Jugoslovansko gospodarstvo bo doživelo zlom junija ali najkasneje jeseni. -To je odvisno od tega, koliko denarja bo še natisnjeno za nakup socialnega premora. Vlada pa se še vedno vede, kot da se v gospodarstvu ne dogaja nič dramatičnega.
(Dan as — Zagreb)
Zaradi svojega geografskega položaja in velike samozavesti so se Srbi v minulem stoletju nenehno zapletali v spopade z veliko močnejšimi sovražniki, v katerih so množično umirali, na koncu pa vedno zmagali.
(Osmica — Beograd)
Vsekakor bomo imeli problem manj, če bodo zadeve v jugoslovanski politiki storjene z dostojanstvom, tako kot so pred kratkim člani zveznega predsedstva podpisali soglasno sprejetje sklepov. V nasprotnem primeru se bomo soočali s sto in enim novim problemom.
(Vjesnik — Zagreb)
Jugoslavija brez
predsednika!?
Neuspela zamenjava na čelu države močno odmeva po svetu. Zaplet pri izvolitvi novega predsednika Jugoslavije je nastal, ker hrvaški kandidat Stipe Mesič ni dobil dovolj glasov. Vsa dosedanja leta, kolikor velja enoletni mandat predsednika predsedstva SFRJ, je bila zamenjava zgolj rutinsko dejanje, saj je vrstni red predsednikovanja po republikah in pokrajinah vnaprej določen. Volitve so bile vedno le nekakšna formalna potrditev in večina je pričakovala, da bodo tako tudi letos.
Neizvolitev Mesiča seveda ni napad nanj osebno, marveč je naperjena proti Hrvaški kot republiki, s katero je Srbija, ki ima v predsedstvu SFRJ praktično 3 glasove, v sporu. In kako sedanjo ustavno krizo rešiti? Na razširjeni seji predsedstva Jugoslavije, ki so seje udeležili tudi predsedniki republik, so sklenili nekakšen kompromis. Razglasili so t. i. odmor seje, ki so ga prekinili prihodnji dan in sejo nadaljevali po zasedanju obeh zborov jugoslovanske skupščine. Ena izmed možnosti je namreč bila, da bi zvezna skupščina razglasila tri nove člane predsedstva SFRJ, in sicer iz Črne gore, Vojvodine in Kosova.
Čeprav je predsedujoči na ponovni seji predsedstva SFRJ Vasil Tupurkovski predlagal, da bi kar razglasili za predsednika Mesiča, sta to zavrnila člana iz Srbije in Črne gore in so vnovič glasovali. Rezultat je bil 4:4, kar pomeni, da je za izvolitev Stipeta Mesiča za predsednika predsedstva SFRJ manjkal en glas. V posmeh vsemu so za koordinatorja izvolili novega člana predsedstva s Kosova Sejda Bajramoviča, čeprav so hrvaški, slovenski in makedonski predstavnik v zveznem predsedstvu že prej zapustili sejo. Prevladuje ocena, da SFRJ formalno razpada, Srbija pa je blokirala delo predsedstva.
Francija ima premierko
»In Bog je ustvaril žensko«, dan po imenovanju Edith Cres-son za novo francosko ministrsko predsednico skoraj v en glas poudarjajo časniški komentarji, ki jim je naslov slovitega filma Rogerja Vadima (z Brigitte Bardot) očitno najprimernejša ilustracija spremembe na vladnem vrhu. Toda Francois Mitterrand se ni oziral na spol novega ministrskega predsednika, temveč je v Matignon postavil preizkušeno
tralno stališče, in ob porazu Sa-dama Huseina zavrgel še prejšnje polletno prijateljstvo z njim, pa je že začel pobirati sadove. Druga za’ drugo obnavljajo odnose z Iranom tiste države, ki so ga prej sovražile. Evropski in japonski poslovneži pa po nedavnem dovoljenju za zadolževanje in začeti privatizaciji kljub vsem tveganjem drvijo v Teheran.
Rafsandžani mora še narediti najtežje: dokončno utišati verske fundamentaliste in se pobotati z nekdanjim velikim satanom, to je ZDA. Lekcija, ki jo je spoznal iranski politični vrh in dokazal iraški, je, da so verske in nacionalne skrajnosti zanesljivi samomor. Če bo Iran v prihodnosti spet kdaj prestopil nevarne črte med življenjem in sanjami, je to, kljub vsem težavam perzijske države, ena svetlejših luči v temi današnjega Bližnjega vzhoda.
ne bo trmasto vztrajala na svojih stališčih, ki so tudi privedli do krize v tem delu sveta.
Prav iz teh razlogov je ameriški zunanji minister Baker znova obiskal Izrael. Sogovornike je skušal prepričati, da sprejmejo ameriški model reševanja bliž-njevzhodne krize. Po njegovih besedah bi lahko z mirovno konferenco o Bližnjem vzhodu premagali ovire in zagotovili mirno sožitje narodov in držav tega območja.
aktivistko svoje struje. Edith Cresson, »železna lady« s socia; listično vrtnico v gumbnici, sodi med zveste politične somišljenike šefa države. Morda bo njena borbena narava šele sedaj, ko ima nad seboj le avtoriteto državnega poglavarja, pomagala prebiti politične pomisleke, ki jih sproža imenovanje prve ženske na čelo francoske vlade.
Veliko
vračanje beguncev
Zavezniške sile v severnem Iraku so končale priprave na velik® akcijo vračanja beguncev s tur-ško-iraške meje. V prihodnjih dveh tednih naj bi se na svoje domove ali pa v begunska taborišča vrnilo najmanj 200 tisoč ljudi. Begunce bodo vozili s helikopterji i® tovornjaki.
globus
MOSKVA — Slovenska vladna de-legacija na čelu s predsednikom Loj-zetom Peterletom se je sestala z ruskim predsednikom vlade Silajevo®1-Ob tej priložnosti so podpisali sporazum o sodelovanju med Slovenijo 1® Rusko federacijo in se sestali z Borisom Jelcinom.
JERUZALEM - Ameriški držav®' sekretar Baker se je ponovno sestal, izraelskim premierjem Šamirjem ■„ drugimi izraelskimi funkcionarju Skušal jih je prepričati, da sprejme) , ameriški model reševanja bližnjevz hodne krize.
MOSKVA - Generalni sekreM' kitajske partije Ze Min je obiskal SZ-To je prvi partijski voditelj iz Peki ga, ki je po 34 letih obiskal Moskvo-
STRASBOURG - Tudi na tokratnem zasedanju Evropskega parl® menta so Jugoslavijo pogostokr^ omenjali. Odločali so se namreč enem izmed devetih predlogov res lucije o SFRJ.
RIM — Italijanska Liberalna stra ka je uradno sporočila, da nima ntk kršnih ozemeljskih teženj do JugoslsI vije. Tako so odgovorili na prote slovenskih liberalcev zaradi nedav resolucije, ki sojo sprejeli na kongr su te stranke.	Pv,
BRUSELJ - Pogajanja med U ropsko skupnostjo in državami, član cami EFTE, o uvedbi enotnega ropskega gospodarskega tržišča so Z šla v slepo ulico. Zunanji ministri n so dosegli soglasja o sestavi posebn ga sodišča, ki bi reševalo spore. .
KAIRO — Zunanja ministra SZ ZDA Besmertnih in Baker sta i®16..^ vala drugi krog pogovorov o skl' bližnjevzhodne mirovne konfere® in o umiku ameriških čet s severa
PRAGA — Predsednik vrhovne?® sovjeta Ruske federacije Jelcin je ° skal Češko in Slovaško. S predse® , kom skupščine Dubčkom je P°dR, ,0 deklaracijo o prijateljskih odnosi® sodelovanju med državama.
globus
Stran 2
VESTNIK, 23. MAJA
aktualno doma
Soboška
vlada
o organiziranosti
pomurskega
zdravstva
I Predlog reorganizacije J
ali drugačne organizira- 1 | nosti pomurskega zdrav- -■ stva je bil na dnevnem re- | | du seje soboškega izvršne- ■ _ ga sveta. Kot smo že piša- I I li, so se iz prejšnjega Po- I I murskega zdravstvenega '
centra izločile lekarne, I ■ ostali tozdi pa so ostali v . ■ enotnem Pomurskem | g zdravstvenem zavodu. V ■ Imformaciji o stanju in I
predvideni reorganizaciji ■ |v zdravstvu, ki jo je pod- •
pisala podpredsednica, I | zadolžena za družbene . J dejavnosti, Brigita Bav- | I car, pa piše: »Pomurski ■ (zdravstveni zavod Mur- I
ska Sobota je v preteklo- I Isti opravil svoje poslan- ■
stvo, v prihodnje pa je I I njegov obstoj vprašljiv za- . ■ radi težnje po samostoj- | I nosti organizacijskih ■ | enot, ki ga sestavljajo in I Ine vidijo perspektive v ]
javnem zavodu zaradi ne- | I enakomernega tretmaja ■
osnovnega in bolnišnične- | | ga zdravstva ter prevelike- ■ Iga, števila administrativ- ■
nth in drugih nezdravstve- 1 | nih delavcev v njem.«
Pri sklepanju so lahko ■ upoštevali tudi mnenje | | dr. Toneta Koširja, ki je | Ina vprašanje o možnostih I
za drugačno organiziranje I | Pomurskega zdravstva od- J ■ govoril, da je povsem I I smotrno, da se zdravstve- . _ ni zavod razdruži na bol- | I nišnico, zavod za socialno ■ I medicino in higieno ter ■
^dravstvene domove. Pri I | slednjih je lahko le natan- J ■ ena analiza povod za raz- I I družitev na občinske " I Zdravstvene domove.
I
I Predsednik izvršnega I sveta Ivan Obal je pove- I ■ dal, da ne more sprejeti ' ■ °dgovornosti, če na novo I | organizirano zdravstvo ne . 1° delovalo. Zato je pred- |
dgal, naj predlog razdru- ■
I dve pomurskega zdrav- 1 d-va obravnavajo na koor- I
I rlnaciji pomurskih občin ■ ■ nk — Vedn^ so pomurske I | bcine ustanoviteljice Po- . I murskega zdravstvenega |
avoda). Tam naj bi upo- ■ | eyali tudi mnenje sekre- I
črtata za zdravstvo in so- I I h j varstvo. Preden pa ' ■ » v soboški občini raz- I | .FUzitveni predlog ponu- -1.11 skupščinskim delega- | om, mora strokovna ko- ■ I, .lsUa 'pripraviti elaborat, ■
1 bo pokazal prednosti I I n°Vj organiziranosti in ' ■ Predstavil delitev delav- I I c|eV"L sedanjih skupnih . I uzb ter sploh novo delo- |
anJe zdravstva.	■
I
■ Ust an' SVeta Pa S0 Se I I ,tavili pri vprašanju se- J ^.rokovne komisije, I
„1 V1, bili so izrečeni pomi- m |r , ; da bi vsebina elabo- I
a lahko bila močno od- ■ I n/a od tega, kdo ga bo ' ■	Zat° SO V 1
| mK‘eP. zapisali tudi to, da Ini aN0 v nJej vodstve- |
delavci zavoda ter stro- ■
I delavci oziroma I ' ^vstveni delavci. Ko | ■ ne pudb°rat PriPravljen> " 0	, &lede na sprejemanje I
aa Pnodaje za zdravstvo, . | L: ,d° Predstavili skup- | I ^'nsktm delegatom.
k tud^a sej' Je bila izrečena I I 1 0Pazka, da težav v । k nitiaVStVU ’n čakalne dobe I I , n°va organiziranost J k ne bo odpravila.
INTERNI KANAL ZA SOBOČANE
Na seji odbora za kabelsko televizijo, ki deluje pri mestnih krajevnih skupnostih, so ugotovili, da ima v Murski Soboti signal satelitskih programov čez 600 naročnikov. Od tega je 350 lastnikov zasebnih hiš, preostalo število pa je v blokovskih naseljih. Računajo, da bo do konca junija ta številka narasla na 920 od skupno naročenih 1020 interesentov. Prav ostali bodo dobili ustrezne priključke do začetka septembra letos, zato velja potrpeti še nekaj časa, ko bo Murska Sobota pfeprežena z gostim omrežjem kabelske televizije. Sicer pa so o tem podpisali dodatek k pogodbi z IMP Blisk, kjer delavci opravljajo ta dela.
Zanimivo je, da Sobočani vidijo ob šestih zemeljskih programih že devet satelitskih programov, kar je celo več, kot so se dogovorili ob podpisu pogodbe za gradnjo prve etape kabelske televizije. V nekaj dneh bo možno videti še dodatne štiri satelitske programe, za prihodnji teden pa napovedujejo pomembno novost, to je uvedbo internega kanala. V začetku bodo na njem predvajali video strani, v prihodnje pa bo prek tega kanala možno spremljati tudi prenos kakega pomembnega dogodka iz Murske Sobote.
Gradnja sistema kabelske televizije poteka tudi v Krogu in Ba-kovcih, kjer imajo prijavljenih 160 iziroma 200 naročnikov, v starem delu Černelavec je 250 interesentov, v novem naselju tega primestnega kraja pa je okrog 70 naročnikov. Naj povemo, da bodo prijave novih naročnikov sprejemali le še v tem tednu; seveda tam, kjer je kabelski sistem že zgrajen. Vsi, ki želijo imeti signal, bodo podpisali pogodbo, ki zajema dejanske stroške in prispevek. Zdajšnji naročniki plačujejo 50,50 dinarja mesečne vzdrževalnine, v kar je zajeta najemnina za vode, poštnina in del sroškov za nakup dekoderjev za filmnet in teleclub, ob 10 odstotkih RTV naročnine. Ko bo priključenih še več naročnikov, bodo izvedli anketo, s katero bodo določili, kakšne programe in v katerih jezikih bodo gledali v sistemu. Vse morebitne napake in občasno slabši sprejem je možno prijaviti po telefonu št. 22-157, pri čemer vsak poziv zunaj delovnega časa sprejema avtomatska tajnica.
Milan Jerše
PRAŠIČEREJA
PRED ZLOMOM?
— Na Živinorejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje se je po sestankih območnih proizvodnih skupnosti za prašičerejo sestala strokovna razvojna komisija za prašičerejo pri ŽVZ za Pomurje.
Zbrani so se pogovarjali o težkem položaju prašičereje in o tem, kako položaj prašičerejcev na najbolj verodostojen način predstaviti javnosti. Slednje bodo storili ob okrogli mizi, ki jo bodo organizirali na predlog KZ Panonka, KZ Križevci-Ljutomer in KZ Slovin iz Ljutomera. Na seji so bili tudi predstavniki SKZ-LS s predsednikom za Pomurje Francem Horvatom.
Zbrani so ugotovili, da se je prašičereja ob nenadzorovanem uvozu prašičev in mesa znašla v najhujši krizi v zadnjih desetih letih. Zastala je obnova črede v občinah Lendava in Murska Sobota, nekoliko bolje je le v TZO Klas v občini Ljutomer. Najpomembnejša težava v reji kooperacije A je kapital oziroma visoke obresti zanj, ki požrejo ves dohodek. Za izhod bi bili potrebni novi pristopi financiranja, za katere pa ni denarja. Novi zakon o zaščitnih cenah vključuje mleko, pšenico in drugo, medtem ko imajo prašiči tudi v prihodnje status tržnega blaga. Res je, da obstajajo regresi v enakem obsegu kot v preteklem letu, ki pa jim tudi manjši kozmetični popravki ne morejo vrniti prvotnega pomena.
Torej je treba ugotoviti, kaj storiti, da bi prašiče rešili pred pokolom plemenske črede, kot
Majda Horvat
se je to že zgodilo v južnih delih Jugoslavije.
Bistvo nastalih težav rejci vidijo v dejstvu, da se cena končnega »proizvoda« (odojka in 100 kg klavnega prašiča) ni povečala že leto dni. V istem času se je reprodukcijski material podražil od 100 do 300 odstotkov. Hrana prašičev se je podražila, ker se mašalnice obnašajo tržno. Vračunale so dražjo energijo in ceno surovin. Tako je hrana, ki je glavna stroškovna postavka, dražja za 200, nekatera zdravila pa tudi za 500 odstotkov.
Še lani je kilogram žive teže prašiča v sosednji Avstriji veljal 22 šilingov in pri nas 22 dinarjev. Pri nas so zdaj prašiči po 22 in boljše mesnatosti po 24 dinarjev — ob tem, ko je šiling vreden skoraj za 100 odstotkov več. Meso na policah avstrijskih mesnic pa stane toliko, kot pri nas.
Boris Hegeduš
PO DENAR
V PRORAČUN
V lendavski občini je že skoraj 2 000 nezaposlenih, zato pa iščejo vse možne vire za ustvaritev novih delovnih mest in s tem zaposlitev. Na torkovi seji izvršnega sveta so sklenili objaviti poseben natečaj. Za denarna sredstva iz. občinskega proračuna se bodo lahko potegovale tako pravne kot fizične osebe. Gre za sofinanciranje naložbenih programov in povrnitev stroškov za izdelavo projektne dokumentacije. Denar bo tudi možno dobiti za naložbe v drobno gospodarstvo, kmetijstvo, dopolnilne dejavnosti na kmetih in drago. ^Zahtevke naj bi zainteresirani vložili do 30. junija komisiji izvršnega .sveta za razvoj. Potem bodo izbrali najbolj atraktivne projekte in naložbenikom odobrili ustrezno višino sredstev, odvisno pac od stanja denarnih sredstev v proračunu. Prednost bodo imeli programi, ki zagotavljajo večje število delovnih mest.
Na seji izvršnega sveta so pretresali pobudo občana, ki zen k obrtnik opravljati dimnikarsko službo. Strinjali so se, da Je potreb konkurenca, je pa tudi treba poskrbeti za strokovno opravljanjejen storitev. Ali interesent izpolnjuje pogoje, v to se mso spuscali. so p menili, naj o razdelitvi dimnikarskega območja občine Lendave ki je bilo nekako »rezervirano« za družbeno dimnikarsko ponj J < odločijo poslanci občinske skupščine. Možni obrtnik si zdaj zc i z a sti območji krajevnih skupnosti Turnišče in Polana.
Izvršni svet v Lendavi je sprejel tudi nove cene g^iletskih st . Če bodo delali na terenu, bodo poslej na uro računali 283 <1,nar^-s
PROPAD STAREGA MORA POMENITI ZAČETEK NOVEGA
Podobno kot ima človeško življenje svoj začetek in konec, imajo tudi gospodarski subjekti svoj življenjski ciklus z začetkom in koncem. Trdijo, da je življenje človeka hoja proti njegovi smrti. Gospodarski subjekti živijo svoje življenje z opravljanjem gospodarske dejavnosti zaradi ustvarjanja dobička, pri čemer pa ni vedno jasno, ali je ustvarjanje dobička sredstvo ali pa cilj gospodarske dejavnosti. O tem obstajajo različna mnenja. Za nekatere je stečaj podjetja konec vsega, kar je prej predstavljalo podjetje. Po prenehanju podjetja, bodisi da gre za prenehanje v postopku stečaja ali likvidacijo, ni več ničesar, kar je značilno za podjetje, kot so organizacija premoženja, organizacija ljudi, skupne ideje, imidž na trgu in podobno. Nekateri, zlasti opitmisti, pa v stečaju kot koncu podjetja vidijo možnost za novo gospodarsko življenje v drugačni obliki organiziranosti premoženja, namenjenega opravljanju gospodarske dejavnosti, in praviloma v drugačni organiziranosti drugih ljudi, ki so sposobni takšno življenje preoblikovati in ga usposobiti za opravljanje enake ali druge gospodarske dejavnosti. To pa pomeni, da je prenehanje določenega podjetja lahko začetek novega življenja v drugačni obliki, v drugačni organiziranosti. Tako v svoji znanstveni razpravi o stečaju kot sredstvu za preoblikovanje družbenih podjetij razmišlja dr. ŠIME IVANJKO, redni profesor na Ekonomsko poslovni fakulteti v Maribora, ki mu mnogi očitajo, da je avtor modela tako imenovanega programiranega stečaja oziroma njegov zagovornik. O tem smo se z dr. Ivanjkom pogovarjali posebej za Vestnik, najprej pa nas je zanimalo, kaj je po njegovem mnenju vzrok za nastale gospodarske težave.
ŠIME IVANJKO: Po mojem je osnovni razlog za nastali položaj v prilagajanju obstoječih organizacij združenega dela novonasatalim razmeram, tržnim zakonitostim. Naše, nekoč blesteče organizacije, so bile v bistvu prilagojene do-
govornemu sistemu gospodarjenja v okviru dogovorne ekonomije, sedaj se razmere spreminjajo in razumljivo je, da takšne organizacije združenega dela ne morejo biti uspešne na trgu. Svoje k temu prispevajo še gospodarska kriza, politični položaj, mednarodna blokada pretoka kapitala v Jugoslavijo zaradi političnega položaja in podobno. Eden od vzrokov, ki bo še povzročal nadaljnjo pot v regresijo, je po mojem mnenju tudi nerazumevanje novonastalega položaja in oklepanje širokih mas tistih pravic, ki so jih dobile v sistemu samoupravljanja. Tega sistema pa v takšni obliki ni mogoče uresničiti v novonastalih tržnih razmerah, kjer velja logika kapitala. Logika kapitala in logika dela sta namreč dva povsem različna pojma. Mi smo namreč trenutno v primarni akumulaciji kapitala, ki mu je potrebna določena večja liberalizacija, česar pa logika dela in miselnost samoupravljanja ne dovoljujeta. Zato smo se znašli v pat poziciji, saj samoupravljanje v svojih ostankih v bistvu omejuje kapital, da se razvija. Žal pa predstavniki delavstva, predvsem sindikata, še vedno vztrajajo na tistih pozicijah, ki jih kapital na današnji stopnji razvoja ne more prenesti in ne dovolijo, da bi na daljši rok ta kapital lahko usposobili, da skozi tržna razmerja v bistvu prinaša tudi socialno varnost.
Se vam ne zdi, da zahajamo pri nas iz ene v drugo skrajnost, saj bi iz dogovorne ekonomije kar naenkrat radi prešli v tržno?
ŠIME IVANJKO: Mi smo balkansko ljudstvo in če nam en sistem ne funkcionira, gremo v drugo skrajnost. Tako nagel prehod ni možen in ga je nujno spremljati zelo počasi, ob tem pa reševati tudi socialni moment, in omogočati, da se kapital počasi razvija. Ta proces je na različnih področjih različen, vendar je hiter prehod iz samoupravne dogovorne ekonomije na kapitalizem lahko katastrofa. V bistvu pa tudi ne vemo, kako preiti iz tega sistema v kapitalski sistem, saj v zgodovini takšnih zgledov nimamo, vemo pa, da kapital v vsaki-razvojni fazi deluje v skladu z neko svojo logiko. In pri nas smo trenutno na takšni razvojni stopnji kapitala, kot je bil v Evropi ob koncu prejšnjega stoletja, obenem pa je socialni moment na daleč višji ravni. In zato moramo omogočiti, da se kapital počasi razvija in da ga previsoke zahteve ne blokirajo v razvoju. Prav to pa je zdaj najbolj očitno pri preoblikovanju organizacij združenega dela v podjetja, ki se formalno sicer preoblikujejo, v vsebini pa se nič ne spreminja. Omogočiti bi namreč morali, da sredstva, ki so bila doslej drugotnega pomena, postanejo glavna. Podjetje je namreč asociacija kapitala, organizacija združenega dela pa asociacija dela in v asociaciji kapitala ima delavec drugotni pomen, kar pa ne pomeni, da ni pomemben. Slediti je treba logiki, da kapital prinaša donos, z njim pa v bistvu rešujemo tudi socialni vidik, ki
se ob tem pojavlja. Če se izkaže, da podjetje s svojim kapitalom ne more razrešiti presežnega števila delavcev, potem je jasno, da lahko nekaj časa samo še životari, nato pa propade. Zato je naša teza, da moramo kapitalu omogočiti, da prinaša donos, saj bodo imeli od tega korist tudi tisti, ki ostanejo brezposelni. Menim, da bo največja kriza prihodnje leto, ko bo Slovenija morala računati s približo 150.000 nezaposlenimi, to pa je tudi tista kritična masa, ki bo dala novo kakovost. Ko bomo dosegli to stopnjo, bo kapital osvobojen in bo v bistvu tudi prinašal tisto, kar mora prinašati. Čim dlje pa bomo ostali pri dosedanji dogovorni ekonomiji, tem bolj se bo kriza poglabljala.
Tudi v politiki zaposlovanja v preteklosti lahko iščemo vzroke za sedanje presežke delovne sile. So stečaji edina pot za rešitev teh problemov?
ŠIME IVANJKO: Čeprav mi očitajo, da sem zagovornik tako imenovanega programiranega stečaja, pri vseh modelih, kjer sem sodeloval, nikoli ni bilo vprašanje, ali se odločimo za stečaj ali ne. Uvedba stečaja namreč ni stvar prostovoljne odločitve kogarkoli. Odgovor na to, ali gre podjetje v stečaj, morajo dati točne ekonomske analize, ki jih potem sodišče normalno potrdi. Mi se zato ne odločamo kar tako za stečaj, ampak prej ugotavljamo, če so pogoji za stečaj, hkrati pa poskušamo vse, da do stečaja ne bi prišlo. Vendar, če se pokaže, da se začne porabljati substanca, potem kapital ne more rasti, se ne plemeniti. Moram povedati, da v vseh konzultacijah, ki smo jih vodili v okviru inštituta za gospodarsko pravo, nikoli nismo govorili o tem, da do stečaja mora priti. Vedno smo le ugotavljali, ali je stečaj neizbežen ali pa ga je možno preprečiti. če je možno, da se firma izvleče brez stečaja, potem delajmo tako, da se bo izvlekla, če to ne bo možno, pa imejmo pripravljeno drugačno rešitev. In v tem je bistvo programiranega stečaja. Programiran stečaj je tisti, na katerega se pripravljamo, vendar če bo do njega moralo priti, bo tudi po njem nekaj še moralo ostati. Osnovno vodilo pri tem je, da se donosnost mora nadaljevati.
Ko gre firma v stečaj, običajno nastane nova firma, ki prevzame tudi vse obveznosti stare firme. So le presežni delavci tisti, ki ostanejo brez vsega?
ŠIME IVANJKO: To, da so Oškodovani le delavci, ne drži. Če pride do stečaja nekega podjetja, je posledic več. Delavci ostanejo brez dela, upniki ne dobijo poplačanih vseh terjatev in lastnik (to velja v tujini) ostane brez lastnine. Pri nas so lastnik in delavci isti, zato so odpori proti stečaju, toliko večji. Vendar, če ustanovimo iz starega premoženja neko novo premoženje, nov pravni subjekt, del tega premoženja rešimo. S tem res dosežemo odpust delavcev, vendar v skladu z zakonom, saj imajo tudi oni pravico do odpravnine, ki jim jo je dolžna zagotoviti nova firma. Vendar ne direktno, če nima sredstev, pač pa skozi stečajni postopek matere. Na boljšem pa so tudi upniki, ki jih sicer odlagamo, vendar imajo možnost, da bodo terjatve dobili poplačane. Premoženje, ki je v funkciji donosnosti, je namreč vredno več od strojev, ki so v stečajni masi, zato se doslej še noben od upnikov ni odločil, da bi zahteval prodajo strojev, ampak raje počaka na plačilo od nove firme. S programiranim stečajem in tako rešujemo donosnost premoženja, s tem da ga organiziramo v funkciji namembnega premoženja v novi firmi. Na tak način ne oškodujemo niti upnikov, niti delavcev, ki pa morajo seveda določen čas čakati na plačilo. Ta čas je običajno od enega do treh let, ko mora nova firma ponovno zaživeti, pogoj za to pa so seveda dobri programi.
Kdaj se bodo po vašem mnenju začele gospodarske razmere v Sloveniji izboljševati?
ŠIME IVANJKO: Brez vnosa tujega kapitala se bo položaj še poslabševal in največja kriza je še pred nami. Zato moramo biti pripravljeni, da takrat, ko bomo »na dnu«, omogočimo kapitalu hiter razvoj, ki ga sedanja pat pozicija v bistvu zadržuje. Poznam veliko podjetij, ki se ne morejo odločiti za odpust delavcev, zato je rešitev v tem, da se družba z vsemi instrumenti pripravi za sprejem vseh brezposelnih. To pomeni seveda večjo obremenitev tistih, ki bodo zaposleni. Slovensko gospodarstvo je sposobno, da preživi tudi 150.000 brezposelnih, vendar bomo vsi skupaj na nekoliko nižji ravni in tega se moramo zavedati. Hkrati s tem pa je treba tudi začeti ustvarjati razmere za ponovno zaposlitev tistih, ki bodo začasno ostali brez dela.
Ludvik Kovač
^NlK, 23. MAJA 1991
Stran 3
Štefan Smej
aktualna, tema
I Kako lačni so Marki in kako ubogi
so Goričanci?
PROTI izglasovani referendum o samoprispevku (beri: samoobdavčenju!) je I svetal dogodek. To je dogodek, ki naznanja spremembe. Odkar se je ta referendum ta-I ko lepo iztekel, ne obupujem I več. Kajti mnoštvo dobrih reči, političnih, ekonomskih in kulturnih, ki jih ta PROTI nosi v sebi, je skorajda nepregledno. Tako daleč segajo vse te lepe reči, da se tam nekje j na koncu vseh posledic svetlika Evropa!
Propadli poskus, da bi I nam naprtili nove davke, je začetek. Toda potrebno je biti buden! Potrebno je zahtevati uresničitev celotnega programa, ki se je imenoval referendumski. Nomenklaturi se ne sme dovoliti, da sklesti obseg del, ki se opravljajo iz javnih davkov! Zahtevati je potrebno, da se zgradi vse, kar so obljubljali, ker je to mogoče!
To ni samo mogoče, to je celo nujno. Samo s propadlim I referendumom je mogoče nemarne izvajalce pripraviti do produktivnosti po meri evropske konkurenčnosti. Če' del (asfaltiranje, zidanje) ne zmorejo opravljati po mednarodno priznanih cenah — ne po-I zabite, da so naši izvajalci ve- | liko dražji! — naj se racionalizirajo in naj si delijo plače, kakršne jim gredo!
Ne smemo namreč pozabiti, da imajo politiki na svojih računih skorajda sedemdeset odstotkov denarja, ki je potreben — pazite, po njihovih I izračunih! — za izvedbo celotnega referendumskega I programa. Zato jim je potreb-
no gledati pod prste, potrebno I jih je kontrolirati, zahtevati, da obelodanijo višine svojih plač, iskati je potrebno zveze
I in povezave, javno spraševa-I ti... Lovopusta je konec, bilo ga je konec v tistem trenutku, ko so se tudi nove oblasti odločile za poskus samoob-davčenja državljanov!
Zato je propadli referen-I dum začetek političnih sprememb.
Ekonomske spremembe bodo v Prekmurju začeli Goričanci, kajti Goričanci so protestanti. Protestantizem pa daje požrtvovalnosti, podjetnosti, aksetizmu najtoplejše gnezdo. Vse to so zanj vrline, I to je nasvetno bistvo Lutrove I vere in zdaj, ko so Goričanci razočarani nad Marki, se bodo vrnili k svojemu verskemu izročilu. V nasprotju z luteransko vernostjo je namreč, ! da bi živeli na račun drugega, kar so počeli naši Goričanci vse doslej. Kajti ni res, da so Marki sebični in pogoltni in bi zato zdaj, ko naj bi bilo na Markovskem vse zgrajeno, glasovali proti samoprispevku. Res pa je nekaj drugega: če je o referendumu odločala markovska večina, potem je ta večina že doslej plačevala večino davkov.
Goričanci pa se zdaj počutijo zapostavljene in manjvredne oziroma »ničredne«. Vendar pa Max Weber, veliki teoretik protestantizma, pravi, da je takšen ob- I čutek pri luterantskem verniku I lahko v prid »racionalnemu ži- I vljenjskemu slogu«, in po njegovi I zaslugi vsak dober ekonomist ve, da so protestanti, ki se zavedajo svoje varnosti, bogatejši, zmernejši, podjetnejši.
Markovski papinci pa so po I svoji vernosti, v nasprotju s pričakovanji svetega Bonaventure, tisti, I ki »ljubijo vino, ženske in pijačo«. Dejansko pa so oboji takšni, ker je boljševiški sistem vse poenotil, vse poklerikaliziral. Naše I skupno upanje so zato ženske, I ker Berdenova žena, ko je morala namesto svojega opitega in po I policajih obdelanega moža zasa- I diti 30 ha koruze, gotovo ni spila I niti enega piva. In se med delom I ni smilila sama sebi, kakor on, ki I si je moral privoščiti ... Tukaj je j mesto za kulturne spremembe ... J
Vsaka nova in vse hujša jugoslovanska kriza, ki je žal zahtevala tudi kri, vse bolj dokazuje političnemu Zahodu, predvsem Evropi, da se bo morala resneje ukvarjati s tem »evropskim vro-č™ krompirjem«, z jugoslovanskim vprašanjem in morda tudi z najbolj drastičnim razpletom jugoslovanske krize, z razpadom države. Evropska politika o tem doslej ni hotela kaj dosti slišati. Lradni zahodnoevropski krogi so tedne in mesece ponavljali eno in isto formulo o »enotni Jugoslaviji, ki bo notranje težave rešila po demokratični poti, brez uporabe sile«. Ob tem ne bi mogli trditi, da evropski krogi niso bili povsem seznanjeni z dogodki pri nas. Nekateri vodilni funkcionarji evropskih držav so se celo srečali z jugoslovanskimi republiškimi voditelji, ta srečanja pa so vendarle prinesla le omejene rezultate pri izmenjavi mnenj o jugoslovanski krizi.
V minulih dneh so v razumevanju naših težav vendarle nastale spremembe, saj je vse pogosteje slišati, da Zahod podpira koncept konfederacije in da začenja tudi z diplomatskimi akcijami. K tem spremembam je očitno prispevala tudi vse bolj navzoča možnost odcepitve, razpada ali celo državljanske vojne pri nas. Res je, da se bodo odcepljene republike sprva spopadle s še večjo osamljenostjo in revščino, po drugi strani pa mora moderna Evropa, ki temelji na demokraciji, prav tako nujno priznati pravico nacionalnih manjšin do demokratične samoopredelitve, poiskati mora način vključevanja majhnih državic v evropske varnostne, gospodarske in politične okvire. Kaj, če Jugoslavija razpade? Če se bo to zgodilo, moramo biti pripravljeni narediti najboljše iz tega sicer grdega, a nujnega posla.
ZAKONI ZA OBVLA-
DANJE RAZMER
»S predlaganim paketom zakonov je izvršni svet pripravil ti
sto pravno osnovo, ki je nujna za dokončno doseganje suverenosti slovenske države,« je poslancem slovenske skupščine na »osamosvojitveni« seji pojasnil predsednik vlade Lojze Peterle. Dodal je še, da je s tem opravljen le del nalog in da vse drugo pripravljajo v okviru integralnega projekta osamosvajanja Slovenije, znotraj katerega se pripravlja prevzem učinkovite oblasti in rešitev vseh odprtih vprašani, ki se pojavljajo v zvezi s tem. Se prej pa bo za uresničitev teh ciljev morala biti sprejeta zakonska osnova; tudi za primer, če bi bilo treba nekatere prvine samostojnosti zaradi nepredvidenih dogodkov uresničiti že prej.
Sicer pa je slovenska vlada do zaostritve razmer v Jugoslaviji, ki so zlasti posledica srbsko-hrva-škega spora, sprejela in objavila stališča ter zahtevala, da zvezna vlada upošteva novo slovensko zakonodajo in najkasneje do 10. junija letos odpusti vojake iz Slovenije. Položaj v Jugoslaviji ni samo rest; n, ampak je nevaren tudi za tista območja, kjer doslej ni prihajalo do uporabe sile. Posebno glede na znamenja, da si vrh JLA lasti oblast, ki mu po naših zakonih in ustavi ne gre . »Naši organi obvladujejo varnostni položaj in storili bomo vse za varstvo zakonitosti v Sloveniji, kar seveda tudi pomeni, da nikakor ne bomo dovolili uveljavitve tujega pravnega reda v naši državi«, je odločen Lojze Peterle.
V resoluciji, ki jo je poslala zvezni skupščini, pa slovenska skupščina med drugim poudarja, da še naprej izraža pripravljenost za sodelovanje in pogovore z drugimi republikami in organi federacije o vseh vprašanjih v postopku razdruževanja in za iskanje sporazumnih rešitev, s katerimi bi bili v polni meri enakopravno spoštovani vzajemni interesi glede gospodarskih, političnih, mednarodnih in drugih odnosov. Tako bo Skupščina Republike Slovenije v skladu s plebiscitno odločitvijo najpozneje do 26. junija letos razglasila samostojnost in neodvisnost države Republike Slovenije.
Kot je znano, gre za sveženj 12 osamosvojitvenih zakonov, ki so jih poslanci republiškega parlamenta sprejeli po skrajšanem postopku, čeprav ni manjkalo veliko pripomb. Sveženj osamosvojitvenih dokumentov zajema naslednje zakone: o Narodni banki Slovenije, o državljanstvu, o tujcih, o potnih listinah, o prehajanju čez državno mejo in njenem
varovanju, spremembe za dopolnitve zakona o varnosti cestnega prometa, o Agenciji za zavarovanje depozitov bank in hranilnic, o bankah in hranilnicah, o deviznem poslovanju, o kreditnih razmerjih s tujino in predlog zakona o cenah. Med te akte pa lahko uvrstimo tudi predlog zakona o uveljavljanju socialnovarstvenih pravic, spremembe in dopolnitve zakona o pravnem položaju verskih skupnosti ter zakon o raziskovalni dejavnosti skupaj s strategijo na tem področju.
Ker so bili zakoni za samostojno Slovenijo obširneje objavljeni, se bomo tokrat omejili le na nekaj najbolj značilnih poudarkov iz njih. Poslej naj bi bila na mejah milica in ne več vojska, preprodaja deviz ne bo prepovedana, zakon o deviznem poslovanju pa sprošča najemanje posojil v tujini, vendar vso odgovornost prelaga na tiste, ki se zadolžujejo. Narodna banka Slovenije bo lahko le izjemoma predpisala posebne pogoje za najemanje posojil. Za posojila, ki jih bo v tujini najemala država, bo morala skupščina vsakič sprejeti poseben zakon. Vsekakor je zelo zanimiv zakon o državljanstvu, ki
DA IZ JUGOSLAVIJE NE BI ODŠLI GOLI IN BOSI
naj bi načeloma dopuščal dvojno državljanstvo, zavaroval pa bi interese slovenskih izseljencev v tujini ter pripadnikov slovenske manjšine v zamejstvu, pogoji za sprejem v državljanstvo republike Slovenije pa naj bi varovali interese te republike. Državljanstvo je možno pridobiti po rodu, teritorialnem načelu ali z naturalizacijo, kar pomeni, da bi tujec moral živeti v Sloveniji določeno daljše obdobje. Zakon o tujcih pa bo uredil tudi vsa vprašanja, povezana z begunci. Tak status bodo dobili tujci, ki bodo iz svoje države pregnani zaradi političnega prepričanja ali narodnostne, rasne ali verske pripadnosti. Predvidena je tudi ustanovitev doma za tujce.
S FIGO V ŽEPU?
Če je bil pred leti mačehovski odnos do slovenske zunanjepolitične dejavnosti morda še razumljiv, saj je vse pomembnejše niti na tem področju vendarle držal v rokah Beograd, na kaj takega danes ne moremo več pristati. Zamisliti bi se morali že ob dejstvu, da seje zakon o zunanji politiki, eden od najpomembnejših osamosvojitvenih zakonov, ki naj zagotovi verodostojnost nove države v tako nezaupljivi tujini, med prvimi znašel v poslanskih klopeh. Poplebiscitno ozračje je bilo pravzaprav v prid delu sekretariata za mednarodno sodelovanje; opozicija mu ni nič več (poniglavo) preštevala obiskov v tujini. Toda prišlo je do zanimivega paradoksa. Navzven so vidni posamezniki političnega življenja razglašali velikopotezno vstopanje v Evropo in svet, kar je bilo v nasprotju s taktiko malih in premišljenih korakov sekretariata za mednarodno sodelovanje. Navznotraj — ob sprejemanju omenjenega zakona — pa so si privoščili drobnjakarstvo, s čimer so na stežaj odprli vrata
novi nevarnosti — da v časovni stiski na vrat na nos sprejmejo zakon, skupaj z napakami, na katere je opozarjala ne le opozicija, marveč tudi strokovni krogi. Negativne posledice zaradi zamud in napačnih odločitev bomo navsezadnje občutili prav vsi. Zato je treba od institucij oblasti zahtevati dovolj jasna zagotovila, da bodo poslej igrali po sprejetih pravilih igre in v skladu z razmerami, ki ne prenesejo politike s figo v žepu.
Že dosedanje razprave in delovanja posameznih strank kažejo, da bomo ne le pri skupščinski razpravi o zakonu o državljanstvu slišali od najbolj liberalnih pa do skrajno restriktivnih stališč o tem, kakšni naj bi bili pogoji za pridobitev slovenskega državljanstva. Med prva nedvomno sodi stališče liberalnih demokratov, ki se zavzemajo za to, da je treba omogočiti vsem Neslovencem s stalnim bivališčem v Sloveniji, da dobijo državljanstvo. Vsak drug ukrep (zakon dopušča tudi možnost, da bi bilo za pridobitev potrebnih 15 let stalnega bivanja v Sloveniji) bi po njihovem mnenju ne le znatno poslabšal položaj Neslovencev pri nas, temveč bi pomenil tudi politično prevaro, saj izjava o dobrih namenih, ki jo je podpisal dr. France Bučar, zagotavlja vsem s stalnim bivališčem v Sloveniji, da dobijo državljanstvo, če to želijo.
Cim bolj liberalen ZAKON O DRŽAVLJANSTVU
Seveda smo za mnenje povprašali tudi nekaj republiških
poslancev iz Pomurja. Viljem Se-kereš iz Lendave, ki je poslanec v zboru združenega dela Skupščine Republike Slovenije, nam je povedal, da se je v svoji razpravi zavzel, da morajo cariniki vsaj pogovorno obvladati en tuji jezik. »Na našem dvojezičnem območju, kjer je obvezna uporaba dveh jezikov, torej slovenskega in madžarskega, je nujno, da carinski uslužbenci govorijo tudi kak tuji jezik. Ko človek iz tujine prestopi našo mejo, se namreč najprej sreča s carinikom, zato je prav, da mu ta izreče prisrčno dobrodošlico v njegovem jeziku. Glede zakona o državljanstvu pa sem mnenja, da mora biti le-ta dovolj liberalen in na evropski ravni, zato pogojev za sprejem državljanstva ne bi smeli preveč razširiti. Ta zakon mora biti čim bolj sprejemljiv in ne tog, pri čemer je seveda pogoj, da se bodoči državljan Slovenije tudi nauči slovenskega jezika.«
Podobnega mnenja je bil tudi Janez Stariha iz Gornje Radgone, sicer poslanec v zboru občin. Dodal pa je naslednje: »Glede načina pridobitve državljanstva Slovenije so bila v našem zboru deljena stališča, odvisno pač od strankarske pripadnosti. Eni so namreč zagovarjali dvojno državljanstvo, drugi pa so se bolj zavzemali za avtomatizem pri tem postopku; tudi, ko bi šlo za naše ljudi v tujini. Prišlo je celo do pobude, da bi naš človek iz Kanade, ki bi imel dvojno državljanstvo, lahko postal poslanec v slovenskem parlamentu. Veliko je bilo govora tudi o bankah in hranilnicah, pri čemer smo se ogreli za večji nadzor nad bankami; pa ne samo s strani Narodne banke Slovenije, ampak tudi za poostren nadzor nad drugimi bankami. Prevladalo je stališče, da bi v upravnih odborih bank moral priti do izraza večji vpliv njenih ustanoviteljev. Po drugi strani pa bi banke morale imeti večji vpliv na kreditne pogoje in s tem na svojo likvidnost. Sicer
»Kpt mlinski kamen okrog vratu«
»Pri samem določanju datuma osamosvojitve smo bili premalo pozorni in sedaj s tem datumom mahamo, obremenjujemo sami sebe. Vidimo, da smo v časovni stiski, kajti ta datum osamosvojitve je kot mlinski kamen okrog vratu vseh nas. Tu je še veliko odprtih vprašanj, ki jih bo treba poprej razčistiti, preden bomo storili zadnji korak osamosvojitve. Ne vemo, koliko jugoslovanskega dolga bo pripadlo nam, brez deviznih rezerv pa ne moremo načrtovati denarne politike. Tudi vprašanje naše valute je vezano na te rezerve. Upoštevati je treba tudi terjatve slovenskega gospodarstva do drugih republik,« opozarja republiška poslanka v družbenopolitičnem zboru, Zdenka Vidovič.
pa menim, da so vsi osamosvojitveni zakoni napisani v pozitivnem duhu in da so potrebni le še manjši lepotni popravki.«
Tudi republiški poslanec v zboru občin Ljubo Jakelj iz Ljutomera se zavzema, da je treba osamosvojitvene zakone čimprej sprejeti. »Glede zakona o državljanstvu menim, da bi bil pogoj za pridobitev slovenskega državljanstva 5 do 10 let bivanja v naši republiki, nikakor pa ne 15 let, kot so nekateri predlagali. Po mojem bi bilo dovolj, če gre za lojalnega državljana, ki sprejema našo ureditev in obvlada slovenski jezik. Hkrati naj bi čim bolj odprli meje, da ne bi bili slovenski državljani vsakokrat, ko prestopajo mejo, podvrženi striktni kontroli, ampak bi to storili po nekakšnem vzorcu naključno izbranih oseb. Bolj bi morali libe
ralizirati tudi devizno poslovanje, na kar opozarjajo sedanje likvidnostne težave bank.«
In kaj pravi republiški poslanec v družbenopolitičnem zboru Janko Halb iz soboške občine? »Osamosvojitveni zakoni so bili dolgo časa v vladni proceduri, kot akt odcepitve pa je bil pod nenehnim pritiskom poslancev. Kot primer navajam zakon o Narodni banki Slovenije, ki je sprva predvidel novo nacionalno valuto in je bil dva meseca pod nekakšnim embargom. Preseneča, da o tem zdaj ni več govora, kar naj bi uredili z drugim ustreznim dokumentom. Pri sprejemanju osamosvojitvenih zakonov smo prišli v veliko časovno stisko, saj jih moramo sprejeti pred 26. junijem, zato potekajo neprekinjena zasedanja republiške skupščine. Ti zakoni ne bodo veljali z dnem sprejema v republiški skupščini, ampak po določenem roku objave v Uradnem listu, pri čemer bi bilo dobro, če bi vse te zakone potrdili hkrati. Kar pa zadeva mojo razpravo, sem sodeloval pri vprašanju usode potnih listin z maloobmejnega območja. Zanimalo me je, kako bo v prihodnje z maloobmejnimi prepustnicami, ki imajo mednarodno veljavo. Tako bo tudi ostalo. Podobno kot naš poslanec Božo Kuharič sem za liberalizacijo carinske službe, ki bi omogočila carinjenje blaga v skladiščih večjih izvoznih podjetij. Prav tako sem za naturaliziranje in ne za avtomatizem pri podeljevanju državljanstva.«
ČAS JE DOZOREL
Naposled so torej vsi trije zbori republiške skupščine dali zeleno luč ducatu osnutkov t. i. osamosvojitvenih zakonov s področja denarnega in deviznega sistema ter s področja notranjih zadev Republike Slovenije. Gre za vprašanja, ki so jih doslej urejali
zvezni predpisi, v republiški skupščini pa so se odločili obravnavati jih po skrajšanem postopku, kar pomeni, da so hkrati s predlogi za izdajo sprejemali tudi že osnutke zakonov. Glede na pomembnost in dolgoročnost teh zakonov je mogoče oceniti, da veliko razprav ni bilo, največ polemik pa je bilo o osnutku zakona o državljanstvu, pri čemer sta bili v ospredju predvsem dve vprašanji: kakšni naj bi bili pogoji za pridobitev državljanstva in ali je smiselno v zakonu predvideti tudi institut dvojnega državljanstva. Glede ekonomskih zakonov pa so največ govorili o deviznem zakonu ter o zakonu o bankah in hranilnicah. Zlasti nekateri opozicijski poslanci so opozarjali, da je v teh zakonskih osnutkih še vedno preveč administriranja, od vladnih predstav
nikov pa so zahtevali podrobnejša pojasnila in natančnejše opredelitve posameznih rešitev. Vlada bo na te pripombe in predloge odgovorila pri pripravi predlogov zakonov, ki naj bi jih dokončno sprejeli na eni izmed prihodnjih sej republiške skupščine-
Vse to so dokaj gladko in hitro ter brez pretiranega razpravljanja sprejeli, verjetno tudi pod vtisom dogajanj v Beogradu. Ce se bo jugoslovanska kriza zaradi dogajanj v zveznem predsedstvu še bolj zaostrila, potem se bo izkazalo, da bi moralo biti teh ducat zakonov in še kakšen povrhu že sprejetih. Je pa glede na dogajanje v Jugoslaviji in na siceršnjo časovno stisko — bliža se namreč 26. junij — slovenska skupščina pod vse hujšim pritiskom in pravzaprav prisiljena po tekočem traku sprejemati tudi tako pomembne sistemske zakone, kot so s področja bančništva, vloge centralne banke, deviznega sistema in gospodarskih odnosov s tujino, ali pa izjemno politično občutljiv zakon o državljanstvu-
Seveda je do dokončnega sprejetja teh zakonov pred poslanci še ena etapa, a vprašanje je, ali bo dovolj časa za strokovno preverjanje posameznih rešitev. Vsaj pol ducata predloženih zakonskih aktov je takega značaja, da jim je velika večina poslancev težko kos, kar je sicer povsem razumljivo, saj ne morejo biti vsi podkovani na raznih stro; kovnih področjih. Prvi odmev' na predlagane rešitve in deloma tudi nekatere, sicer bolj redke razprave v parlamentarnih klopeh, pa govorijo v prid mnenju, da je v predlaganih zakonski*1 osnutkih — ne glede na to, kak° se je vlada trudila — še vedn® dovolj nedorečenosti in tud' odprtih konceptualnih vprašanj-Naglica, s katero bo parlameO prisiljen sprejemati te osamosvojitvene zakone, bo za zdaj sice olajšala delo predlagateljem, za" to pa utegne povzročati več teža čez čas, ko se bo pravzaprav še1 pokazalo, ali je sistem, ki ga zdaJ vzpostavljata vlada in skupščin3, tudi v resnici učinkovit in skl3 den.	• ni
Z vidika odnosov in dogajam v Jugoslaviji je pospešeno sprU manje osamosvojitvenih zak nov sicer pomemben korak v sl vensko samostojnost in suvef nost. Toda zaenkrat še ostal vprašanje, ali s tem in taki svežnjem že dobivamo tudi PR dobo Slovenije, kot si jo želi vsJ večina in kakršno nam strank po vrsti obljubljajo.	jc
MILAN JER^
SfranA
VESTNIK, 23. MAJA
komentarji, članki
avstrijska koroška VABI NA ŠOLANJE TUDI NAŠE DIJAKE - ZANIMANJE V POMURJU JE PRECEJŠNJE, VENDAR JIH JE VELIKO PREMLADIH ZA VAJENCE
Poklicno izobraževanje v sosednji Avstriji je precej drugačno kot pri nas. Traja od 2 do 4 leta. Prvi del izobraževanja se izvaja v izobraževalnem podjetju, drugi del pa v poklicni šoli. Izobraževalno podjetje (razne obratovalnice, tovarne, gostišča idr.) in učenec skleneta pisno pogodbo o izobraževanju, ki med drugim opredeljuje, da učenec postane s tem vajenec in obenem tudi delavec. Pouk v Poklicni šoli se torej računa kot delovni čas, zato preje-majo vajenci tudi >plačo<,
V UK NA
TUJE?
ki znaša od 3 do 5 tisoč ši-nngov (v gostinstvu). Poklicne ali vajeniške šole so v številnih krajih, pouk pa Poteka ali 8 tednov na učno leto neprekinjeno ali enkrat tedensko med celotnim šolskim letom. Teorije je torej bolj malo, veliko pa praktičnega usposabljanja (dela).
Skoraj polovica vseh avstrijskih osnovnošolcev se Po obveznem 9-Ietnem šolanju odloči za nadaljnje izobraževanje kot vajenci v gospodarstvu. Tako je na avstrijskem Koroškem blizu ! 1.500 vajencev. V zadnjem času ne morejo dobiti do-v°lj kandidatov za vsa učna •nesta, zato so poslali ponudbo tudi v Slovenijo -na Gospodarsko zbornico 'n Zavod za zaposlovanje. J »zbiranje* kandidatov se Je vk|juči|a tudi enota Republiškega zavoda za zapo-slovanje v Murski Soboti, kt je pred kratkim pripravi-a. za vse, ki jih takšno šola-PJe to zanima, tudi poseben 'nformativni sestanek, kate-rega se je udeležil tudi Predstavnik delavske zbor-p,ce iz Celovca. Zbralo se e okrog 80 naših osmošol-Cev, ki so se morali prijaviti ^nekateri so to storili že pr®J\ za kateri poklic bi se adi izobraževali in pri ka-erern delodajalcu. Veliko Pcvpraševanje je predvsem po ,yaiencib v gostinstvu, gradbeništvu, lesni industri-T k .'nski industriji idr.
?*°je,na primer, 17 pro-'n učnih mest za mizarje, za avtomehanike, 7 za Peke 5 za elektroinštalater-k ’,okr°g 20 za natakarje in ppbarje itd. Kdor bo želel
1 v uk na Koroško, se bo z Oral neposredno povezati .c, Podajalcem in z njim ' en‘t' učno pogodbo. Vse ske a*e’ da bo v tem šol-l 'etu najmanj polovica । ndidatov odpadla, ker s
' SePtembrom, ko se začne IsV 'eto, $e ne bodo stari Zn et' T° Je namreč obve-
. zaradi zaposlitve, ker ti ej .n°beden ne more dobi-bre? ,Ovnel’a dovoljenja, z tega pa ne more biti
V Poklicno gospo-arsko šolo.
str -°v?bilo na šolanje v Av-vahr- je tore-i P° en' strani zaston-0’- saj skoraj vse ln ce'° zaslužek se . ta, toda treba je vedeti, iai 8re avstrijskim deloda-dotv^1 Predvsem za to, da di h l yajence, ki bodo tudi n./'delavci. Zato je tu-čna ^brž določena 2-mese-bro p,oskusna doba. Še do-> da imajo tudi vajenci ■treh 0St oditi’ ne da bi bilo nia 'i vračati stroške šola-DlaA e te namreč sproti od-Z s svojim delom.
te možnosti poklicne-so :Usposabljanja v Avstriji to zd ?so vabl ji ve, kot se je treh e 0 na Prvi pogled. Po-rebno bo dobro premisliti.
JOŽE GRAJ
Se nam približuje novi val »projektomanije« ali pa nas je morebiti že zajel? Kakšne bodo posledice? Dobre? Slabe? Nikakršne?
Vzrok, da je postala »projek-tomanija« spet tako občutna, je ta, da je izdelava načrtov, programov in projektov največkrat edini način za pridobitev republiških sredstev oziroma sredstev iz republiškega proračuna, v katerega se steka v glavnem večina vseh prispevkov in davkov. Izdelovalci projektov že vedo, da imajo več možnosti, če bo vsebina naravnana na ekologijo in kmetijstvo, povezano s turizmom. Zato ni čudno, da imamo včasih občutek, da so si vsi ti projekti nekako podobni . . . Vse lepo in prav — lepo je, da nekdo želi razviti podeželje, izboljšati način pridelovanja hrane in vključiti tudi ostale gospodarske dejavnike. Problem pa lahko nastane, če projekt zajema več občin, pri tem pa snovalci pozabijo, da si že vsaka občina sama prizadeva izdelati podoben razvojni načrt, znotraj tega pa se mogoče s podobno tematiko ukvarjajo tudi kmetijski in turistični strokovnjaki.
Poglejmo, kako je »projekto-manija« lahko usodna za občino, ki leži v severovzhodni Sloveniji, v Slovenskih Goricah in Pomurju.
Občina Gornja Radgona se je že lani povezala z Nov’no (Studio podeželja z Raven na Koroškem). Po naročilu občinske vlade so najprej izdelali študijo za območje Stare gore, kjer so odkrili, da ima le ta idealne možnosti za »softy turizem«, ki temelji
MURSKA SOBOTA—LJUBLJANA
0 POMURSKI
CESTNI »SRAMOTI«
»Ob pregledu vseh dosedanjih aktivnosti v zvezi z rekonstrukcijo magistralne ceste Počehova —Lendava in oceni sedanjega stanja ugotavljamo, da je rezultat skoraj ničen, omenjena cesta pa v stanju, ki je na meji prevoznosti na posameznih odsekih.« To je ugotovitev Občinskega odbora Socialistične stranke Murska Sobota, ki je pred kratkim naslovila poseben dopis Republiškemu sekretariatu za promet in zveze in zahtevala odgovor, kaj bo s to cesto, »ki je v sedanjem stanju razvojno omejujoč element za regijo, za slovensko državo pa, milo rečeno, sramota.«
Odgovor iz Ljubljane je prišel dokaj hitro, poslal pa ga je republiški minister za promet in zveze Marjan Krajnc. V njem je med drugim navedeno, da Republiška uprava za ceste predlaga v letu 1991 začetek izvajanja del na petih odsekih magistralne ceste Počehova—Lendava, in sicer Murska Sobota—Bratonci, skozi Črenšovce, Črenšovci — Lendava, Lenart—Gornja Radgona in Bratonci—Beltinci. Žal pa je to le predlog načrta ukrepov, kajti v nadaljevanju odgovora tudi piše, da je bilo treba zaradi bistvenega krčenja sredstev za ceste v proračunu Republike Slovenije črtati skoraj vse nove rekonstrukcije cest. Od večjih rekonstrukcij so ostale v programu le nadaljevanje del na odseku ceste čez Trojane in Črni kal ter rekonstrukcija prvega odseka magistralne ceste Počehova— Lendava, in to Porčič—Ihova. V Pomurju pa torej ni predviden za obnovo niti kilometer, razen če ne bo s popravkom republiškega proračuna zagotovljenih bistveno več sredstev za ceste.
Obljube in zagotovila, da bo magistralna cesta Počehova (pri Mariboru)—Lendava obnovljena najkasneje letos, so torej splavale po vodi. Doklej bo še tako?
Jože Graj
Abanka d. d. Ljubljana
Z ABANKO LAHKO VARČUJETE NA VSEH POŠTAH V SLOVENIJI
Varčevalci ABANKE že vedo, da lahko polagajo in dvigajo denar s svojih hranilnih knjižic in tekočih računov brez plačila provizije na vseh poštah v Sloveniji.
Po novem lahko hranilno knjižico z vpogledno ali vezano vlogo na pošti tudi odprejo.
Vaš čas in vaš denar sta dragocena! Z ABANKO lahko varčujete tudi na vaši pošti!
Banka prijaznih in
PODJETNIH LJUDI
na ponudbi manjših izdelkov in storitev, torej ne na množični ponudbi. Upoštevali so tudi bližino meje, zdravilišča v Radencih, Ptuju, Lenartu. Na nekaterih kmetijah bi redili konje, ob drugih bi uredili kampe, predelovali bi mleko in meso, 5 kmetij pa bi bilo pripravljenih sprejemati goste, tako da bi na območju Stare gore lahko nudili 200 turističnih sedežev in 30 postelj.
Ker so bili v občini z načrti Nov’ne zadovoljni (vse te možnosti razvoja so že bile opisane v obsežni študiji o dolgoročnem razvoju turizma v Pomurju, ne pa tudi konkretizirane), so se odločili, da bodo naročili izdelavo podobne študije za celotno občino z naslovom Razvoj podeželja v občini Gornja Radgona. Razumljivo pa je, da se niti Stara gora niti gornjeradgonsko podeželje ne moreta razviti samo zase. Povezana sta namreč s podeželjem v sosednjih občinah (ne morejo pripeljati turista po razdrapani cesti ali pa mu omejiti gibanja na strogo določen prostor). Zato so že razmišljali, da bi Nov’na izdelala podobne načrte tudi za območje Slovenskih goric . . . Toda tudi druge občine so že razmišljale o podobnih načrtih! Tako bo Krovni projekt Slovenske Gorice izdelal Razvojni center Celje, saj so se vse občine (Pesnica, Lenart, Ljutomer, Ormož) razen Ptuja in Gornje Radgone (kjer že sodelujejo z Nov’no) odločile za Celjane.
Vsi ti načrti in projekti tudi nekaj stanejo! Po prvotnih načrtih občinske vlade naj bi projekt Razvoj podeželja v občini Gornja Radgona sofinancirala vsa
podjetja, obrtniki m drugi zainteresirani. Žal je bilo že prvo srečanje z »zainteresiranimi« neuspešno, pripravljenost so pokazali predvsem obrtniki. Kako torej zbrati potrebnih 1,2 milijona dinarjev? Vzeti denar tam, kjer je! V proračunu. Prvo in drugo etapo projekta bodo torej financirali s sredstvi občinskega proračuna.
Ker bodo sodelovali tudi pri pripravi »krovnega projekta«, bo potrebno nekaj primakniti tudi Celjanom. Menda jim bodo priznali stroške za pripravo občinskega projekta, tako da bodo plačali le 30 odstotkov cene, ki bo odpadla na gornjeradgonsko občino (230 tisoč din).
To pa še ni vse, kar se bo financiralo z občinskim proračunom! Poleg že omenjenih so v igri še mnogi drugi programi, načrti in projekti. Omenimo le projekt Hrana, raziskovalno nalogo, k) jo pripravljata Visoka pravna šola in Višja agronomska šola iz Maribora. Preko nove javne pospeševalne službe, preko kmetijskih šol in s pomočjo pouka ekologije bi v nekaj letih lahko v SV Sloveniji pridelovali zdravo hrano, ki bi ustrezala evropskim merilom. Dve tretjini sredstev za izdelavo študije bi prispevala republika, eno tretjino občine v severovzhodni Sloveniji — seveda iz proračuna.
In takih načrtov, za katere je potrebno prispevati »nekaj« denarja, je še ogromno. Upamo le, da bo preverjanje njihove uresničitve bolj natančno kot v preteklosti, drugače se bomo prav kmalu utopili med popisanimi papirji. Bernarda B. Peček
STANJE DUHOV
Njega dni je dr. Freud na presenečenje svojih učencev izrekel naslednjo pesimistično misel: »Neumestno je upati, vsekakor bo vedno slabo.« In odkar je bilo ugotovljeno, da življenje ni za živeti, se nam postavlja vprašanje, kako ga živeti nekoliko manj slabo. Pa smo že pri politiki.
Gre za tisto vedenje, ki ga Aristotel navaja kot vedenje gospodarja — t. j. znanje, kako uporabljati hlapca. Po Aristotelu ta stvar ni nič vzvišenega. Opravka imamo z medčloveškimi razmerji, s človekom, imenovanim tudi »na smrt bolna narava«, z neko boleznijo skratka. Toda vprašajmo se, kdo je bolnik. Je to ljudstvo, ki je že našlo svoj izhod, svojo bolezen, politiko? Ali je resnični bolnik politik, ki skuša ljudstvo »zdraviti«?
Pri nas imamo, to se ve, več vrst politikov. Zadnji čas pa je v modi posebna vrsta le-teh, tisti, ki so si demokracijo izmislili. Zgolj oni imajo pravico do avtorstva, do intelektualne lastnine, vsi ostali pa so v polju demokratičnosti več ali manj kastriranci, poklicani k ponižnosti pred lekcijo politikov — gospodarjev smisla in nesmisla. Tak tip politika mirno izgovori besedo »vol« in s tem fascinira avditorij, kot daje v dvorano pripeljal skozi vrata vola. Politik, denimo, zatuli »jaz, resnica, govorim« — in čeprav se »neuko« občinstvo odziva »daj no, ti ga pa lomiš«, je takemu politiku občinstvo še naprej zbor, ki je neumen po funkciji: želi biti prevzet, presenečen . . . Saj res, kako je mogoče ne biti neumen?
Teh novih politikov se ne bo lahko osvoboditi, ljudje pa bodo pripisali udarce usode zgolj sami sebi. Prav jim je, ko se pustijo prepričati nekim tipom, ki rečejo »tukaj je resnica, ki vas bo osvobodila« in jim verjamejo. Pozneje si bodo že poiskali opravičila in olajševalne okoliščine: tokrat seje zdelo prvikrat tako resnično, tako blizu. Ko pa bo hipnoza politikov ljudskih strank popustila, ne bo sledil maček, ampak dolgotrajna bolezen.
Taki politiki v vsaki stvari opazijo kako nevarnost za svoj nadaljnji obstoj. Zato je treba vsakega nasprotnika uničiti; na tak ali drugačen način. Takšna je pač logika t. i. »ljudskih politikov«, ideologov splošne prakse. Državljan pa lahko pri tem izbira med norostjo in mentalno debilnostjo — ali drugače, kot pravijo liberalci, vsakemu njegova norost, sprava.
Milan Jerše
Za kuharje in ekonomske tehnike izpit
Potekel je rok (10. maj), do katerega so lahko bodoči srednješolci prenesli prijavo za vpis na drugo šolo, če so si medtem premislili. Stanje prijav je tako naposled bolj ali manj jasno in znano je tudi, kako s sprejemnimi izpiti za osnovnošolce na pomurskih srednjih šolah. Sklep o omejitvi vpisa sta sprejeli le Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, ker sta namesto 60 prijavljena kar 102 učenca za kuharski poklic, ter na Srednji družboslovni in ekonomski šoli Murska Sobota, ker jim ni uspelo preusmeriti 10 učencev, preveč prijavljenih za poklic ekonomsko-komercialni tehnik (namesto 90 imajo 100 prijav). Med drugim imajo na tej šoli 12 prijav premalo za program administrativni tehnik. Kazalo je, da bodo sprejemni izpiti tudi na Srednji zdravstveni šoli M. Sobota, ker so prejeli 28 prijav preveč, vendar so medtem uspeli 20 učencev preusmeriti v programe na drugih srednjih šolah.
Še precej prostih mest pa imajo v programu strojni tehnik na Srednji šoli kovinske, pedagoške in ekonomske usmeritve v Lendavi in prav tako na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota, v vseh programih, ki jih je razpisala Srednja kmetijska šola Rakičan (kmetijski delavec, poljedelec—živinorejec, kmetijski tehnik) ter v programih šivilja (krojač), konfekcijski tehnik, gimnazijski maturant in oblikovalec kovin, ki jih je razpisal Center v Murski Soboti.
Pomurske srednje šole so sicer razpisale za novo šolsko leto 1386 prostih mest, zaenkrat pa je prijavljenih 1286 kandidatov. Znano pa je, da bo osnovno šolo končalo okrog 1800 pomurskih osmošolcev. Kje so (bodo) torej preostali? Ker v Pomurju ni dovolj zanimivih in potrebnih programov srednješolskega izobraževanja, so se vpisali na šole zunaj regije (Maribor,
Ljubljana idr.), nekateri pa ne nameravajo nadaljevati šolanja. Ostati želijo torej doma (na kmetiji) oziroma si najti službo brez
poklicne izobrazbe. Takšna slika pa se v Pomurju ponavlja že pre-čej let.
Jože Graj
|HB ■» M M ■■■■■■ ■■»M Mi ■■■■■■■■M M > SAMOSTOJNOST TUDI ZA ■ ■ ZASTAVO Z RDEČIM KRIŽEM? i
Ko politika, nastrojena z hujskaštvom, mržnjo, oblastni- I | štvom gre v ofenzivo, potem ne pozna meja in ne pregrad, I ■ uspe se vsidrati prav na vsa tla in okuži vse, tudi tista področ- J ja, kjer po zdravi pameti nima pravice gospodovati. Mesto, ka- I Imor se ne bi smela vgnezditi je humanitarna organizacija Rde- _ či križ, NE BI, ker se je že vtihotapila v delo jugoslovanske or- | I ganizacije. Napetosti nastajajo tudi na tem področju, seveda ■ _ na liniji Ljubljana —Beograd.
Vroče je bilo že pri pripravi mednarodne prireditve v po- ■ Ičastitev osmega maja, mednarodnega dneva Rdečega križa, na ■ mostu med dvema Radgonama. Zaradi odločnosti članov in I I aktivistov radgonskega Rdečega križa ter pomoči z republike _ ! je prireditev uspela, pa čeprav so jo morali pripraviti od danes | na jutri. Zato je organizatorji niso hoteli predstavljati kot pri- ■ I reditev jugoslovanskega Rdečega križ$.	I
Razmere se zaostrujejo tudi ta čas, vedno bolj pa postaja ■ ■ aktualno vprašanje, kako iz Slovenije na območja, za katere I prosijo pomoč mednarodne skupnosti, prepeljati ali poslati I I potrebno.
Čeprav zastava z rdečim križem ne bi smela poznati politi- | I čnih sporov, nesoglasij, niti državnih meja, je to v Jugoslaviji ■ ■ mogoče. Ali si bomo v Sloveniji zato morali priboriti samostoj- | I nost tudi za zastavo z rdečim križem?	|
CŽS GAT
OBRAT KOBILJE
obvešča cenjene kupce, da bo v soboto, 25. maja 1991, od 9. do 15. ure v Obratu na Kobilju akcijska prodaja: — usnjenih taburejev in blazinic, — moških modnih srajc, — ženskih usnjenih torbic in
pasov,
— moških denarnic in pasov — ter dežnikov.
Cene so ugodne.
Možnost obročnega odplačila.
Izkoristite ugoden nakup!
Gostinci in drugi porabniki namizne in posteljne konfekcije
•	Z našimi izkušnjami in veliko izbiro namiznih pogrinjkov bo vaš lokal prijetnejši
•	Posteljno perilo vam izdelamo v vseh želenih dimenzijah iz naših tkanin, lahko pa izkoristite tudi naše šiviljske storitve
Pokličite nas po telefonu 069/22 690 in rešili bomo vaše potrebe!
Posteljna
M amizna
Jože Šterman
Prešernova 32 69000 M. Sobota tel.: (069) 22-690
Konfekcija
23. MAJA 1991
Stran 5
gospodarstvo
Moderna DOBRE IN SLABE IZKUŠNJE EURECA
oprema
■ v v isce tuje
partnerje
Dobra dva meseca sta mimo, odkar je stekla proizvodnja v novem ljutomerskem podjetju Moderna oprema, ki je nastalo ob uvedbi stečajnega postopka v starem Tehnostroju. Možnosti za razvoj in dobro poslovanje vidijo predvsem v povečanem izvozu.
»Čeprav poslujemo v Moderni opremi šele dobra dva meseca, smo že razčlenili prednosti in pomanjkljivosti novega podjetja,« pravi direktor Ivo Tivadar. »Želel bi poudariti, da nam je uspelo novo podjetje konkurenčno organizirati, da je struktura delavcev podobna tisti v podjetjih na zahodu, izgube med delovnim časom so majhne, tehnološki in proizvodni proces pa smo dvignili na evropsko raven. Trenutno nas je zaposlenih 185 in menim, da Moderna oprema več kot 200 zaposlenih naj ne bi imela. Že to je za evropske razmere srednje veliko podjetje.«
Proizvodni program Moderne opreme bodo postopoma specializirali, po besedah direktorja pa bo zajemal predvsem štiri glavne sklope: proizvodnjo transporterjev, različnih vrst trosilnikov, zanimiv program proizvodov, ki bodo prijazni okolju — zeleni zabojniki, in hidravliko.
Možnosti za razvoj in boljše poslovanje vidijo v Moderni opremi predvsem v večjem izvozu: »Že sedaj izvozimo na nemško, avstrijsko in madžarsko tržišče 50 odstotkov proizvodnje,« pojasnjuje Ivo Tivadar. »Velike izvozne možnosti pa ponuja tudi tržišče v Italiji, Franciji in Švici, ki ga že obdelujemo, posvetili pa jim bomo še večjo pozornost, ko bodo za to zrele okoliščine.«
Ivo Tivadar meni, da je sedanja organiziranot Moderne opreme prehodnega značaja, ki jo je narekoval gospodarski in politični trenutek. Njeno prihodnost vidi v ustanovitvi mešanega podjetja (že sedaj se več tujih partnerjev zanima za sodelovanje) in v ustanovitvi manjših podjetij, ki bodo za Moderno opremo in zunanje naročnike opravljala določena dela.
»Vendar tega ne bomo delali na papirju,« je odločen direktor Ivo Tivadar, »ampak šele takrat, ko bo zakonodaja dorečena in monetarni sistem stabilen. Do konca leta bomo s tujimi partnerji podpisali nekaj predpogodb, naše osnovno stališče pa je, da družbenega kapitala ne bomo razprodajali, ampak ga bomo dokapitalizirali.«
Na nedavno zaprtem največjem kmetijsko-živilskem sejmu v Novem Sadu je Moderna oprema bila kljub temu, da na tem tržišču ob srbski blokadi beleži velike izgube. »Predvsem ne želimo izgubiti stika s tržiščem,« pravi Ivo Tivadar. »Velikim sistemom in kmetom, ki so bili do nedavnega naši veliki kupci, predstavljamo proizvodni program prikolic, saj se zavedamo, da bo trgovanje ostalo. Je pa izvoz naša edina možnost.«
RENATA FICKO
Ko so pred več kot šestimi leti v sklopu takratnega Založniškega, grafičnega in embalažnega podjetja Pomurski tisk v Murski Soboti ustanovili novo temeljno organizacijo EURECO, prvo tovrstno mešano podjetje v Pomurju, niso niti slutili, kakšne možnosti se jim odpirajo na širšem evropskem tržišču. Ob sovlaganju nemškega partnerja, firme Ritter iz Darmstadta, s pomočjo katere je nastalo mešano podjetje Eureco 3. januarja 1985, so se namreč uveljavili s proizvodnjo reklamnih blokov v Italiji, Avstriji in drugih državah južno od’Nemčije. Z uvedbo nove izdelave samolepilnih reklamnih blokov pa je povpraševanje po tovrstnih izdelkih ne evropskem trgu močno poraslo. To, da so v svetu le trije taki izdelovalci, že marsikaj pove. Pri tem ne gre prezreti precejšnjih sprememb v tehnologiji proizvodnje, ki so jo razvili skupaj z nemškim partnerjem.
3 MILIJONE DINARJEV IZGUBE
Zato je marsikoga presenetilo, da ima mešano podjetje Eureco, ki je uspešen izvoznik, izgubo. »Naše podjetje je imelo v lanskem letu okrog 3 milijone dinarjev izgube. Seveda smo takoj analizirali, kje so vzroki za ta primanjkljaj. Čeprav smo naš izvoz v lanskem letu povečali za 15 odstotkov, predvsem na konvertibilni nemški, italijanski, avstrijski in madžarski trg, in je število zaposlenih ostalo približno enako, so rezultati navzlic temu negativni. Vzroke za takšno stanje smo našli zlasti v vplivu zunanjih dejavnikov, nismo pa se izognili tudi analize dejavnikov, na katere lahko sami vplivamo. V lanskem letu so bili negativni zunanji dejavniki predvsem v nerealnem tečaju dinarja, saj je bil tečaj tuje valute fiksen za celotno leto, istočasno pa je bila pri nas ogromna devalcacija, ki pa je nismo mogli prenesti v cene tujim kupcem. Računamo, da smo zaradi nerealnega tečaja dinarja lani izgubili pri dohodku okrog 600 do 700 tisoč mark, kar je v tako malem podjetju, kjer je zaposlenih 60 delavcev, nemogoče nadomestiti s prodajo na tujem trgu. Ob tem smo intenzivno obdelovali tudi domači trg. Ugotovili smo da smo na domačem trgu izgubili okrog 50 odstotkov kupcev, predvsem v južnem delu Jugoslavije, saj se je srbski trg povsem zaprl, ostalo pa je le še nekaj hrvaškega trga. Razen tega so bili partnerji izredno nelikvidni, saj so bile zamude v plačilih tudi do pol leta. V tem času pa smo morali najemati kredite za obratna sredstva, ki so bili zelo neugodni, obrestna mera prevelika in je bilo praktično nemogoče nadoknaditi primanjkljaj iz lanskega leta,« pojasnjuje zadeve direktor samostojnega Grafičnega podjetja Eureco Bojan Žunič.
NOVA TRŽIŠČA NA PIRENEJSKEM POLOTOKU
Velja poudariti, da je Eureco od letošnjega leta povsem samostojno podjetje z vsemi ustreznimi službami, da so sicer povečali število zaposlenih v režiji, ki so jo prenesli iz bivših skupnih služb Pomurskega tiska, vendar pa je nekaj delavcev odšlo v pokoj ali drugam, zato ne gre za povečanje števila delavcev. Že z lanskoletno proizvodnjo so se zaradi upadanja naročil na domačem trgu usmerili v izvoz na tuje trge. Tako je okrog 70 odstotkov samolepilnih reklamnih blokov in drugih izdelkov namenjeno za nemški trg, preostalih 30 odstotkov pa prodajo na italijanskem, avstrijskem in madžar-
skem trgu. V prihodnje načrtujejo izvoz tudi v Španijo in Portugalsko, saj so že začeli osvajati trge na Pirenejskem polotoku, kamor je že odšla prva poizkusna pošiljka in so kupci bili zadovoljni s kakovostjo izdelkov. Tako bi v primerjavi z lani lahko povečali izvoz za 70 odstotkov, pri čemer pa števila zaposlenih ne nameravajo povečevati.
»Ocenjujemo, da so ukrepi, ki jih je letos sprejela slovenska vlada, izredno ugodni, predvsem kar se tiče tečaja tujih valut. Seveda, če se istočasno ne bodo nadpovprečno dvigovale cene vhodnih surovin, kar bi prineslo dodatne stroške v poslovanju. Predvsem računamo, da bo z uvedbo tečaja na 13 dinarjev za marko in ostalih valut, katerih vrednost se je letos dvignila za 44,5 odstotka, možno nadoknaditi ta primanjkljaj v cenah, ki jih dosegamo na tujem trgu. Zato bomo še intenzivneje plasirali skoraj celotno proizvodnjo na zahodni trg. Ta-
IZ PROIZVODNJE SAMOLEPILNIH REKLAMNIH BLOKOV — Samostojno Grafično podjetje Eureco iz Murske Sobote, ki posluje kot mešano podjetje z nemškim partnerjem, si obeta že letos povečati izvoz za 70 odstotkov, predvsem na konvertibilni trg.
Foto: N. Juhnov
ko smo uspeli že letos povečati izvoz na italijanski trg, pri čemer se lahko pohvalimo, da smo z italijanskim partnerjem podpisali pogodbo za prodajo naših izdelkov v vrednosti okrog milijon mark. To pa pomeni povečanje lanskega izvoza v Italijo za okrog 50 odstotkov. V vsaki logični ekonomiji bi bil to super rezultat, če se bo tudi pri nas uveljavila stabilna gospodarska politika. Le na ta način bomo lahko odpravili lansko izgubo in začeli pozitivno poslovati. Sem optimist in pričakujem, da bo vlada tudi v primeru odcepitve Slovenije dejansko nadaljevala s to gospodarsko politiko, s katero je začela v letošnjem letu,« nam je ob koncu pogovora povedal direktor soboškega samostojnega Grafičnega podjetja Eureco Bojan Žunič.
Milan JERŠE
V Murski Soboti so te dni asfaltirali tako imenovani preboj Gregorčičeve ulice (mimo nekdanje bolnišnice). Tako je zdaj ta cesta prednostna, kar bi morali upoštevati vozniki, ki se pripeljejo iz (neprednostnih) ulic: Kidričeve, arh. Novaka in Staneta Rozmana. Sicer pa Gregorčičeva ulica še vedno ni v celoti urejena, kajti treba bo porušiti (v delu od križišča Ulice arh. Novaka in Lendavske ceste) štiri starejše hiše, ki so delno na cestišču oziroma na območju prihodnjih pločnikov. Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora ter vodstvo izvršnega sveta si prizadevajo, da bi s prizadetimi čimprej našli ustrezne rešitve. Foto: Š. S.
Naftarji mislijo na ekologijo
Vse večja ekološka osveščenost.ljudi po svetu je postala naš vsakdanjik. Tega se v podjetju Nafta v Lendavi dobro zavedajo. Zavedajo se namreč, da pri svojem delu uporabljajo okolju in človeku nevarne snovi, ki bi lahko povzročile hude nesreče. Red-kokatero podjetje v Sloveniji je bilo na področju varovanja okolja tako vztrajno in uspešno kot Nafta. Pri vsakem novem projektu so v Lendavi upoštevali tudi varovanje narave. Tako so postavili tudi učinkovito čistilno napravo, s katero lahko s pomočjo mehanskih, kemijskih in bioloških postopkov do največje mere očistijo vodo, ki jo uporabljajo
— ISIS Ljutomer--------------------------------------------------------
Veterinarski obrat bo začel rasti jeseni
Novomeška Krka bo z zgraditvijo novega veterinarskega obrata praškastih zdravil v Ljutomeru bogatejša še za eno pridobitev. Ge so še lani načrtovali začetek gradnje spomladi, so jo morali zaradi devalvacije in še nekaterih drugih težav preložiti na jesen.
Tako je planirana naložba s 75 zrasla na 119 milijonov dinarjev. Zagotovljena so bila že vsa sredstva, in sicer 30 odstotkov bi bilo lastnih, ravno toliko bančnih, po 20 odstotkov pa bi jih dobili iz razvojnega in sklada za nerazvite. Med tem je razvojni sklad usahnil, Republika Slovenija pa je kljub temu pripravljena vlagati v tovrstne naložbe. Zdaj se bodo morali z vsemi vlagatelji znova pogovoriti, čeprav pričakujejo, da se dogovorjeni odstotki ne bo-
do spremenili. Direktor Anton Kapun je povedal, da so že pri projektiranju prvega objekta računali na širitev, tako da je prostor zagotovljen.
Novi obrat bo tudi ekološko neoporečen. Po direktorjevem mnenju večina ljudi sploh ne ve, kaj se v Ljutomeru dela. Večina odplak, tudi gospodinjskih je veliko bolj škodljivih za okolje, kot proizvodnja zdravil, pri kateri skrbijo za minimalne emisije v zrak in vodo. Tudi sicer skrbijo za redno čiščenje s
seselci in s filtriranjem skozi suhe in mokre filtre. S suhimi zbirajo prah, ki ga potem pakirajo in pošiljajo v Novo mesto, kjer ga na neškodljiv način uničujejo. Z mokrimi filtri pa blažijo tudi vonjave. Spuščajo jih v sedimentacijsko jamo, ostanek vode pa odteka v nevtrali-zacijski bazen. Enak postopek čiščenja bo potekal tudi v novem obratu. Ker pa bodo zdravila praškasta, bo več prahu in bodo več uporabljali mokre filtre.	Lidija Kosi
med proizvodnjo. Pokazalo se je, da je po vključitvi čistilne naprave potok Kopica spet oživel, vanj pa se izlivajo vse prečiščene vode. V potoku so spet ribe in rastline. Pred nedavnim so začeli tudi solidificirati mulj iz rafinerije. Čistilne naprave bodo letno nevtralizirale okoli 500 kubičnih metrov škodljivega mulja. Postopek sam so razvili Naftini strokovnjaki. Na čistilno napravo v Nafti naj bi bila v prihodnje priključena celotna industrijska cona v Lendavi. Čistilne naprave v Nafti zadržujejo tudi nestrupene snovi; ena od teh je biološki mulj, ki bi bil primeren tudi za gnojenje zemljišč. V Nafti iščejo možnost za nakup centrigugalne naprave, s katero bi zgoščevali biološki mulj. V podjetju bodo kmalu sprejeli tudi pravilnik o nadzorovanju onesnaženosti zra-
|CENE~ČeNE,"cENe]
Ali se vračamo v obdobje (ki ni tako daleč nazaj in ki bi | Iga tako radi pozabili) dnevnega spreminjanja cen, ko bomo ■ našo nakupovalno košarico za isto vsoto denarja danes obloži- I I li neprimerno manj, kot smo jo včeraj? Ko bo na policah trgo- I ■ vin danes zmanjkalo blaga, ker bo jutri dražje?
To je vprašanje, ki se mu po prvomajskih podražitvah od- | I govor kar vsiljuje. Poglejmo nekaj primerov, ki smo jih zbirali I med živili in ki kažejo, da bomo te podražitve občutili vsak I I dan. Cene so maloprodajne, primerjali pa smo jih 20. aprila in I “ 15. maja. Pred prazniki smo za liter pasteriziranega mleka od- _ | šteli 10,10 din, zdaj velja 11,20 din. Če smo četrtkilogramsko | I margarino kupovali za 43,30 din, bomo danes zanjo odšteli ■ 56,30 din ali skoraj tretjino več. Tudi sladkor ni tako sladak, | Ikot je bil nekoč, saj je dražji za 22 odstotkov. Testenine fidelini I (500 g) so veljale 26 din, danes so vredne 30,30 din. Steklenica I I olja iz Slovenske Bistrice se je podražila za 35 odstotkov in je I zanjo potrebno odšteti 34,20 din. Podražile so se tudi pijače. J | Tako bomo plačali za breskov sadni sok (0,19 1) namesto 6 din I 17,50 din, za pivo (0,5 litra) namesto 10,50 din 12,90 din, najbolj . pa je narastla cena radenske — namesto 6,60 din bomo zanjo | ■ odšteli 9,40 din. Če smo za jabolka idared pred prazniki odšte- | li 29,50 za kilogram, so ista jabolka danes vredna za 4,70 din I
I več. Dražje je seveda tudi meso: za kilogram piščančjega je po- I [ trebno odšteti 58,80 din, za svinjsko zarebrnico pa okroglih 96 ' | din-
IKaj menijo o zgoraj navedenih cenah potrošniki, vemo, . zato smo se po mnenje napotili v veletrgovino Potrošnik, h ko- | Imercialnemu direktorju mag. Alojzu Režonji.
»Položaj je takšen kot po vsaki devalvaciji,« pravi magi- I ster Režonja. »Od 20. aprila do 15. maja smo od naših dobavi- | I teljev prejeli 91 novih cenikov in te cene so se v glavnem pove- I ' čale od 30 do 50 odstotkov, za določene skupine blaga celo ■ I več. V glavnem je to kmetijski repromaterial, izdelki kemične I ■ industrije, skratka, z dvigom cen so pohiteli tisti, ki so odvisni ! od uvoženih surovin. Mi v trgovini neradi sprejemamo nove | Icene, ker ščitimo kupce, ki želijo cenejše blago. Opažamo, da g je danes cena odločilen dejavnik pri izbiri blaga. Vendar je žal I I na našem nabavnem trgu ponudba premajhna, premajhna | * konkurenca.«
Devalvacija pa je vplivala tudi na šopinge čez mejo. Lani | Iob istem času, ko je bila razlika v ceni v korist tistih čez mejo, . so domači trgovci beležili velik fizični izpad prodaje določenih | ■ izdelkov. Po besedah magistra Režonje se je sedaj prodaja ob- | čutno povečala, potrošniki kupujejo izdelke doma, saj so kljub I | dvigu cen cenejši kot čez mejo.
■ »Težko je predvideti, kaj se bo dogajalo,« komentira g Alojz Režonja. »Učinek devalvacije se bo v vsakem primeru iz- I ■ ničil, če bodo cene dohitele njeno stopnjo. Da bi ublažili raz- ■ ■ korak med plačili in cenami, da bi povečali prodajo, organizi- ■ I ra Potrošnik skupaj s posameznimi proizvajalci tedensko akcij- I Iške prodaje. Proizvajalec spusti ceno, trgovina odstopi od dela -marže in žeje cena nižja tudi do 40 odstotkov. Nudimo pa tudi |
I izredno ugodne pogoje za obročno odplačevanje blaga.«
Ob »dajte nam kruha in iger« vzklikamo potrošniki danes I I »dajte nam akcijskih prodaj oz. razprodaj.« Da so več kot po- I ' trebne, potrjuje podatek o številu prodanih znižanih športnih J [ copat pred dvema tednoma v Potrošnikovi trgovini. Ne boste I n verjeli — v enem tednu so jih prodali 10.000 parov.
RENATA FICKO 'I
AR TRANS - še ta teden predlagan za stečaj
Čeprav se rok blokade žiro računa še ni iztekel, bo tudi družba AR TRANS predlagana za stečaj: Vzrok za takšno dejanje je izredno slabo finančno poslovanje v prvih letošnjih mesecih. Blokada Petrola! V podobnem položaju so vsa prevozna podjetja, zato bodo v kratkem organizirali generalno stavko vseh slovenskih šoferjev.
In kakšni so bili učinki stavke, ki so jo organizirali šoferji AR TRANSA 29. aprila? Če ne drugega, je pomagalo družbi vsaj toliko, da so jim stranke hitreje izplačale stroške že opravljenega prevoza-Tako so lahko šoferjem izplačali večino cestnin in polovico deviznih dnevnic. Njihovi največji poslovni partnerji so iz Pomurja, in sicer so to Radenska, ABC Pomurka, Železniško gospodarstvo, Elrad, Lek, Mesna industrija, AR CONT, Mešalnica Črnci in drugi.
Od 29. aprila (ko je bila organizirana stavka) do 17. maja bi morali v AR Transportu izplačati šoferjem stroške cestnine v višini 479.180,30 dinarjev. Izplačati morajo še 57.625 dinarjev cestnin. Devizne dnevnice za januar in februar so izplačali v celoti, za marec morajo izplačati še 28.000 nemških mark in prav toliko za april.
Janez Ivanuša, vodja komerciale v AR TRANSU, je povedal-»Zaradi sodelovanja pri minuli stavki nimamo nobenih težav. Sam sem si močno prizadeval, da ne bi prišlo do večje škode. Še istega dne so šoferji naložili in odpeljali, kar je bilo nujnega. Očitkov je bilo sicer precej, računa pa nismo dobili nobenega. Vsi se verjetno bojij0’ da ne bi prišlo do ponovne stavke, ki pa se ne bi končala v dveh dneh-Mogoče je ta stavka posredno vplivala na Petrol, da nas je blokiral-Zaradi neplačanih računov naši šoferji ne morejo več dobiti goriva Petrolovih črpalkah. Upali smo, da bomo to lahko rešili na lep naciij; vendar so se zaradi stavke nekako lažje odločili za blokado. Naši šoferJ' sedaj uporabljajo dve Inini črpalki, v Lenartu in Varaždinu.«
V družbi Avtoradgona, ki je zadnji mesec polnila časopisne stran1 in druge medije, je zaposlenih 267 delavcev. Stečaj in s tem zmanjšanje števila zaposlenih za polovico sta neizbežna. Kako bo z odproda jo vozil, še ni znano. Mnogi v družbi pa menijo, da bi bilo bolje, če h' že pred letom 1991 uvedli stečaj za vse družbe, saj bi bilo takrat manj prizadetih; tisti, ki bi ostali brez službe bi si lahko izborili več denaf' ja-	. nt
Registracija in zavarovanje enega tovornjaka stane okrog 7 tiso mark — cena, ki jo morajo plačati pod vsakim pogojem in v en^m znesku. Na Hrvaškem so ti stroški precej nižji; domača občina bij11" lahko pomagala vsaj na ta način, da bi jim nudila možnost večkratni' ga odplačevanja. Sicer pa reševanje problemov največjega transp°r ’ nega podjetja v Pomurju ni le naloga občine Gornja Radgona.
Janez Ivanuša je opozoril: »Do sedaj seje pri reševanju problem0 šoferjev Avtoradgone angažirala le občina Gornja Radgona. Več k° polovica šoferjev je iz drugih občin. S tem, da druge občine dajeJ° prednost raznim zasebnim prevoznikom in skušajo uničiti Avtoradg0? no, svojim občanom ne delajo nobene usluge. Če se bodo take stvan nadaljevale, bomo prisiljeni obdržati v službi le ljudi iz občine G° nja Radgona.«	Bernarda B. Ped®K
VESTNIK, 23. MAJA 1^
Stran 6
kmetijska panorama
VINOGRADI V MAČKOVCIH
Brazde na
Koloradski hrošč v nasadih krompirja
Kmetijsko gospodarstvo Rakičan poznamo po rekordnih hektarskih pridelkih poljščin, manj pa po njegovi vinogradniški dejavnosti. Eno takih območij so pobočja pri Mačkovcih, kjer imajo 23-hektarski nasad, od tega 14 hektarjev trt, 4 hektarje jabolk, 4 hektarje breskev in hektar hrušk. Diplomirana inženirka agronomije, smer vinogradništvo, Milena Cigut, ki se nam je predstavila (samo) za skupino-vodjo, je povedala, da je trtni nasad pretežno star komaj 4 leta, zato seveda še ni v polni rodnosti. Največ je laškega rizlinga, nato belega burgundca in nekaj drugih sort. Za obdelovanje vinograda in sadovnjaka skrbijo le 4 redno zaposleni delavci, Cez leto pa si pomagajo s sezonskimi delavci. Na vrhu mačkovskega pobočja je več stavb, med njimi tudi vinska klet, iz katere prodajajo »odprto« vino, tam pa je tudi gostinski prostor, kamor vodijo goste iz Moravskih toplic. V neposredni bližini je nekdanja podružnična mačkovska šola, ki jo je kupil plastičar iz Murske Sobote ter poceni prišel do stanovanja in prostorov za obrt.
Srečanje gozdarjev treh dežel
C lani društva inženirjev in tehnikov gozdarstva iz Pomurja in Maribora so organizatorji letošnjega srečanja gozdarjev Pannonia ki bo od 27. do 29. maja. Gozdarji treh držav so se prvič srečali c,a 1973 v Pomurju, pubudnik srečanj, ki so postala tradicional-na’ pa je bil nestor pomurskih gozdarjev Ladislav Nemesszeghy. Na letošnjem srečanju, ki se bo začelo v lendavski občini, se bodo -nrah gozdarski strokovnjaki iz Železne in Žalske županije, Gra-'šcanskega ter Pomurja in Maribora, naši gozdarji pa tokrat že earnič prevzemajo vlogo gostiteljev.
. .Na srečanju, ki bo v lendavski občini, bodo govorili o propa-anju nižinskih gozdov zaradi melioracij, in to neposredno na te-nu, v Polanskem gozdu in Črnem logu, na Pohorju pa bo tema p Divjad - gozd in škoda zaradi divjadi v gozdovih. Kot Pravi Miha Strah, predsednik DJT gozdarstva Pomurja, so gozdar-ci P/C|Pr'tan'.’ da trenutno nobena stvar ne more nadomestiti funk-K, ki jo pri varstvu okolja opravlja gozd, žal pa gozdarska stroka Pozna več kot 50 motenj, ki ogrožajo gozd in njegove funkcije, gozdarji jih želijo seveda preprečiti in temu cilju so namenjena Udl tovrstna srečanja.
L. K.
Madžarskem?
Znano je, da imajo naši kmetje premalo zemlje, so pa dobro opremljeni s stroji in bi zato lahko obdelali najmanj še enkrat toliko površin, kot jih sicer. Pred časom je iz kmetijske zadruge v obmejnem Lentiju prišla pobuda o možnosti najetja tamkajšnjih površin. Kmetje z območja lendavske, soboške in ljutomerske občine so se že oglasili. Pripravljeni so najeti 800 hektarjev zemlje, le o prevažanju mehanizacije čez inejo se je treba dogovoriti, prav tako pa o pridelkih ter fitopatolo-ški in veterinarski službi na mejnem prehodu v Dolgi vasi. Pa še nekaj je: najemnina. Madžari so v informativnih razgovorih povedali, da bi radi za najetje hektarja zemlje od 20000 do 3000 šilingov oziroma protivrednost v kmetijskih in/ali gozdarskih strojih.
Član izvršnega sveta SO Lendava, dipl. inž. Miran Lovrin, nam je povedal, da so zdaj na potezi republiški organi, še zlasti pomočnik ministra za kmetijstvo Albin Debevc. Ta naj bi pripomogel k vzpostavitvi stikov med Slovenijo in ustreznimi zveznimi organi, kajti obdelava polj na madžarski strani bi bila donosna, če bi kmetovalci tam pridelane pridelke, recimo pšenico, lahko prosto, torej brez carinskih formalnosti in plačila dajatev, prevažali v Slovenijo. Sele če bi pridelke prodali doma ali pa bi jih pokrmili živini, bi se jim namreč raču-nica izšla. Na Madžarskem so cene pridelkov precej nižje, na primer, tona pšenice 1000 šilingov. Sicer pa so Madžari pripravljeni popustiti pri višini najemnine. Pripravljenost za sodelovanje na lokalni ravni je, ta čas pa še ni znano, ali bodo višji pobude sprejeli. Vprašljiv je zlasti status pridelkov, kajti od tega bo odvisno, ali bo treba plačati carino, ali pa bo madžarska pšenica naših pridelovalcev šla brez obremenitev v žitne silose.
S. S.
Koloradski hrošč ali krompirjevec gotovo sodi med najbolj znane škodljive žuželke. Je hud škodljivec v krompirju, ki lahko ob količkaj močnem pojavu požre liste krompirja do golega. Škodljivi so hrošči, mnogo bolj pa ličinke.
Ker je koloradski hrošč dobro znan v vseh razvojnih oblikah, mislim, da opisovanje le-tega ni potrebno.
Koloradski hrošč objeda krompirjevo listje, pri čemer lahko hrošči in ličinke objedajo listje od roba ali pa v njem povzročajo luknje. V skrajnih primerih ostanejo nedotaknjene le močnejše listne žile in stebla, pri čemer je seveda škoda občutna. Zmanjšanje listne površine povzroči občutno zmanjšanje pridelka, vendar menijo, da le, če se listna površina zmanjša za več kot 20%. Če ni listja, se hrošči lahko hranijo tudi z gomolji.
Koloradski hrošč ima pri nas navadno dva rodova na leto. Hrošči v zemlji, proti koncu aprila ali v prvi polovici maja pa zapustijo prezimovališča in pridejo na piano. Zapuščanje prezimovališč lahko traja tudi tri tedne, pospeši pa se, ko se zemlja na globini 10 cm segreje na 14.5° C. Hrošči preletavajo na letošnja krompiriš-ča pri tempetarutah, višjih od 20° C. 6 do 12 dni po tem, ko zapustijo prezimovališča se hrošči sparijo. Navadno potrebujejo dopolnilno hrano in čim intenzivnejša je prehrana, tem hitrejše in številnejše je odlaganje jajčec. Samica mora pred odlaganjem jajčec zaužiti vsaj 2000 mm- listne površine, pri tem pa mora biti temperatura nad 12° C (razvojni prag ali ničelna točka).
Odlaganje jajčec se navadno raztegne na mesec ali več dni. Samica izleže 400 do 800 jajčec, v ugodnih razmerah pa tudi več, celo do 1100. Samice odlagajo jajčeca na spodnjo listno stran v skupine. Plodnost samic in čas odlaganja jajčec sta odvisna od mnogih dejavnikov: od količine, kakovosti in vrstne hrane, od temperature, relativne zračne vlage in svetlobe.
Embrionalni razvoj traja 5 do 12 dni, odvisno od temperature, pri tem je razvojni prag tudi 12° C; pod to temperaturo pa se tudi iz jajčec ne morejo izlegati ličinke. Pri nas se prve ličinke pojavijo navadno že konec maja ali v začetku junija, množični
pojav ličink pa je navadno od sredine do konca junija.
Ličinka se trikrat levi in ima torej štiri razvojne stadije. Ličinke prvega stadija ostanejo pogosto skupaj na listu, kjer so bila odložena jajčeca, in se razidejo šele pred levitvijo.
Ena ličinka prvega stadija poje okoli 20 mm2 listja in potrebuje za razvoj 3 do 4 dni. Ličinka drugega stadija se razvija 3 do 7 dni in zaužije okrog 150 mm2 listja, ličinka tretjega stadija 4 do 8 dni in 520 mm2 listja ter ličinka četrtega stadija 5 do 11 dni, v tem času pa požre 2300 mm2 listja. V povprečju traja celoten postembrio-nalni razvoj 14 do 22 dni, v poletnem času celo manj.
Odrasla ličinka se zabubi v zemlji na globini okrog 10 cm v posebni bubni zibelki. Po približno 14 dneh se že izležejo mladi hrošči, ki kmalu pridejo na prosto. Celotni razvoj traja približno 40 do 60 dni. Hrošči poletnega rodu se pri nas pojavijo navadno od srede julija do konca avgusta. Nekateri hrošči gredo kmalu na prezimovanje, večina pa jih odlaga jajčeca in se tako razvije še drugi rod. Navadno najdemo ličinke tega rodu v prvi polovici avgusta in pozneje, hrošči drugega rodu pa se pojavijo v septembru in oktobru. V tem času se pogosto potikajo po njivah, ozarah, travnikih in vrtovih. Kadar ne najdejo več krompirjevega listja, si za hrano poiščejo na njivah preostale gomolje in se končno podajo na prezimovanje. Znano je, da lahko koloradski hrošč prezimuje tudi dvakrat in se tako spomladi mladim hroščem pridružijo tudi tisti, ki so že drugič prezimili. Omeniti velja, da lahko en hrošč v svojem življenju požre okrog 120 cm2 listja.
Malokdaj je treba zatirati že hrošče, čeprav bi kazalo zatiranje opraviti, kadar na grmu najdemo povprečno več kakor enega hrošča. Največkrat je zatiranje usmerjeno proti ličinkam.
Nujno ga je opraviti takrat, ko po grmu najdemo povprečno 10 ali več ličink, včasih pa je ta prag tudi nekaj nižji. Zatiranje drugega rodu navadno ni potrebno, ali pa samo izjemoma, če najdemo po grmu več kakor 5 hroščev ali več kakor 20 ličink, do konca rasti krompirja pa je vsaj še 20 dni. Najbolj primeren čas za zatiranje je, ko se iz jajčec izleže več kakor 30% ličink, oziroma ko se najdejo prve ličinke tretjega in četrtega stadija. Kadar traja izleganje ličink zelo dolgo, moramo zatirati tudi dvakrat.
V Jugoslaviji je registriranih 45 pripravkov za zatiranje koloradskega hrošča, nekaj jih je na našem tržišču. Iz skupine organsko fosfornih insekticidov so znani volaton EC 50, zolo-ne liq., chromorel D, ekalux 25, iz skupine karbonatov elacron 2. Ena in druga skupina je v opuščanju zaradi nekoliko daljše karence in predvsem zaradi nastale odpornosti hrošča na omenjene pripravke.
Iz manjše skupine sintetičnih pire-troidov priporočamo iz naše prodajne mreže fastac 10 SC, karate 2,5 EC ali decis EC 2,5.
Trenutno najbolj je učinkovita skupina nereis toksinov, od katerih svetujemo bancol 50 WP ali evisekt S. Njih delovanje je zaenkrat zelo dobro, vendar samo na ličinke.
Povsem nov na tržišču je biološki insekticid novodor FC. Vsebuje aktivne kristale bakterije Bacillus thuri-gensis tenebrionis, ki jih najdemo v naravi. Kristalne beljakovine so in-sekticidna snov, ki se aktivira v prebavilih ličink koloradskega hrošča. Prebavila se paralizirajo, ličinke se nehajo hraniti in poginejo v 4—7 dneh. Tudi če ličinke še živijo, ne povzročajo več škode. Novodor se uporablja v prvih razvojnih fazah ličink po priloženih navodilih.
Geza Džuban, dip. inž. kmet.
Turistična kmetija Mirka in Marjete Šonaja iz Veržeja (Stari trg 16) je nekaj posebnega, predvsem pa drugačna od vseh tovrstnih kmetij, ki smo jih v našem tedniku že predstavili. Pravzaprav je to povsem običajna verženska kmetija, kjer redijo tudi konje, le da so pri gradnji hiše načrtovali tudi turistične sobe in pri njeni zunanji podobi upoštevali zgodovinske in krajinske značilnosti.
»Novo hišo smo morali gradi-L k r pa smo v bližini Banovskih toplic, smo naredili š^štiri aristične sobe z devetimi poste-Jami. Gostje lahko torej stanuje-1° 'n se hranijo pri nas. Povezali smo se z Radensko, tako da nam 8°ste pošiljajo tudi iz Radenec ln Panovskih toplic,« je pripove-?Va'a Marjeta Šonaja, gospodi-Ja na kmetiji. Izvemo tudi, da . a bila do 1983 leta oba z mo-Zen-.
Izbirajte: jahanje ali bagrli!
plicah, zdrava domača hrana in jahanje. Če niste ravno navdušen jahač, se lahko odločite tudi za vožnjo z »bagrlijem«. »Tudi drugi lahko pridejo jahat, ne le tisti, ki prenočujejo pri nas,« nam pojasni Marjeta, »le dan prej nas morajo poklicati, da bomo doma. No, pa tudi če pride kdo nenajavljen in smo doma, ni pro-
marsikdo le težko najde njihovo kmetijo. Sicer pa so se z Radensko že vse dogovorili . . . Zanimivo in koristno sodelovanje! Marjeta Šonaja nam je povedala, da ima že nekaj dobrih in slabih izkušenj. Sodelovanje z Radensko je zadovoljivo. Ko so se odločili za turistično kmetijo, jim je le Radenska prispevala 4 tisoč din
Cez"^1^3’! s kmetovanjem. nove hlev n' S0 28rad'li najprej natoDn . e za 'b krav molznic, ‘arjev om n°V0 hišo- Tudi 8 hek-p°trebn 6 °Valne zemlje je bilo ti. Pole«0 Sprot.' 'n redno obdela-krnetii; , tc,?a 'majo na Šonajevi ko Pa udl konje. Kako ne bi, Njihov L^*Ckl’ bi lahko rekli! Provanjp^ Je na zadnjem tek-drugo Xsto Ljutomeru dose8el
"ju,	S0 namenjeni jaha-
naJraiši Anjlmi pa 'majo jahači naJbolj ,2Lasa ~ ker je menda stra nL“^Peramenten. Kar pe-~ kopan* v oazenu v Banovskih to-
Za 100 dinarjev boste lahko pri Šonajevih v Veržeju eno uro jahali enega od treh konjev. Če bi se jahanja radi naučili, vam bo pri tem pomagal Mirko Šonaja, ki se že spretno zavihli v sedlo.
blema. Konji so v hlevu. Le med 18. in 19. uro nimamo časa za goste, takrat moramo opraviti dela v hlevu.«
Upajo seveda, da bodo kmalu dobili nove smerokaze, kajti
za sodelovanje v prihodnje. Vsaka večja skupina, ki stanuje v Radinu v Radencih, se med izletom po Pomurju ustavi na malici na njihovi kmetiji. Res pa je, da bi morali nekoliko bolj poudariti
tudi možnost posameznih obiskov in koriščenja ugodnosti jahanja.
Slabo izkušnjo pa ima z Naravnim zdraviliščem Lendava, saj od tega sodelovanja niso imeli Sonajevi nobenih koristi. Ideja je bila prav gotovo zanimiva, 50 gostov, kolikor jih je en dan prebilo na njihovi kmetiji, pa navdušenih. Na predlog zdravilišča, Nedeljskega dnevnika in Vala 202 so pripravili prave prleške koline za 50 gostov lendavskega zdravilišča. Marjeta je spekla še kvasenice, gostje so uživali na kmetiji ves dan, nekateri so verjetno prvič videli, kako se pripravi »domači praznik«, zamesi kruh, speče prleška sladica.
»Rekli so, da bo to dobra reklama za nas. Še nobenega gosta nismo dobili zaradi tega, ker smo gostili tistih 50 ljudi. Vse so dobili zastonj, nas pa ni nihče nič vprašal, koliko je to stalo. Sonja je menda v zdravilišču rekla vodilnim, da bi nam morali kaj dati, pa so. rekli, da še ne vedo, če bo od teh kolin kakšen učinek za zdravilišče,« je potožila Marjeta Šonaja. In podobne stvari se dogajajo lastnikom turističnih kmetij kar naprej. Nekateri bi radi vse zastonj. Mislijo si: saj tu tako ničesar ne kupujejo, zakaj bi morali mi plačevati tako drago kot v gostilni.
Cene nikakor niso tako visoke kot v gostilnah, porcije precej večje, juho prinesejo s skledo tudi večkrat. Toda povsem zastonj, da se jim vse to početje ne bi vsaj malo splačalo, pa se ne morejo iti kmečkega turizma.
Bernarda B. Peček
Hruška v steklenici
Če želimo vzgojiti hruško v steklenici, moramo poznati skrivnost, kako lepa, debela hruška pride skozi majhno grlo v steklenico.
Izbrati moramo lepo oblikovan plodič na koncu poganjka. Tega previdno spravimo v trebušasti del steklenice. Plod mora biti samo eden (ena hruška). Ves čas moramo spremljati rast plodiča v steklenici. Steklenica mora biti obrnjena tako, da padavine ne pridejo v njo, ker bi potem plod hitro odpadel. Če v bližini steklenice ni močnejše veje, da bi pritrdili steklenico, moramo narediti oporo iz lat. Steklenica mora biti dobro pritrjena, saj bi jo sicer veter stresel na tla, dobro pa tudi je, da pritrdimo vejico, na kateri raste hruška, ker se v nasprotnem lahko veja odlomi. Rob steklenice ne sme biti oster, barva stekla pa svetlejša —• bela ali svetlo zelena. Temne steklenice niso primerne, saj privlačijo sončne žarke in to ožge plod. Za steklenico s hruško moramo izbrati primeren prostor, tako da ne bi ves dan sonce pripekalo. Ko hruška dozori, odrežemo del veje, kjer je rasla in previdno s palčko ali daljšo pinceto ločimo plod od veje. Med pecljem in vejico nastane oplutenela plast, zato je včasih ločitev hruške težja, kot si mislimo. Pecelj mora ostati pri hruški, torej se ne sme iztrgati. Nato z močnim curkom dobro izperemo steklenico s hruško, odcedimo in osušimo. Osušeno hruško potem zalijemo s sadnim žganjem. Najboljše je, če imamo hruškovo žganje (po možnosti starejše), potem imamo visoko kakovostno domačo aromatično desertno pijačo.
Tako se aromatična hruška in žganje v steklenici oplemenjujeta. Najboljša sorta hruške je viljamovka ali rdeča — stark ecimson.
Poskušajmo torej sami vzgojiti dobro hruško v steklenici.
Vlado Smodiš, inž. agr.
IŠČEMO NAJ-KMETIJO
Imate ali morebiti poznate kmetijo, ki se s svojo arhitekturo spaja s prekmursko ali prleško pokrajino, kmetovanje, ki je prijazno do narave, in dvorišče, po katerem se z veseljem sprehodite? Prijavite jo na naslov: VESTNIK, Titova 29, 69000 M. Sobota, do 15. junija, kajti iščemo naj-kmetijo Pomurja.
Najlepše in ekološko urejene kmetije bodo nagrajene!
MM mm i PRIJA VNKAI Mi ■■■■■■■■■■■■■■■■
^TNIK, 23. MAJA 1991
Stran 7
gospodarstvo
Stavka v AR - korist ali škoda?
Stavkovnemu odboru šoferjev AR grozi sodni pregon — Povzročena velika gospodarska škoda, likvidnostne težave ostajajo — Kako dobiti sredstva za dokapitalizacijo?
Gospodarski svetovalci v Muri
»V Avtoradgoni se ne dogaja kaj posebnega, delo poteka normalno, kjer so pač za to možnosti. Po 30. maju v Avtoradgoni bistvenih sprememb ni bilo. Nelikvidnost je namreč problem, ki ga ne bo rešila nobena zamenjava vodstva. Od likvidnosti je tudi odvisno, če bomo lahko izplačali osebne dohodke in cestnine, od tega pa razpoloženje delavcev,« je povedal vršilec dolžnosti direktorja, ki je prevzel to funkcijo po odstopu prejšnjega vodstva Avtoradgone, Franc Štrakl. Takoj po prvem maju so vsi vodilni v družbah AR ocenili dogodke in se strinjali, da so bila izbrana neprimerna sredstva. »Z zgrože-nostjo smo ocenili, da je bila celo preprečena dostava hrane do nekaterih ustanov, prevoz rešilnih avtomobilov, promet prek mednarodnega mejnega prehoda in podobno. Če je bil cilj res tako »zaželen«, bi ga lahko dosegli tudi na drugačen način, ne pa da je celotna regija utrpela gospodarsko škodo,« je dejal Štrakl. Kje iskati odgovorne za povzročeno gospodarsko škodo: je to prejšnje vodstvo Avtoradgone, »Podpihovalci« stavke ali stavkovni odbor, ki je stavko drgani-ziral? Mnenje vodstva AR-hol-dinga je: »Odgovornost za nastalo škodo je treba iskati v Avto-
Zaradi politike ob 2 tisoč nočitev
Čeprav so komercialisti Naravnega zdravilišča Radenci v vseh propagandnih materialih poudarjali, da sta Lendava in hotel Lipa v bližini meje z Madžarsko in le dobrih 50 kilometrov oddaljena od meje z Avstrijo, jim ni uspelo prepričati tujih turistov. Zasedenost zmogljivosti lendavskega zdravilišča je bila v prvih treh mesecih letošnjega leta tako slaba, da so se začeli pojavljati likvidnostni problemi, ki jih do sedaj niso poznali.
Če ne bi uspeli dobiti srednjeročnega posojila in dela sredstev za izvozno spodbudo (obljubljena so bila že lani), bi bilo še huje. Aprilska zasedenost zmogljivosti je nekoliko boljša — 60 odstotna-izpad tujih gostov pa so delno poskušali nadomestiti z večjim številom domačih gostov.
In še nekaj konkretnih podatkov: v letu 1991 sta se odločili za Lendavo le dve avstrijski agenciji, a sta namesto 80 pripeljali v hotel le 40 gostov. Decembra 1990 so imeli v Lipi še 14 odstotkov več gostov kot leto prej, januarja in februarja je bilo gostov (vzrok so zaostrene politične razmere v Jugoslaviji) že za 13 odstotkov manj. Največji izpad je bil marca, ko je bilo gostov kar za 39 odstotkov manj kot leto prej.
bbp
TAMAŠd o o
GORNJA BISTRICA 130 a
Telefon: 70 270
Vse za vas in vaše najmlajše!
•	velika izbira moške, ženske in otroške konfekcije
•	moške obleke po izjemno nizkih cenah
•	vseh vrst trenirke (svilene in bombažne) od 300 do 1.000 din
UGODNOST
• odplačilo na tri mesece brez obresti
• odprto vsak dan, razen nedelje, od 8. do 20. ure.
radgoni, vendar ni odgovorna le AR kot pravna oseba, odgovoren je tudi stavkovni odbor, ki je vse stvari peljal. V prijavi stavke odgovornemu občinskemu organu niso napovedali nikakršne zapore cest, mejnih prehodov in ulic. Zato menimo, daje bilo storjeno dejanje, ki ga bo potrebno na ustrezen način sankcionirati.«
Kaznovati stavkovni odbor,
Stečajni upravitelj Milan Bratkovič:
»Jaz ne dajem več komentarjev! Takšno je stališče sodišča. Za dajanje izjav je pristojen stečajni senat, vse informacije pa dobi iz mojih rednih poročil, ki jih moram pošiljati sodišču.«
ker je uporabil vsa sredstva za dosego cilja (pa čeprav je bil za cilj zamenjava vodstva, kar je na neki način politični in ne delavski cilj), je lahko dvorezen meč. Večina bo slišala le besede: šoferji—stavka—kazen.
»Prav gotovo je to zelo velika dilema! Vendar pa je potrebno tudi pri borbi za upravičene pra
r—“—---------------------—----------------1
I MURA odgovarja |
IV zvezi s člankom Ovadili delavca MURE, objavljenim v I
VESTNIKU št. 19 z dne 16. maja 1991, vas prosimo, da ■
I objavite naslednjo izjavo:
। Gospod DARKO ANZELJ, načelnik UNZ Murska Sobota, | | je pred dnevi dal izjavo o vsebini kazenske ovadbe proti | | odgovornemu delavcu MURE, ki jo je UNZ 24. aprila j
1991 predala javnemu tožilcu v Murski Soboti.
I Vodstvo MURE v zvezi s tem daje naslednjo izjavo:
■ Odločitve komerciale v Tovarni ženskih oblačil so bile ' skladne s poslovno politiko »MURE«, zato zavračamo v |
| izjavi napovedano krivdo. Krivda kogarkoli v MURI bo ■ I dokazana ali ne šele v nadaljnjem postopku.
Vodstvo MURE |
Projektiranje v funkciji ekologije
V začetku maja so v okviru holdinga EEK Videm ustanovili novo družbo z omejeno odgovornostjo EEK — EKO. Osnovno dejavnost nove družbe je direktor Jože Sraka, dipl. inž. arh., opisal takole: »Firma je bila ustanovljena v sklopu EEK Videm za dopolnitev inženirinške dejavnosti holdinga za področje ekologije in gradbeništva. Koncept naše dejavnosti temelji na dejstvu, da se je potrebno v Pomurju dolgoročno in resneje pogovarjati o reševanju ekološke problematike, ki je ozko povezana z energetiko. Menim, da st ekologija ne začne z reševanjem nastalega položaja, ampak se
0
vice spoštovati pravila igre. Vsa sredstva ne morejo biti dovoljena! Jasno je, da bi tudi v okviru Avtoradgone te njihove zahteve lahko izpolnili. Stavke so sredstva delavcev za dosego nekih ciljev, vendar ne na škodo tistih, ki nimajo ničesar zraven,« je dejal Franc Štrakl.
Povzročena je bila večja gospodarska škoda, zato mora ukrepati nekdo zunaj Avtoradgone. Proti komu in kako, bomo še videli. Žal nismo uspeli dobiti izjave predsednika stavkovnega odbora Ladislava Piška, ker je že od 1. maja na dopustu.
Stavka, ki je bila organizirana 29. in 30. aprila, pa je po besedah vodilnih v AR vplivala tudi na zakasnitev pri pridobivanju sredstev iz naslova Kapitalizacija denarnih nadomestil za brezposelne, saj zaradi nje niso mogli pravočasno poslati prošnje in ocene uradne komisije. I. maja je bila namreč možnost tovrstnega načina kapitalizacije ukinjena. V Avtoradgoni vseeno upajo, da bodo izjemoma uspeli dobiti nekaj sredstev iz republike; čeprav bo njihova cena precej višja, jih nujno potrebujejo.
Bernarda B. Peček
ekologija začne z maksimalno angažiranostjo same proizvodnje, življenjskih oblik in kmetijske predelave, ki mora biti urejena tako, da bo odpadkov čim manj oz. da bodo ti neškodljivi. Na področju ekološkega projektiranja delam že dvajset let in opažam, da probleme rešujemo nesistematično, na tak način pa se lotevamo tudi novih naložb, kar izvedbo projektov draži.«
Družba EKO je pripravila koncept reševanja ekološke in energetske problematike v mestu in občini Murska Sobota in ga naslovila vsem tistim, ki so dolžni skrbeti ali pa so zainteresirani za ekološko čisto okolje. V omenjenjem konceptu navaja probleme in ponuja predloge za njihovo odpravljanje. Kakšen pa bo učinek koncepta, ki je zelo strokovno pripravljen, bo pokazal čas.
RENATA FICKO
DIMNIKAR BELTINCI
Reorganizacija podjetja
Z novim letom je iz družbenega dimnikarskega podjetja v Beltincih nastalo 6 družb z omejeno odgovornostjo. Teritorialna razporeditev je ostala takšna, kot je bila, pa tudi občinam se je uresničila dolgoletna želja, da bi imele svoja dimnikarska podjetja. Pričakujejo, da se bo tudi ta dejavnost v prihodnosti privatizirala, prehodno obdobje pa naj bi trajalo tri leta. Tako določa tudi pogodba med krovnim podjetjem in posameznimi družbami. Zanimanje za dimnikarsko dejavnost v zadnjem času narašča, saj se tudi mladi ne branijo več tega dela.
Predstavniki Centra za gospodarsko svetovanje iz Ljubljane so v začetku tedna obiskali soboško Muro, kjer so se s predstavniki podjetja pogovarjali o preobrazbi, privatizaciji in lastninjenju podjetij. Magister Milan Lovrenčič je zbrane pozdravil z besedami: »Radi gremo k dobrim, slabi prihajajo k nam,« dodal pa je, da se z lastninjenjem ukvarja že več let. To mu je včasih povzročalo težave, danes pa se lahko pohvali s petimi svetovalnimi firmami, ki se ukvarjajo zlasti s finančno dejavnostjo. V kratkem lahko tovrstvno firmo pričakujemo tudi v Radencih.
Podjetja so v tem času v brez-lastninskem vakuumu, gospodarstvo propada, ljudje so nezadovoljni in vprašanje je, kje je vsemu temu dno. Prehod od ene k drugi obliki lastninskih odnosov ne bo enostaven, zato se moramo
Kdaj posodobitev rafinerije?
V Nafti Lendava so pred dobrim mesecem dobili dolgo pričakovan odgovor Republiškega komiteja za energetiko, ki dejansko pomeni zeleno luč za pričetek aktivnosti pri razširitvi in posodobitvi rafinerije. Republiški komite za energetiko je dal soglasje za projekt, s tem da ne prevzema nobenih finančnih obveznosti. Nafta Petrol, Plin in trgovina ter Istrabenz so republiški vladi odgovorili, da s poslo-vno-finančnega vidika ne bi bilo sprejemljivo štirih podjetij združiti v javno podjetje. Po informacijah, ki prihajajo iz republike, je mogoče sklepati, da naftno-plin-skega gospodarstva naj ne bi spravili pod isto streho v obliki javnega podjetja. V Nafti ocenjujejo, da bodo potekali procesi lastninjenja najprej v smeri podjetja v dražvni lasti, nato v oblikovanje delniških družb. Način vplivanja slovenske vlade na naftno-plinsko gospodarstvo sicer še ni dokončen, a je možno z njim računati. Čeprav lendavska rafinerija s svojimi derivati ne oskrbuje celotnega slovenskega trga, je pa gravitacijsko opravičljiva, bo na ravni republike potrebno imeti pred očmi tudi projekt razširitve rafinerije v Lendavi. Vzporedno z aktivnostmi za
INFORMACIJE ZA PODJETNIKE
Prava informacija ob pravem času in na pravem mestu — to je izredno iskano, potrebno in pokvarljivo blago. Še posebno v današnjem negotovem, prehodnem in čez nič spremenljivem sistemu, ko mnogi iščejo svoj prostor in želijo biti uspešni v sistemu tržnega gospodarstva, ko želijo živeti in delati tako, kot to počnejo na Zapadu. Ob tem pa pozabljamo, da nas še vedno spremljajo stare navade in načini poslovanja ter komuniciranja, da premalo vemo o tem, kaj se dogaja okoli nas, da zaradi tega ne reagiramo, ali pa to naredimo prepozno, itn ...
V tej številki Vestnika uvajamo skupaj z GZS Območno zbornico novo rubriko Informacije za podjetnike. Tekoče bomo objavljali informacije in dogodke, za katere menimo, da so za podjetnike zanimivi in potrebni. Pa poskusimo in zaželimo novi rubriki aktualnost in bralnost!
STROKOVNI SEJEM COMPONENTA 91 V CELOVCU
Od 9. do 12. oktobra bo v Celovcu strokovni sejem Compo-nenta 91, namenjen borzi dobav. Na njem bodo predstavniki velikih firm iz Nemčije, Avstrije, Švice in drugih držav iskali predvsem manjše in Srednje firme kot kooperante za dobavo polizdelkov in izdelkov iz kovine in plastike.
Predstavniki celovškega sejma z direktorjem dr. Leitnerjem na čelu vabijo vse zainteresirane, da se udeležijo predstavitve avstrijskega sejmišča v ponedeljek, 27. maja ob 10.00 na Gospodarski zbornici Slovenije, Titova 19, v Ljubljani; spregovorili bodo o možnostih predstavitve.
SEJEM TEHNOLOŠKIH INOVACIJ TECHNOVA INTERNATIONAL 91 V GRADCU
V Gradcu bo od 5. do 7. juni ja
toliko bolj pripraviti nanj. Na Hrvaškem so stvari veliko bolj poenostavili. Pri nas pa zakonodajo preveč zapletamo. Strokovnjaki s Centra so do zdaj ovrednotili okoli 100 podjetij, kar je 70 odstotkov vseh do zdaj opravljenih ocen. Največkrat svetujejo dvoplastno preobrazbo, zlasti večjih sistemov, torej holding in družbe z omejeno odgovornostjo. Pri tem naj sodeluje čim več ljudi, delavcev, postopke pa naj vodijo zunanji strokovnjaki, da ne bodo možni očitki o prilaščanju. Država ne more biti dober lastnik, ker je preveč socialna, zato naj dejanski lastniki postanejo delavci, ki se bodo v tem primeru tudi bolj odgovorno vedli do lastnine. Vodilni morajo skrbeti za dobiček, ki naj bo edino merilo uspešnosti. Lastninska preobrazba se bo začela po preobrazbi organizacijske zgradbe,, saj nobena ni taka, da bi lahko
posodobitev rafinerije poteka v Nafti tudi proučevanje alternativne različice nakupa rabljenih naprav. Skupina strokovnjakov Nafte je bila pred nedavnim na obisku v rafineriji v Mannheimu, kjer je ugotavljala tehnično-teh-nološko ustreznost tamkajšnjih naprav. Ob nakupu in preselitvi naprav v Lendavo bi morali urediti zagotavljanje večjih količin
V Gornji Radgoni
brez referenduma!
Izvršni svet SO Gornja Radgona je na zadnji seji (17. ma- ■ ja 1991) sprejel sklep, da bodo referendum o občinskem samo- ■ prispevku »preložili na primernejši čas«. Poročilo o pripravah I na referendum, o javni razpravi o programu ter predlog izvrš- I nega sveta bo obravnavala še občinska skupščina. Slaba izku- g šnja drugih pomurskih občin pa je verjetno dovolj veliko svari- | lo, da so sedanji časi skrajno neprimerni za samoprispevke. | Tako skoraj ni dvoma, da bodo predlog izvršnega sveta spreje- ” li tudi delegati občinske skupščine. Čeprav bodo ob velik vir | dohodka, ki bi bil namenjen predvsem urejanju komunalnih | zadev, so na boljšem kot druge občine, ki so že organizirale re- J ferendume o občinskih samoprispevkih: ostal jim bo denar za g organizacijo referenduma in propagando le-tega.
bbp
mednarodni sejem tehnoloških inovacij TECHNOVA INTERNATIONAL 91. Prikazani bodo novi dosežki, zlasti v industrijski elektroniki.
ZA PODJETNIKE, KI JIH ZANIMA AMERIŠKO TRŽIŠČE
V začetku junija bo na Dunaju poslovna konferenca AMERICAN BUSINESS OPPORTU-NITIES IN THE DANUBE BASI N, kjer predvidevajo udeležbo prek 130 ameriških podjetij. Gospodarska zbornica je že v stiku z..ameriško ambasado na Dunaju, ki je organizator poslovne konference. Ce vas navedeno zanima, vam Gospodarska zbornica lahko posreduje prijavnico za konferenco, ali pa zastopa vaše interese na Dunaju.
V začetku septembra bo prišla na obisk v Slovenijo poslovna delegacija ameriške države OHIO. Da bi bil obisk čim uspešnejši, bo Gospodarska zbornica sproti posredovala inte
živela v vseh sistemih. Ovrednotenje premoženja je nujno, vendar je pomembno, za koga vrednotimo, za kupca ali prodajalca. Pri nas se običajno pojavljata oba v eni osebi, vrednotenje pa poteka po dveh metodah, in sicer po metodi premoženja in metodi donosov. Obe naj bi dali pošteno tržno ceno, ki pa bo postala prava šele z vključitvijo tujih kupcev.
V Muri so govorili še o vrednostnih papirjih. Magister Lovrenčič je dejal, da bi Mura z izdajo le-teh zagotovo uspela in tako dobila cenejši denar, kot ga kupuje zdaj. Predstavnike Mure pa je zanimalo zlasti vrednotenje, za katero so se strinjali, naj ga nadzoruje agencija. Strokovnjakom pa so postavili še več drugih vprašanj.
Lidija Kosi
surovine, kar pomeni, da bi morali v Lendavi povečati predelovalne zmogljivosti na več kot milijon ton letno.
Nafta ima nekaj ponudb tudi iz ZDA. Odločitev za to ali ono različico bo potrebno sprejeti že letos. Ta čas v Nafti intenzivno končujejo finančno konstrukcijo.
JD
rese naših podjetij v Ameriko-Torej pošljite na Gospodarsko zbornico informacijo o vaši firm« in področju, kjer želite sodelovati.
USTANOVITEV KLUBA PODJETNIKOV
Iniciativni odbor za ustanovitev Kluba podjetnikov Pomurja je skupaj z Območno zbornico sklical v petek, 24. maja, ob 13.00 v dvorani gasilskega dotna v Murski Soboti ustanovitveni sestanek kluba zasebnih podjetnikov iz občine Murska Sobot3' Na dnevnem redu je ustanovitev Kluba podjetnikov Pomurja in Občinskega odbora kluba podje-tnikov ter pogovor o sodelovanj11 zasebnih podjetij. Podrobnejše informacije o navedenih dogodkih dobite na GZ-Območna zbornica, Titova 5, Murska Sobota ali po telefonu 22-621.
RENATA FICK°
Stran 8
VESTNIK, 23. MAJA 19^
kulturna obzorja
Prvenec Vladimirja P. Štefaneca
DARKO BIRSA V SOBOŠKI GALERIJI
Morje (novih) pisanj
Seveda ni naključje, da je na naslovnici proznega prvenca ladimirja P. Štefaneca Morje obal (Mladinska knjiga, 1991) prav Magrittova slika Ogroženi morilec, kajti celotna pripoved je v bistvu (metafikcij-ska) detektivka, ki sloni na treh nepojasnjenih, a slikovitih umo-nn, ki se kljub morilčevi smrti ne razrešijo. Na videz se zgodba že razplete, a v tančico skrivnosti ostaja zavit motiv zločina in sploh vprašanje, ali je Maksimiljan Plaz, mož z vrtnico, res pravi morilec, čeprav se na koncu ladimir P, Štefanec in čudaški Konstantin Rodnik na videz brezskrbno odpravljata z ladjo Ladj° k Novim obalam.
i n v'dez stereotipni toponimi zlahka razkrijejo drugačno naravo teksta: potovanje v človekovo
■t, notranjost. Pisatelj namreč zapiše: »To, kar sem sam zaznamoval simbolično, dokaj neopre-eljivo, kot oddaljeno meglico ovih obal, je on (Ribič, izumi-eJ >mavrice<, op. p.) odkril po-sem materialno, z vizionarskimi znanstvenimi teorijami.«
faradi tega je pisatelj večno a preži, kako zasačiti Resnico (seveda kot filozofski pojem): ali *ot sanjski svet, ki se materializi-v japonski škatlici, ali v slav-■	„ v cvet, ali skozi mate-
ac'J° fiktivnega Premostit-_ ega sto'Pa> ki ga hranijo s v- mogom kurjači, prekleto od-G 111 °d izmenjevalca osebnosti.
za magični postorwel-sk| tip družbe, kjer je pač »rednost stvar prepričanja.« tran °8°dkl Se vrt'j° P° loSiki no’ njega, nagonsko, racionalno m intuitivno hkrati, meje so hu-obrza ,sane> osebe, čestokrat zh;rei^enjene s preteklostjo, se se nnJ° V Fant°m baru, lokalu, ki bo k zaprtJu preseli na Ladjo, ki k m ■ u magellanovsko zaplula K Novim obalam.
vrvni	pisatelj torej' kot
X ec kolovrati na ostrici sia .• nega nezavednega, smi-rej m	v _živ|jenju, to-
skn kl komajda loči sanj-Sk°°d realnega.
ku ipS je’ po vehementnem začet-povedmTl pisatelJ brzdati pri’ medit- / tok’ zat0 se prepušča sanie nosti’ skuša »naslikati refleko Pnzv°kom freudovskega a<<> metafikcija kot temelj-
PRVI KORAKI V SVET LITERATURE (1)
»Moja muza se pa samo muza.«
(Milan Fridaner)
cev^l'°kater' °d literarnih vajen-•— od nSeVer°vzhodne Slovenije Sloveni	Dravograda,
Ptuja L Gradca, Maribora, tudi do m rjnoža 'n Ljutomera, vse ja zbrali^ ~ ki so se l0- ma' čnem sr / M- Soboti na obmo-teljev --ju pesnikov in pisa-Samoi™ ■ tn'kov. Premore toliko v tem af11^6 kot Milan Fridaner ki so «,°nzmu- Verina avtorjev, diši v obiT'^ese^ne 'zdelke, bo-ali afnr; 'kl Proze bodisi poezije Zveze Poslali na natečaj Venije turn*b organizacij Slo-oe premore tiste ^tja in sTem^eks'je sv°jega P°' Zato ip , Povezane distance, 'o Pisani j 0 srečanje, ki je zbra-rejših tmdkU^no nekaterih sta-?redniešr>i i ?nikov in predvsem katerega nadebudnežev in Zveza ^ost|telj Je bila soboška Predvsem u turnih organizacij, torji nai kmentorski značaj: av-P°govorir' Se 0 svojih besedilih strokovnp seboj in s člani
Zato t d‘nje-
Iarni va X besedni zvezi »lite-njima ,nci<<> ^besedni izdelki«
Pišu niso Or°dni izrazi v tem za-'Udi ne (aPorabljeni nezavedno.
Ustva? °’.kot da bi besedne-sicer v teb avtorjev, ki 8°bano vT ^e?e Oborijo pred ^^njeio . • r’ besedujejo in v jeni L„;r. b. Priznani, uveljavi UteraH ‘^^'rani etc. sloven-n dati°tell1°d1VZeti Pomen ^Porablien- nelJub predznak. Zaradi ti« ' S°- zavestno, to pa razsežno«;ei .nJ'hove pomenske ^anje 1 ‘mplicira obvlado-<a Za dobr r Prav te8a namreč, V°'j le nri« lterarno delo ni do-UrPna m- no čustvo? globoko-vHost itd ’ Pronicljivost, duho-___	’’ arnpak v vsaj tolikšni
ni pripovedni način ga tu in tam izda, pa vendar ne smemo na silo iskati v tem le mašila, temveč in predvsem metamorfozo.
Bistveni element romana je metamorfoza. Skozi ves roman smo priča raznim preobrazbam (pariški Fantom, Morilec, sam glavni lik . ..), dokler se prav glavnemu liku ne zgodi, da mu začno poganjati krila. Naj jih vzamemo kot dejstvo ali kot (in predvsem) metaforo, je to najboljši del teksta; breme in »očarljivost« teh kril je prav v njihovi pojavnosti, v tem, da posežejo v osebnost glavnega lika brez »izmenjevalca osebnosti«; le-ta izmenjevalec zlahka poseže v osebnost, kajti »kdo bi živel zmeraj z eno osebnostjo«.
Vladimir P Štefanec
l^fORJENOVIH OBAL
Naj bo meja še tako zabrisana, je očitna. Prav tako kot otrple podobe na Magrittovi sliki, ki v svoji onemelosti izžarevajo naklep, strah in ujetost vase, v privid samega sebe.
»A jaz sem videl obale«, zapiše pisatelj, »zrl sem jih dan za dnem in z vsakim novim soncem je bila njih podoba jasnejša, še bolj resnična in vedno bolj me je vabila. Nove obale sem dal ime temu, kar sem videl, morje, ki jih je božalo, pa je postalo Morje novih obal.« Od tod tudi naslov romana, berljivega, kultiviranega zapisa, ki skuša zabrazdati po novih vodah, pa mu vedno le ne uspe, tako da tu in tam nasede v plitvicah že starega, okorelega
Milan Vincetič
morja.
meri tudi literarna veščina, se 45 avtorjev z natečaja vse premalo zaveda. Pri nekaterih pomanjkanje literarne veščine seže celo do temeljne ravni, do samega »materiala« in »orodja«, torej do jezika. Ne le da številni avtorji ne obvladajo temeljnih zakonitosti in pravil knjižnega jezika, tudi sicer jezik ne premore ustrezne prefinjenosti in izpiljenosti, ne služi avtorjem tako, da bi stvari povedali na nov, drugačen, svež, še ne slišan način. Marsikateri ustvarjalec bo moral do pomočniškega izpita še precej vaditi, veliko verzov ali proznih odlomkov izčrtati, veliko popisanih listov nameniti za star papir. Bilo je tudi nekaj, za katere bo
MILAN FRIDANER
iz Gruškovca pri Cirkulanah — avtor podnaslovnega aforizma — sicer ni prišel v ožji literarni izbor, saj so aforizmi mejna ali t. i. pollite-rarna zvrst. Vendar pa njegovi aforizmi zaradi svoje duhovitosti in pronicljivosti zaslužijo objavo. Izza njih deluje samostojen, v vse smeri pozoren, kritični um. Aforizme, ki se najpogosteje lotevajo erotičnega polja, etičnih vprašanj, deloma tudi ekologije ali pa so znatno družbenokritični, najpogosteje gradi na sicer ustaljeni, vendar mestoma učinkoviti besedno-pomenski igri.
Več ko je žensk na rodilnih mestih, manj je ritolirništva.
Zanima me, ali igralke igrajo orgazem bolje kot ostale ženske. Seksualna revolucija se je začela, ko je Amor vzel v roke brzostrel-
Sovejša zgodovina je pokazala, da je ateizem sposoben spraviti na
kolena dosti več ljudi kot teizem.
Najbolj trdoživi so tisti z najmehkejšimi hrbtenicami.
Lisjakom nikoli ne nataknejo lisic.
Tudi čista voda nam bo vsak čas splavala po vodi. ■
Prvo pravilo za človeka atomske dobe se glasi: Ce ti posveti zarek upanja, ga najprej preveri z Geigerjevim števcem.
Pacifisti delajo s peresom, pacifikatorji pa z gumijevko.
Občutek imam, da bodo končni rezultat procesa družbenih sprememb pri nas procesije.	...........
Položaj v Sloveniji se zanesljivo izboljšuje — cerkvenim mišim ze gre na bolje.
V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo do 28. maja odprta razstava slik akademskega slikarja Darka Birse. Avtor je bil rojen leta 1958 v Lendavi, trenutno pa dela na grafični specialki na Akademiji likovne umetnosti v Ljubljani. Imel je že nekaj samostojnih razstav v Ljubljani, Tolminu, Celovcu in drugod, razstavo v Soboti pa je pripravil zavod za kulturo občine Lendava.
Darko Birsa pripada generaciji mlajših slovenskih likovnih ustvarjalcev, ki se je kmalu po zaključku šolanja na Akademiji
Birsova dela odsevajo notranji razpoloženjski svet.	r
za likovno umetnost v Ljubljani znašla v neizogibnem pluralizmu sodobne likovne govorice, za kar so morda prav zadnja leta najbolj sprejemljiva. V uvodnem besedilu k razstavi pa je Judita Kri-vec-Dragan zapisala, da se »Birsa še naprej spretno izogiba sleherni agresivni potezi in ostaja liričen, kot je bil v svojih starejših delih . .. Barva postaja vse pomembnejša na simbolni ravni,
Bogata kulturna dediščina v Prekmurju
Območje soboške občine ima obilo kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Soboška vlada se je očitno pravočasno zavedla pomena tovrstnih objektov za širšo družbeno skupnost, predvsem pa za prihodnje rodove.
Tako je sredi meseca marca začel veljati odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Murska Sobota. S ciljem: zagotoviti ohranitev in uresničevati posebno družbeno varstvo kulturnih in zgodovinskih vrednot, so bili za kulturne oziroma zgodovinske spomenike razglašeni deli kulturne dediščine in njihove pritikline, ki imajo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko in seveda tudi estetsko vrednost.
Kulturne in zgodovinske spomenike so po svojih značilnih lastnostih razdelili na več skupin: na arheološka in naselbinska območja, na arheološke, umetnostne in arhitekturne, etnološke, zgodovinske ter tehni-
pot do literarne zrelosti nekoliko krajša.
Srečanje pa ni imelo le mentorske vloge (svetovati udeležencem, kako izboljšati svoje izdelke, opozarjati na najpogostejše napake itd.), ki je seveda primarna, ampak je imelo — tako kot druga območna srečanja po Sloveniji — tudi tekmovalni značaj. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Dragica Breskvar (ZKOS), prof. Milan Vincetič in prof. Franci Just, je namreč morala proglasiti »najboljše« avtorje in jih predlagati za republiško srečanje. Odločila se je za pet avtorjev, katerih izbrana besedila bodo postopoma objavljena v Kulturnih obzorjih.
celo mnogo bolj artikulirana in izrazita, medtem ko je velik del njene tvorne funkcije prevzela nalepljena tkanina, ki ustvarja značilno nagubano obličje slike. V njem je vse polno slutenj o nekem notranjem, nevidnem svetu, za katerega smo prepričani, da mora obstajati. Pomeni se skriva
ške spomenike.
Odlok določa tudi natančno označitev spomenika, navedbo imetnika oziroma upravljalca, način varstva spomenika z vsemi omejitvami in prepovedmi ter razvojne usmeritve le-teh.
Geodetska uprava občine Murska Sobota je izdelala pregledni katastrski načrt v merilu 1:5.000. V njem so označeni položaj, velikost, oblika in meje posameznih spomeniških območij in nepremičnih kulturnih spomenikov. Načrtno dokumentacijo je mogoče dobiti pri Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, pri Geodetski upravi Murska Sobota in pri upravnem organu občine Murska Sobota, pristojnem za kulturo.
In kateri so najpomembnejši kulturnozgodovinski spomeniki po posameznih skupinah? Arheoloških območij je največ. Prevladujejo gomilna grobišča. Najdemo jih najpogosteje na Goričkem (Gerlirici, Motvarjev-ci, Vučja Gomila, Sebeborci, Ša-lovci, Bukovnica . ..). Rimske . naselbine prevladujejo v ravninskem delu (Lipovci, Kupšinci, Ižakovci). V Lucovi je prazgodovinska, v Puconcih in Lipi pa eneolitska naselbina. Naselbinska območja so še v Beltincih, Filovcih in Murski Soboti.
Za arheološke spomenike so razglašene gomile, rimske gomile ter sledovi rimske ceste. Te najdemo v Bakovcih, Gradišču, Bogojini, Dokležovju, Filovcih, Krogu, Mlajtincih, Puconcih, Gančanih, Suhem Vrhu, Selu, Gradu in še nekaterih drugih krajih.
kulturni koledar kulturni koledar kulturni koledar
PRIREDITVE
PUCONCI: V soboto, 25. maja, ob 20. uri bo v evangeličanski cerkvi v Puconcih literarno-glas-beno-gledališki večer s predstavitvijo nove pesniške zbirke Draga Kuharja PREKMUR1JANA. Nastopili bodo: gledališka igralca Dario Varga in Ludvik Begati ter violončelist Andrej Petrač.
MURSKA SOBOTA: V ponedeljek, 27. maja, ob 20. uri bo v dvorani kina Parka predstava GRUNTOVEC, MOJ DOM (z Dudekom in Regico). Izvajalci: Kazališna sekcija Zagreb.
VERŽEJ: V soboto, 25. maja ob 20. uri bo Ostercev večer. Na programu so dela Gallusa in Osterca.
RADENCI: V petek, 24. maja, bo ob 18.30 v razstavnem salonu otvoritev razstave fotografij z dosedanjih maratonov treh src. Na razstavi bodo tudi karikature Rudija Stipkoviča, karikaturista Sportskih novosti iz Zagreba.
RADENCI: V soboto, 25. maja, bo od 9. ure pred hotelom Radin kulturozabavna prireditev, sodelovali bodo domači in tuji ansambli.
RADENCI: 24. maja ob 19.
jo v govorici prvobitnih simbolov, v razkrivanju nekakšnega prastanja in njegove logične in naravne organiziranosti, v svetu, ki ga determinirajo večni zakoni kozmosa in je dojemljiv predvsem podzavestnemu, intuitivnemu v posamezniku.«
J. Gabor
Umetnostni in arhitekturni spomeniki so vsi še stoječi gradovi v soboški občini: Beltinci, Grad, Murska Sobota in Rakičan.
Umetnostno in arhitekturno vrednost imajo tudi nekatere stavbe v večjih urbanih središčih.
Prevladujejo stavbe v Murski Soboti (v Kidričevi, Lendavski, Mladinski, Titovi, Cankarjevi in Grajski ulici), po dve pa sta v Beltincih in na Cankovi. V skupino umetnostnih in arhitekturnih spomenikov sodi večina cerkva in župnijskih uradov.
Etnoloških spomenikov je iz leta v leto manj. Starih objektov, kot so s slamo krite hiše iz zemlje (t.i. »blatnjače«), leseni mlini in leseni zvoniki, je vse manj. Največ idiličnih prekmurskih hiš se je ohranilo v Filovcih, dva mlina premorejo Domanjševci, vaški zvoniki pa stojijo še v Pordašin-
uri bo v Kongresni dvorani hotela Radin prireditev v počastitev 11. maratona treh src. Po prireditvi bo tovarna Rašica iz Beltinec pripravila modno revijo.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec razstavlja akademski slikar Darko Birsa. Razstava bo odprta do 28. maja.
RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je odprta razstava likovnih del - pastelov in akvarelov Petra Jančarja. Razstava bo odprta do 15. junija.
LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu razstavlja akademski slikar Janos Horvath iz Som-botela.
LENDAVA: V-razstavnih prostorih lendavskega gradu je odprta stalna razstava likovnih in kiparskih del dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij.
MURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju je vsak dan (razen ponedeljka), od 10. do 12. ure odprta stalna razstava iz muzejskih zbirk.
■ Radenci-----
JAVNA TRIBUNA: OSEBA IN DRUŽBA
Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov iz Gornje Radgone je v letošnjem letu v okviru javnih tribun Naš trenutek pripravili že dve srečanji z vidnimi Slovenci. Za petek, 24. maja 1991, ob 19. uri pa je skupaj z drugimi odbori SKD pomurskih občin pripravil javno tribuno z naslovom Oseba in družba. Gost tribune, ki bo v hotelu Radin, bo prof. dr. Tone Stres. Vidni slovenski teolog bo gotovo zanimiv za marsikaterega Pomurca. Zato pričakujejo, da se bodo tribune udeležili številni člani SKD in drugi.
F. Klemenčič
cih, Ratkovcih, Ocinju in Do-manjševcih.
Zgodovinski in memorialni spomeniki so predvsem iz naše polpretekle zgodovine — posvečeni NOB, nekaj pa jih časovno sega mnogo nazaj: nagrobnik Franca Ivanoczyja na pokopališ
ču v Kančevcih, nagrobnik Jožefa Horvata na pokopališču v Martjancih, rojstna hiša kiparja Ferija Kuharja v Rankovcih, rojstna hiša Štefana Kuzmiča v Strukovcih ter hiša, v kateri je živel in ustvarjal dr. Ludvik Rogan v Sodišincih.
Tehnični spomeniki so le mlini in žage: Obalov mlin in žaga v Petroči, Fartekov mlin in žaga v Serdici, Dajčev mlin v Sotini, Diindekov mlin v Skakovcih, Stari mlin v Neradnovcih, Piita-rov mlin v Dolnjih Slavečih ter Frčkov mlin v Gornjih Slavečih.
G. G.
KNJIŽNICE
MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
MURSKA SOBOTA: V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice — pionirski oddelek so vsak četrtek ob 16.30 (do konca maja) ure pravljic.
LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, v torek in petek pa od 8. do 15. ure.
LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnice pa vsak dan od 7. do 15. ure.
USPEŠNICE TEDNA
V knjigarji Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo:
Časovni stroj - SKRIVNOST VITEZOV — Mladinska knjiga Sidney Sheldon — PESEK ČASA — Mladinska knjiga
Pita Artmetis — KEMIKI SKOZI STOLETJA — Mladinska knjiga
23. MAJA 1391
Stran 9
Trije zdravstveni zakoni
Menda smo dobili deveto verzijo predlogov za zdravstveno zakonodajo, toda dobro je, da smo jo sploh. Imamo torej tri predloge za tri zdravstvene zakone — za zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, o zdravstveni dejavnosti ter o lekarništvu.
Predlog za izdajo zakona o zdravstvenem varstvu vključuje načelo odgovornosti za krepitev in ohranitev zdravja. Za lastno zdravje se mora najprej pobrigati vsak sam, največjo skrb za zdravje pa prevzemajo nosilci politične oblasti in gospodarskega razvoja. Slovenija bo za vse prebivalce iz proračuna plačala dejavnost javnega zdravstva, ponovno pa je predviden sistem obveznega in prostovlj-nega zavarovanja. Tako bi se zdravstvo po novem financiralo iz treh virov, republiškega proračuna ter sredstev obveznega in prostovoljnega zavarovanja.
Drugi zakon, zakon o organiziranju zdravstvene dejavnosti, prinaša pomembno novost — zasebno delo tudi v zdravstvu. Opravljanje zasebnega dela bo dovoljeno na vseh področjih, razen v primeru ogrožanja življenja in varnosti ljudi. Zasebniki v zdravstvu naj bi bili izenačeni z drugimi zdravstvenimi delavci, vendar zasebnik ne bo mogel delati v javnem oziroma državnem zdravstvu. Predvideno je tudi delovanje zdravniške zbornice kot strokovnega telesa. Čeprav je lekarniška dejavnost del zdravstva, ima določene posebnosti, ki zahtevajo ureditev s posebnim zakonom. Pomembna novost predlaganega zakona za lekarne je tudi zasebno lekarništvo na podlagi koncesij oziroma pravice za opravljanje dejavnosti. Zakon predvideva tudi ustanovitev lekarniške zbornice, drugih podjetij ali zavodov pa za to področje ne dovoljuje. mh
LJUDJE MED SEBOJ
Postal sem pozoren na hišo — brunarico. Prav taka je bila, kot so jih imeli naši dedki in babice. Samevala je na pobočju enega izmed goričkih hribov, kajti vse naokrog so že pozidali nove hiše. Zapeljal sem se na dvorišče te domačije in nekako pričakoval, da se bom rokoval z onemoglima dedkom in babico, ki da v življenju nista imela ne otrok ne sreče, da bi si gmotno opomogla.
Na dolgi klopi, postavljeni pred hišo na »postinju«, ni bilo dedka, saj je umrl sorazmerno mlad, pač pa je posedala mlajša babica. Da, babica' Tako ji ne bomo rekli zato, ker je stara, pa ne preveč, ampak zato, ker je imela otroke in ima zdaj tudi že vnuke.
Babica mi je pripovedovala o mnogoterih dogodkih iz svojega življenja. Omenila je tudi osamljenost. Na stara leta je ostala sama, kajti njeni otroci, sveda zdaj že nekaj let poročeni, živijo s svojimi otroki, babičinimi vnučki, na drugem koncu dežele. Tja so odšli.
Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje d.o.o.
KLJUČAROVCI 19
YU-69242
Križevci pri Ljutomeru Tel.:069/87-731
PRODAJAMO VSO KMETIJSKO MEHANIZACIJO!
•	posebej priporočamo nakup izdelkov SIPA in balirke
•	možnost plačila na tri obroke
PRODAJAMO VES GRADBENI MATERIAL!
•	cement • apno • armaturne mreže • siporeks • fasadna opeka in drugo
• zelo ugodne cene
Pogovor s prof. dr. Jožetom Drinovcem
14. srečanje mladih tehnikov Pomurja
ZNANJE V SLUŽBI RAZVOJA
Septembra lani je bila v okviru sistema Radenske z odločbo ministrstva za raziskovalno delo in tehnologijo ustanovljena raziskovalna enota, ki jo že dober mesec dni vodi prof. dr. Jože Drinovec, svetovalec generalnega direktorja za področje medicine, balneologije in higiene mineralnih vod ter brezalkoholnih pijač. Raziskovalna enota Radenske je edina v Pomurju in ena izmed sedemdesetih, ki po podatkih iz lanskega leta delujejo v Sloveniji (hkrati s propadi ali reorganizacijami velikih poslovnih sistemov upada tudi število raziskovalnih enot).
Prof. dr. Drinovec, zakaj se je Radenska odločila za ustanovitev raziskovalne enote in kakšna je njena osnovna dejavnost?
»Raziskovalna enota je funkcionalna enota znotraj razvojnega oddelka. V Radenski imamo 19 raziskovalcev, enega z doktoratom znanosti in dva z magisterijem, sama raziskovalna dejavnost pa je bistveno starejša od lanskoletne registracije. Raziskovalno delo je razdeljeno na več področij, in sicer na hidrologijo, prehrano in tehnologijo ter medicino, osnovni koncept raziskovalne enote pa je odkrivanje resursov, s katerimi razpolaga in upravlja Radenska. Raziskovalna enota je v funkciji celotnega poslovnega sistema in menim, da bi morala biti tudi pomemben element poslovnih rezultatov. Osnovnih elementov, ki so silili poslovni sistem Radenske v oblikovanje lastne raziskovalne enote, je več, naj naštejem samo nekatere: izdelava dokumentacije za registracijo izdelka v tujini, raziskovanje učinkovitosti posameznih elementov v mineralni vodi, raziskovanje komparativnih prednosti posameznega izdelka v primerjavi s konkurenčnim ali lastnim izdelkom . . . Biti registrirana raziskovalna enota pomeni tudi imeti možnost vpliva za pridobitev carinskih olajšav, združenih republiških sredstev
Nikar v tuji svet
ker doma ni bilo priložnosti za zaposlitev. In ker te tudi zdaj ni, vse kaže, da se ne bodo vrnili.
Pa babica? Močno jo je strla moževa smrt. Da bi si bolečine nekoliko omilila, je odšla za nekaj mesecev k enemu izmed svojih otrok. Ni s'e mogla navaditi prebivanja v bloku, kjer je bila do poznega popoldneva sama, saj so bili družinski člani na delu in v šoli. Niso je premamili lepo opremljeno stanovanje, sodobna kuhinja, avto ... Že po nekaj tednih je zašla v krizo, saj se ji je stožilo po svoji hišici, pred katero je velika zelena
ter nenazadnje za vključitev v republiške indok programe, ki razpolagajo s pomembnimi podatki in informacijami.«
Pred kratkim ste opravili
analizo
Radenskinih mineral-
nih vod iz različnih vrelcev. Ali nam lahko pojasnite osnovne razlike med njimi, glede na to, da Pomurci prisegamo na vodo iz Petanjskega vrelca?
»Pomurje je lepo in bogato z naravnimi viri, po drugi strani pa zelo ranljivo. Spekter Radenski-nih mineralnih vod — Petanjski
vrelec, Kraljevi vrelec, Miral, Radin ter eksperimentalna voda iz vrtine VJ dokazuje, da je to izbor, ki bi ga bila vesela vsaka zahodnoevropska dežela. Če pa k temu dodamo še Zdravilni vrelec in vrelec v avstrijskih Že-tincih, potem lahko rečemo, da na tem območju izvira celovit izbor evropskih bikarbonatnih vod. Petanjski vrelec imam tudi sam za kakovostno vodo, primerno za široko potrošnjo, za vsakogar od nas, še posebej pa jo priporočam fizičnim delavcem, športnikom, skratka tistim, ki se pretirano znojijo. Voda iz Kraljevega vrelca je podobna, s tem da vsebuje dvakrat več kalcija in magnezija in je zato po evropskih merilih še bolj cenjena. Priporočam jo predvsem rekonvalescentom po težjih boleznih in operacijah. Miral je po sestavi blizu Petanj-
trata, po sosedih, s katerimi je lahko ves ljubi dan klepetala, po vrtu, kjer je pridelala zelenjavo in ji za-
skemu vrelcu z manj CCh, Radin pa se približuje pitni vodi in jo lahko nadomešča. VJ je voda, ki je še ne polnimo. Menim, da po svoji sestavi sodi v sam svetovni vrh in si zasluži uvrstitev med elitne vode, vode za zahtevne potrošnike, ki so za svoj izbor in zdravje pripravljeni tudi več prispevati.«
Pomurje razpolaga s številnimi bogastvi. Kakšne so razvojne usmeritve Zdravilišča Radenci?
■ »Radenska se bo postopoma usmerjala na lastne naravne vire, oblikovala ponudbo za zadovoljevanje gostov in bolnikov iz višjih zahtevnostnih razredov, usmerjala v zdravo življenje, preventivo, rehabilitacijo in šele na koncu na medicinski del. Slednjo ne sme opuščati, potrebno pa bo vzdrževati na visoki strokovni ravni. Slovenska zdravilišča imajo svojo prihodnost in mislim, da lahko napovem, da se bo v kratkem investiranje ljudi bistveno spremenilo — manj v materialne dobrine in več v zdravje in izobraževanje.«
Prof.dr. Drinovec, kaj je botrovalo vaši odločitvi, da ste kot svetovno priznan strokovnjak, do nedavnega tudi predstojnik nefrološke klinike na Kliničnem centru v Ljubljani, svoje znanje in izkušnje dali na razpolago Radenski?
»Se vedno sem glavni urednik Zdravstvenega vestnika, kar tudi pomeni, da medicine v ožjem smislu nisem zapustil. Moje sodelovanje z Radensko se je začelo leta 1978, z leti se je stopnjevalo, tako da je moj prihod tudi logična posledica tega. Ob tem pa moram priznati, da sem se po dvajsetih letih na Kliničnem centru tudi malce izpil. Novo delo v Radenski sprejemam kot profesionalni izziv.«
RENATA FICKO
to ni bilo treba na tržnico kot v mestu, pa po rožah, ki jih je vsak dan večkrat zalivala, zdaj pa je bila v skrbeh, da bodo umrle. Pa na kokoši se je spomnila!
Babica se je iz njej tujega sveta vrnila v svoj svet. Vedela je. da ji bo doma streha še naprej zamakala, sprijaznila se je z usodo svoje brunarice, da se bo še naprej sesedala in da bo vse manj lahko hodila po prostorih vzravnana. Pa nič zato! Tudi pri svojih otrocih ni mogla biti povsem pokonci, ni smela uveljavljati vsega, kar se ji je v določenem trenutku porodilo v glavi, ampak se je morala zadržati, kajti zavedala se je, da ni na svojem.
Še in še bi lahko klepetal. Starejši ljudje, ki ostanejo sami, so veseli obiskov. Vsa nestrpna pričakuje tudi prihod svojih otrok, vnukov . . ., žal pa oboji pridejo bolj poredko. Zaradi delovnih in šolskih obveznosti ne morejo kdajkoli. In če že pridejo, ne ostanejo dolgo, kajti babica nima tako lepega stanovanja kot oni. Še več: nekateri sploh nočejo pri njej prespati. ampak gredo kam drugam.
Čeprav je babica — babica, ima polno razumevanja za mladi rod.
Zaveda se tudi, da ji otroci ne morejo sezidati nove hiše, saj eni žive v blokih, kjer morajo vse kupiti, drugi pa si grade hišo in so zato v še hujši denarni stiski. Pa vendarle! Meni se zdi, da bi materi lahko (po)nudili več. Tako bi ji lahko uredili hiško, za katero bi uporabili material od brunarice.
Babica mi je ob slovesu dejala, da bo najbrž morala oditi k svojim otrokom v blok. V razpadajoči brunarici res ne bo mogla ostati; sem pa prepričan, da se bo vrnila, saj je tu, na pobočju goričkega hribovja. njen pravi dom, četudi streha zamaka.
Š. Sobočan
Doslej najbolj srečanje
množično
Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota je bila organizator tradicionalnega, že 14. srečanja mladih tehnikov iz Pomurja. Na srečanju je sodelovalo okrog 320 učencev iz osnovnih in srednjih pomurskih šol, kar je doslej največ. Porast množičnosti, uvajanja novih in zahtevnejših oblik raziskovalnega in tehničnega udejstvovanja mladih, zlasti pa doseženi rezultati kažejo, da je to edina pot za dvig splošne tehnične kulture in povečanje števila tehnične inteligence v naši pokrajini. Srečanje je tako doseglo svoj namen, okrog 40 mladih iz Pomurja pa se bo udeležilo republiškega srečanja mladih tehnikov, ki bo 25. maja v Novem mestu.
Rezultati — ladijski modeli MC-1 — posamezno: Jureš (OŠ Ljutomer), 2. Mekiš (OŠ Roga-ševci), 3. Brest (OŠ Beltinci); ekipno: 1. IŠ Beltinci, 2. OŠ Beltinci, 3. OŠ Rogaševci; ladijski modeli MC-3 — posamezno: 1. Kerčmar, 3. Balažič (oba SCTPI); 1. Beznec(OŠ Puconci), 2. Jureš (OŠ Ljutomer), 3. Videnja (OŠ Rogaševci); ekipno: I. OŠ Pučonci, 2. OŠ Ljutomer, 3. OŠ Beltinci; ladijski modeli — estetika: 1. Novak, 2. Brest, 3. Antolin (vsi OŠ Beltinci); avtomobili modelarji — posamezno: 1. Crnkovič, 2. Pučko (oba OŠ Puconci), 3. Pihler (OŠ Ljutomer); ekipno: 1. OŠ Puconci, 2. OŠ Stročja vas; avtomobili — estetsko ocenjevanje: 1. Crnkovič (PŠ Puconci), 2. Vreča (OŠ Ljutomer), 3. Časar (OŠ Puconci; lesko modelar: 1. Sukič (E. Kardelja Ms), 2. Velner, 3. Smodiš (oba OŠ GR); ladijski modeli MC-1: L Horvat (SCTPU), 2. Časar (OŠ Puconci), 3. Ščernjavič (SCTPU); računalništvo: 1. Ci
DR. VILKO BEGUŠ
Pred dnevi smo se za vedno poslovili od dolgoletnega okrožnega javnega tožilca v Murski Soboti dr. Vilka Beguša. Tiho in skromno, tako kot je živel, nas je nepričakovano tudi zapustil. S tem se je končala njegova življenjska pot, ki se je začela 22. februarja 1914. leta v Trstu. Kot sin železničarja je občutil vse grenkobe takratnega časa-Svoje bogato znanje si je začel nabirati v Murski Soboti, kjer je končal nižjo gimnazijo, leta 1934 pa je maturiral v Novem mestu. Odloči' se je za študij prava, čeprav je kazal tudi nagnjenja do naravoslovnih ved in umetnosti. Študij na Pravni fakulteti ljubljanske univerze je zaključil leta 1940 z doktoratom. Stalne zaposlitve ni dobil. Med vojn0 pa je okusil gorje taborišč.
Po vojni se je vrnil v rodni Trst, od tam pa v Ljubljano, kjer J6 delal v institucijah takratne slovenske vlade. Kljub primerni službi se je odločil za delo v svoji stroki, ki ga je začel v Kočevju leta 1950 na okrajnem javnem tožilstvu. Spomini na otroštvo in mladost, ki jo J6 preživel v Murski Soboti, so ga ponovno pripeljali v Mursko Soboto leta 1952, kjer sije ustvaril družino. Tu, v Murski Soboti, je začel km namestnik okrajnega javnega tožilca, postal je okrajni javni tožilec m od leta 1958, z ustanovitvijo okrožnega tožilstva, okrožni javni tožile?' To funkcijo je opravljal polnih 20 let, vse do svoje zaslužene upokoj1' tve.
Dr. Beguš je bil predan svojemu poklicu, svoje delovne in družben6 naloge je opravljal vestno in dosledno. Imel je nadvse pozitivne in Ja' sne poglede na družbeno vlogo kazenskega prava in naloge javnega tožilca. Posebno je bil občutljiv za varstvo občečloveških vrednot. je odličen pravni strokovnjak in človek neizmerne intelektualne š,rl' ne, pri vsem tem osebno skromen ter resnično iskren tovariš in prlJ? telj. Človek s takimi osebnimi in strokovnimi lastnostmi, kot jih! imel dr. Beguš, je bil nadvse koristen mentor in sodelavec mlajstm pravnikom. Njegova duhovitost, iskriva domiselnost in šegavost s bili del njegovega značaja, njegova inteligenca in človečnost pa sta g dvignila nad povprečje izobraženca. Pri svoji humanistični naturi t kulturi je po gledanju na življenje in svet ostal realist. Kot javni toz lec je bil dosleden v metodi dela, trden na temeljih zakonitosti, ved® optimist, vendar skrajno razsoden ocenjevalec pojavov, s katerimi S je srečeval pri svojem delu. Svoje široko pravno znanje in bogat« vljenjske izkušnje je nesebično uporabljal v službi resnice, pravice . človeškega dostojanstva, tudi do tistih, ki so kršili pravne norm«- č svojem delu je videl vselej človeka, pri tem ga niso mogle omajati ta šna ali drugačna politična nihanja in pritiski.	. v
Zaradi vseh teh kvalitet in lastnosti bo ostal vzor in naprej živ«1. spominu vseh sodelavcev in kolegov na tožilstvu, sodstvu in odvetn štvu Pomurja.
fer, 2. Pavlinjek, 3. Lukač (vsi OŠ D. Šumenjaka MS); raketni modelarji — posamezno: 1. Musolin (OŠ E. Kardelja MS), 2. Kodila (OŠ Ljutomer), 3. Legen (OŠ E. Kardelja); ekipno: 1. OŠ E. Kardelja MS, 2. OŠ Ljutomer, 3. OŠ E. Kardelja MS; deltoidni zmaji: 1. Kavaš (OŠ Odranci), 2. Klekl (OŠ E. Kardelja MS), in Ceh (OŠ Črenšovci), 3. Frater (OŠ Beltinci); ekipno: L OŠ E. Kardelja MS, 2. OŠ Beltinci, 3. OŠ Odranci; letalski modeli A-l — pionirji: 1. Ošlaj, 2. Legenič (oba OŠ D. Šumenjaka MS), 3. Bangi (OŠ Bakovci); mladinci: I. Hajdinjak, 2. Šantavec (oba AK MS), 3. Kočar (KMT Bakovci); ladijski modeli A-2: 1. Suhadol
nik, 2. Legenič (oba OŠ D. Šumenjaka MS), 3. Buzeti (OŠ Bakovci); raziskovalne naloge --ekologija: I. OŠ Črenšovci, 2. OŠ D. Šumenjaka, 3. OŠ D. Šumenjaka MS; fotografija: 1. Pod-lunšek (OŠ D. Šumenjaka); klip — klap: 1. OŠ Črenšovci, 2. OŠ D. Šumenjaka MS, 3. OŠ E. Kardelja MS; fisher UT-1 in UT-2: 1. Zekš in Pertonci (OŠ E. Kardelja), 2. Balažič in Kurbus (OŠ G. Radona), 3. Lang in Kmetec (OŠ D. Šumenjaka MS); električne in elektronske naprave:-!-Kuzma in Martinuzi (OŠ D. Šumenjaka MS), 2. Fekonja (OŠ G-Radgona), 3. Pertoci in Meolic (OŠ KD-Kajuha Ms); dobro jutro elektronika: L Kustec in Raš-čan (OŠ Črenšovci), 2. Žnidarič, 3. Vnuk (oba OŠ G. Radgona); lov na lisico: 1. Kerčmar, 2. Baranja, 3. Rajnar (vsi OŠ. D. Šumenjaka); ekipno: 1. OŠ D. Šumenjaka MS, 2. OŠ Tišina, 3. OŠ E-Kardelja MS. F MaučeC
N.Juhov
Stran 10
VESTNIK, 23. MAJAj^j
ALTERNATIVE BIOLOŠKEGA KMETOVANJA
Na ljubljanski Biotehniški fakulteti se danes začenjajo 13. Bitenčevi živilski dnevi, ki imajo najbrž kar precej skupnega z dvodnevnim strokovnim posvetom ljutomerskega podjetja za razvoj Mikrokozmos konec prejšnjega tedna na tretjem bio-sejmu v mestu pod Golovcem. Skupno je predvsem v predznaku BIO, medtem ko znajo biti bistvene razlike v vsebini. Tako vsaj bi sklepali po dialogu na posvetovanju med Alojzom Kava-
šem iz Mikrokozmosa in prof, dr. Francem Cegnarjem, ki je predsednik programskega odbora Bitenčevih dni danes in jutri v Ljubljani.
Prvemu gre za slovenskim razmeram lastno pridelavo zdrave hrane, neodvisno od inštitucij, kakršne so biotehniška fakulteta, ministrstvo za kmetijstvo, vlada in druge, drugemu pa za znanstveno dokazljive izsledke, na primer pri t.i. biodinamičnih pre-
Na sejmu BIO ’91 v Celju so zlati znak Celeie podelili ABC Pomurki — podjetju čnihž’^1 'z Murske Sobote za uspešno delo pri uvajanju ekološko neopore-
paratih. Ne glede na razlike pa gre za to, da bi se tudi na Slovenskem dokopali do določenih smernic, ki opredeljujejo načela in pristope k biološkemu načinu kmetovanja. Lahko bi govorili o »veliki listini omejitev in svoboščin« v okolju prijaznem načinu pridelave hrane. Smernice Mednarodne zveze gibanj za organsko kmetijstvo (IFOAM) dajejo dovolj natančna navodila, kako preiti s konvencionalnega na drugačen način kmetovanja, kakšna gnojila in sredstva za integralno varstvo rastlin uporabljati in podobno. Medtem ko imajo naši sosedje na tem področju dokaj urejeno zakonodajo, se pri nas pojavlja vrsta nejasnosti, ki predvsem porabnikom ne dajejo jamstva za resnično biološko pridelovalno poreklo živil. Predstavniki Mikrokozmosa, Vrtičkarske univerze, Kortine, Stope in drugih slovenskih podjetij in gibanj so dali več pobud: za ustanovitev slovenske alternativne biozveze, posebno blagovno in zaščitno znamko biopridelkov in izdelkov, neke vrste Novo revijo za biokmetovanje in končno za to, da bi celjski spomladanski obrtni sejmi postali svojevrsten vrh slovenskih pridelovalcev biološko neoporečne hrane. B. Ž.
VESTNIKOV VLAK 91
POTOVANJE PO ZASAVJU
KDOR NE PRIZNAVA PRETEKLOSTI, NI VREDEN PRIHODNOSTI!
To je "bila rdeča nit letne programske skupščine občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Murska Sobota, na kateri so pregledali dosedanje delovanje in si začrtali nove naloge. Po besedah predsednika občinske borčevske organizacije Štefana Šabjana so v minulih dveh mesecih opravili programske konference v vseh krajevnih organizacijah, ki se jih je v povprečju udeležilo okrog 80 odstotkov članov ZB. Ti so kljub visoki starosti še vedno dokaj aktivni in gonilna sila v marsikaterem kraju, od lani pa deluje v okviru soboške borčevske organizacije tudi odbor aktivistov O F.
Prežeti z visokimi idejami med NOB in povojno graditvijo domovine so borci danes žal Ptiča raznim političnim razprtijam, Lar vodi v njihovo zagre-njenost in strah za prihodnost mlade generacije. Zato so poz-vali k strpnosti in mirnemu reševanju problemov ter k polni uveljavitvi večstrankarskega demokratičnega sistema, saj se
zapisana programska načela strank, kot so navedli v razpravi, ne uresničujejo, kar vodi celo do razkola med prebivalstvom. Opozorili so tudi na pojave klerikalizma, gospodarske težave, brezposelnost in stečaje podjetij ter propadle referendume.
Sicer pa so na letni programski skupščini soboških borcev menili, da mora organizacija ohraniti svoj jaz, so za spravo in mir, toda brez revanšizma, odločno pa nasprotujejo raznim poskusom podcenjevanja NOB. Kdor ne priznava preteklosti, ni vreden prihodnosti, je bilo slišati med drugim, zato ne more nihče v imenu zgodovine zanikati pomena borbe proti fašizmu. Zal se dogaja, da v marsikaterih šolah pozabljajo na 27. april kot praznik slovenske državnosti. Kdor hoče v sedanjem času odstraniti spomenike, navedli so primer oskrunitve pomnika partizanu Antonu Čehu-Poldetu pri Beltincih, in poteptati pridobitve revolucije, čeprav se sveto zaklinja na
demokracijo, ga lahko označimo za primitivca. Zato se borci ne bodo uklonili takim in podobnim grožnjam, ampak se bodo pošteno in hrabro borili za pravični družbeni red.
Na skupščini soboških borcev je bila dana tudi pobuda, da bi 50. obletnico OF proslavili 4. julija na Vaneči. Razmišljajo tudi o spremembi naziva Dom borcev in mladine, ki mu je treba dati novo vsebino, predvsem v povezavi s Pokrajinskim muzejem, turističnim društvom in taborniki. Pritegniti nameravajo še nekatere dejavnosti. Slišali smo, da se zavzemajo za ohranitev že pridobljenih pravic, ki jim jih je zagotovila družba, nikakor pa za njihovo širitev, zato so izrazili bojazen, da bo prišlo do ukinitve borčevskega dispanzerja in kratenja socialnega varstva te populacije prebivalstva, s čimer bi bile ogrožene pravice borcev.
Milan Jerše
III. HRASTNIK
Kot zadnjo vam predstavljamo hrastniško občino. Je mnogo manjša od zagorske in približno tolikšna kot trboveljska. Meri 58,58 km2. Njene mejne občine so: na zahodu trboveljska, na severu žalska, na vzhodu in jugu laška. Občina je nastala leta 1963. Pred prvo svetovno vojno je bilo k tej, sedaj zasavski občini, priključeno tudi ozemlje Lok pri Zidanem mostu, Radeč in Sv. Krištofa. Med obema vojnama je zajemala nekoliko manjše območje, leta 1955 sta se združila občini Hrastnik in Dol v skupno občino. Do leta 1958 je hrastni-ška občina upravno sodila k trboveljskemu okraju, kasneje pa se je osamosvojila.
Ko se popotnik pripelje s celjske strani do Laškega in preko Marnega, vidi s pobočja dolino, iz katere se vali umazan dim. Tovarniški dimniki pihajo in puščajo v ozračje neprijetne in škodljive snovi. To je industrijska dediščina. V Hrastniku so doma premog, steklo, kemikalije, tu so doma preprosti ljudje, ki so pognali proletarske korenine. V tej dolini so pred več kot 130 leti začeli kopati »črno zlato« — premog, v tej umazani in ekološko onesnaženi dolini so se začeli prvi upori, demonstrativni shodi delavcev, prvi štrajki. V tej občini so leta 1890 prvič praznovali 1. maj — delavski praznik. Tu je doma hrastniška rudarska godba, ki letos praznuje 144-letnico uspešnega dela. V hrastniški dolini je še vedno tako kot pred desetletji doma pesem knapov, steklarjev, kemikarjev. Po napornem in težkem delu se je vedno slišala pesem.
Na območju hrastniške občine so v preteklosti našli sledi rimske ceste, v Krnicah so našli bakreno ploščo, v Turju so vidni sledovi turškega obzidja, ko so kmetje orali zemljo, pa so naleteli na nagrobno ploščo in sarkofag.
Mnoge najdbe na desnem bregu Save dokazujejo, da so nekdaj v teh krajih bili Rimljani.’ Nihče pa ne ve, ali so prav oni uvedli plovbo po Savi. Toliko iz zgodovine. Danes se je v hrastniški dolini marsikaj spremenilo. V desetih krajevnih skupnostih živi okrog 11 tisoč krajanov. Največje po številu prebivalcev so 3 krajevne skupnosti: Rudnik, Steklarna in Dol pri Hrastniku. V
teh strnjenih naseljih je tudi skoncentrirana industrija. Ko se popotnik z Marnega spusti na Dol, vidi lepo urejeno naselje, z novimi stanovanjskimi bloki, z osnovno šolo, ki jo je zgradila kraljica Marija Terezija. V samem središču tega je spomenik žrtvam NOB, cerkev Sv. Jakoba, ki sojo krajani zgradili leta 1908, v neposredni bližini pa je manjša kapelica, v kateri so shranjeni ostanki iz turških časov. Z Dola se lepo vidi kalska planina, obrobje Kovka in Turja. Cesta, ki je ozka, je pa regionalnega značaja, popotnika pelje mimo Brnice, prijetnega zaselka, kjer so včasih gojili vinsko trto, danes pa so vidni premiki terena zaradi rudarjenja, do Hrastnika. Riklov most je bil včasih meja med rudarji in steklarji. Če se odločimo
jaj in kemična tovarna. V zgornjih grajskih prostorih pa si lahko obiskovalci ogledajo muzejsko zbirko steklenih izdelkov skozi čas. Zares je zanimiva! V spodnjem delu Hrastnika je tudi železniška postaja. Predlani je minilo 140 let, odkar je v Hrastnik pripeljal prvi vlak in je na postaji igrala hrastniška godba, ki je štela 5 mož. Ko se obiskovalec nato obrne in se po isti poti zapelje nazaj do Riklovega mostu, si lahko ogleda še zgornji del te občine. Središče mesta je mnogo lepše, prijetnejše, nakopoval-no. Trgovine, butiki in prijetni gostinski vrtovi privabljajo popotnike. Če se nato odpeljemo naprej, vidimo rudniško poslopje, vhod v jamo Ojstra, jamske vozičke, staro rudniško kolonijo in prostor za gradnjo novega
za nadaljevanje poti, pridemo do spodnjega dela Hrastnika, do krajevne skupnosti Steklarna. Tu so na levem bregu potoka Boben muzej NOB, tovarna kemičnih izdelkov in steklarna. V muzeju je urejena celotna zbirka osvobodilnega gibanja v Hrastniku, dokumentacija o začetkih rudarjenja in o razvoju druge industrije v občini. Nekaj metrov naprej se razprostira tovarniško ozemlje hrastniške kemične tovarne. Kot nov program je danes zanimiva kozmetika, po kateri posega nežnejši spol, seveda pa tudi vse več drugih izdelkov te tovarne spoznavajo na trgu. Njena soseda je steklarna, ki jo je lani prizadejal hud požar in zdaj zidajo nove prostore. Na levem bregu tovarne se bohoti gradič, podoben tržaškemu Miramare. V njem je tudi industrijska prodajalna, kjer so na prodaj izdelki iz stekla, svoje ponujata tudi hrastniški Si-
rudniškega jaška. Strokovnjaki trdijo, da je na območju hrastniške občine premoga še za nadaljnjih 50 let. Ko se ozremo naokoli, vidimo spet Kal, prijetno planinsko in izletniško točko, kjer je tudi rudarki planinski dom s prenočišči. In še nekaj bogati hrastniško dolino. To so gozdovi. Ti pokrivajo 3/5 površine. Največ je listavcev, nekaj iglavcev. Planinci pa se radi pohvalijo z gorskim cvetjem.
Gozdove oživljajo volkovi, polhi, jazbeci, lovci pa so zanesli vanje tudi fazana. Pokojni maršal Tito je lovcem podaril muflona in njegove so planine Kala na višini 956 metrov. Precej krajanov je vključenih v društva. Društvena dejavnost je zelo razgibana, prav tako tudi kulturno delo: dejavni so športniki, planinci in člani zelene bratovščine.
VOJKA POVŠE-KRASNIK
Nizozemec službuje v Boračevi
DAVKI PO NOVEM
DANIEL
VRZEL
Olajšave pri davku od osebnih dohodkov
v V polnilne opre-aPriln Ora^ev' so bili v začetku lo nri^beS/e^en'’ bo je skozi ha-žakar ' v'sob ‘n modrook mo-vljen ’ ve“no nasmejan in pripra-v SlavneP°8ovor-/ogovarjal se je tam m V /^^m jeziku, tu in ška he^u tud‘ kakšna angle-gov mn,a’ ^prav tudi to ni nje-ukvarinl-r,n^ezi^' Ker Pa so se vs‘ nilni^j ■ Z enakim poslom — pol-gOvor	Slroji ~jeP°-
kovni/Z dela™ in novim stro-kak0 je °/ s,ekel brez težav. In ren Prir i 'ZOzemec Cornelius Boe-ja "arne J Borače^ Odjebruar-^ana d /kdanJe TPO obs'aja Pa je /iba, zunanji partner Baletu/ ^,e'nle Pack und no Podier n‘-' novo me^a' samOs,o Je C‘m prei usPosobili za na zuna„' 'n konkurenčni nastop Poslan ti//1 tr^’ so v Boračevo h dru/t/, l/ušene strokovnjake PPč)-iu /v- Pako je v bivšem Boeren // službovati tudi Cor žini Am/Jj vse doslej živel v bli-^terdama.
*e 0 Ju«*'?1’ S.° bde ya^e Predsta-kakšneB/S /'j' in s,oveniji prej, zdaj?
» Prih
Sem bi///, 'z Holandije, kjer s'o let 7na/Vec v Pivovarni, vr-luj‘no ,zen za sodelovanje s nja '^7/° za ŠPan‘J°' zad-lal sem sPp ‘Ud' za Grčijo. Ukvar-varn. pr,Z. 'nzeniringom novih to-8°slavijj /8aB so mi obisk v Ju-Seznanit°eve b‘' moj prvi °g'ed /dnj, ko^t S lem' Ijadmi. Na-s/žb0 v r kje bd Ba sem sprejel ia dobm u/s^av‘j' Ponudba je 'am2 Ami hi toreJ? Sedaj de-
Pre/e/m 'n se dobro poču-^imi sodpteCen sem nad sloven-S° močno l/Va'. h trdo delajo in otivirani, vendar pa je
potrebno spremeniti še veliko organizacijskih stvari.«
Cor Boeren je prepričan, da bi lahko sedanji delavci s svojim zna-
Cor Boeren z Nizozemske upa, da bo čez nekaj tednov imel toliko prostega časa, da si bo lahko ogledal lepo vinorodno pokrajino in znamenite vinske kleti.
njem dosegli več, če bi dobili novo tehnologijo. Poleg nove opreme pa bi morali izboljšati tudi organizacijo dela. Takšna je torej naloga tujega strokovnjaka — spoznati in opozarjati na vse nepravilnosti pri delu.
In kakšni so njegovi osebni občutki? Prej je žive! v bližini velemesta, sedaj skorajda na podeželju!
»Tako bivanje kot delo v Sloveniji je prijetno. Sprejemljivo je tudi stanovanje — bivam v apartmaju v Radinu — in se dobro počutim.
Zame je še posebej velika sreča, da se vsako jutro peljem v službo brez raznih preprek, svetilk . . . Med potjo lahko računani le na kakšno kokoš na cesti.
Tu je zelo lepa pokrajina, dobra je tudi mineralna voda Radenska. Pa seveda vino in hrana. Zelo. sem. se namreč bal hrane, ker so govorili, da v Jugoslaviji jedo le golaž. Vendar je hrana čisto v redu. Upam, da bomo program, ki smo si ga zastavili, uresničili v dveh ali treh mesecih, tako da bom imel več časa za izlete po Pomurju.«
Kakšno prihodnost vidite za to tovarno?
»Zaupam v prihodnost tovarne in v to, da bomo osvojili zahodni trg. Že sedaj prodajamo vse v glavnem za Zahod: Želim si, da bi izdelali več strojev kot do sedaj — s primerno ceno in moderno elektroniko.« Bernarda B. Peček
Ne zveza, ampak center pomurskega turizma!
Iniciativni odbor za ustanovitev Pomurske turistične zveze določil datum ustanovne skupščine. — Do sedaj 73 rednih članov — Višine prispevkov kljub devalvaciji ne bodo spreminjali!
Na zadnji seji iniciativnega odbora za ustanovitev Pomur-’ ske turistične zveze, ki je bila v sredo, 15. maja 1991, so določili datum ustanovne skupščine in imenovali člane izvršnega odbora ter drugih organov zveze. Ustanovna skupščina bo 29. maja 1991 ob 8. uri v sejni sobi skupščine občine Murska Sobota. Sedež turistične zveze bo v prostorih Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje, ki bo do ustanovitve krila vse stroške (papir, pošta idr.). Zveza bo najverjetneje registrirana do 20. junija, tako da bo julija že lahko poklicno delo-
Zavezanec za davek od osebnih prejemkov je fizična oseba, ki osebni dohodek in druge prejemke dobiva v Sloveniji ali pa osebne dohodke dobiva izven Slovenije od slovenskih delodajalcev.
Med osebne prejemke spadajo osebni dohodki iz delovnega razmerja, pokojnine in prejemki za priložnostno opravljene storitve.
Osnova za davek je bruto osebni dohodek, bruto prejemek za priložnostno opravljanje del, bruto nadomestila iz delovnega razmerja (porodniška, bolniška), pokojnina, ki se fiktivno preračuna na bruto osnovo, in osebni dohodek za delo v tujini v bruto znesku, ki bi ga davčni zavezanec dobil za tako delo v domovini.
vala. V minulih mesecih jim je uspelo zbrati 73 podpisanih pogodb o sodelovanju, poleg turističnih društev pa bodo člani tudi druge večje gospodarske organizacije, obrtniki, podjetniki, društva in zv”e. Razočarani so nad ljutomerskimi turističnimi društvi, ki so v pojasnilo napisale, da so proti širokemu povezovanju na ravni regije, po drugi strani pa razmišljajo o ustanovitvi turistične zveze skupaj z Ormožem in Ptujem.
Sicer pa so prisotni menili, da imajo dovolj »močnih« predstavnikov iz vseh pomur-
Osnova za davek iz osebnih dohodkov se pred obdavčitvijo zmanjša za 10%, če zavezanec vzdržuje enega družinskega člana, oziroma za 15 %, če zavezanec vzdržuje več družinskih članov.
V zvezi z uveljavljanjem olajšave za vzdrževane družinske člane velja, da lahko delavec uveljavlja pravico do te olajšave le na podlagi pisne izjave, ki jo mora predložiti delodajalcu pred obračunom osebnega dohodka.
Delavec odgovarja za verodostojnost podatkov v izjavi, delodajalec pa lahko obračuna davek od osebnih prejemkov od bruto osebnega dohodka, zmanjšanega za omenjene olajšave.
V primeru, da imata zakonca
skih občin, ime Pomurska turistična zveza pa ni dokončno. Želijo ustanoviti nekakšen pomurski turistični center, ki bo tesno sodeloval s podobnimi organizacijami v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem.
»Dobro je, da sem hodil po terenu, spoznaval kraje in ljudi. Povedati moram, da od Pomurske turistične zveze vsi veliko pričakujejo. Poskrbeti moramo za boljše predstavljanje te pokrajine, ki je zares čudovita,« je povedal predlagani predsednik zveze Erih Mohorko. Največji delež nalog bo od
dva vzdrževana družinska člana in vsak od njiju uveljavlja davčno olajšavo za enega, se vsakemu prizna 10-odstotno znižanje osnove za davek od osebnih prejemkov.
PRIMER IZRAČUNA DAVKA OD OSEBNIH PREJEMKOV
Bruto OD% 16.084,00 — prispevki	23,35	3.755,60
— olajšava 10'	1,608,40
OSNOVA ZA DAVEK 14.475,60 — spodnji davek	12	1.140,10
— zgornji davek	22 1.094,40
DAVEK SKUPAJ 2.234,50
PRISPEVKI + DAVEK , 5.990,10 NOVI ČISTI OD 10.093,90
Daniel VRZEL
padel na poklicnega tajnika; predlagali so, da bi to funkcijo opravljal Štefan Dravec z Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje.
Čeprav jim je prvotni finančni načrt ogrozila devalvacija, ne bodo zviševali prispevkov, ki naj bi jih plačali člani turistične zveze.
Na ustanovno skupščino bodo povabili tudi novega predsednika GZS in rojaka Ferija Horvata, nekdanjega predsednika PTZ Belo Sevra in goste iz sosednjih držav.
Bernarda B. Peček
ne zgodi se vsak dan
KOLOSOV
JUBILEJ
Posebne pozornosti je bil te dni deležen najbolj slaven nebotičnik na svetu, Empire State Building, ki stoji na newyorški Peti aveniji na Manhattnu. Nebotičnik letos praznuje okroglo obletnico. Preteklo je namreč 60 let od tistih dni, ko so ga zgradili. Štiri desetletja je veljal za najvišjo naseljeno stavbo na svetu.
Svetovno slavo mu je poleg rekorda utrdil tudi film o orjaški gorili King Kongu, ki je na koncu filma strmoglavila z vrha tega nebotičnika. V >izkaznici< nebotičnika piše, da so ga začeli graditi leta 1930, leto kasneje pa je bil že dograjen. Visok je 380 metrov, z antenskim stolpom, postavljenim leta 1951, pa meri 448 metrov. Stanovanjski in poslovni prostori zavzemajo 102 nadstropji.
Nosilna konstrukcija nebotičnika je iz jekla, izkazala se je za zelo trpežno in čvrsto. Poročajo, daje leta 1936, ko je pihal izredno močan veter, stolpnica nihala za 74,5 mm. Trdnost stavbe potrjuje tudi nenavadna nesreča. Leta 1945 se je v 79. nadstropje nebotičnika zaletel bombnik B-25.
V nesreči so umrli 4 ljudje, stavba pa je siloviti udarec prestala.
Empire State je bil najvišja stavba na svetu vse do leta 1973, ko mu je prvenstvo odvzel nebotičnik Sears Tower, ki ga je dala v Čikagu zgraditi družba Sears.
Sears Tower je sedanji svetovni prvak. Visok je 443 m, s televizijskima stolpoma pa meri 548,64 metra.
SKRIVNOST VESOLJSKE
POŠASTI
Astronomi in fiziki znova in znova spoznavajo, da je vesolje ustvarjalnejše kot oni sami. Spet in spet pri svojem skrbnem opazovanju kozmosa odkrivajo nebesna telesa ali pojave, katerih obstoja si sploh niso predstavljali. Pred kratkim so bili spet presenečeni in tisto, kar jih je presenetilo, jih je prisililo, da so opustili tekoča opravila in hitro začeli računati. Poročilo v reviji Astrophysical Juornal je zatrjevalo, da se v osrčju oddaljene galaksije NGC 6242 skriva nekaj .velikanskega. Morda gre za črno luknjo, tako zgoščeno materijo, da njeni močni težnosti ne moe uiti niti svetloba. Če to drži, potem gre za najbolj masivno črno luknjo, ki so jih doslej odkrili. Morda pa je kaj nenavadnega,
česar ne bo mogoče razložiti z doslejšnjimi teorijami.
Ta skrivnostni pojav spravlja znanstvenike v zadrego. Prvič so ga opazili astronomi na havajski univerzi leta 1986. Vendar so osupljivo odkritje znova in znova preverjali in šele pred kratkim izdali poročilo. Na prvi pogled je videti vabljivo in revolucionarno. Sam objekt je neviden, prepoznati ga je mogoče le po gravitacijskem učinku na okolišne pline. Izračuni so pokazali, da ima stomilijardno maso Sonca ali skoraj tolikšno kot celotna Rimska cesta.
PRED 200 LETI SE JE RODIL MORSE
Te dni mineva 200-letnica rojstva Američana Samuela Finleya Breese Morseja, ki je bil rojen v Charlestownu. Študiral je slikarstvo in umetnostno zgodovino, potem pa je po takratni navadi obiskal Evropo, da bi se seznanil s tamkajšnjim slikarstvom. Po vrnitvi domov se je v celoti posvetil slikarstvu. Slikal je portrete znanih osebnosti in lepote ameriške pokrajine, vendar se s tem ni mogel preživljati. Za tehniko komunikacij — na srečo!
Pri drugem potovanju v Evropo se je na francoski ladji srečal s profesorjem Charlesom Jacksonom iz Bostona, ki ga je navdušil za elektroma-gnetizem. Že na ladji so se mu utrnili načrti za pošiljanje sporočil na daljavo. Nato je tri leta eksperimentiral in sestavil preprost stroj iz slikarskega stojala, urnega mehanizma, elektromagneta in papirnega
1 ■	■—	■ ------------—
Nemi priči nesrečnega potovanja
Arheologi na severnih obrežjih Jamajke iščejo ladji Krištofa Kolumba, s katerima je plul na svojem četrtem, zadnjem potovanju. Gre za karaveli Capitana in Santiago de Palos, ki sta verjetno pod blatom in peskom skriti v zalivu Svete Ane ob severnem obrežju Jamajke. Tam ju že od tridesetih let tega stoletja zaman iščejo, zdaj so strokovnjaki povsem prepričani, da ju bodo s pomočjo sodobne tehnike in s temeljitim proučevanjem Zgodovinskih virov našli. Vodja projekta James Parrent z inštituta za pomorsko arheologijo na teksaški univerzi meni, da bo k temu pripomoglo tudi dejstvo, da sta ladji nasedli na mestu, kjer so bila tla mehka, voda pa plitka. Seveda pa so obrežja v dolgih stoletjih spreminjali cikloni, potresi in erozija.
Če bodo obe njuni hitri jadrnici ali vsaj njune dele lahko dvignili na površje, bosta to prvi rešeni Kolumbovi ladji. Na podlagi najdb bodo lahko sklepali, kakšno je bilo življenje na krovu ladje v začetku 16. stoletja in kako so živeli id-nijanci iz plemena Aravak, s katerimi je Kolumb trgoval. Capitana in Santiago de Palos sta nemi priči dveinpoletnega potovanja, ki so ga spremljale same nesreče. To je bilo četrto in zadnje Kolumbovo potovanje v Novi svet. Iz Španije je s štirimi karavelami in 140 možmi odplul 3. aprila 1502, da bi končno le našel pomorsko pot v Indijo. Doživljali so neštete viharje, napadali so jih indijanci, pestile so jih bolezni, mornarji so se upirali in bežali. Ladje so napadli lesni črvi, Kolumb pa je zbolel za malarijo. Že pri Panami je zapustil dve poškodovani ladji, potem pa je z drugima dvema nasedel na obrežju Jamajke. Na ladjah je dal zgraditi koče za posadko. Nasedli Evropejci, ki jih je bilo še 116, so eno leto in pol čakali na rešitev. Indijanci so jih oskrbovali s hrano. Končno sta jih rešili dve španski ladji. Kolumb je dve leti pozneje umrl.
Zborovanje prostitutk v Braziliji
V mestu Belem v brazilski državi Para se je na srečanju prostitutk zbralo 200 mojstric te najstarejše obrti. Zborovanje je organiziralo združenje prostitutk iz te brazilske države, ki šteje 3000 članic, njegova predsednica pa je Maria de Lourdes Barreto, nekdanja prostitutka, ki se je upokojila po petintridesetletnem delu v tem poklicu. Vlada države Para je vsem udeleženkam omogočila brezplačen prevoz, hrano in prenočišče. Zborovalke so se pogovarjale o opismenjevanju, policijskem nasilju in spolnosti. To je bilo že četrto srečanje prostitutk v Braziliji. Tema zadnjega srečanja je bil aids. Prihodnje leto bo v Riu de Janeiru mednarodno srečanje prostitutk.
Tretji največji briljant na svetu
V londonskem Towru so razstavili največji diamant na svetu, ki je velik kot račje jajce in tehta 273 karatov. Briljant, ki je dobil ime Cente-nary (stoletnica), je last rudnikov De Beers in je neprecenljive vrednosti, zato so ga zavarovali za 100 milijonov dolarjev. Prvotni diamant, ki je imel obliko škatlice in je tehtal več kot 500 karatov, so našli sredi osemdesetih let v rudniku Premier v Južni Afriki. Razstavili so ga leta 1988 ob stoletnici rudnikov De Beers in od tod tudi njegovo ime. Najboljši strokovnjaki so potrebovali tri leta, da so
traku. Prvi telegrafski aparat je bil na red. Morse je leta 1837 zaprosil za patent, nato pa se je posvetil propagiranju svojega izuma. Toda zanimanja ni bilo. Končno je ameriški kongres odobril 30 tisoč dolarjev za napeljavo telegrafske linije od Washingtona do Baltimora. Leto kasneje so poslali prvo sporočilo. Težav pa še vedno ni bilo konec. Morzejevi telegrafski znaki so bili tako zapleteni, da je poročevalec potreboval celo knjigo za deši-friranje. Šele inšpektor Friderik Clemens Gerke je iznašel pisavo iz pik, črt in definiranih presledkov. Najprej se je telegraf uveljavil na železncii za napoved prihodov in odhodov vlakov, nato v prometu nasploh, v časopisni dejavnosti, gospodarstvu in končno tudi v vojski. Še danes uporabljajo Morzejevo abecedo marsikje, zlasti v radijskih zvezah. Radioamaterji jo zaradi odličnih
iz diamanta zbrusili ta briljant. Pred njim sta po velikosti samo briljanta Velika Afriška zvezda, ki je vgrajen v britansko kraljevo žezlo, in
Manjša Afriška zvezda, ki je v britanski kroni. Tudi ta dva diamanta so našli v rudniku Premier.
lastnosti — sporočanje na daljavo ob šibkih oddajnih močeh in razumljivosti kljub atmosferskim motnjam — še vedno uporabljajo.
Samuel Morse je postal tehnični direktor newyorške in newfundlandske telegrafske družbe in profesor na Yale kolegiju v Newhavnu. Umrl je star 81 let na svojem posestvu v bližini New Yorka.
Mini vzpodbujevalnik za dojenčka
ZAKLAD KAPITANA
ALBUQUERQUEJA
Maja letos bodo začeli reševati ostanke znamenite portugalske galeje Flor de la mar, ki so jo leta 1512 med besnenjem nevihte požrle nemirne vode v ožini med Sumatro in Malezijo. Že dolga leta so z natančnimi elektronskimi napravami raziskovali območje, kjer naj bi se ta slavna galeja potopila, vendar zaman. Šele ko so na neki polici v portugalskih državnih arhivih po naključju odkrili zemljevid potovanj kapitana Alfonsa de Albuquerqueja, ki je brodolom preživel, so lahko natančneje določili meje morskega pasu, ki ga je bilo treba raziskati. Tako so z detektorji za kovine, sonarji in ma-gnetometri pregledali širok pas morja severovzhodno od otoka Sumatre in konec marca letos je indonezijska družba Jayatama Isti-kacipta, ki je vodila raziskovanje (zanj so namenili že 20 milijonov dolarjev), sporočila, da so ladjo našli v globini 64 metrov, zakopano v približno 16 metrov debeli plasti peska in kot cement trdega blata. Našel jo je ameriški arheolog in najznamenitejši lovec na zaklade Robert Marx, ki ob tej najdbi ne skriva ponosa in zmagoslavja.
»Brez dvoma gre za najbogatejšo najdbo vseh časov,« pravi Robert Marx, saj ni znano, da bi si kaka druga ladja kdaj naložila tolikšen zaklad. Kapitan Albuquer-que je na ladjo prenesel dvesto zabojev, napolnjenih s smaragdi, rubini in diamanti, debelimi kot oreh in celo kot pest, z dragulji, zlatniki in zlatimi figuricami, ki jih je nagrabil v Malaki (Malezija), trgovskem središču, v katerem je bila tudi palača krajevnega sultana. Ko je Flor de la mar s 400 tonami tovora izplula iz Malake, jo je presenetil močan vihar, v katerem je utonilo 700 ljudi; preživelo jih je le pet, med njimi kapitan, osvajalec in plenilec Albuquerque, ki je utegnil rešiti »le« zelo dragoceno sabljo in dokument o plovbi galeje. Vrednost potopljenega tovora, porazgubljenega v 250 tisoč kvadratnih metrov širokem morskem pasu, je neprecenljiva in poznavalci se glede ocene ne morejo zediniti: nekateri ga cenijo na milijardo, drugi na tri, spet tretji na sedem milijard dolarjev.
Postopek reševanja tovora bo zelo težaven in drag, trajal pa bo nekaj let.
Alex se je rodil le 2600 gramov težak. To bi še šlo, a srce mu je • bilo mnogo prepočasi. Medtem ko utripa dojenčkom 130- do-140-krat na minuto, je Aiexovo udarjalo komaj 50-krat. Organizem • je dobival mnogo premalo kisika in AIex je sodil med tako imenova- ' ne »modre otroke«, ki jim ni sojeno dolgo življenje. Zato so se zdravniki v Diisseldorfu odločili, da vsadijo Alexu v prsi vzpodbujevalnik, ki mu bo uravnaval srčni utrip. Običajni vzpodbujevalnik bi bil za drobno telesce seveda prevelik, zato so si preskrbeli najmanjšega na svetu, le malo večjega od kovanca za pet mark.
I
Pred operacijo je bil dojenček priključen na večji vzpodbujevalnik zunaj telesa. Ko so ga za preizkus izklopili, je utrip nevarno padel. Ko je bil dojenček star tri mesece, mu je dr. Joacim Winter vsadil v ZDA izdelan minimalni vzpodbujevalnik: ne kot pri starejših pacientih pri odprtem prsnem košu direktno na srce, ampak je naredil majhen vrez v desno prsno mišico in skozenj potisnil drobni vzpodbujevalnik. Iz njega je operater skozi veno speljal v desni srčni prekat elektrodo, ki bo uravnavala srčni utrip. Čez dve leti bo treba
elektrodo z majhnim posegom zamenjati. Dr. Winter pravi, da bo Aley živel kot vsak drugi otrok.
Mikrobi, ki jim tekne nafta
Ameriški in japonski inštitut nameravata skupaj razvijati mikrobe, ki jih odlikuje posebna sposobnost prebavljanja nafte in drugih škodljivih snovi. Za ves projekt načrtujejo okoli 15 milijonov dolarjev. Te mikrobe so prvič v večjem obsegu preizkusili po nesreči tankerja exxon Valdez pred Aljasko, v kateri je aprila leta 1989 steklo v morje nič manj kot 40 milijonov litrov nafte. Takrat so ti mikrobi zelo uspešno uničevali naftne ostanke.
NAJVEČJI IN NAJMANJŠI
Neodvisni
Aiandski otoki
V severnem delu Baltskega morja, ob vhodu v Botniški zaliv, na pol poti med Finsko in Švedsko, ležijo Aiandski otoki. Politično so doslej sicer pripadali Finski, imeli pa so lokalno samoupravo. Uradni jezik je švedščina. Prebivalci otočja so pred kratkim ugotovili, da jim to ne zadostuje, zato so razglasili neodvisnost.
Na otočju je zavihrala zastava neodvisnih Alandskih otokov, nova državica pa je dobila tudi svoj denar.
Nihče se ne more primerjati z njima. Največji človek na svetu je Alani Channa iz Pakistana, ki meri dvesto enainpetdeset centime' trov. Najmanjši je Nelson de la Rosa iz Dominikanske republike s sedemintridesetimi centimetri. Moža sta se prvikrat srečala na Ja* ponskem — oba sta bila gosta v televizijskem šovu. Mali je v Guine' sovi knjigi rekordov, Channa pa je šele postavil rekord kot najvišji človek na svetu. Pred oddajo sta se nastavila fotografom.
Stran 12
VESTNIK, 23. MAJA 19®’
za vsakogar nekaj
SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI
ZA LJUBITELJE CVETJA
POTOVALNE ČRTE
CVETJE OB PRVEM OBHAJILU
Najdemo jih na mesečevem hribu. Opazimo jih kot vodoravne črte. V mitologiji simbolizira Mesečev hrib rojevanje in smrt. Znan je tudi Pod nekaterimi drugimi imeni: Selena, Luna, Diana, Artemida. V astrologiji je sinonim za iluzije, fantazijo, žensko pasivnost. Po svojem položaju in velikosti zavzema večji del naše dlani. Na njem se, pa tudi na ostalih hribih, lahko pojavljajo številni običajni hiromantski znaki, o katerih je že tekla beseda. Danes bo naša tema potovalna črta. Tagovori tako o naših krajših in daljših potovanjih kot tudi o želji po spremembah. Vsi, ki radi potujete in so spremembe sestavni del vašega življe-nia, gotovo imate veliko teh črt. Toda črte same zase še ne pomenijo vsega:
1-	otok na potovalni črti — nevarnost utopitve na potovanju Po tujih morjih;
2-	prekinitev na potovalni črti — bivanje v tujini v dveh različnih državah;
3.	zvezda na potovalni črti — nevarnost brodoloma;
4.	ena potovalna črta — daljše Potovanje in bivanje v tujini;
5.	več potovalnih črt — številna potovanja;
6.	en krak življenjske črte na Mesečevem hribu — spremembe v drugi polovici življenja;
T. zvezda na kraku srčne črte, se spušča na Mesečev hrib — velika želja po spolrfosti in uživanje v njej;
8- dolga črta glave s krakom na Mesečevem hribu — nagnjenje k proučevanju okultnih znanosti.
ŠIFRA; Goričan
Zelo si želite in prizadevate najti pravo življenjsko sopotnico. Če je še niste našli, boste nekajkrat prišli v stik z različnimi ženskami, a bodo vse zveze povečini kratke in neuspešne.
Vzrok za to je v vas samih. Kolikor bolj se trudite, toliko bolj se vam ženske izmikajo. Ženske so namreč bitja, ki pričakujejo veliko pozornosti in nežnosti. Od vas pa bodo tega bolj malo dobile. Ste bolj temperamentni kot drugi, znate biti eksplozivni in kar prehitro menjate razpoloženje. Če k temu dodamo še dejstvo, da do soljudi znate biti tudi brezobzirni in sebični, do žensk pa preveč čutni, vam vsi poskusi, pridobiti si koga, že kmalu padejo v vodo. Morali bi se znati v vseh pogledih malo bolj kontrolirati pa uspeh ne bi izostal. Vi
ste preprost človek, ki pozna red in delo. Svoje delo boste opravili do konca, pa če se vse gore premaknejo. V vas je neusahljiva energija, ste žilavi in energični. Znate si najti prijatelje in jim pomagati s svojim optimizmom, ko ga ti izgubijo. V odnosih ne smete težiti k uveljavljanju svoje avtoritete, še zlasti pa ne na netole-rantnen način. Uporabite svojo ogromno moč in avtoriteto, ki jo imate na zalogi, vendar ne bodite pri tem brezobzirni in tiranski.
V stiku z drugimi ljudmi, svojimi sosedi in sovaščani, pa si poiščite takšne, ki vam bodo enaki. Sicer ste zdrave narave, po žilah vam teče vroča kri. Paziti morate, da se ne boste preveč živčno naprezali, ker to lahko postane za vas nevarno.
Nasvet: če vam bo sojeno, da boste nekoga spoznali in vzljubili, morate prepustiti času, da se zgodi. Če se še ni, pa se bo prav kmalu.
V uredništvo prihaja vedno več pisem z vašimi odtisi. Še vedno vsi niso primerni za razčlembo. Na odtisu morajo biti vidne vse pomembnejše črte, sicer je razčlemba lahko zelo pomanjkljiva. Boljše je, če sta priloženi obe dlani. Za podrobnejše razčlembe lahko naslov in telefonsko številko dobite v uredništvu.
Ob prvem obhajilu, tem pomembnem dogodku v življenju, hočejo biti naši najmlajši najlepši. Dolgo jim ostane v spominu. Praznovanje naj bo mirno, primerno dostojanstvu dogodka. V tem času je potrebno misliti poleg drugih reči še na cvetje.
Najpomembnejša je okrasitev sveče. Izberemo drobne bele vrtnice z nežno pajčolanko, obdano z nekaj listi pisanega bršljana, šopek pa poživimo še z nekaj vejicami asparagusa plumosusa in ga povežemo z ozkimi, belimi trakci ter ga damo v belo čipkasto manšeto. V sredo šopka damo svečo.
Prav v tem času cvetijo šmarnice, ki jih lahko kombiniramo z nekaj malimi belimi nageljni, drobnimi spominčicami in nepogrešljivo pajčolanko. Šopek zaključimo z listi šmarnic, vendar jih zaobljeno poravnamo, da bo dal videz okroglastega bidermajerskega šopka. V sredino damo svečo in vse prepletemo z rožnatimi ozkimi trakci. Spodaj damo papirnato manšeto.
Cvetje za na prša naredimo v obliki majhnega šopka, ki ga pripnemo na obleko. Pri izbiri materiala za tak droben
šopek upoštevamo obleko, velikost cvetov in listov. Prikupen šopek naredimo iz majhnih cvetov in listov. Da ne bo vedno samo standardni beli ali rdeči nagelj, se lotimo šopka. Pri izdelavi šopka potrebujemo tanko žico, mokro vato, lepilni zeleni trak in priponko za pripenjanje šopka. Posamezne cvetove in dodatke okrepimo z žico, stebla ovijemo z mokro vato, čez vato pa povijemo cvetličarski zeleni trak, da se obleka ne zmoči. Lahko izberemo različno cvetje: šmarnice, vrtnice, majhne nageljne, alstromerije in drugo cvetje, pisane bršljanove liste ter pajčolanko. Ko sestavljamo šopek, začnemo z vrhom, za katerega uporabimo nežne rastline. Z belim trakom pritrdimo šopek na priponko.
Ko slavimo prvo obhajilo, navadno povabimo tudi goste in smo veseli, če jih praznično sprejmemo. Tokrat pripravimo namizni aranžma v kelih, ki ga takrat ne uporabljamo. Bogo urežemo v obliki polkroga, ki se mora dvigati-nad rob posode. Podolžno obliko aranžmaja poudarimo z belo medvejko, ki pravkar bujno cvete. Rožnate vrtnice v različnih višinah prijetno poživljajo aranžma, pod njimi pa na gosto v isti ravnini zložimo iberis. Poseben čar pa daje rožmarin, ki tudi prijetno diši. Aranžma ne sme biti visok da ne bi gostom zastiral pogleda.
In da bo dobrodošlica gostom res iskrena, naj bo pri vhodu aranžma z gobo in iz cvetja z domačega vrta.
Olga Varga
| Kupon za brezplačno analizo
| Inie in priimek--------------
| Datum rojstva____——----------■
I Ta
J 1 oče i naslov_________—-----
Šifra
■ deia°n na naslov: Zavod za časopisno in radijsko
dei»	na naslov: zavod za časopisno in radijsko
dl J"0«, kitova 29, Murska Sobota (Za Skrivnost vaših

MURSKEM VALU
^^sujem za:
lzvajalec;
Skladba;
KUPON 15
। tV'ca najboljših narodnozabavnih melodij ta teden:
2-	~ ans' Prerod
3.	NO, STAR PRIJATELJ — ans. Tonija Verderberja
4.	KAPLAN — Modra kronika
S. VzpnKrN,.IJA’ POGUMNO NAPREJ - Vinko Šimek N NA TRIGLAV — ans. Marela
Predloge pošljite na naslov:
VAL, Titova 29, 69000 M. Sobota, sovnice bomo izžrebali in nagradili.
Ure naCMi?I?ač*h Pesm' lahko poslušate vsak četrtek od 18. do 19.
BURSKEM VALU 87,6 MHz in 648 KHz.
S° ta teden dobili:
^ANlcilpNČ- Lendavska 25/b, 69000 M. Sobota ^ARija J,°,RVAT, Krajna 35, 69251 Tišina
KUHAR, Dom oskrbovancev Rakičan, 69103 Rakičan
NOVE PRIČESKE ZA NOVE ČASE
Pomlad je, poleg vsega drugega si želimo tudi drugo pričesko. Tokrat bomo koreniti: skrajšajmo si lase, počešimo jih drugače, da bodo nov, drugačen okvir pomlajenemu obrazu. Kratke pričeske so sveže, mladostne, nezahtevne in moderne. Kaj še čakate?
Na sliki ponujamo nekaj primerkov novih pričesk.
Pričeska ne zahteva veliko nege, je pa nekaj posebnega. Z malo domišljije jo lahko priredite tudi za zvečer, odvisno od tega, ali imate močne, goste ali tanke lase.
Kuhajte z nami
KROMPIRJEVI ponvičniki NA ŠPINAČI
Potrebujemo: 400 g mokastega krompirja, 3 velike žlice moke, žličko soli 500 g špinače, 1/2 žličke soli za špinačo, ščepec naribanega muškatnega oreha, 4 žlice masla, 4 rezine hamburške slanine, 4 iaica 4 noževe konice soli in toliko grobo mletega črnega popra.
krompir olupimo, operemo in nastrgamo kot hren. Nastrganega zmešamo z moko in soljo, ga pokrijemo in postavimo vstran•Špinačo preberemo, operemo in neodcejeno damo v lonec. Pokrito 10 minut na slabem ognju dušimo, da upade in se zmehča. Zacinimo jo s soljo in muškatom in jo pokrito postavimo na toplo. Maslo po obrokih razgrejemo v manjši ponvi. Iz krompirjeve zmesi oblikujemo z žlico 4 enako velike ponvičnike in jih na maslu hrustljavo rjavo po-nečcmo Pred peko jih solimo in začinimo po okusu. Popečene pokrite hranimo na toplem. V isti ponvi hrustljavo popečemo 4 rezine hamburške slanine, jih poberemo iz ponve in postavimo na toplo V maščobi ki je ostala v ponvi, spečemo 4 jajca na oko. Beljake posolimo rumenjake posipljemo s sveže mletim poprom. Na pogrete krožnike razdelimo špinačo, nanjo damo ponvičnike, na vsak ponvičnik pa rezino popečene slanine in na slanino jajce na oko.
Jed je pripravljena iz nekoliko drugačnega - surovega krompirjevega testa. Zraven ponudimo košček kruha.
i Življenje v okvirju I
Brez njih, umetniških slik, reprodukcij in fotografij, bi bila| I naša stanovanja pusta in brezosebna. Umetniška dela, reprodukci« ■je in fotografije ljudi in krajev, ki so nam pri srcu, krasijo stene« (stanovanja in nam lepšajo ure, ki jih v njem preživimo. Vendar! I nobena še tako lepa slika ne pride do prave veljave, če ni prav ou-® kvirjena. Ni dovolj, če smo sliki izbrali lep okvir. Poskrbeti mora l Imo tudi, da bo slika v okvirju zadihala. Imeti mora »passeporto-Z ut«. Tako bo denimo majhna slika na steni kot izgubljena, če pa| ■ ima le nekaj centimetrov široki »passeportout«, kaže na steni dru-B _gačno podobo.
NAJBOLJŠI NEMŠKI METEOROLOG ZAGOTAVLJA:
Letošnje poletje bo čudovito
Vsem tistim, ki še danes trepetajo od mraza in so za nameček tu in tam še premočeni, naj povemo, da naslednje poletje pride zanesljivo. Poletje naj bi bilo lepo, zatrjuje najuspešnejši nemški meteorolog za dolgoročne napovedi Wolfgang Roder z berlinske univerze. Ta strokovnjak svoj optimizen opira na dvoje opazovanj: prvič je pozimi prevladoval v glavnem visok zračni pritisk, poleg te-
ga je vzhodni Pacifik tik pred »toplotnim padcem«, kombinacijo toplih zračnih in vodnih gmot. Roder: »Oboje ima, v skladu z mojimi izkušnjami, močan vpliv na naše poletje. Tako bo posebej julij izredno topel in suh.« Za posamezne mesece je Roder napovedal naslednje: »Maj bo toplejši od aprila, še toplejši pa bo junij. Po vročem juliju bo avgust hladnejši, vendar bo ostal suh.«
SESTAVIL MARKO NAPAST	FRANCOSKA PREMIERKA	PRENOSNA SVETILKA	AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (LINDA)	DEBELA PALICA	IZRAZ PRI POKERJU	SLOVENSK TENORIST (JOSIP, 1890-1959)	CERKVENO IZOBČENJE
SOFOKLE-JEVA TRAGEDIJA							
SKLADATELJ JENKO							
EVROPSKA DRŽAVA, NAŠA SOSEDA							
BARVA KO ŽE, POLT				SATOVJE INDIJANSKI ČOLN			
GLAS OB TRGANJU, LOMLJENJU					BENETKE LETNI ČAS		
POLITIK VLLASI			CHARLES NODIER GOLMAN				
MANJŠI RAVEN SVET							
AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠPANIJE		ALKOHOLNA PUAČA ČEPICA				JADRANSKI OTOK VZHODNO OD SILBE	KROGLICA, FRNIKOLA
MODEREN PLES				BEOTIJEC KRATICA DRŽAVE OREGON			
NEKDANJI ■JAPONSKI PREMIER					LITU NEODIM		
TRNAT GRM, ČRNI TRN							
ODLOK, UKAZ							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: skopost, koritar, Arizona, Nisa, KU, do, rman, Dorin, napotje, Ana, ces, V, Lah, E, IS, Kern, jemalec, Antilije.
23. MAJA 1991
Stran 13
odsev mladosti
^Ljubezen^
Ljubezen je nekaj, kar videti ne moreš, čutiš jo lahko, seveda če zmoreš.
Ljubezen je lepa kakor srce, vendar paziti moraš, da te ne ožge.
Lahko je velika, lahko je skrivnostna, vendar je boljše, če je ta prava.
Ljubezen je hitra kakor potoček, včasih odteče in to je boleče.
Mirjana Lovrič, 6. e, v OŠ Draga Lugariča, Lendava J
Ko sem šla iz šole, sem opazovala štrka. Sedel je na dimniku župnišča v Beltincih. Bil je samec. Pripravljal je gnezdo za samičko, da bo valila mladiče. Samec jim bo nosil žabe.
Urška Glavač, 2. c, OŠ Beltinci
Pred nekaj leti so sosedovi dobili mačka. Ime so mu dali Mafi. Bil je še čisto majhen in boječ. Sčasoma se je privadil okolici in življenju med nami. Zato sem ga vzljubil in se navezal nanj. Postajal je vse večji in močnejši. Tudi on se je navezal na vse otroke v ulici. Začel je prihajati tudi k nam. Vedno sem ga spustil v hišo in skupaj sva se igrala. Nekega dne pa mi je soseda prišla povedat, da ga ni nikjer. Postal sem žalosten. Čeprav smo preiskali vso okolico, ga nismo našli. Po treh tednih je šel sosed slučajno mimo zapuščenega in poraslega vodnjaka. Zaslišal je mijavkanje. Pogledal je vanj in zagledal Mafija. Odšel je domov po lestev, jo
SKRITA RISBA
Spet se je bilo težko odločiti, kateri dve risbi izbrati za objavo, saj bi si to zaslužile skoraj vse. Čeprav smo napisali, da morate pripisati tudi vaš naslov in starost, >skrivnostna< Lojzka K. (nekje iz okolice Grada) še vztraja pri svoji anonimnosti. Z risbami pa nas vedno preseneča. Zanimiv domač motiv pa si je izbrala Marina Huber, učenka 3. raz. OŠ Kuzma.
Odkrijte tudi današnjo skrito risbo (avtor je naš tehnični urednik Endre Gonter) in jo pošljite najkasneje do prihodnjega četrtka na naš naslov.
Navezal sem se na...
spustil v vodnjak in Mafi je priplezal po njej ven. Bil je zelo suh in izčrpan. Vsi smo ga bili zelo veseli. Čez nekaj tednov se je zredil in bil spet takšen kot prej. Rad je bil med otroki, najraje pa z mano. Ko so sosedovbbili zdoma, sem redno skrbel zanj. Nosil sem mu hrano in se igral z njim. Nekega dne pa je izginil za vedno. Iskali smo ga, a tokrat ga nismo našli. Dolgo se nisem mogel potolažiti. Tudi sedaj, ko pomislim nanj, postanem žalosten, ker sem se na tega muca zelo navezal.
Aleš Mataj, 5. b, OŠ Edvarda Kardelja, Murska Sobota
POTOVAL SEM V RIM
»Saj si ne želim preveč!« sem rekel teti. Ta skrita želja je bila leteti z letalom. To je nekaj nepopisno lepega. Teta je rezervirala potovanje v Rim. Odpravili smo se na pot. Čeprav je bilo megleno, me to ni motilo. Prispeli smo na Brnik. Oddali smo prtljago in odšli v letalo. Stevardesa nam je vse prijazno razložila in letalo se je začelo premikati. Že smo bili v zraku. Pod seboj sem videl najprej majhne hiše, potem zelo majhne in nazadnje le še pikice. Naenkrat smo v soncu zagledali Julijske Alpe, Karavanke in Kamniške Alpe. Hitro smo bili nad morjem in že smo pristali v Puli. Vzeli smo gorivo in nadaljevali pot. Kmalu smo bili v Rimu. Z avtobusom smo se odpeljali v hotel PRINCESS. Namestili smo se in po napornem potovanju sem sladko zaspal. Drugi dan smo si ogledali Rim. Odpeljali smo se do Vatikana in občudovali cerkev Sv. Petra. Videli smo tudi Forum, to je območje starega Rima. Velik vtis je name naredil COLOSEUM-amfiteater. Na glavnem trgu PIAZZA VENEZIA sem občudoval lepote arhitekture. V FONTANO Dl TREVI sem tudi sam vrgel novčič, saj pravijo, da to prinaša srečo. Ogledali smo si tudi PANTHEON, mogočno zgradbo, posvečeno bogovom z mogočnim obeliskom. Skozi PIAZZA NAVO-NE smo se sprehodili do Španskega trga, ki je posebej lep poleti, ko so stopnice posute s cvetjem. Drugi dan smo si ogledali CATACOM-BE. Spustili smo se globoko v podzemlje in si ogledali odkrita grobišča. Šli smo tudi v cerkev Sv. Pavla, kjer sem občudoval Michelangelovega Mojzesa. Tretji dan je bil namenjen le za ogled Vatikana. V cerkvi Sv. Petra smo si ogledali Petrov grob in kip. Tega kipa se obiskovalci radi dotikajo, zato je njegova noga že precej stanjšana. Nepozaben mi bo ostal vzpon na kupolo cerkve, od koder sem lepo videl celo mesto. Po kosilu smo šli še v vilo Borgezi. Naše potovanje se je bližalo koncu. Šli smo po prtljago in na letališče. Spotoma smo si že privoščili pravo pico. Na letališču smo čakali, ker je bil polet preložen, vendar me to ni motilo. Občudoval sem letala. Ko smo poleteli, se mi je pogled ustavil na razsvetljenem Rimu. Po licih so mi tekle solze in spraševal sem se: »Bom še kdaj videl to prelepo mesto?«
Gorazd Tompa, 6. r., OŠ Kapelski Vrh
Moj najboljši prijatelj
Moj najboljši prijatelj je Albert. Hodi v tretji razred osnovne šole.
Po zunanjosti je urejen, čist in zmeraj lepo počesan. Je srednje visok. Rad hodi v kavbojkah. S pridnimi in drobnimi prsti rad igra na klarinet, V šoli je priden učenec. Rad se uči, je veseljak in dober do prijateljev. Tudi doma je priden. Rad pomaga staršem. Ima mlajšo sestro. Ime ji je Andreja. Je plavolaska. Z Albertom se včasih skupaj igrava. Najrajši se igrava muzikanta na različnih instrumentih.
Ko bova odrasla, bova mogoče skupaj igrala v ansamblu. Tako bova osta-
la večna prijatelja.
Teodor LEBAR, 3. r., OŠ Draga Lugariča, Lendava, Podružnica Gaberje
Lastovička
Nekega poletnega jutra smo se Jasna, Damjan in jaz igrali na dvorišču. V travi smo zagledali mlado lastovico, ki je padla iz gnezda.
Nekaj časa smo jo opazovali, nato smo jo dali v škatlo. V škatlo smo ji natrosili proseno kašo in ji dali vode. Ker se nas je bala, ponujene kaše ni jedla. Ko smo videli, da se nas boji, smo se odmaknili. Lastovička se je umirila in začela zobati kašo. Cez nekaj dni si je toliko opomogla, da se je postavila na noge. Naši najdenki 'smo dali ime Niki. Kljub našemu prizadevanju je čez nekaj dni poginila.
Pokopali smo jo v sosednjem parku. Naslednji dan smo šli pogledat Nikin grobek, a ga nismo na^'-	Tamara Maučec,
OŠ Beltinci
Rime
Zunaj je trava, v hlevu je krava.
Na vrtu je teta, ki ji je ime Meta.
Besede, ki se rimajo, si nikoli ne kimajo.
Na travi je roža, deklica jo boža.
V hiši je ata, ki nosi dva copata.
V gozdu je lisica, na polju je kmetica.
Simona PRŠA, 2. a, OŠ Velika Polana
[ali VESTE"? 1
■ Pravilen odgovor na 19. vprašanje je bil zapisan !
pred črko c. V Pomurju je torej okrog 14.000 osnovno- • I šolcev. Knjižno nagrado Knjigarne in papirnice Dobra | ■ knjiga iz Murske Sobote pa bo prejel Anton Benko iz । „ Precetinec pri Bučkovcih. Čestitamo!
I	|
I 21. vprašanje: Ali veste, kako si sledijo pomurska mesta -po številu prebivalcev? Napišite tudi, ko- | liko približno.
। ODGOVOR:_______________________________- j
I__________________________________________|
■ Žrebanje pravilnih odgovorov bo 30. maja.
BRANKO
ZUNEC
KRINKA
Delo zgodovine ni končano, to kamen je, ki ga porivamo navzgor, če malo popustimo, pritisne prsi nam ob tla, če odpočijemo za hip, zdrobi nam glave.
(S. K. Norwid)
Dosje: Bogdan Hrovat — Puklasti Miha
Kam bomo torej uvrstili B. H/PM.?
Kakšna so bila pravzaprav njegova pooblastila, odgovornosti in pristojnosti, ki »je bil poslan od tov. generala Matije v Prekmurje po posebni nalogi«?
V arhivu RSNZ Slovenije v Ljubljani smo od zgodovinarke Ljube Dornik-Šubelj zvedeli tole: »Pred njim, aprila 1944, je bil v Prekmurje poslan Slobodan Šumenjak, vosovec, kasnejši obveščevalec oddelka oddelka za inozemstvo pri odseku za notranje zadeve predsedstva SNOS. Vzpostavil naj bi zveze in pridobil obveščevalne podatke iz Madžarske. Njegova pot se je zelo zavlekla in zveze z Bazo-24, ki je bila na osvobojenem ozemlju, so bile zelo slabe. Poročila so hodila tudi po tri, štiri tedne in v času, ko je šel za njim Bogdan Hrovat, se sploh ni vedelo, da je Šumenjak konec oktobra 1944 že padel na Vaneči. Pri tem naj omenim dva njegova spremljevalca: prvi je bil Jernej Osolin-Drago, drugi pa Rastko. Prvi je bil kasneje — kot navaja v svoji knjigi Nič več strogo zaupno tudi Marko Selin-Forte — prepoznan kot gestapovski zaupnik. Verjetno gre temu dejstvu (»provala v kanal«) pripisati dolgo potovanje pošte od Šu-menjaka do Baze-24, ker se je očitno pregledovala in so imeli pri gestapu o vsem dokaj natančne podatke. Morda je bilo tudi to krivo za Šumenjakovo smrt, čeprav je sicer padel v spopadu na Vaneči.«
Profil »prekaljenih kadrova«!
Torej so Hrovata poslali zato, da bi ugotovil, kje je kaj narobe z zvezami, kar je razvidno iz ohranjenega arhivskega gradiva. Hodil je namreč z ene kurirske postaje na drugo in z vsake zelo natančno poročal
ter pošiljal tudi druga poročila. Njegov korespondent je bil že omenjeni Slave.
Ni dvoma, da je imel Puklasti Miha po prestopu reke Mure 9. decembra 1944 v Prekmurju veliko sodelavcev in somišljenikov. Bil je pač obveščevalec Ozne oz. od aprila do junija 1945 šef Ozne za ljutomersko okrožje, vključno s prekmurskim (soboškim in lendavskim) terenom. Zanj je nesporno veljalo naslednje (v izvirniku): »Za kadrove obave-štajne službe bezbednosti treba odabrati drugove koji^ torne najviše odgovaraju, koji sami pokazuju volju za taj rad i sposobnost za ovai težak zadatak. Oni treba da su bistri, hladnokrvni, prisebni, okretni ljudi, da poseduju sposobnost za br-ze orientacije, brzog razpoloženja, ocenjivanja i kombinova-nja činjenica. Oni treba da su do krajnosti odani oslobodilač-koj stvari slovenačkog naroda, hrabri, smeli i ubedeni da za njih ne postoje prepreke koje ne bi mogli da savladaju. Ovi prekaljeni kadrovi treba, razume se, da se na samom terenu služe svim i svakojakim Ijudi-ma od kojih bi mogli da dobiju bilo kakve podatke.« (Po knjižnem delu dr. Obrena Džordže-viča Zaštita .revolucije, ki je izšla leta 1979 v Beogradu).
Seksualni sadizem?
Ce in ker je bil Miha alias Bogdan Hrovat zaznamovan še s telesno hibo, je bilo pri njem vse skupaj prignano do skrajnosti. Tega se je očitno dobro-zavedal znani aktivist Franček Majcen iz Maribora, ki mu je ob prvem srečanju na prekmurskih tleh zabičal — vedoč seveda za pohorsko afero — da mora biti vse, kar bo delal, sporazumno. »Likvidacije v Prekmurju pridejo v poštev samo v primeru, če bomo neposredno
izdani in likvidirali bomo res samo prave izdajalce. Vse drugo bo lahko počakalo na čas po osvoboditvi.« Miha se je strinjal.
Žal je bilo to njegovo strinjanje zgolj krinka, kar se je jasno pokazalo, ko je bil s Prekmursko četo, najbolj pa kasneje, po
»Pretepanje vodje njilašev v Vučji Gomili je bil svojevrsten, seksualni sadizem,« meni Franček Majcen o enem od ravnanj Puklastega Mihe med vojno v Prekmurju.
osvoboditvi. Ferdo Godina v drugi dopolnjeni izdaji prispevka k zgodovini NOB Prekmurja 1941 — 1945 (Pomurska založba 1980) ugotavlja: »Proti koncu januarja 1945 se je začela snovati četa. Njeno osrednje jedro so bili Franček Majcen, Bor, Franček Mirtič, Črt, Tala-nyi, Srečko, Roman, Boro, Šavel in Miha ... Za komandirja čete so postavili Filipa Korošca-Bora, izkušenega borca, za komisarja pa Frančka Mirtiča, ki je bil sicer mlad, a je imel mnogo izkušenj iz brigade na Dolenjskem. V četi so še bili:
Alojz Škrjanec-Mirko, Ivan Horvat, Mihael Škafar-Miško, Bogdan Horvat (prav: Hrovat — op. B. Ž.) — Miha (»puklasti«, obveščevalec), Milan Ša-mec-Črt, Štefan Sreš, Ferdo Sešek, Maks Šiško, Jožko Hanc in Jožko Zadravec. Izmed aktivistov je deloval v četi le Franček Majcen, ki ji je bil zaradi svojih štiriletnih partizanskih izkušenj v največjo oporo.«
Godina se pozneje le faktografsko ustavi pri nekaterih akcijah čete, predvsem ko je šlo za širjenje vrst njilašev in le-ventov. Tako navede, da je 18. februarja 1945 likvidirala vodjo njilašev v Vučji Gomili. Kaj se je v resnici zgodilo?
Franček Majcen, ki ima za tisk obsežno monografsko besedilo o Prekmurski četi, priča: »Z Borom sva vdrla v hišo in dobila komandanta, ko je ravnokar večerjal z družino. Razorožila sva ga in pobrala bombe izpod posteljnega vzglavja, nakar plane noter Miha in ga začne pretepati. Popolnoma je izgubil kontrolo nad sabo in hkrati se je videlo, da v pretepanju uživa. To je bil svojevrsten, rekel bi že kar seksualni sadizem. Seveda sem takoj posredoval, ker je vendarle šlo za vtis, kajti tu je bila družina, otroci, ki so gledali zraven. Dejansko sem ga komaj odtrgal od komandanta. Sicer pa je bila situacija smešna. Šlo je za visokega moža, večjega od mene, Miha pa je, majhen, kot je bil, moral skakati v višino, da mu je mogel deliti klofute in ga pretepati. Kot petelinček se je zaganjal vanj, s popolnoma spremenjenim izrazom na licu. Takrat sem se prepričal, da gre v bistvu za sadista, ki je lahko hudo nevaren.«
Za takojšnjo likvidacijo ranjencev
Ko smo že pri sadizmu, kaže opomniti, da tako rekoč nihče od
številnih pričevalcev, na katere smo se že in se bomo še sklicevali, ni imel dobre besede za B. H/P. M., zlasti ne v Pomurju (in seveda na Pohorju!), deželi ob tromeji, kjer naj bi grbasti oznovec po prestopu reke Mure, 9. decembra 1944, v letih 1945 in 1946 zagrešil ničkoliko likvidacij in posilstev — sam ali s pomočniki. V Prekmurski četi je še dvakrat izstopal.
Po izjavah Majcna prvič takrat, ko je bil v Bodoncih ranjen Filip Korošec-Bor. »Miha je takoj predlagal. da ga je treba ubiti. To je bila v prvih, začetnih partizanskih časih, žal, navada; češ, hudo ranjeni povzroča samo težave, prej ali slej bo izdihnil, ne smemo dopustiti, da pride sovražniku v roke, ker bi vse izdal.« Drugič je Miha izstopal, ko je bil nekaj dni pozneje v Radovcih hudo ranjen Franček Mirtič. Krogla se mu je ustavila pri adamovem jabolku in je rnočno krvavel. Spet je prišel Miha s predlogom, da ga likvidirajo.
»Miha je bil v tistem času glavni pooblaščenec Ozne za Prekmurje in je lahko samostojno deloval — do prihoda delegacije Snosa, v kateri
Napoved polemike Pavlin—Biikvič
Spet se mi je pisno oglasil Mile Pavlin iz Medvod, pisec toženega torzo romana Skrivnost Šimnove smrti, tokrat v zvezi s ponatisom romana Vojna in revolucija Franka F. Biikviča, prekmurskega vojaka, izseljenca v ZDA.
»Nekaj časa je trajalo, predno sem nekje izvrtal en izvod Bil; kvičeve knjige in jo prebral. Res sem v njej našel obilo gradiva, ki izvira iz moje knjige oz. je pisec pobral iz nje, kar mu ie ustrezalo, in prekrojil po svoje. Sicer je nekaj razlike v orisu življenjske poti in nekaterih okoliščin, tako da ga nikakor ne bi mogel obtožiti neposrednega plagiata in zahtevati zadoščenje prek zakonodaje p avtorskih pravicah. Vendar pa je večina ključnih točk v obeh knjigah če že ne istih, pa vsaj močno podobnih. Med drugim Biikvič dvakrat imenuje Upravo državne varnosti tako kot jaz v Skrivnosti Šimnove smrti Državna ustanova,« piše Pavlin.
V najnovejši številki Delovih Književnih listov (16. maja) pa Pavlin pod naslovjem Plagiat ali ne?, Žanimiva sorodnost iste osebe v delih dveh avtorjev podrobneje navaja in razčlenjuje stične točke obeh knjižnih del. Se morda napoveduje polemika Pavlin —
je bil Brilej, eden od voditeljev slovenske Ozne. Razumljivo, da je prevzel nadzor nad vso Oznino dejavnostjo v Prekmurju. Miha bi lahko kvečjemu odgovarjal za kakšne štiri ali pet dni po osvoboditvi, to je od začetka aprila do prihoda delegacije Snosa. V tem času se, razen nekaterih aretacij, ni kaj posebnega zgodilo,« odgovarja na vprašanja o domnevnih Mihovih likvidacijah in posilstvih Franček Majcen. Ve pa nekaj več povedati o taborišču v Filovcih, ki naj bi obstajalo vse do dokončne osvoboditve Slovenije in je bilo namenjeno predvsem njila-šem.
»Zaporniki so opravljali kmečka in podobna dela v okolici Filovec. Miha me je enkrat posebej peljal tja. Barake so bile za tako kratek čas dokaj dobro postavljene in opremljene. Presenečen sem bil nad organiziranostjo in disciplino. Kolikor vem, je bil osnovni namen prevzgoja zapornikov, ki so jih po osvoboditvi večidel izpustili oz. jih razmestili po drugih zaporih po Sloveniji; mislim, da ni bil nihče likvidiran ali postavljen pred sodišče'.«
(nadaljevanje prihodnjič)
vestnik,^, majaj*
utrip življenja
IVO OREŠNIK
SREČANJE Z JANEZOM BOŠNAKOM IZ TRIMLINOV
zgodovinski urana izpred
pmsm LET
ODPORNIŠKO GIBANJE V PREKMURJU leta 1941
INTARZIJE - njegova likovna usmeritev
Ocene o odporniškem gibanju Proti okupatorju v Prekmurju leta 1941 (pa tudi pozneje) so različne, od tistih omalovažujočih, pa do re-alnejših, da je v danih objektivnih Pogojih vsaj v začetni fazi leta 1941 in leto 1944/45 bilo enakovredno NOG v ostali Sloveniji. Dejstvo je, da so tu bili pogoji za oborožen boj Pa tudi za vsakršen resnejši odpor skrajno neugodni. Pokrajina je majhna in je bila z okupacijsko mejo Muro kot občutno vodno prepre-ko ločena od ostale Slovenije. Velik je bil občutek osamljenosti, vpliv OF slovenskega naroda pa je sem Prihajal znatno oslabljen. Sovražna Propaganda, veliki začetni uspehi fašističnih hord in kruta likvidacija Prvih poskusov upora v Prekmurju so naredili svoje. Tudi najbolj zavedni so se znašli v hudi stiski. Vsem trem okupatorjem na slovenskem ozemlju je bilo skupno: čim-Prej uničiti slovensko narodno zavest. Nemci so pri tem bili najmanj taktni in najbolj nepotrpežljivi. Vsi taje okupatorji so odporniško gibanje istovetili z boljševizmom in banditizmom. Večina prekmurskega Prebivalstva se je z zasedbo sicer sprijaznila in se ji prilagajala, celo izkoristila. Tihi in pasivni odpor. Pokončna drža ter odklanjanje okupatorja in njegovih ukrepov pa je ves čas okupacije bilo prisotno pri velikem delu mlajših generacij, vojevrstna in drzna akcija proti madžarskemu okupatorju je bil Memorandum prekmurskih akademi-ov, ki so ga že 4. maja 1941 odne-s 1 in predali predstavniki Kluba Prekmurskih akademikov (Vanek
1 tar, Franc Šebjanič in Franc Me-predsedstvu madžarske vlade v odimpešti. V njem so akademiki zahtevali od madž. oblasti spošto-vanje agrarne reforme, nadaljevanje regulacijskih del na Muri, reše-anJe kmečke zadolženosti, nadalj-Jo možnost uporabe književne slo-enščine v uradih in šolah, madžar-Veln° Pa Predmet, izhajanje slo-enskega časopisa, ohranitev slo-enskih knjižnic, zaposlitev sloven-ega uradništva, priznanje doseda-Jega študija akademikom in mož-^®st nadaljnjega študija. Pri posre-
anJU tega so pretentali celo regata Mikolo Šandorja, da je Me-orandum priporočal madž. vladi, p°zneje pa ostro reagiral.
u^i dekan Jerič je takoj v začet-2ah,°kuPacije opozoril farane, naj ski eVat° slovenske šole. Renkov-njLZUpan Staus ga je ovadil pri tur-«em notarju, pazili so na vsak lto®ov 'tfrak. Po vzpostavitvi sti-diln,S s'?venskim narodnoosvobo-n,m gibanjem, je to tudi v Prek-Por^T prera^al° v organiziran od-v ob| L Seje v Prvi fazi manifestiral 1941 tr°šenja letakov. Že v maju stiineS0 na Pfdstrešju Flisarjeve go-8>as k p Rank°vcih razmnožili pro-Četk . narodom Jugoslavije, v za-i|e U. JPnija pa je tu delovala prva nio ?a tiskarna v Prekmurju. Z ma2aude'al Ko|oman Ciguth, polirat v pa Sta žena 'rma 'n nien Vač ti v 'oman' Od tu je kasneje Ko-je se , rno Preselil v Trnje. Letake val $ av'-ial Kovač sam, razmnože-Pri u*. '®nac Cvetko in sodelavci rrinoi ^H^vii1- Organizirali so več so pr' ,n|ti aKcij trošenja letakov, ki valj n>Urce vse do oktobra pozi-bra 194V°rU‘ ^as od jnnija do °k’°-ranih Kr Udobje prvih organizi-tiem od odpora’ ki so se v glav-in trn ražale v sabotažnih akcijah Kova^11 letakov- Že v juniju je ško 0 usPel° vzpostaviti odporni-Postoja^i?'230^0 v obliki zaupnih tri, pet r i'e8alnih skupin s po kih i|e a.' Ved sodelavci. Čez 20 ta-°kroe skupin je povezovalo Soboti l sodelavcev, od teh v sami ne So ,° ro8 60. Odporniške skupi-bei Gn e ”Va'e na Goričkem v oko-da, q rntib Petrovec, Kuzme, Gra-drejec°|?j'b Slaveč, Križevec, An-Predel’u u^tanovec. Na ravninskem nec, p okrog Markišavec, Puco-^ernelan -ec’ Petanjec, Rakičana, Na Do/60 'n ve^ skupin v Soboti. Polane '"I^n1 pa v glavnem okrog ^Urnjjj ^Pja* Žižkov, Lendave,
a' ri sodelavci so bili pred
vsem iz vrst DKFD, Sokola, KPA, nekdanji sodelavci Novega časa, Ljudske pravice in Mladega Prekmurca. V odporniško gibanje se je vključil tudi del mlajše katoliške duhovščine (Camplin, Bejek, Jerič Mihael, Halas) in evangeličanski pastorji (Lepoša, Čurman). Kovač je bil z nekaterimi od teh osebni prijatelj. Tudi nekaj antifašistično usmerjenih Madžarov se je vključilo v gibanje (Vlaj in še nekateri). Štefan Kovač je bil izjemna osebnost: izobražen a vendar preprost, pogumen in priljubljen med ljudmi kot njihov fiškališ. Med njegovimi sodelavci je bila vrsta malih ljudi, med najbolj pogumnimi pa iz vrst Sokola (tudi sam je bil član). Nekaj časa je bil tudi tajnik okrožja DKFD.
Hartner mu je pismeno ponudil službo, a je ni sprejel. Ves se je pre
dal narodnoosvobodilnemu gibanju. Z njim so se povezovali predvsem svobodoljubni in protifašistično razpoloženi ljudje. Vse postojanke odporniškega gibanja je predvsem sam osebno obiskoval (po izjavi Kumina iz Cernelavec vsakih 8 dni ob določeni uri na določeni javki). Posvet s sodelavci je trajal 20—30 minut nato je odhitel na naslednjo postojanko. Potoval je s kolesom, v volanu je imel skrit »arhiv«, v cekarju pa steklenice pod njimi pa »legitimacijo« (pištolo), če bi ga ovirali žandarji ali policija. Na postojanke je prihajal oblečen kot kmet, ki prihaja na delo (tudi s kakim orodjem na rami). V pravem smislu je poosebljal odporniško gibanje Prekmurja. Ponudili so mu položaj partizanskega komandanta na Pohorju, a se je odločil ostati v Prekmurju.
Že od spomladi pa je razmišljal o formiranju oborožene čete ali celo bataljona, ki bi se čez zimo umaknil na Pohorje. Madžarski okupatorski zapisi omenjajo Štefana Kovača-Marka kot vidnega organizatorja in voditelja odporniškega gibanja v Prekmurju. Celotno gibanje se je odvijalo v konspiraciji in ilegali, več ali manj so o njem vedeli le neposredni sodelavci in njihovi svojci. Ljudje so o NOG kaj malega zvedeli tudi preko radia London, poslušali so ga tajno. Ker je ta uspehe jugoslovanskih partizanov v začetku pripisoval četnikom, so tudi v Prekmurju o partizanih vse do leta 1944 imeli nejasne predstave. Treba je povedati še to, da je odporniško gibanje v Prekmurju do sestanka aktivistov v Kamenščici pri Trnju konec avgusta 1941 formalno vodila in koordinirala prekmurska partijska organizacija s sekretarjem Štefanom Kovačem. Po tem sestanku pa se kot organizator tega gibanja omenja okrožno vodstvo. Pod tem imenom je mišljen Okrožni narodnoosvobodilni odbor (OF) za Prekmurje oziroma njegov akcijski komite, ki ga jč prav tako vodil' Štefan Kovač-Marko. Ni pa s tem razumljeno prekmursko partijsko okrožje, ki je sicer obstojalo in imelo postavljenega okrožnega sekretarja (Kovač), ni pa podatkov, da bi to partijsko okrožje imelo tudi svoje stalne člane okrožja. Najbolj predani Kovačevi sodelavci v vodstvu odporniškega gibanja v Prekmurju pa so bili Mirko Bagar, Miško Kranjec in Vinko Megla. Slednjega je Kovaču poslal Pokr. komite KPS kot kurirja med Prekmurjem in Mariborom.
Obiskal sem ga na domu v Trimlinih pri Lendavi. Popeljal me je v najbrž vse prostore in povsod so bili njegovi izdelki: intarzije kot slike na stenah, intarzije na vratih, intarzije v vratnih okvirjih, intarzije v miznih ploskvah ... Na koncu pa presenečenje: v likovnem ateljeju večje število že izgotovljenih intarzij, kot so podobe znanih slovenskih turističnih krajev, mizice s šahovskimi polji (kar sicer ni zahtevno), mizice z baročnimi okrasnimi elementi, ki jih ni lahko izdelati.
Janez mi je povedal, da svoje motive oblikuje iz raznobarvnih furnirjev. Pretežno je to domači oreh, sicer pa uporablja — da doseže barvno razgibanost — do 20 vrst raznih furnirjev. V glavnem mu jih uspe dobiti doma. Uporablja tako imenovano noževo tehniko. Posamezne dele izreže po sledi, ki jo na furnirju pusti nož, s katerim se »sprehodi« po papirnati predlogi vzorca. Natančno izrezane elemente slike sestavi in zlepi s papirnim trakom, celoto pa potem pri mizarju da prilepiti na ustrezno podlago, le-to nato previdno zbrusi in »prebarva« z brezbarvnim lakom. Tako je slika gotova. Verjamem pa mu, da delo zahteva natančnost, zbranost.. .
V zgodnjih letih je med njegovimi motivi prevladovala figuralika. Tako je s svojo likovno tehniko upodobil več znanih slovenskih književnikov. Je pa kmalu spoznal, da intarzije kot specifična likovna tehnika zahtevajo
NA OBISKU PRI BODONSKIH POŠTARJIH
Naši naročniki niso le zvesti bralci, ampak tudi plačniki naročnine. Ob zadnji izterjavi so se posebej izkazali pismonoše iz bo-
donske pošte, saj so na en mah pobrali naročnino za drugo četrtletje od vseh 344 naročnikov.
Prejšnji teden, ko smo obiskali pošto Bodonce, je bil čisto običajen dan. Pozdravili smo se s pismonošema Ernestom Barbaričem iz Zenkovec in Valterjem
BODONSKA TROJKA — Pismonoša Valter Bencak in Ernest Barbarič ter priljubljen upravnik Ludvik Kočar.	Foto: Š. S.
Bencakom iz Bodonec ter upravnikom Ludvikom Kočarjem, ki je doma na Gradu. Obiska so bili veseli in povedali, da z izterjavo
Novo odlagališče smeti še skrivnost
smo odkriti, je ime kraja že znano, vendar ga še ne smemo tz-3' sedanje odlagališče smeti v Hrastje Moti bo sposobno sprejemati odpadke še kakih pet let To so seveda izračuni, pri katerih so upoštevali odpadke iz občine Gornja Radgona računati pa bi morali tudi na »črne odlagalce smeti«. Večkrat namreč pripelje smeti tudi tovornjak, ki nima MS registracije. Zakaj bi smetili doma, če lahko drugod, je še vedno močno uveljavljeno pravilo.	..
Pri iskanju najustreznejše lokacije za novo odlagališče smeti so upoštevali razne kriterije na primer vpliv na podtalnico bližina naselja, naravne in kulturne dediščine ... V ožjem izboru je ostalo 10 lokacij, tri so nato izločili zaradi bližine Negove eno pa zaradi oddaljenosti in nedostopnosti. Ostala je lokacija ki meji na ljutomersko občino, prav tako pa je v bližini meje z lenarško in ptujsko občino
Ureditev odlagališča odpadkov bo velik dosežek, a tudi velik zalogaj za celotno občino Gornja Radgona. Stala jih bo čez 75 tisoč dinarjev in če ga hočejo pripraviti v petih letih, morajo z deli začeti že letos.	bbp
Janez Bošnak je po poklicu likovni pedagog, saj je na Pedagoški akademiji v Mariboru sklenil študij na likovnem oddelku. Je pa nanaslo tako, da je le nekaj mesecev poučeval likovno vzgojo, potem pa se je zaposlil v drugih dejavnostih. To pa ne pomeni, da je likovno ustvarjanje zanemaril. Nasprotno! Zvest mu je od svojega 13. in vse do 42. leta, kolikot je star zdaj. Začel je z intarzijami in ni jih opustil.
Janez Bošnak v svojem ateljeju, v katerem prebije vsako prosto urico, iz furnirja z nožem izrezuje razne elemente, ki jih potem sestavlja in tako
»pričara« dokaj realno podobo.
uporabo ploskovitega načina izražanja, ki omogoča, da les kot naravni material polno zaživi. To spoznanje ga je odvrnilo od figuralike. Naslednja faza je bil domišljijski svet, nato živalski in rastlinski svet. Ker pa intarzije niso same sebi namen, je začel sestavljati tudi uporabne. Tako je nastal niz izdelkov, ki sem jih
UPRAVNIK MED ROŽICAMI
naročnine ni težav, kajti ljudje radi berejo Vestnik in hudo bi bilo, če ga kak četrtek ne bi dobili. Ndkaterim je domači tednik edini tiskani informator.
Ernest Barbarič je pismonoša 10 let. Pošiljke raznaša v Vadar-cih, Beznovcih, Zenkovcih, Stru-
kovcih in Puževcih. Valter Bencak pa je zaposlen le 4 ure in dostavlja pošiljke v Bodoncih. Oba se ukvarjata tudi s kmetijstvom
Foto: Š. S.
omenil že v uvodu. Janez je priznal, da se s to likovno tehniko ukvarja tudi zato, da bi mu navrgla kak dinar. Njegove mizice s šahovskimi polji in baročnimi okraski so zelo lepe. Če bi ljudje imeli več denarja, kot ga sicer premorejo, bi prav gotovo v svoje bivalne prostore dajali kak dragocenejši pohištveni izdelek,
še zlasti pa Bencak, ki obdeluje 5-hektarsko posestvo. Zaposlitev s polovičnim delovnim časom je zanj ugodna, saj je popoldne prost in se lahko posveti delu na kmetiji.
Oba sta povedala, da je vsak dan dosti pošiljk, od teh vse več uradnih. Je pa manj običajnih pisem, razen čestitk seveda ob določenih datumih, kajti vse bolj jih nadomeščajo telefonski pogovori. V vseh krajih, ki spadajo pod pošto Bodonci, je telefonija že precej razvita, v bližnji prihodnosti pa bo še več telefonskih priključkov.
Odkar imata bodonska pismonoša mopeda jima ni treba poganjati koles. Tudi ceste so zdaj v glavnem asfaltirane in tako sta vožnja in dostop do naslovljencev lažja. Dobro se razumeta z občani, zato tu in tam pade tudi manjša napitnina, včasih morata zvrniti kozarec vina, použiti kos šunke. Goričanci so pač zelo gostoljubni!
Poklepetali smo tudi z upravnikom Ludvikom Kočarjem, ki
—BELTINCI--------------------------------
ZOPET OTROŠKI ZDRAVNIK
Na zdravstveni postaji v Beltincih je pred leti bilo urejeno tudi otroško zdravstveno varstvo. Po odhodu zdravnice dr. Zorkove pa so mo-
rale mamice s svojimi otroki v soboški zdravstveni dom, kar je povzročalo veliko težav in nejevolje. Prizadevanja Beltinčanov, da odpravijo ta problem, pa so naposled bila uspešna. S prvim aprilom je namreč na beltinski zdravstveni postaji začela redno delati otroška zdravnica Ama-lia Mettler. To je vsekakor najbolj razveselilo mlade mamice ne samo iz Beltinec, temveč širše okolice.	F. M.
V Krškem je konec aprila potekal raziskovalni tabor študentov šole za socialne delavce v romskem naselju. Takrat so pripravili kulturni večer, na katerem so se predstavili tudi mladi kudovci iz Pušče. Predstavili so se s pesmimi in plesi.
ne le oceni pohištvo. Prepričan sem tudi, da bi Janez Bošnak s svojimi intarzijami v razvitem in bogatejšem svetu dobro živel, celo poklicno bi se lahko s tem ukvarjal. Ker pa je likovnik, ki ne misli le na denar, ustvarja tudi za dušo, kot pravimo. Svoje umetnije je razstavljal v Bogojini (kar mu je še posebej ljubo, kajti tedaj je bil še gimnazijec), v Murski Soboti, Lendavi, Radencih, Radgoni, Mariboru, Slovenj Gradcu, v Lesnininem salonu pohištva v Beogradu in še kje. Povsod so jih lepo sprejeli.
Janez Bošnak je s svojo veliko intarzijo (320 krat 120 centimetrov) s podobo Lendave opremil lendavsko skupščinsko dvorano. Umetnijo je izdelal po načrtu L. Danča in F. Mesariča. V poročni dvorani v Murski Soboti pa je njegova intarzija (350 krat 250 centimetrov), ki predstavlja poročni par in kmečko hišo. Je prav tako njegov likovni izdelek, ki je nastal po načrtu F. Mesariča in L. Logarja.
Tole srečanje z likovnikom iz Trimlinov sklenimo s krajšo strokovno oceno Franca Obala, ki je pred dobrimi petimi leti, ko je Janez Bošnak razstavljal v Lendavi, zapisal: »Tonsko komponiranje raznobarvnih vrst furnirja odkriva svoj prefinjeno izluščen odnos do likovne materije, ki jo obdeluje z izredno ljubeznijo in toplino, ki izžareva iz vsakega centimetra umetniško obdelane in motivno izražene površine lesa.«
Š. Sobočan
ima prav tako veliko zaslug, da je bodonska pošta na zelo dobrem glasu. Samo drobna ilustracija: ni mu težko ustreči tudi s takimi opravili, ki jih marsikje (ali pa praviloma) morajo narediti občani sami, recimo izpolniti položnico, poštno nakaznico in tako naprej. Pri njem se rade oglašajo tudi ženske, ki bi rade sadike njegovih rož. Ludvik je namreč velik ljubitelj cvetja in veliko ga ima tudi na policah poštnega urada v Bodoncih. Tudi kaktuse.
Bodenski poštarji so bili zelo uvidevni do novinarskega obiska in klepeta. Med pogovorom pa z delom le niso prekinili, ampak razdeljevali poštne pošiljke v predale, da bi jih pismonoša potem spravila v torbi in lažje razdelila naslovljencem. Zaželeli smo jima srečen dan. Pri tem smo mislili tudi na srečanja s hišnimi čuvaji. Odvrnila sta, da ni težav. Potemtakem sta tako kot pri ljudeh tudi pri njih »zapisana« kot prijatelja.
Š. Sobočan
^5^23. MAJA 1991
Stran 15
utrip življenja
SREČANJE Z LJUDSKO PESNICO MILENO ŠARUGA IZ MELOV
SPET SPREMEMBA
»Na naših poljanah pa ajda zori
NA VRHU
Lično urejena knjižica, ki jo je uredila pesničina hčerka Milena, ima naslov Žarki sončnih večerov, v njej pa je 41 pesmi. Gre za izbor, saj je Milena Šaruga od svojega 14. leta, ko je začela pesniti, do danes napisala nešteto verzov. Njen prvi kritik je bil Edvard Kocbek, ki ji je 1960. leta, ko mu je dala nekaj svojih pesmi v oceno, dal vrsto koristnih napotkov, ki jih je v dobršni meri upoštevala, zlasti kar zadeva branje pesmi in tudi proznih del uveljavljenih besednih umetnikov. Seveda si Milena Šaruga ni nikoli domišljala, da bo dohitela take mojstre, še posebej ne zato, ker ni mogla iz svoje kože in je pisala še naprej tudi pesmi — prigodnice. Torej pesmi za razne priložnosti, nastale recimo ob kaki obletnico, delovni zmagi, osebnem jubileju in tako naprej. Milena je pisala tudi besedila za skeče, lutkovne igrice in podobno.
»Rodila sem se pred 79. leti v Podgradju v ljutomerski občini. V Ljutomeru sem hodila v meščansko šolo, vendar sem šolanje zaradi bolezni za nekaj časa prekinila, nato pa ga nadaljevala pri uršu-linkah v Ljubljani. Vpisala sem se tudi na višjo pravno šolo, a je zaradi družinskih obveznosti nisem končala; leta 1944 sem se namreč poročila v Mele v radgonsko občino ter skrbela za gospodinjstvo in družino, medtem ko je bil mož obrtnik. Tudi poslej sem ostala zvesta svojemu nagnjenju in še naprej pisala. Ponavadi je bilo to po-
Zveza kulturnih organizacij občine Gornja Radgona izdala pesniško zbirko Milene Šaruga
Zasluge za to, da je Milena Šaruga iz Melov naposled izdala svoje pesmi, ima njena hčerka Milena Šaruga-Hreščič, ki je pesmi uredila, nekatere izmed njih tudi ilustrirala. Tale sličica je pridana pesmi, kjer poje: »Misli, ptice bele, v noč so odletele. Pustile so me samo v noči brez zvezd ...«
noči, ko je bilo vse mirno. Prvo pesem, ki je imela naslov Na naših poljanah pa ajda zori, mi je uspelo objaviti v predvojnem Mladem Slovencu. Nekaj sem jih priobčila še v domačem krajevnem glasilu, ki ga je izdajala kulturna sekcija
gasilskega društva Mele. Več pesmi pa naj bi izšlo v knjigi, ki bi morala iziti 1970. leta, za kar si je močno prizadeval tudi zdaj že pokojni Manko Golar, a nisem imela časa, da bi jih pripravila. To mi je uspelo šele sedaj ob pomoči hčerke.«
Tako nam je povedala Milena Šaruga. Ob našem obisku je bila bolna, zato manj zgovorna kot si-
Milena Šaruga iz Melov piše pesmi že več kot 50 let. Šele sedaj, ko je stara 70 let, jih je nekaj izdala v knjižici, ki jo je založila radgonska zveza kulturnih organizacij.
cer. V uvodu k pesmim v svoji knjižici je zapisala, da je bila prvorojenka, za njo pa je prikukalo na svet še devet bratcev in sestric. Vsi so morali zelo zgodaj poprijeti za delo. Odraščala je v obdobju hude gospodarske krize. Zelo si je želela naprej v šole, a ji je to preprečila vojna. Poročila se je z mlinarjem. Življenje jima je potekalo ob delu in skrbi za štiri otroke. Ker sta oba nadarjena, je ona pesnila, mož pa se je ukvarjal z likovno umetnostjo — rezbarstvom, oba pa sta se udejstvovala v pisanem kulturnem življenju svoje okolice.
Pa še nekaj verzov Mileninih pesmi! »Ne sprašuj me, zakaj zastonj trkaš na vrata srca. Vem. da je to samo tvoja senca: še vedno dobra — hodi pota svoja. Nemiren ves topline si želiš. Želiš si celega srca! Odpri oči duha in ne segaj v praznino. Tudi ti se odpri, odpri se v globino. — Daj mi roko! Vem, da nerad voditi se daš; samo trenutek še potrpi, moj sin. Ne zapiram ti vrat, hočem samo, da varen bo v življenju tvoj korak.«
Kot vidite iz teh dveh naključno izbranih pesmi, Milena Šaruga ne stremi za rimo za vsako ceno, kot to delajo drugi domači pesniki. Kaže, da je svetovanje Edvarda Kocbeka vzela zelo resno. Še naprej pa je zelo kritična do svojih izdelkov, kar je tudi eden izmed vzrokov, da je knjižica izšla šele na jesen njenega življenja.
Š. Sobočan
Zadnje tedne je dobil v naši skupni akciji za izbor Pomurca meseca največ glasov gledališki igralec Evgen Car iz Ljubljane, sicer rojak iz Dobrovnika. Njegova prednost pred humoristom Gezo Farkašem je že tolikšna, da ga bo do konca meseca težko prehiteti. Na tretjem mestu pa je za zdaj trdno zasidran predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ki je v prvih treh letošnjih mesecih prepričljivo vodil. Upoštevali bomo vse glasovnice, ki bodo v naše uredništvo prispele najkasneje do 31. maja.
NAJ POMUREC (POMURKA) MESECA
GLASUJEM ZA
(Ime in priimek predlagatelja ter naslov)
LUDVIK SAKOVIC
OSEMDESETLETNIK
TUDI TRAKTOR POTREBUJE NEŽNOST
Dovolite mi, da bom nesramen: ko sem se pred kratkim peljal "skozi Bolehnečice v ljutomerski občini, me je pot vodila tudi mimo hiše številka 24. Pred njo sem opazil »ropotijo« in na hitrico sem pomislil, da so sredi vasi uredili zbirališče za kovinski odpad. Nato sem zapeljal bliže in prepričal sem se, da tod ni nič
odkritosrčno priznal, na kaj sem sprva pomislil. Prav nič ni bil hud. Če bi bil, se pač ne bi hotel pogovarjati.
»Na svoje sem šel 1984. leta, prej pa sem po 7 let delal v Pragerskem, kjer sem se izučil za splošnega mehanika, in v Tehno-stroju v Ljutomeru. Zadnjih 5 let, preden sem odprl obrt, pa
Traktor je na videz enostaven stroj, ko pa ga razdereš, ugotoviš, da temu
ni tako. To večkrat spoznajo tudi nepoklicni popravljalci, potem pa je potrebna pomoč Janeza Šijanca.
dovolj hitro nabaviti nadomestnih delov ali pa jih ne moremo izdelati v delavnici, čeprav si prizadevamo, da bi kar največ naredili sami.«
Ali veste za koga, ki je izdelal »bate« za traktor? Jaz vem! To je bolehnečiški mojster. Ulili so jih sicer v Mariboru, do tisočinke milimetra natančno pa jih je iz-stružil in sploh obdelal ter seveda vgradil sam. Tako zahtevno delo je opravil na svojem traktorju korming internacional, izdelanem v 1957. letu, ki mu je nekako prirastel k srcu, saj gre za an-gleško-nemški in zato zelo kako-
SREČANJE
Foto: Š. S.
spotakljivega, prej narobe: množica kmetijskih strojev in pripomočkov, ki so v delu ali pa čakajo, da jih bo popravljalec kmetijske mehanizacije Janez Šijanec s svojimi fanti popravil.
»Zunanja podoba res ni vredna velike hvale, a kaj naj storim, ko pa še nisem toliko zaslužil, da bi uredil pokriti prostor za vse stroje, ki čakajo na popravilo,« mi je dejal mojster, ki sem mu
sem delal pri zasebniku v Pod-gradju. Vseskozi sem si močno želel, da bi imel svojo delavnico. Najprej sem si jo uredil v garaži pod stanovanjsko hišo, postopoma pa sem prizidal večjo delavnico, a kaj, ko pa je že pretesna. Traktorji namreč zavzamejo veliko prostora, še posebej, ko jih >razdreš<. Šele tedaj se ponavadi pokaže, kaj vse je treba popraviti. Hudo je, če stranka ne more
vostni izdelek. Na njem je preuredil tudi krmilni mehanizem.
»Kmetje premalo skrbe za svoje traktorje! Ko so imeli konje, so jih morali krmiti, napajati, negovati... Zato so morali vstajati veliko prej, preden so s konji lahko šli na polje. Zdaj pa je drugače: traktor »zakurblajo«, ne da bi pogledali, ali je dovolj vode, ne prekontrolirajo gladine olja, ne signalnih naprav .. ., zato ni čudno, da so okvare pogoste. Hudo je bilo predlani, ko so samo k meni pripeljali 12 trak-' torjev, ki so jim počili bloki, ker iz njih, hudi zimi navkljub, niso izpustili vode. Seveda smo jih v moji delavnici zavarili.«
Janez Sijanec je do začetka letošnjega leta plačeval pavšalni davek, zdaj pa je tudi on »knji-gaš«, kar pomeni, da bo obdavčen od dejanskega dohodka, zato mora voditi poslovne knjige. Vanje vpisuje v glavnem račune za opravljeno delo, kajti nado-
mestne dele praviloma morajo kmetje prinesti sami. Mojster jim ve svetovati, kod naj gredo, da ne bodo hodili zastonj.
Se nekaj kaže omeniti: veliko mu je do tega, da bi se za popravljanje kmetijskih strojev usposobilo čim več mladih. »Odkrila« ga je strojna kmetijska šola Maribor, ki mu dodeljuje skupine svojih slušateljev različnih letnikov zaradi praktičnega usposabljanja, k njemu pa prihajajo tudi mladinci, da bi opravili pripravništvo. V zadnjem času je to omogočil štirim, ki so tudi pri njem uspešno opravili izpit in tako dejansko postali to, za kar so se v šoli teoretično usposabljali. Mojster Šijanec pa vendarle pravi, da je prava pot do delavcev v obrti klasično vajeništvo, kajti le dolgoletna praksa usposobi človeka.
Š. Sobočan
Pred kratkim je Ludvik Sako-vič iz Zenkovec praznoval visok življenjski jubilej — osemdesetletnico. Jubilant je eden redkih gasilskih veteranov naše pokrajine in ima za seboj izredno bogato društveno dejavnost. V domače gasilsko društvo se je vključil pred šestdesetimi leti kot mlad fant, že čez leto dni po zgledu očeta prevzel funkcijo orodjarja ter jo opravljal do leta 1988. S svojo izjemno aktivnostjo je veliko pripomogel, da je gasilsko društvo v Zenkovcih stopilo v zadnje desetletje stoletnice. Nenehno je spodbujal mlade za delo v gasilskem društvu. Njegova zasluga je, da imajo v društvu še danes uporabno ročno brizgalno. ki daleč naokrog nima konkurence. Dobro se spominja, kako so gasili številne požare s to ročno brizgalno, saj je bila poleg lesenega rezervoarja za vodo in nekaj cevi edino orodje društva.
Sam je s to ročno brizgalno sodeloval pri 50 požarih, največ jih je bilo po končani drugi svetovni vojni. Vesel je, da je danes gasilsko društvo v Zenkovcih sodobno opremljeno, saj ima dve motorni brizgalni, orodno vozilo, avtomobilsko cisterno in zaščitno sredstvo za reševanje. Z vese-
/jem tudi ugotavlja, da v Zenkovcih že 25 let ni bilo požara, za kar gre prav gotovo velika zasluga preventivnemu delovanju gasilcev. Povedal nam je tudi, da so se z zgraditvijo gasilskega doma razmere za delo bistveno izboljšale. Kljub lepi starosti pa Ludvik Sakovič še vedno prihaja na sestanke gasilskega društva. Za cenjeno delo skozi desetletja je prejel odličja občinske in republiške gasilske zveze. Ob visokem jubileju so mu domači gasilci pripravili prijetno srečanje in mu izročili skromno darilo, bil ga je zelo vesel.
F. Maučec
Krajevna skupnost Martjanci
V Martjancih gradijo večnamensko dvorano
V štirih naseljih KS Martjanci-Nemčavcih, Sebeborcih, Noršincih in Martjancih — so konec lanskega leta sprejeli nov samoprispevek, v Krncih in Andrejcih pa bodo razpisali referendum v avgustu. Večino sredstev iz samoprispevka bodo namenili za kanalizacijo, vodovod in modernizacijo cest, preostali del sredstev pa za vzdrževanje objektov v krajevni skupnosti. Najzahtevnejša naloga, ki jih čaka, je vsekakor gradnja kanalizacije v Martjancih, Noršincih in Nemčavcih ter vodovoda v Sebeborcih. Sicer pa načrtujejo modernizacijo ceste Sebebor-ci—križišče z regionalno cesto Murska Sobota—Mačkovci ter Krnci—Sebeborci. Ti dve cesti sta
bili v občinskem referendumskem programu, ki pa žal ni uspel. V Martjancih trenutno delajo pri večnamenski dvorani pri nogometnem igrišču, ki je montažnega tipa. Dvorana naj bi bila nared do 7. julija, ko bodo v Martjancih praznovali 100-letnico gasilskega društva. Sicer pa naj bi bila namenjena za razne kulturne, zabavne in športne prireditve. Poleg dvorane bodo uredili tudi okolico in dovozno pot. V Martjancih načrtujejo posodobitev ceste proti Noršincem in razširitev, mrtvašnice. V Noršincih bodo letos začeli graditi novo mrtvašnico, ceste skozi naselje pa bodo prevlekli z asfaltom.
V Nemčavcih bodo nadaljevali
gradnjo dvorane v vaško-gasilskem domu in uredili elektriko v vaškem zvoniku. Sicer pa v Nemčavcih in Martjancih poteka akcija za kabelsko televizijo, letos pa bi tudi radi uredili potrebno dokumentacijo za gradnjo kanalizacije. V Sebeborcih bodo nadaljevali gradnjo mrtvašnice na pokopališču, asfaltirali nekatere vaške ceste in uredili elektriko v zvoniku. S soboško komunalo pa se tudi dogovarjajo o odvozu odpadkov. Po besedah novega predsednika sveta krajevne skupnosti Martjanci bodo razvojna programa za Andrejce in Krnce sprejeli ob razpisu referenduma za novi samoprispevek.
F. Maučec
KRAJEVNA SKUPNOST HOTIZA
VRTEC DO DNEVA BORCA
»V vseh treh vaseh, ki jih združuje krajevna skupnost, plačujemo samoprispevek. Na Kapci in v Kotu s° ga sprejeli letos za obdobje petih let, na Hotizi pa smo samoprispevek izglasovali pred poldrugim letom, pra' tako za 5-letno obdobje. Žal pa zneski, ki jih plačujejo delavci, niso visoki, poleg tega pa se je število plačeval'
cev zmanjšalo, pač zaradi vse večje za Viktor Bogdan in nadaljeval:
»Najpomembnejša pridobitev v naših vaseh v zadnjih letih je prav gotovo telefonija. Upam, da bodo naši kraji tudi v prihodnje napredovali, saj so krmilo vaških odborov, ki so svojevrstna gonilna sila, prevzeli mlajši in zagnani vaščani. Na Kapci je to Franc Sobočan, v Kotu Elizabeta Perš, na Hotizi pa Jožko Žižek.«
Pa si oglejmo nekaj delovnih zmag in načrtov! V Kotu so lani preuredili starejšo stavbo in v njej uredili vaški dom, v katerem je tudi manjša dvorana za prireditve. Letos bi Kočani radi potegnili fino prevleko čez pred leti v grobem asfaltirano .cesto. Obnovili bodo tudi črpališče vaškega vodovoda in uredili okolico pokopališča, na katerem bodo postavili večji zabojnik.
Na Kapci so na vaškem domu obnovili ostrešje in namestili novo kritino. K delu so pritegnili soboški Potrošnik, ki ima v objektu trgovino, zato je primaknil izdatno vsoto. Načrtujejo še ureditev ulične razsvetljave, gradnjo nekaj manjših mostov, skrbeli bodo za vaške poti in tako naprej.
»Na Hotizi pa smo letos dali prednost rekonstrukciji dela nekdanjega šolskega poslopja, v
nezaposlenosti,« nam je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Hoti'
Zelo zagnani predsednik KS Hotiza Viktor Bogdan
katerem je otroški vrtec. Le-tega obiskuje 33 otrok in so skupaj s svojimi vzgojiteljicami prebivali v neprimernih prostorih. Del stavbe smo tudi že prekrili, naložbo pa bomo slavnostno odprli ob prazniku krajevne skupnosti 4. julija. Vrednost del je 1 milijon dinarjev. Od tega je 50 odstotkov zagotovil občinski proračun, 35 odstotkov vzgojnovar-stvena organizacija, 15 odstotkov pa krajevna skupnost oziroma vaški odb.or Hotiza. Domačini bomo prostovoljno uredili okoli-
co. Če pa bomo imeli denar, bomo pozneje uredili še tisti d61 stavbe, ki ga upravlja vaška skupnost,« je spet povzel besedo zelo zagnan predsednik sveta krajevne skupnosti.
Hotiza je obmurska vas. lnja več zaselkov. Eden izmed njih J6 Brezovec ali po domače Miriš®6 in je v bližini Mure. Krajevna skupnost si je močno prizadevala in končno ji je uspelo dobiti n6' kaj denarja, da bodo v kratketp asfaltirali 500 metrov dolg kraK proti temu naselju. Podvizali so se tudi Miriščani, od koder bo gospodinjstev združilo denar ij1 tako omogočilo asfaltiranje 11 metrov dolg krak iz smeri zasek ka. Žal pa cesta še vedno ne bo celoti posodobljena in bo ne kal sto metrov makadama moral počakati na boljše čase.
»Na Hotizi smo letos obnov' brod in obrežna pomola, tako o je zdaj dostop do tega prevozn6' ga sredstva bolj varen. Letos radi naredili še prizidek k črpa^ lišču vaškega vodovoda ter oa mestili dodatni rezervoar in 6 j palko. Ne bomo pa zanemarja' tudi poljskih poti in jih bomo P možnosti dobro utrdili z graip zom,« je sklenil predsednik »'
tor Bogdan.
Š. Soboča”
Stran IS
VESTNIK, 23. MAJA
šport
Športno ritmična gimnastika
Maričeva in Djordjevičeva šesti
V Murski Soboti je bilo republiško prvenstvo v športno-ritmični gimnastiki za pionirke in kadetinje. Sodelovalo je 21 tekmovalk iz pe-hh klubov, vse pa so izpolnile normo za nastop na državnem prvenstvu, ki bo ob koncu tedna v Varaždinu. Na tekmovanju so sodelovale tudi tri mlade Sobočanke in dosegle lep uspeh. Pri pionirkah je zmagala Reharjeva (Narodni dom), domačinka Špela Marič je bila šesta, Nina Toplak pa sedma. Pri kadetinjah je zmagala Rakuševa (Moste), Jasna Djordjevič iz Murske Sobote pa je bila šesta. Djordjevičeva je tudi med šestimi kandidatkami, ki bodo julija sodelovale na evropskem prvenstvu v Lizboni na Portugalskem. Prvenstvo je v sodelovanj11 z Gimnastično zvezo Slovenije pripravil Športno-ritmični klub Murska Sobota.
badminton
Lebar dvakratni republiški prvak
ke Soa7ndav' je Bilo republiško prvenstvo v badmintonu za pionirje in pionir-gli predstaVa'-?je tekmovalcev in tekmovalk iz 6 klubov. Lep uspeh so dose-nejši : ki?1. Mladosti iz Lendave, saj so osvojili več prvih mest. Najuspeš-Posarne0' ■ e Lebar — osvojil je naslov republiškega prvaka pri st. pionirjih Pa je biK? ln.skuPaj z Mirjano Nagy v mešanih dvojicah, v moških dvojicah Lendavč- rU®' Naslov republiškega prvaka sta pri ml. pionirjih osvojila tudi ko Peča	Horvat. Druge uvrstitve Lendavčanov: ml. pionirji: Mil-
tja. St ' . ,V8*’ Danilo Kuprivec četrti; mešane dvojice: Pečanič—Utroša tre-na Naev1t°ni(P' Andrej Nemec četrti, Pohar—Doma tretja. St. pionirke: Mirja-le četrti t t!?’ M- Nagy—Horvat drugi, Bokan—Simona tretji, S. Nagv Keze-er Nemec—S. Nagy četrta v mešanih dvojicah.
Rokoborba
Zec tretji, Šafarič peti
grjL^ ?a8rebu je bilo državno prvenstvo pionirjev v rokoborbi v njimi	slogu. Sodelovalo je okrog 250 tekmovalcev, med
doSei>rO| '* predstavniki ABC Pomurke iz Murske Sobote in d0 V eP uspeh. Najbolje se je odrezal Slavko Zec, v kategoriji do 6o zasedel tretje mesto. Mojmir Šafarič je bil v kategoriji sta nast	Kuhar (50 kg) in Dejan Kovačič (55 kg), ki
Potnur v ' - sta izpadla v predtekmovanju. Najuspešnejši Zagreb- pionir Zec Je v l’orhi za tretJe mest0 premagal Švarca iz
*-Judo
Štiri tretja
Vv mesta
narodnoS?Lr8u v Avstriji je bilo med-^adinc/c Vanje vju<lu za mlaiše Hvalcev• “delovalo je nad 200 tek-bili tudi /jR61*? držav, med njimi so in dosesr |Olst' soboškega Partizana štiri tretia' °P usPeh, saj so osvojili Qsvoji|j-pmfsla' Bronaste kolajne so do 50 ko <?v 'd in Vehab v kategoriji in $adl v vr,U8a v kategoriji do 65 kg Pa so ča-.^oriji do 86 kg. Sedmi (59 ks)v Cuk (45 kg), Mazouzi
«"1 Kerec(7l kg). T. K.
Breznik in ’®snjak peta nrvenstvn Je republiško člansko reznik in iJU, . Sodelovala sta tudi a'k le nast e?.nJak iz Lendave. Brez-M p"7'“P' v kat. do 60 kg, Le-jnesto. qk 7' kg. Zasedla sta 5.-8. ®vala v Vn;L™ovalca sta ‘udi sode-8 a enako m .r8u v Avstriji in dose-uvrstitev.
$r®čanje mesarjev
i.^onec t 4	*
C^^ki Sobot?3’ '8' aP.rila- so se v ^nJU, že « na 'radicionalnem sre-8 tSne indu«P° vrsti’ srečali delavci i?L°te in M-Je >z Murske o 0Ve Gori$ne lndustrije Primorske “rečam ce-
v des.t^fP68^1'1 z merjenjem Peš«ejši športnih panogah.
. J1 so bth gostitelji.
Boris Hegeduš
TURNIR V RADOVCIH
ŠD Radovci in KM N Radovci organizirata prvi turnir v malem nogometu za veterane nad 30 let, ki bo v nedeljo, 26. maja 1991, ob 11. uri na igrišču v Radovcih. Prijave zbirajo do 25. maja 1991 v gostilni Zadravec— Dervarič v Radovcih, kjer bo ob 20. uri tudi žrebanje. Prijavnina je 200 dinarjev. Prve štiri ekioe nrejmejo pokale.
— Rokomet	..... ■-
Velik turnir v Polani
Rokometni klub Polana organizira v soboto, 25. maja, 1991, ob 13. uri v Veliki Polani velik mednarodni rokometni turnir ženskih ekip. Sodelovalo bo 6 ekip iz Madžarske, Avstrije in Pomurja.
—Strelstvo........... —
Nočno streljanje
OSZ Murska Sobota organizira tradicionalno nočno tekmovanje v streljanju z MK puško. Tekmovanje bo v soboto, 25. maja 1991, ob 20. uri na strelišču v Murski Soboti. p. M.
ZMAGA MARIBORČANOV
V Lendavi je bilo tradicionalno srečanje nogometnih sodnikov Maribora in Lendave. Boljši so bili gostje in zmagali s 4:1. Častni zadetek za Lendavo je dosegel Bukovec.
SRL — moški
Končna lestvica STT Rudar	26	22	1	3	689:535	45
P. BAKOVCI	26	19	3	4	708:558	41
Inles Riko	26	18	3	5	668:578	39
Preddvor	26	16	4	6	672:602	36
Jadran	26	14	6	6	656:602	34
Drava	26	14	4	8	682:624	32
Uplast	26	11	4	11	615:585	26
Sešir (— 1)	26	12	2	12	580:545	25
Dobova	26	9	2	15	630:663	20
Ormož	26	9	1	16	520:563	19
Ferrotehna	26	9	0	17	620:730	18
V. Nedelja	26	7	1	18	557:644	15
Krško	26	6	1	19	572:684	13
Dol (-4)	26	0	0	26	483:748	0
PNL
Rezultati — 20. kolo
BakovcrRenkovci 1:1
Polanalipa 4:1
Veržej:Mladost 6:0
Odranci:Dobrovnik 1:1
Ljutomerirenšovci 1:1
TišinaJžakovci 0:0
Veržej	20 13 6 1 44:13 32
Tišina	20 7 9 4 32:25 23
Odranci	20 9 5 6 23:18 23
Črenšovci	20 9 5 6 33:30 23
Dobrovnik	20 9 4 7 38:22 22
Bakovci	20 9 4 7 28:25 22
Ljutomer	20 8 6 6 32:32 22
Ižakovci	20 6 6 8 29:28 18
Polana	20 6 5 9 25:31 17
Lipa	20 5 5 10 26:47 15
Renkovci	20 3 8 9 20:30 14
Mladost	20 3 3 14 20:49 9
I. MNL MS
Rezultati — 19. kolo
Radgona:Gančani 1:0
RogašovciTromejnik 4:0
Čarda:Šalovci 5:3
Grad:Rakičan 2:2
Serdica:Cankova 0:3
Dokležovje:Bratonci 0:0
Rogašovci	19 15 3	1 68:18 33
Grad	19 11 5	3 35:20 27
Rakičan	19 9 6	4 45:27 24
Dokležovje	19 8 7	6 35:24 23
Šalovci	19 6 7	6 42:37 19
Gančani	19 7 4	8 34:32 18
Tromejnik	19 8 2	9 30:41 18
Cankova	19 6 5	8 37:38 17
Čarda	19 6 5	8 30:41 17
Bratonci	19 4 3	12 31:46 11
Radgona	19 4 3	12 23.55 11
Serdica	19 3 4	12 20:51 10
II. MNL MS
Rezultati — 19. kolo
Vrelec : Tešanovci
2:7
3:2
Filovci: 11 plavih
Križevci: Prosenjak.	1:1
Romah: Pušča Puconci; Apače Hodoš prosti Puconci *	18	3:2 2:1 12 2 4 53:27 26
Hodoš	17	12 1 4 52:33 25
Romah	18	11 1 6 56:34 23
Filovci	17	10 3 4 43:26 23
Tešanovci	18	9 1 8 41:40 19
Apače	17	8 2 7 45:40 18
Pušča	17	8 2 7 42:38 18
11 plavih	17	7 1 9 41:43 15
Prosenjak.	17	3 3 11 37:60 9
Vrelec	17	2 4 11 33:56 8
Križevci	17	2 2 13 19:65 6
I. ONL Lendava
Rezultati — 16. kolo
Panonija:Nedelica 1:0
Lakoš:Nafta B 2:0
Mostje:Kapca 1:3
Graničar:Bistrica 1:2
Hotiza:Kobilje 2:0
Bistrica	16 10 4	2 28:22 24
Kobilje	16 10 3	3 29:17 23
Hotiza	16 9 3	4 38:18 21
Kapca	16 9 1	6 33:23 19
Nedelica	16 4 8	4 33:17 16
Nafta B	16 6 2	8 26:29 14
Graničar	16 6 1	9 23:41 13
Lakoš	16 3 5	8 20:33 11
Panonija	16 3 5	8 13:28 11
Mostje	16 2 4	10 12:27 8
II. ONL Lendava
Rezultata — 10. kolo
OlimpijaPetišovci 2:7
ZvezdaŽitkovci 0:1
Olimpija	10 6	3	1	27:17	15
Žitkovci	10 4	2	4	20:21	10
Petišovci	10 4	1	5	26:27	9
Zvezda	10 1	4	5	14:22	6
SEMINAR
- Center za vzgojo kadrov po Športni zvezi Murska Sobota Pripravlja v maju in juniju letos ^minarje za inštruktorje nogo-^eta in organizatorje športne rekreacije. Prijave zbirajo na $Portni zvezi Murska Sobota, Mladinska 3, do 25. maja letos.
SOBOČANI TRETJI
Na Okroglem pri Kranju je bilo republiško prvenstvo slepih in slabovidnih v vrtnem kegljanju. Sodelovalo je 54 tekmovalcev iz 9 društev. Ekipa Murske Sobote je podrla 271 kegljev in zasedla solidno tretje mesto.
T. K.
PRL — ženske
Rezultata — 8. kolo
Bistrica:Bakovci 15:5
Polana:Mladinec 32:9
Radgona prosta
Bistrica	6 6 0 0 117:68 12
Polana	6 5 0 1 135:81 10
Radgona	5	2	0	3	50:60	4
Bakovci	6	1	0	5	59:101	2
Mladinec	6	1	0	5	90:141	2
PRL — moški
Rezultati — 3. turnir
Bakovci:Bistrica 16:18
BakovcčRazkrižje 15:19
Razkrižje:Bistrica 17:17 prek.
Razkritje	9	8	0	1	206:151	16
Bakovci	9	3	0	6	147:155	6
Bistrica	8	2	0	6	96:143	4
M. Š.
ja* Namizni tenis ■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■ MB BB BB ■ bb bb B| ■ Sobočani odlični drugi ■ ! v državi ■
Ekipno državno mladinsko prvenstvo, ki je bilo v Crikve- I | niči, je Sobočanom spet prineslo velik uspeh, saj so osvojili I ■ odlično drugo mesto in tako ponovili lanski uspeh, vendar so I tokrat nastopili brez lani najboljšega igralca ekipe Janka Orija, I Iki letos ni več mladinec. Njihova bilanca uspehov na državnih J prvenstvih je impozantna, saj so v 25 letih osvojili štiri naslove ■ ■ državnih prvakov,' štiri druga mesta, štiri tretja in pet četrtih, s | čimer se ne more pohvaliti noben pomurski športni kolektiv. B IV predtekmovanju so premagali Lokomotivo iz Vinkov- I cev s 5:0, Strojno iz Maribora po veliki borbi s 5:4, po čemer B B je Kus dobil vse tri partije, in izgubili z Industrogradnjo iz Za- ' _ greba s 3:5, vendar to srečanje ni odločalo o njihovi uvrstitvi v | | finale. V finalu so premagali Ilirijo iz Ljubljane s 5:3, kjer je ■ ■ Rihtarič dobil vse tri partije in v odločilnem srečanju za naslov | prvaka izgubili s Kovina—Olimpijo z 2:5. Najboljši v ekipi je B Ibil Boris Rihtarič z rezultatom 10:2 in je bil tretji igralec prven- I stva, Tomaž Kus je dosegel rezultat 9:5, Andrej Sapač pa 1:8. I | Sicer pa so Sobočani v zadnjem trenutku odpotovali na prven- ! ! stvo, ker imajo prazno blagajno, nastop pa jim je omogočila I | RADENSKA in VELETRGOVINA POTROŠNIK, za kar se . ■ jima iskreno zahvaljujejo.	m. U. I
Rokomet
DOBRA IGRA BAKOVČANOV V TRBOVLJAH
V zadnjem kolu prvenstva v prvi republiški moški rokometni ligi je Rudar v Trbovljah v odločilni tekmi za naslov prvaka premagal Pomurko Bakovce s 27:25. Bakovčani so prikazali odlično igro in za las zamudili, da postanejo prvaki Slovenije. Gole so dosegli: Okreša 7, Petek 6, Buzeti 4, Žugelj in Š. Lovenjak po 3 ter A. Lovenjak 2. Bakovčani so tako zasedli drugo mesto, kar je največji uspeh doslej.
REMI KROGA IN RADGONE
V zadnjem kolu prvenstva v drugi republiški moški rokometni ligi je novi prvak Krog igral v Slovenj Gradcu 23:23. Najboljši strelci: Meolic 5 ter Varga, Lukač in Šernek po 4. Neodločen rezultat so dosegli tudi rokometaši Radgone v srečanju z Velenjem. Igrali so 27:27. Najboljši strelci: Benko 8, Merčnik 7 in Perša 6. Pivovarna je premagala Mladinca s 30:22. Najboljša strelca: Černjavič 6 in Banfi 5. Fuži-nar pa je premagal Polet z 21:10. Po dva gola so dosegli: Fefer, Kreft in Cernela.
Nogomet
Derbi brez zmagovalca
V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi sta se v Murski Soboti pomerili pomurski ekipi Nafte iz Lendave in domača Mura. Srečanje se je končalo neodločeno, 1:1. Strelca golov sta bila Ratajec v prvem in Vori v drugem polčasu. Srečanje je bilo razburljivo, vendar ne na visoki ravni. Pred okrog tisoč gledalci je sodil Vugdalič iz Ljubljane. V prihodnjem kolu igra Nafta doma s Svobodo, Mura pa gostuje pri Elanu v Novem mestu. Moštvi sta igrali v postavah: MURA — Černjavič, Kardoš, Papič, Bencak, Berendijaš, Gaše-vič, Lopert (Cifer), Filipan (Lesjak), Cirkvenčič, Vori, Štetič (Baranja). NAFTA: Kusek, Mundjar, Pintarič, Šabjan, Žalik, Novak, Graj (Drvarič), David, Herceg, Rob, Ratajec (Dovečer).	__
Nogomet
Beltinka in Turnišče praznih rok
V triindvajsetem kolu prvenstva v območni slovenski nogometni ligi vzhod sta oba pomurska ligaša gostovala in se vrnila praznih rok. Vodilna Beltinka je nepričakovano izgubila z 0:1 v Slovenj Gradcu, Turnišče pa z enakim izidom z Dravinjo v Slovenskih Konjicah. V prihodnjem kolu igra Beltinka doma z Račami, Turnišče pa s Partizanovi iz Šloveni Gradca.
BELTINKA V POLFINALU
V četrtfinalni pokalni nogometni tekmi na območju Slovenije je Beltinka iz Beltinec v Mariboru premagala Kovinarja s 5:3 po streljanju enajstmetrovk. V regularnem času se je tekma končala z 1:1. Strelci za Beltinko so bili: Škaper iz igre ter Zver, Škaper, Kosi in Čontala iz enajstmetrovke. V polfinalu, ki bo v torek (28. maja 1991) v Beltincih, bo Beltinka igrala z Rudarjem iz Velenja.
SOLIDNI POMURSKI ATLETI V CELJU
V okviru dnevov celjske atletike je potekal v Celju meddržavni dvoboj atletskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške. Na dvodnevnem tekmovanju je sodelovalo več kot 500 atletov in atletinj iz Sovjetske zveze, Bolgarije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Med njimi je bilo kar pet pomurskih atletov, ki so imeli vidno vlogo. Posebej velja omeniti dva zelo solidna nastopa Marije Števanec, ki je v teku na 800 m nastopila celo v slovenski reprezentanci. Dosegla je soliden rezultat (2:15,88) in zasedla četrto mesto. V teku na 400 m pa je tekla 57:99 in bila peta. Manuela Pergarje v teku na 1.500 m s časom 4:49,02 zasedla solidno sedmo mesto, v teku na 800 m pa je dosegla čas 2:16,50 in zasedla šesto mesto. V moški konkurenci je Damjan Špur kljub poškodbi v teku na 100 m dosegel rezultat 11:71. Atila Horvat jev teku z ovirami na 110 m s časom 16:01 zasedel sedmo mesto, Geza Grabar pa je kljub nekoliko slabšim uvrstitvam popravil osebna rekorda na 1.500 m (4:08,05) in na 5.000 m (14:50,97) in prvič tekel pod 15 minutami.	G. G.
Osebni rekord Grabarja
V Novem mestu je bil finale letošnjega atletskega pokala Slovenije v tekih na daljše proge. Zbrali so se najboljši slovenski tekači na dolge proge, med njimi je bil tudi Geza Grabar. Zmagal je Rožman (Kladivar), Grabar pa je z rezultatom 30:39,5 z novim osebnim rekordom zasedel peto mesto v teku na 10.000 m. To je letos Grabarjev daleč najboljši rezultat, s katerim seje verjetno tudi uvrstil v finale atletskega pokala Jugoslavije, ki bo junija v Ljubljani.
V Mariboru pa je bil drugi binkoštni tek. Med okrog sto tekači so se lepo odrezali številni pomurski tekači. Geza Grabar iz Tešanovec je bil četrti, Milan Hozjan iz Lendave dvanajsti, Štefan Zver iz Lipe enaindvajseti in Zdravko Mauko iz Radenec štiriindvajseti. Med veterani je Franc Koler iz Radenec zasedel sedmo mesto.
UREDNIKOV STOLPEC
V Radencih praznik tekačev in rekreativcev
V soboto, 25. maja 1991, bo v Radencih praznik tekačev in rekreativcev — najmnožičnejša športno-rekreacij-ska prireditev maraton treh src, ki jo pod pokroviteljstvom Radenske pripravljata športno in turistično društvo Radenci, sodeluje pa tudi gornjeradgonsko planinsko društvo. Letošnji maraton bo še posebno privlačen in množičen, saj je datum prireditve usklajen z mednarodnim koledarjem atletskih prireditev, posebej še v deželah Alpe-Ja-dran. Poleg maratona, teka na 42 km in malega maratona, teka na 21 km, ki bo tudi letos štel za prvenstvo Slovenije, bodo na sporedu še trimski tek na 10 km, planinski pohod 6 km skozi vinorodno Kapelo in čez Janžev vrh, cicibani in pionirji pa bodo tekli na 500 in 800 metrov. Prireditev se bo začela že v petek, na predvečer maratona treh src, saj bo ob 19. uri v kongresni dvorani hotela Radin kulturnozabavna prireditev, na kateri bodo sodelovali: Moped Šov na čelu s Tofom, moški pevski zbor
HMIMUSSMUI	VSUJtnUMKMa
OROAMZIRATORJA:
Športno in turistično društvo RADENCI
XI. MARATON TREH SRC RADENCI
25. maj 1991 pokrovitelj:
Radenske, karikaturist Sport-skih novosti Rudi Stipkovič, tamburaši iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni, karateisti iz Murske Sobote, tovarna Rašica iz Beltinec bo pripravila modno revijo, odprli pa bodo tudi razstavo fotografij z dosedanjih maratonov treh src in karikatur Rudija Stipkovi-ča. Zabavni program bo tudi na dan same prireditve, sodelovali pa bodo: cicibani iz radenskega vrtca, ritmična skupina iz okoliških šol, rudarski pihalni orkester iz Velenja, mažoretke tovarne Mure iz Murske Sobote, manekenke Rašice in folklorna skupina iz Beltinec, rogisti in oldti-merji iz Gradca. Pohod na Kapelo se bo začel ob 10. uri, cicibani in pionirji bodo štar-tali ob 11., maratonci pa ob 15. uri. Doslej najuspešnejši tekači na radenskem maratonu so bili: Mirko Vindiš, ki je na malem maratonu zmagal petkrat, Marko Dovjak, ki je bil trikrat prvi na velikem maratonu, Rezi Filipič in Olga Grm, ki sta po trikrat zmagali v velikem maratonu, ter Andreja Šverc, ki je bila trikrat zmagovalka na malem maratonu. Od pomurskih tekačev je trikrat zmagala Manuela Pergar v trimskem teku, po enkrat pa so zmagali Milan Balek v malem maratonu, Edita Banfi, Stanko Ba-ler in Janez Kodila pa v trimskem teku. V soboto bo torej v Radencih velik praznik, saj poleg številnih tekačev in pohodnikov pričakujejo tudi številne obiskovalce. Organizatorji so poskrbeli tudi za te. Na svidenje v Radencih.
Feri Maučec
MAJA 1991
kronika
Huda nesreča na Gibini
Ivan Kernjak, star 45 let, iz Gi-bine se je v soboto, 18. maja, peljal z osebnim avtom Opel kadet po regionalni cesti Razkrižje— Martin na Muri. Pot ga je vodila skozi Gibino in ko je pripeljal po klancu navzdol, je zaradi domnevne vinjenosti in neprimerne hitrosti zapeljal na levo stran vozišča. To pa je bilo usodno, saj je ravno tedaj nasproti pripeljal osebni avto Opel vektra, ki ga je vozil Marjan Štaus iz Ižakovec. Vozili sta silovito trčili. Kernjak se je hudo poškodoval in so ga prepeljali v bolnico, Štaus pa je utrpel lažje poškodbe. Povsem pa sta zbita avtomobila, saj je na njiju škode za 620.000 dinarjev.
Izsledili povzročitelja nesreče
Delavci organov za notranje zadeve so Štefanu Franku, 20 let, iz Markišavec dokazali, da je povzroči f prometno nesrečo na prehodu za pešce v ulici Iva Lola Ribarja v Murski Soboti v neposredni bližini tovarne Mura. V petek, 17. maja, ob 22.05 je na omenjenem mestu nalete! na Dragico Kuzmič, 23 let, iz Murske Sobote, ki je prečkala cesto. Osebni avto jo je podrt, zletela je v zrak, nato pa obležala. Imela je srečo, saj se pri tem ni huje poškodovala. Priče so povedale za tip avta in nekaj začetnih številk na registrski tablici. Delavci milice so s preverjanjem številk, barve vozila in sledi ugotovili, da bi to md£el biti osumljeni Franko. Pod težo dokazov je to tudi priznal.
HUDA LETALSKA NESREČA DVEH ČLANOV SOBOŠKEGA AEROKLUBA
Nebo se je zaprlo nad Jastrebcem
Na planini Jastrebac, kakih 40 kilometrov od Niša, je letalo soboškega aerokluba treščilo v drevo. | Je vzrok nesreči slabo vreme ali pa kaj drugega. Umrla pilot Ivan Vogrin in kopilot Darko Štampar
35-letni Ivan Vogrin iz Murske Sobote naj bi dan potem, ko je prevzel diplomo o uspešno opravljeni višji letalski v Vršcu, dejal: »Sedaj sem dosegel vse, kar sem si v življenju želel, edino ponesrečim se še lahko.« So to bile slutnje? Že prihodnji dan se je zgodila nesreča z letalom piper PA-28
N
NESRECNO LETALO — Na posnetku naše fotoreporterke Nataše Juhnov je letalo piper (izgovori: pajper), ki ga je aeroklub Murska Sobota dobil pred letom dni. Na dan slovesnosti se je smrtno ponesrečil zmajar iz Bodonec, zdaj pa pilot in kopilot. Je vmes prekletstvo ali nesrečno naključje?
Warrior, s katerim sta se ponesrečila Ivan Vogrin in 32-letni Darko Štampar iz Lendave.
V sredo, 15. maja, navsezgodaj sta pilot Ivan Vogrin, sicer upravnik soboškega aerokluba, in kopilot Darko Štampar, zlatarski obrtnik, odletela s soboškega letališča proti Nišu, od koder naj bi v bolnišnico v Slovenj Gradec na urološki oddelek prepeljala na nujno zdravljenje Štamparjevega prijatelja, 54-Ietnega Albanca. Smer leta za Ivana Vogrina ni bila neznanka, saj jo je že večkrat preletel, poleg tega pa je imel
čez tisoč ur letenja. Z uspešno končano višjo letalsko šolo je pridobil še formalno izobrazbo in postal poklicni letalec. Soboški aeroklub si je od njega veliko obetal, prav tako pa tudi od letala piper, ki so ga krstili pred dobrim letom. Prevoz z letalom tudi pri nas v Pomurju ni nič nenavadnega, saj poslovne
ži večkrat najemajo letalo, da bi se čim prej prepeljali v določeno smer, recimo v kak obmorski kraj. Žal pa se ta let ni končal srečno. Na ponedeljkovem slovesu od letalca Vogrina je član izvršilnega odbora aerokluba Rudi Cipot dejal: »Nebo se je pred tabo nenadoma zaprlo. Bilo je to nebo, ki si ga prav ti občutil v vsej njegovi širini ...«
Kako seje zgodilo? Uradnih podatkov ni in vprašanje je, ali sploh kdaj bodo. Tudi podvomiti je možno, da bo v njih de
janski vzrok nesreče. Je pa res, da se je nad Jastrebcem, visokim 1400 metrov, že zgodilo veliko nesreč. Domnevamo lahko, da je letalo zaradi slabega vremena (dež in megla) letelo nižje, vzrok za to pa so lahko podatki iz višinomera, ki je kazal napačno. Skoraj pa ni mogoče verjeti, da bi bilo letalo napačno vodeno, čeprav tudi take možnosti ne gre povsem odvreči. Letalo naj bi se namreč začelo predčasno spuščati (37 kilometrov pred pristajalno stezo) in ne 18 kilometrov, kot bi se moralo glede na razmere leta. Preiskava bo, upajmo, dognala pravi (?) vzrok, zdaj pa lahko neuradno zapišemo le izjavo preiskovalnega sodnika iz Prokupja, ki je dejal, da se je letalo soboškega aerokluba zaletelo v drevo, se razbilo, potnika pa sta na kraju nesreče umrla. Ker pa so ju odkrili šele v četrtek, 16. maja, ob 18. uri, reševalne ekipe pa so se do njiju prebile šele ob 20. uri, nimamo uradnih podatkov, ali sta za posledicami nesreče umrla takoj ob udaru ali nekaj ur pozneje. Letalca sta bila med poletom seveda v radijski zvezi s kontrolami leta: v Kraljevu, nato pa v Nišu. Tamkajšnja kontrola leta ju je tudi spremljala na radarju, žal pa je kakih 40 kilometrov pred Nišem izginila z radarskega ekrana sled o letu.
V ponedeljek so Ivana Vogrina in Darka Štamparja, ki je deloval v zmajarski sekciji Mavrica, položili v grobova. Zapustila sta svoji ženi, vsak po dva otroka, mnogo prijateljev. Omahnila sta v humanem poslanstvu, ko sta hotela s hitrim prevozom rešiti življenje Al-
bancu.
S. Sobočan
KAM JE IZGINIL 56-LETNI PETER ŽINKOVIČ IZ BORAČEVE?
Ni mu bilo do življenja
Vstal iz postelje in izginil v temo • Omenjal odhod z doma • Neuspešno iskanje • S seboj odnesel tudi skrivnost
Skoraj bosta minila dva meseca, odkar je izginil Peter Žinkovič iz Boračeve. Gre za nekdanjega delovodjo v polnilnici mineralne vode, ki pa je rad pil vino, zato se je svojčas zdravil v Ormožu. Potem je alkohol povsem opustil, žal pa je zbolel na živcih in se upokojil kot 100-odstotni
invalid. Pred manj kot dvema letoma, ko je hčerka Irena, ki jo je imel nadvse rad, odšla v Ameriko in se poročila, je, kot so nam vedeli povedati v Beračevi, spet posegel po kozarcu.
»4. aprila proti večeru je prišel na najin dom, ki je v neposredni bližini njegove hiše. Njegovo vedenje je bilo enako prejšnjim: spil je brizganec in po krajšem klepetu odšel domov. Bil pa je veliko bolj korajžen kot sicer. Rekel je, kot že večkrat prej, da v razmerah, v kakršnih živi, ne zdrži več. Na to njegovo izjavo nisva bila posebno pozorna. Večkrat je tudi rekel, da bi rad kam odšel, če bi le uspel dobiti kako sobo, da doma ne bi bil nikomur
napoti. Naj je še toliko povedal čez svojo družino, je bil vseeno zadržan; >Vsega pa le ne povem !<, je dodal,« nam je povedala Petrova sestra Marija Marinič. Dodala je, da se je brat čutil pri hiši nekako odveč, saj ni imel zaščitnika. Dokler je bila doma hčerka, se je vedno zavzela zanj.
Petrova žena Matilda je huda na moževo sestro, še zlasti pa na njenega moža. Govorila naj bi reči, ki da sploh niso res. To naj bi počela zato, ker oni bolj napredujejo. Kar zadeva moža, pa je povedala:
»Ob 22.30 je nenadoma vstal iz postelje, se narobe oblekel ter odšel ven. Mislili smo, da ga žeja in da gre v bife kaj spit. Ura je bila ena in ker ga ni bilo, smo pustili vrata odklenjena. Zjutraj sem telefonirala njegovemu bratu Ludviku, ki je v Ljubljani, in ga povprašala, ali ni morda prišel k njemu. Bila sem prepričana, da je odšel tja. Odvrnil je, da ga ni bilo. Popoldne sem še enkrat preverila, ali morda ni prišel pozneje. Nato sem izginotje prijavila milici. Še isti dan smo preiskali okolico, a ga nismo nikjer našli. Tudi v Gradcu, kjer ima brata Ivana, ga ni.«
Matilda Žinkovič je vsa iz sebe, saj je izgubila moža. Razumljivo (ali pa ne), je, da po 32 letih skupnega življenja odnosi niso bili več taki kot na samem začetku in v letih pozneje, živeti pa se je dalo, še posebno potem, ko se je Peter odvadil pijače. Po njej.je spet segel v zadnjem letu — dveh. Zakaj? »Vsega pa le ne povem!« je bil skrivnostni stavek, izrečen sestri. Je bila vmes huda ljubosumnost?
Žinkovičeva domačija je na manjši vzpetini, od nje pa pelje vijugasta cesta. Po njej je 4. aprila zadnjič v življenju krenil pO' nosni mož. Le kje se je ustavil njegov korak? Bo to sploh kdaj znano?
Š. Sobočan
STA SE ŠRILANČANA
UTOPILA?
Že tako siromašni ljudje iz Turčije, Romunije, Irana ..v zadnjem času pa tudi (ali predvsem) iz Šri Lanke (nekdanji Cejlon) prodajo vse, kar imajo, zberejo denar za vožnjo in vodnike, ki jih pripeljejo do sloven-sko-avstrijske meje. Velikokrat je to območje Pomurja. Tu poskušajo čez mejo, včasih jim to celo uspe, a kaj, ko jih Avstrijci vrnejo in in tako ne morejo v »zasedo« obmejnih organov. Povedali pa so, da sta se maloprej utopila 21-letni M. S. in 3-Ietna deklica. Srilančanu naj bi na obrežju potoka spodrsnilo in narasla voda je odnesla njega in otroka, ki gaje nosil.
ŠE VEDNO (ALI PA VSE BOLJ) AKTUALNO
poroke
MATIČNI URADI SO MURSKA SOBOTA —
Damir MATIČ, dipl, ekonomist iz Zagreba, in Cvetka JOŠAR, profesorica angleščine in slovenščine iz Černelavec; Ludvik NOVAK. mlekar iz Murske Sobote, in Renata PAVEL, šivilja iz Černelavec; Robert JANKO, šivalec iz Motvarjevec, in Darinka GYO-REK, šivilja z Bukovnice; Vinko CENER. stroj, ključavničar iz Černelavec, in Jožica BARANJA, pakirka iz Vanče vasi; Geza NE-MET, ekonomski tehnik iz Čikeč-ke vasi, in Tanja PUCKO, kuharica z Ivanec: Franc SMODIŠ, strojni šivalec iz Ižakovec. in Vida HORVAT, tekstilna konfekcionar-ka iz Bratonec: Ciril TRATNJEK, komercialni tehnik iz Lipovec, in Cvetka HORVAT, kmetijska teh-nica iz Bratonec; Emil DUGO-NJIČ. natakar iz Gančanov, in Brigita MERTUK, šivilja iz Gančanov; Štefan ŠKAFAR, likalec iz Beltinec, in Suzana ŠKRABAN, krojačica iz Dokležovja; Andrej SOBOČAN, strojnik iz Murske Sobote, in Anica KOREN, administrativna tehnica iz Vadarec; Janez ŠTERTAK, lesarski tehnik od Grada, in Jožica ČURMAN, delavka iz Sotine: Aleksander ŠAN-CA. delavec iz Hodoša, in Silvija PRELEC, tekstilna konfekcionar-ka iz Središča; Martin TRATNJEK, kmetovalec iz Pečarovec, in Suzana BRODER, kuharica iz Pečarovec.
ČESTITAMO!
TRI TEDNE PO NESREČI JE 19-LETM ROBERT RAJH KONČNO DOMA
SPOKOJNI MIR V DOMAČI ZEMLJI
SOŠOLEC BENO TIŠLER JE IZGUBIL SPOMIN
V nedeljo so na pokopališču na Petanjcih položili k večnemu počitku 19-letnega Roberta Rajha, ki so ga dan prej — tri tedne po tragični smrti — končno le uspeli prepeljati v domači kraj. Pogreb je bil veličasten.
Kot smo na kratko že poročali, se je Robertovo mlado življenje končalo na maturitetnem izletu na znanem španskem turističnem območju Lloret de Mar. Bil je dijak 4 a razreda mariborske Srednje šole elektrotehniške in računalniške usmeritve. Skupaj s svojimi 17 sošolci in profe- . sorjem Tonetom Krumpom je v soboto, 27. aprila, z avtobusom celjskega Izletnika odpotoval na maturitetni izlet. Izdatek zanj je bil velik, vendar sta ga starša, oče Franc in mati Marija, le nekako zbrala, saj sta bila ponosna na sina, ki je uspešno končal 4-letno šolanje. Zgrozila sta se, ko so jima iz Španije sporočili, da je sin umrl zaradi posledic prometne nesreče.
V letovišče Lloret de Mar so pripotovali v soboto, 27. aprila, pozno popoldne. Razrednik in dijaki so najprej povečerjali, potem pa odšli v diskoklub, ki je bil od hotela oddaljen le nekaj minut hoje. Bili so skupaj in v hotel so se vrnili v nedeljo, 28. aprila.
Utonil v jezeru
V sredo, 15. maja, je v zgodnjih jutranjih urah 43-letni Stanko Vrbnjak iz Blaguša odšel nabirat polže. Nabiral naj bi jih tudi tik ob Blaguškem jezeru, kar pa je bilo zanj usodno: dobil je epileptični napad (božjast), padel v vodo in utonil.
okrog 3. ure. Robert Rajh in njegov šolski prijatelj Beno Tišler iz Selnice pri Mariboru, ki sta se nastanila v isti sobi, pa še nista legla k počitku, kar je v neki meri razumljivo, saj sta bila rešena skrbi zaradi izpitov, končala sta šolo, bila sta mlada in na izletu. Podala naj bi se na nočni potep. V nedeljo, 28. aprila, ob 11. uri, ko naj bi se pred hotelom, v skladu z dogovorom, zbrali vsi dijaki in njihov profesor, Roberta in Bena ni bilo. Beno se je čez čas pojavil s prebito glavo, Roberta pa so še naprej pogrešali. Izginotje so prijavili policiji in v nedeljo zvečer zvedeli, da je hudo poškodovan in leži v 40 kilometrov oddaljeni bolnišnici v mestu Ge-rone. Na cesti pred letoviščem Lloret de Mar naj bi ga povozil španski avtomobilist. Zdravniki mu niso uspeli rešiti življenja in je v četrtek, 2. maja umrl. Ugasnilo je življenje pred, katerim je bila prihodnost, saj je Robert v šoli pridobil izobrazbo oziroma poklic, ki je v sedanjem obdobju informatike in računalništva zelo iskan.
Se je Robert res ponesrečil na cesti? Če bi se to zgodilo doma, bi bilo težko dognati, kako je pravzaprav bilo, kaj šele zdaj, ko se je nit življenja prekinila v tujem svetu in ni zanesljivih prič. In še nekaj je: njegov sošolec, s katerim sta najbrž preostanek noči iz sobote na nedeljo prebila skupaj, se zaradi posledic poškodb (nihče ne ve, kdo in kako mu jih je prizadejal) ne spominja dogodkov v tej noči. Za nestrokovnjake je to čudno, neverjetno, a je mogoče. Znani psihiater dr. Jože Lokarje izjavil: »Spominjanje je izredno zapleten in hudo ranljiv proces. Že pri visoki vročini in različnih zastrupitvah, denimo z alkoholom, se človek nekaterih stvari ne spominja, lahko pa se jih spominja slabo
ali sploh narobe. Spominske vrzeli nastanejo tudi pri poškodbi glave, kadar je prizadeta tudi možganovina; hujša je poškodba, dlje traja, večja je možganska vrzel. Pri lažjem pretresu možganov se človek ne spomni samo tistega, kar se je zgodilo v času, ko je bil v nezavesti. Pri hujšem pretresu je spominska vrzel večja: izbrisanih je nekaj trenutkov pred nesrečo, včasih pa celo vse življenje. Izjemoma sega spominska vrzel tudi v čas po nesreči. Takrat človek, ki se je zbudil iz nezavesti, na videz urejeno odgovarja in ustrezno funkcionira, pozneje pa se tega lucidnega intervala ne spominja več.«
Hudo poškodovani Robert Rajh po poškodbi ni prišel k zavesti. Žalostno vest je staršem sporočila Ksenija Žgank, vodnica izleta, ki je še nekaj časa potem ostala v Španiji, medtem ko so se Robertovi sošolci vrnili domov predčasno — v četrtek, 9. maja. Domov pa ni in ni bilo ponesrečenega Roberta. Menda tudi zato ne, ker so ga starši, brat in drugi hoteli vsaj še enkrat videti, četudi s spokojnem miru. Niso pa dovolili upepelitve. Ta želja se jim je uresničila v soboto, 18. maja, ko so sina v krsti pripeljali z letalom na letališče v Brnik, nato pa z avtom v domači kraj.
Smrt Roberta Rajha je boleče odjeknila po vsej Sloveniji in o njej so pisali mnogi časopisi. Dejstvo je namreč, da so morali miniti trije tedni, preden so ga lahko položili k večnemu počitku. Ljudje so seve Ja in bodo Rajhovim, ki niso premožni, pomagali z materialnimi sredstvi. Tako so denar že zbirali v Radenski, tudi krajevna skupnost bo pomagala. S tem bodo gmotno stisko omilili, žal pa sina nihče ne bo obudil. In to je bolečina. Tudi pri tistih, ki Roberta niso poznali!
Š. Sobočan
HOČEMO OROŽJE!
NA MEJNIH PREHODIH TRATE IN GEDEROVCI ODKRILI TIHOTAPCE OROŽJA
Na mejnem prehodu na Tratah so spet odkrili tihotapca orožja. Potnik N. A. iz Bosanske Krupe je 8. maja v nočnih urah pripotoval iz Avstrije in na vpra-
Puške, pištole in naboji, ki so jih te dni zasegli na mejnih prehodih na Tratah in v Gederovcih. Foto: Š. S.
šanje, ali kaj prinaša za carinjenje, odvrnil, da ima le kavo. Cariniki in miličniki so pri pregledu kombija na podvozju našli pla' stični zavoj, v njem pa dve malokalibrski puški znamke CBC, tl-delani v Braziliji. Orožje so odvzeli, storilcu pa izrekli denarno kazen, ki jo je takoj plačal in se (brez orožja) odpeljal domov.
Istega dne je na Tratah preizkušal srečo H. F., prav tako doma iz Bosanske Krupe. Tudi on »ni imel ničesar«. Ko pa so malo pobrskali, so našli raketno pištolo bruni avtomatik, kaliber 8, poleg tega pa še 25 nabojev. Potnik, ki je zdomec, je plačal kazen, »vročo robo« pa so mu odvzeli-
Drugi dan, 9. maja, so na mejnem prehodu v Gederovcm obravnavali A. M. iz Slavonske Požege. Po poklicu je komercialist, očitno pa potrebuje orožje; V jugu 45 so pri motorju naši' malokalibrsko puško, v ventilacijskih ceveh pa 40 malokalibrskih nabojev in 20 nabojev za p1' štolo magnum. Vse to so mu zasegli, plačal pa je 2.000 dinarjev kazni.	_
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega prijatelja, dolgoletnega pilota in upravnika letališča AK Murska Sobota
Ivana Vogrina
se zahvaljujemo vsem, ki so se ga spomnili ob slovesu.
Člani aerokluba Murska Sobota
Stran 75
VESTNIK, 23. MAJA 1^!
NA OBISKU V ČEPINCIH
KAKO ČEZ MEJO?
V prvih povojnih letih so morali biti v Čepincih zelo vplivni aktivisti, saj so uspeli ljudi navdušiti za gradnjo zadružnega doma. Tega so menda sezidali prvi v Sloveniji in tako dokazali, da niso nasprotniki oblasti. Seveda jim je objekt dolgo koristno služil, saj so v njem prirejali razne shode in kulturne ter zabavne prireditve. Naposled so del spodnjih prostorov odstopili Potrošniku iz Murske Sobote, ki je v njih uredil trgovino in bife.
pisma, mnenja, stališča
Za obisk Cepinec si nismo izbrali prave ure, kajti dopoldne, ko smo jih obiskali, je bila vas povsem pusta. V vaški trgovini so bili le trije kupci, bife pa je bil zaprt, ga odpirajo šele opoldne. Imeli smo srečo: ura je odbila dvanajsto, tudi nekje od daleč smo slišali zvon, zato so se vrata lokala odprla in postregla nam je prijazna Odrančanka, ki se je poročila s šefom čepinske trgovine.
No, malo družabnosti že ne škodi. Smo pa hoteli dobiti tudi nekaj uradnih podatkov, zato smo se zapeljali k predsedniku yaške skupnosti Vendelu Kozar-jm Pripovedoval nam je o načrtih in zdelo se nam je. kot da bi tako »zgodbo« že kje slišali. Naj Pojasnimo: problemi, s katerimi se ubadajo v krajevnih skupnostih, oziroma posameznih krajih, so si bolj ali manj enaki. Tudi z dosežki je tako. Pa vseeno zapišimo, kaj nam je povedal:
»Skupaj z Markovčani urejamo notranjost mrliške vežice, kar nas bo stalo 40 000 dinarjev. Na vaške ceste smo v prvi etapi navozili 100 kubičnih metrov gramoza, izdelati smo dali načrt za napeljavo telefonije v Markovcih ln Čepincih, kjer naj bi dobili 60
Tu<H v Čepincih je dopoldne pusto, kot skoraj povsod drugje: ljudje so na delu v tovarnah, na njivah.
telefonov. Radi bi tudi, da bi pri-slo do ureditve maloobmejnega Prehoda z Madžarsko, ki je za stare Jugoslavije že bil in tako naprej.«
Krajevna skupnost ima prema-denarnih virov, zato napredu-
J?jo počasi. Je pa pomembno, da Cepinčani niso odrezani od sve-
bakovski utrip — >’ri čebelarskem domu v Bakovcih, hjer ima svoje prostore tudi ki-n°loško društvo, je posebno ži-'ahno ob nedeljah, ko tamkašnji ljubitelji štirinožnih prijateljev urijo svoje pse. Uredili so tudi sv°j poligon, s čimer so dane utožnosti za še večje uspehe članov bakovskega kinološkega društva. Besedilo in posnetek:
Jerše
lip bled
lesna industrija
64260 bled, ljubljanska c.32
• vrata • okna • obloge • pohištvo • opažne plošče
- n« 1	04 P°Pusta za
Do A U /0 gotovinsko plačilo
Pri nakupu nad 25 tisoč din
Brezplačen prevoz do SO km tiščite nas v trgovini Lip Bled v Murski Soboti, ^tkova 1 a, tet 069/22 941
MAJA 1991_______________________
ta, saj je v vas speljana asfaltna cesta. Od kmetijstva, s katerim se ukvarja še precej krajanov, ni veliko dohodkov, ker so pač cene nizke. Imajo pa manjše število zaposlenih. V Čepincih so aktivni gasilci, ki so si postopoma zgradili gasilski dom, kupili orodno vozilo in celo dve brizgalni. Za požarno varnost pa bodo poskrbeli še na ta način, da bodo izkopali še nekaj bazenov za vodo. V naselju imajo športno društvo, v katerem so zlasti aktivni nogometaši, vendar ne tekmujejo v ligah, ampak se udele-
Vendel Kozar, predsednik vaške skupnosti Čepinci
žujejo zgolj turnirjev, na katerih pa so uspešni. Dokaz za to je množica pokalov, ki so razstavljeni na policah vaškega bifeja. Morda pa se bodo bolje organizirali, ko bodo dogradili nogometno igrišče. Tudi na oživitev hokejske sekcije kaže računati.
Š. Sobočan
SOBOČAN
IN SOBOTA
V minulih tednih je prebivalce Murske Sobote vabil na referendum za krajevni in občinski samoprispevek transparent, na katerem je bilo ime prebivalcev mesta zapisano z ostrivcem (ali celo kra-tivcem?) na prvem vokalu v besedi, torej Sobočani. Pravilno se namreč to ime izgovarja Sobočani (prekm. Sobočan-ci), čeprav je res, da tudi Slovenski pravopis iz leta 1962 obliko napačno zapisuje s Sobočani, Sobočanke oz. da ne pozna boljše dublete Sobočani, Sobočanke; sploh pa je naglasno znamenje bilo napisano brez potrebe. Verjetno ga je avtor teksta zapisal (postavil) na prvi zlog zato, ker seje zbal, da ne bi imena kdo še bolj neposrečeno izgovoril, namreč Sobočani, po primeru za nedomačine, ki ime za ta naš kraj napačno izgovarjajo z Murska Sobota (ali enako napačno — samo s prilastkom Murska; to drugo delajo tudi domačini, ko se hočejo pred onimi prvimi posebej postaviti, v resnici pa se izkažejo za prava revšeta). Pa odnosnica v tem sestavljenem zemljepisnem lastnem imenu najverjetneje ni nastala od poimenovanja 6. dne v tednu, torej od »sobota«, kot je pred nekaj tedni neki poslušalki Murskega vala zelo sugestivno razložil eden od voditeljev jutranjih oddaj murskosoboškega radia, temveč od osebnega lastnega imena Sobota (Sobota).
Sicer pa, to dobro vem, obe ljudski glasovanji nista propadli zaradi neposluha za jezik tistih, ki so ju pripravljali (a mi je hudo žal, da nista samo zaradi tega!), čeprav bi tudi nanj, na jezik — pa ne le ob referendumih, temveč vedno in povsod v javnem življenju — morali več dati. Pravilno mesto naglasnih znamenj za pomursko metropolo in za poimenovanje tistih, ki živijo v njej, pa bi moral prinesti tudi novi slovenski pravopis, ki nastaja prav v tem času.
J. Vugrinec
POMURJE
Imeli smo obisk iz Ljubljane. Osmega maja je prišel minister za promet in zveze'Slovenije, gospod Krajnc s svojim pomočnikom. Šlo je o cestah, železnici in telefoniji. Vsi navzoči smo pričakovali, da bomo zvedeli kaj novega, dobrega, spodbudnega, toda nismo pričakali niti tolažbe.
Kadar pridejo takšni gospodje z Vrha, a ne prinesejo za ljudstvo ničesar, upliva enako, kot če bi udaril človeka po glavi, da se omami. Ko pa pride k sebi, je še bolj besen kot dotlej. V takšnem primeru je bolje, da oni od Zgoraj ne pridejo med ljudstvo.
Telefonija: Ko seje napeljeval telefon v Noršincih prvič, nisem hotel pristopiti k interesentom za telefon, ker se mi je zdel način pridobivanja te dobrine nesramno izkoriščevalen s strani PTT-ja. Ljudje so vse sami kupili, drago plačali, sami delali, in predno so dobili priključek, so morali še krepko plačati PTT-ju. Ko pa je bilo omrežje telefona popolnoma izplačano, si je PTT telefonsko omrežje enostavno prisvojilo. To pa je čisto enostavna ob-kraja ljudstva. A nihče si zaradi te kraje nič ne more. Tako je pač in konec. Kdor je hotel imeti to kulturno pridobitev, se je moral dovoliti enostavno okrasti.
A kaj mi je koristil moj protest proti špekulativnemu, monopolnemu izkoriščanju PTT-ja?Tole! Ob drugi napeljavi telefona v Noršincah sem se priključil k interesentom. Toda razen fizičnega dela sem moral plačati več kot dvojno ceno prvih nabaviteljev telefona. Da se razumemo, nabava ni bila dvakrat dražja v dinarjih, ampak preračunano v nemške marke. Ko pa sem to omenil
AKCIJA
ZELENI PREKMURJA se s to akcijo pridružujemo slovenskim ornitologom, ki so začeli s to akcijo, da bi opozorili slovenski narod na posledice melioracij-.
Že pred časom so se namreč v svetu začeli pojavljati spiski vrst, ki so ogrožene, nastajati so začele nacionalne Rdeče knjige (Red Data Books). Spiski ogroženih vrst naj bi služili načrtovalcem, zakonodajalcem, naravovarstvenim službam, raziskovalcem, skratka vsem, ki jim je do varstva narave. Veliko dogovarjanj je že bilo, da bi napravili Rdeče knjige v okviru cele Jugoslavije, a narejenega je bilo bore malo. Tako je nastal le slovenski predlog Rdečega seznama ptičev Slovenije izpod peresa ornitologa Janeza Gregorija. Izumrla vrsta v Sloveniji, je beloglavi jastreb, domnevno izumrli pa so močvirski lunj, prlivka, planinska vrana in čebelar.
Je pa pri nas veliko ptic, ki sodijo v kategorijo »prizadeta vrsta«. Pomeni, da se je njena številčnost zmanjšala na kritično stopnjo. Take so: črna štorklja, orel belorepec, sršenar, mali kli-kač (klinkač), orel kačar, sokol selec, južna postovka, prepelica, kosec, beločelideževnik, veliki
ZADNJI KOMUNISTIČNI POZOJ
Odgovor g. Evgenu Emriju za SDP v zvezi s člankom — o poslanskem klubu za zaprtimi vrati.
Glede na to, da me Evgen Emri že precej časa vse bolj vztrajno in skrivoma zasleduje za mojim hrbtom, mu javno sporočam, da sem ga opazil. Ni me sprovociral in ga bom ignoriral tudi v bodoče, tako kot doslej.
NEKAJ O NAVEDBAH IZ ČLANKA:
— na omenjenem sestanku nisem bil, niti za njega nisem vedel,
— po pripovedovanju nekate,-rih prisotnih je pobudo o klubu' pomurskih poslancev in moji ev. vlogi v njem iznesel na tem sestanku predsednik SO M. Sobota, brez moje vednosti in soglasja,
— v katerikoli varianti ne more občine M. Sobota zastopati v republiški skupščini v tem mandatu nihče drug, kot legitimno izvoljena poslanca iz M. Sobote v zboru občin,
— še za objektivno obveščanje; veliko pobud, ki so v članku netočno povzete (in sem jih dajal le zaradi originalne ostrine osti) je bilo upoštevanih. Iz stenogramov sej zborov RS pa se lahko ugotovi, da sem prvi govoril v skupščini o problematiki manj razvitih, o občinskem gospodarstvu in kmečki problematiki, narodnostnih manjšinah in Romih, cestah in šolah, plebiscitu in zvezdi, itd., itd..
- POZABLJENA DEŽELA
PTT-ju, sem dobil odgovor, da bodo morali naslednji nabavite-Iji telefona plačati še nekajkrat dražje, kot smo plačali mi. Ali naj je to opravičilo kraje PTT-ja in nam tolažba? A za moje pojme smo bili mi obkradeni, četudi bodo PTT-jevci naslednje svoje kliente še bolj obkradli. Zato menim in predlagam, da bi pravi lastniki razlastili tatove. PTT-ju je potrebno odvzeti vse pravice pri telefoniji, katero so zgradili občani, nato pa naj se ustanovi paralelna firma telekomunikacij, v kateri bodo lastniki tisti, ki so svoj denar vložili.
Ker pa je še velika potreba po tej kulturni pridobitvi, telefonu, je predlagal minister Krajnc, da je treba precej dvigniti ceno impulza in s tem priti do potrebnega denarja za nadaljno zgraditev telefonije. Lepa tolažboa za nas plačnike, kaj? Za PTT pa nova možnost kraje.
Kar pa je zadevalo železnic za Prekmurje, ni bilo niti toliko povedano kot tedaj, ko je prišel Jože Smole v M. Soboto pred volitvami. Tudi obljub je bilo manj.
Prvič sem slišal predsednika socialistične zveze, gospoda-to-variša Farkaša, da bi se jezil in celo grozil. Grozil je zelo previdno, in ni vedel, kako bi bolj vljudno prišel z besedo na dan. Rekel je le, da so načini, ki jih bo treba uporabiti, da bo prišlo Pomurje do prepotrebnih cest.
Naslednji govornik je bil iz G. Radgone. Ta je bil že ostrejši, a bilo je videti, da se tudi on obvladuje. Kljub temu pa je povedal kar krepke. Rekel je, da imajo Radgončani že izkušnje, kako se da oblast prisiliti. Češ, to so že storili in bodo še krepkeje popri
ZLATOVRANKA
škruh, pegasta sova, zlatovranka, vodomec, mala cipa . ..
Da je v razvitih državah več posluha za ekologijo, je dobro znano, pa četudi je to bolj stvar kulture kot visokorazvite tehnologije. V Nemčiji so se odločili za revitalizacijo močvirij, v Sloveniji so melioracije še zmeraj popularne. Saj se pri nas še zdaj borimo za močvirja, ki so prvobitnega izvora.
In ravno zaradi vsega tega hočemo tudi ZELENI PREKMURJA prispevati svoj delež k tej akciji za ohranitev Zlatovranke (na Štajerskem je živi samo še 3—5 parov in tam bo v kratkem tudi koncert za njeno ohranitev).
ZLATOVRANKA (Coracias garrulus) je 30,5 cm velika, živo-pisana ptica z močnim proti koncu nekoliko kavljastim kljunom. Perje ima ažurno modro, po hrb-
Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in Radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, sprejeto vsebinsko zasnovo Vesnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo.
Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja. Prispevki na tej strani niso lektorirani.
— v skupščini sem in bom vedno govoril le pred sklepčnim zborom, v začetku smo en drugemu celo ploskali in se tudi smejali, iskreno ali zlonamerno, včasih tudi kdo odide iz dvorane, vendar vse to vzajemno in recipročno, posebno ob boljševističnem nakladanju; nekateri so svoj labodji spev že odpeli, drugi ga prav sedaj,
—- odnos s stranko, ki jo zastopam v DPZ je obojestransko korekten, tudi s predstavniki drugih strank ni problemov, žal pa je včasih težko s posameznimi prepotentneži, kot Evgen Emri,
- usoda in vloga kluba pomurskih poslancev je odvisna od poslancev, Evgen Emri pa ni poslanec,
Za konec pa tole. Ne vem kakšen odnos imata Evgen Emri in SDP, vendar partija, v kateri je Evgen Emri navzven najpametnejši, ne more biti demokratična in nima perspektive pod njegovim patronatom. In ker je ta komunistični TOVARIŠ to ščaso-ma le spoznal, mu prihajajo iz
jeli, če bo to potrebno.
Pričakoval sem, da se bo oglasil še tretji, ki bo povedal še kaj krepkejšega. Da bo povedal tisto, kar je viselo v zraku in kar se že dalj časa govori. To pa je, da bodo Pomurci zaprli trojanski klanec in s tem blokirali polovico Slovenije na levi strani Save. Toda zaprli je ne bodo tako, kot so to storili šoferji v Radgoni, da so od časa do časa prepuščali promet, pač pa tako, da skozi trojanski klanec ne bo pritekla niti voda.
Dragi Pomurci, če boste storili res kaj takšnega, prosim vas, ne storite to pred osvoboditvijo Slovenije od Jugoslavije. Saj bi si v tem primeru lahko izmislili Srbi in armada, da smo Slovenci nezadovoljni s svojo oblastjo in češ, da potrebujemo njihovo bratsko pomoč, in bi prikorakali k nam. Teh bratov in »naše« armade naj nas Bog obvaruje.
Odgovor v obliki vprašanja je dal minister Krajnc takole: Ali res hočete lepe in široke ceste, po katerih bi se dnevno pretakalo pet ali šest tisoč tovornjakov in bi vam s tem zasmradili vašo čisto pokrajino? To je bil omotičen udarec, na katerega ni nihče odgovoril, vsakdo pa si je mislil, da si kaj takšnega ne želi. Toda ali se po vseh dobrih in lepih cestah pretakajo kolone kamionov? Ali nimajo tovornjaki svoje relacije? In ali je res uničena pokrajina, če ima dobre ceste? Telefonija in dobre ceste spadajo tudi k važnemu delu narodove kulture, katere si želimo, a smo ovirani pri teh dobrinah kulture prav od tistih, ki bi jo morali pospeševati.
J. Urankar
tu je opečno rjave barve, krila so živahno modra in med njenim letom, se lepo vidi, da so krila čr-noobrobljena. Rep je zelenkasto moder. Zlatovranka izpreže na telegrafskih žicah, strmoglavo ■pada na leteče insekte. Njen glas je globok in vreščeč, ljubi stare gozdove, gnezdi v starih votlih drevesih in ljubi odprto pokrajino. Če boste kaj zanimivega izvedeli o Zlatovranki, nam lahko javite na naslov: ZELENI PREKMURJA, Alija Kardoša 2, 69000 M. Sobota.
Zeleni zastavljamo tudi dve retorični vprašanji:
1.	Kdaj ste nazadnje videli zlatovranko???
2.	Ali jo boste še kdaj!!!
Janez Maroša
Melinci 81
podzavesti njegove fobije. Bolestno ga preganja strah pred zatonom njegove zvezde in straha pred demokracijo, ker je politično kastriran od bivših so-komu-nistov.
Še nekaj o zaničevanju.
Kakorkoli Evgena Emrija politično preziram, ga človeško ne zaničujem. Za bolne v duhu skrbi božja previdnost, ker zaničevanja niso vredni. Svojo katarzo je Evgen Emri doživel, ko je v rožicah kot komunistično trobilo pred spomenikom in delavci Panonije jecljal telegram njegove boljševistične vzornice, oz. ko je v soboški skupščini uzurpirano iskal svojo rdečo zvezdo.
Evgen Emri se mi v vsej njegovi veličini zelo smili, ker se njegova era izteka, sam pa tega ne razume. Glede na to. da se najini poti popolnoma razhajata ga ne morem pohoditi, ker ga je pohodil čas. sam pa sedaj premineva kot zadnji komunistični pozoj.
S spoštovanjem!
Janko Halb

Mi KRAJEVNA SKUPNOST B()DONCI
TELEFON ZA 50 TISOČAKOV
Na območju krajevne skupnosti Bodonci, ki jo sestavljata le dve vasi (Bodonci in Vadarci), imajo še veliko makadamskih cest in, glede na to, da občinski referendum ni uspel, ta čas ne kaže, da bi jih kmalu asfaltirali. Predsednik sveta krajevne skupnosti Bela Drvarič je kljub vsemu optimist, saj upa, da bo občina našla kake druge vire, pa tudi občani delov vasi, kjer bodo modernizirali ceste, bodo izdatneje pomagali. Na njihovem območju denar za tak namen zbirajo zaz-daj pretežno s krajevnim samo-
prispevkom, ki so ga uvedli v lanskem decembru za obdobje petih let. Ceste bi radi čimprej uredili zlasti med Zenkovcih in spodnjim delom Bodonec, pa med Beznovci, Vadarci in belim križem.
»Letos pa bomo skušali urediti cesto med domačijama Frumen in Bauer v dolžini 1 200 metrov, ki jo bomo dobro utrdili. V načrtu imamo dokončni ureditvi mrliških vežic v Bodoncih in Va-darcih. Tudi del stavbe, v kateri je krajevni uiad, bomo obnavljali. Na vrsto bosta prišla gasilska
। V občini 4.800 J ! osebnih avtomobilov ■
IV gornjeradgonski občini število motornih vozil nenehno ■
narašča. Tako je sedaj registriranih 4.800 osebnih avtomobi- | I lov, 455 tovornjakov in 2.197 traktorjev. Vzporedno s tem pa ■ Itudi narašča število šoferjev. V občini Je 6.970 voznikov kate- I
gorije B in 2.700 voznikov mopedov. Zal pa se ceste bistveno ■ | ne zboljšujejo.	■
V Šalovcih ne mirujejo
Emil Šebok, predsednik sveta KS Šalovci, kamor spadajo še Dolenci, nam je povedal, da s samoprispevkom, ki so ga uvedli za obdobje 1989—1994, sicer ne zberejo toliko denarja, da bi lahko uredili vse reči, ki so skupnega pomena, nekaj pa le, zato rezultatov ne manjka. Tako bodo v tem letu denar združevali za dokončno ureditev mrliške vežice, h kateri bodo naredili prizidek. Denar iz samoprispevka bo tudi potreben zaradi sofinanciranja 600 metrov dolge ceste med Markovci in Dolenci, za kar naj bi krajevna skupnost primaknila 120 000 dinarjev (60 odstotkov Šalovci in 40 Dolenci). Vzdrževali bodo še poljske in druge ceste, ki ne bodo tako kmalu prekrite z asfaltom. V Šalovcih bodo denar rabili še za ureditev kanalizacije v zadružnem domu, v Dolencih pa bodo denar dali za ureditev okolice mostne tehtnice. Šalov-čani nameravajo olepšati proče-
UGODNA CENA EVROPSKA KVALITETA
Jl. T*	shimano
union.
CVCLE beretta
S	THOMPSON
GORSKO KOLO BT. CYCLE MOUNTAIN BIKL 18 PRESTAV. žensko ali moško
ZA SAMO 6.450 din
in HOLLAND LOOK (zenski) G).Oo0 din ?a skupinski nakup nudimo popust in obroke
NFORMACUE	BESS - PRO MARKET
in	LJUBU ANA SMART1NSKA II
PRODAJA TEL : 061 310 935 FAX: 302 556
Vredni smo zaupan ja !
Ije zadružnega doma, v katerem so trgovine, pošta, krajevni urad in še kaj. To bo toliko nujnejše, ker je na nasprotni strani ceste vzniknila nova stavba — zasebno gostišče in se na tem mestu tako oblikuje vaško središče.
Š. S.
•	Zlata	:
•	harmo-	•
; nika ’91 ob; J	Gajšev-	:
•	skem	•
;	jezeru	;
• Radio Murska Sobota in • • turistično društvo Branek • • iz Branoslavec organizira- q
ta 16. junija 1991 obmo- * * čno srečanje Zlata harmo- » — nika Ljubečne 1991, kate- * ’ re finale bo oktobra v • • Ljubečni.	•
• Vabimo harmonikarje- • • frajtonarje, da se tekmo- • • vanja udeležijo. Prijave • • pošljite na naslov Radio * * Murska Sobota, Titova -• 29, 69000 Murska Sobota * _ s pripisom Za zlato har- ® ® moniko Ljubečne ’91 ali • • se oglasite osebno do 10. • • junija’. V prijavi napišite • • — naslova dveh skladb, • • ki ju boste izvajali *
— avtorje	—
Ena skladba mora biti ob-_ vezno narodna.
* Z nekaterimi harmonikar- ®
•	ji smo postali že prijatelji, •
•	za nastop se odločite tudi •
•	vi.	•
domova: v Bodoncih notranjost, v Vadarcih pa bodo nadzidali gasilske garaže. Radi bi uredili dve avtobusni postajališči pri nekdanji gostilni Štivan (z vsake strani ceste po eno), v zaselku Griže pa smo »dolžni« urediti eno postajališče, ki ga uporabljajo potniki iz naše krajevne skupnosti, medtem ko so eno že uredili Šala-menčani. Skušali bomo dobiti denar za izkop kanala na območju Bodonec in Vadarec, ki je bil v načrtu, ko so meliorirali zem-
ljišča, a ga niso -zgradili, ker je baje zmanjkalo denarja. Je pa nujen, ker voda nima kam odtekati,« je orisal prizadevanja v tem delu Goričkega prijazen sogovornik, ki predsedniške funkcije ne opravlja daljše obdobje, se je pa že dodobra zganil.
»Ta čas si prizadevamo tudi ža razširitev telefonskega omrežja in s tem možnost priključitve novih naročnikov. Telefonsko centralo, ki ima zdaj 200 številk, bodo razširili za nadaljnjih 170. Doslej se je za telefon prijavilo
◄ Bela Drvarič, predsednik sveta KS Bodonci.
51 Bodončanov in 47 Vadarča-nov. Za centralo so že plačali vsak po 7 500 dinarjev, naslednji obrok za omrežje je 10 000 dinarjev. Poštarji so nam poslali predračun, iz katerega izhaja, da bodo Bodončani morali dati za en telefonski priključek 37 216 dinarjev, Vadarčani pa kar 49 682 dinarja. Že v kratkem bodo kupili povezovalni kabel, ostali material pa postopoma,« je sklenil izjavo bodonski predsednik.
Š. Sobočan
--------KRAJEVNA SKUPNOST STROČJA VAS -----------------
POPRAVEK
SKLEPA o razpisu referenduma za uvedbo sprememb in dopolnitev programa krajevnega samoprispevka za naselja: Stročja vas, Pristava, Podgradje, Rinčetova Graba, Presika in Nunska Graba (Uradne objave Pomurje št. 13/91).
Zadnji odstavek 5. člena se pravilno glasi:
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA», če se strinja z dopolnitvami programa, oz. obkroži »PROTI«, če se ne strinja z dopolnitvami programa.
Predsednik skupščine KS
Franc Čeh, 1. r.
SVET OSNOVNOŠOLSKEGA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA,
MURSKA SOBOTA
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
ORGANIZACIJSKE ENOTE OŠ EDVARD KARDELJ MURSKA SOBOTA
Imenovan je lahko kandidat, ki:
— izpolnjuje pogoje glede strokovne izobrazbe določene v 137. členu Zakona o osnovni šoli,
— ima strokovni izpit in najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoj-noizobraževalnem delu;
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Začetek dela 1. september 1991.
Kandidati pošljejo prijave z dokazili v 8-ih dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovnošolski vzgojnoizobraževalni zavod, Trstenjakova 73, Murska Sobota. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30-ih dneh od objave razpisa.
OBMOČNA ORGANIZACIJA SVOBODNIH SINDIKATOV POMURJA MURSKA SOBOTA
Razpisuje dela in naloge za nedoločen čas
PRAVNIK
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati še pogoje:
— dipolomirani pravnik s pravosodnim izpitom
— 2 leti delovnih izkušenj na področju delovnega prava
Rok prijave I4 dni od objave
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka objave.
Prijave z dokazili morajo kandidati poslati na naslov: Območna organizacija svobodnih sindikatov Pomurja Murska Sobota, Alija Kardoša 2/11.
Zbiralna akcija Rdečega križa
V četrtek, 30. maja, bo potekala slovenska akcija Rdečega križa za zbiranje oblačil, obutve in drugega. Vanjo se bodo, kot vsako leto, vključile tudi pomurske občine.
V mestu Murska Sobota bodo pripravljene stvari, ki naj jih darovalci odložijo pred vhodnimi vrati, pobirali mladi člani Rdečega križa, in sicer od 17. do 19. ure. Odprto bo tudi zbiralno mesto na sedežu občinskega Rdečega križa. Zbirali bodo obleko, otroško obutev, oblačila in drugo, darovalce pa prosijo, da pripravijo ali odstopijo le uporabne stvari.
V Ljutomeru bodo mladi pobirali, kar bo odloženo pred vrati, zbirno mesto pa bo tudi na sedežu Rdečega križa. Sicer pa darovane stvari na Rdečem križu sprejemajo vse leto. Krajevne organizacije Rdečega križa bodo akcijo organizirale po svoje.
V Gornji Radgoni bodo imeli zbirna mesta za oddajo odstopljenih predmetov. Ta bodo na sedežu Rdečega križa, na dvorišču pri občini, v Vrtni 3, Mladinski 7, na Delavski poti in pri domu upokojencev. V Radencih bodo stvari zbirali pri bivšem gasilskem domu na Kapelski cesti ter v radenski osnovni šoli.
Zbirali jih bodo tudi v Lendavi, prav tako na določenih zbirnih mestih.
mh
Splošno gradbeno podjetje POMURJE p.o.
Murska Sobota, Štefana Kovača 10, v stečaju
objavlja
po sklepu stečajnega senata
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev:
1
1.	tovorno vozilo MAGIRUS, tip 232 D22, 1. 1974, izklicna cena 208.000,00 din
2.	tovorno vozilo RABA, 1. 1978, izklican cena 126.000,00 din
3.	tovorno vozilo IKARUS, tip IK 132, 1. 1979, izklicna cena 99.000,00 din
4.	tovorno vozilo TAM, tip 110 T 10K, 1. 1979, izklicna cena 55.920,00 din
5.	tovorno vozilo TAM, tip 75 T 3B, 1. 1981, izklicna cena 32.940,00 din
6.	tovorno vozilo IKARUS, tip IKI32, izklicna cena 17.000,00 din
7.	tovorno vozilo TAM, tip 170 T 14, izklicna cena 24.500,00 din
8.	osebno vozilo GOLF, tip JGLD, 1. 1985, izklicna cena 65.000,00 din
9.	osebno vozilo ZASTAVA 128 CL, 1. 1986, izklicna cena 44.550,00 din.
10.	osebno vozilo LADA 1200 — KARAVAN, I. 1984, izklicna cena 30.906,00 din
11.	osebno vozilo ZASTAVA 101 GTL 55, I. 1986, izklicna cena 28.870,00 din
12.	osebno vozilo ZASTAVA 128 CL, 1. 1986, izklican cena 40.500,00 din.
13.	osebno vozilo ZASTAVA 128 CL, I. 1986 izklicna cena 37.800,00 din.
14.	osebno vozilo R 4 TLJ, 1. 1985 izklicna cena 17.600,00 din
15.	traktor — nakladalec SKIP IMP, 1. 1982, izklicna cena 90.000,00 din
16.	nakladalec STT, 1. 1979, izklicna cena 24.000,00 din
17.	priklopno vozilo TEHNOSTROJ, tip APL3, 1. 1967, izklicna cena 14.800,00 din
18.	stolpni žerjav LM 25/A 30, 1. 1969, izklicna cena 124.000,00 din
19.	stolpni žerjav LM 45 A/55 1. 1964, izklicna cena 136.000,00 din
20.	tovorno dvigalo, tip OD — 1000, 1. 1979, izklicna cena 398.000,00 din
21.	gradbeno dvigalo SKIP GD 4, 1. 1967, izklicna cena 24.900,00 din
22.	gradbeno dvigalo PROGRES GD 25, 1. 1985, izklicna cena 19.500,00 din
23.	konzolno dvigalo OPREMA 250, 1. 1982, izklicna cena 15.900,00 din
247habijač WACKER, izklicna cena 3.200,00 din
25.	silos za beton GRADIS 4 mJ, izklicna cena 3.800,00 din.
26.	prekladalni silos B-4, 1. 1969, izklicna cena 3.600,00 din.
V izklicno ceno osnovnega sredstva ni vračunan prometni davek, le-tega je dolžan poravnati kupec.
Javna dražba bo v soboto, 1. 6. 1991, ob 10. uri v Strojno-kovin-skem obratu na Bakovski cesti.
Osnovna sredstva si je možno ogledati na dan dražbe med 7,00 in 9,00 uro.
Interesenti morajo uro pred začetkom dražbe vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene.
Osnovna sredstva se prodajajo po načelu »ogledano-proda-no«.
Odprimo okna, naužijmo se zraka, ne bojmo se komarjev!
KOVINOPLASTIKA JE ONEMOGOČILA KOMARJEM VSTOP
V SPALNE IN BIVALNE PROSTORE S KOMARNIKOM P IN KOMARNIKOM R.
KOMARNIK P je namenjen za okna in balkonska vrata s polkni, KOMARNIK R pa za okna in balkonska vrata v samostojni izvedbi ali
v kombinaciji z roletami.
•	hitra montaža in preprosta uporaba
•	učinkovito prezračevanje prostorov
•	mreža je ojačana s steklenimi vlakni.
VSE INFORMACIJE IN MONTAŽA: AGROMAT, PTUJ, tel..: (062) 773-314 Informacije in prospekti: KOVINOPLASTIKA LOŽ
61386 STARI TRG PRI LOŽU
Tel.: (061) 707-422, fax: (061) 708-466
Prikaz bočne pritrditve KOMARNIKA P ® in zaskočna pritrditev KOMARNIKA R ®
Zapenjanje mreže v spodnjem položaju G) in sprostitev 0
»Komarji, STOP!«
VESTNIK, 23. MAJA
Radijski in televizijski spored od 24. do 30. maja
PONEDELJEK TOREK
SREDA
SOBOTA NEDELJA
ČETRTEK
PETEK
MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL MURSKI VAL
5.00 Prebujajte se z nami! (Pregledali bomo kulturne in športne dogodke, vrteli prebuje-valno glasbo in napovedovali točen čas!), 10.00 Spored RS.
16.00 Pomladno popoldne (16.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 17.00 Poročila. 18.00 21 232). 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA
9.00 Klub Klobuk. 10.10 Velik zasuk, franc, nadaljevanka. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Tednik. 18.15 Novosti založb. 18.25 Hči morskih valov, norveška nadaljevanka. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Izgubljeni svetovi, izginula življenja, angl, se-nja. 21.05 V Cityju, angl, nanizanka. 22.00 Dnevnik 3. 22.20 bova: Dragi John, amer, nanizanka; Let puščice, ameriški >ilm.
Drugi
>rogram
16.00 Satelitski programi. *'-30 Studio Maribor. 19.00 Alpski večer. 19.30 Dnevnik. «1.00 Danes v skupščini. 20.30 Koncert orkestra Slovenske filharmonije. 22.00 Ex libris: Bila Je slovenska popevka. 22.50 Yu-tel- 23.50 Satelitski programi.
HTV
9.15 Poročila. 9.30 Živeti ka-or vsi normalni ljudje, serija « mlade. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Korakaj “" umri, ameriški film. 14.10 j-uhco na rame. 15.10 Moč kre-Posti, opera l6 35 Poročila „00 Znanstveni razgovori: mina epidemiologija. 17.30 ^nja za mlade. 18.00 Hrvaška
nes. I8.45 Prvi vtisi, amer, numor. serija. 19.10 Risanka. ’ Plevnik 1- 20.00 Enkrat-21 rt"1”’5 Dixie, ameriški film. 2 Duoptrija. 22.25 Dnevnik V... . Ekran brez okvira. 0.15
tek 1.15 Poročil.
TV AVSTRIJA
Cas v sl'ki 9.05 Urad, rad. 9.30 TV v šoli. 10.30 Med „ema ljubeznima, film. 12.15 ...“mače reportaže. 13.00 Čas v p ■ 13.35 Zahodno od Santa ,'Ja. film. 14.00 Odvetnik Lie-15ss' '5.00 Otroški program.
Zelena trata. 16.10 Dusty. Sn 0 Mini čas v sliki. 17.10 s£ .red po željah. 18-00 Čas v v ■ 18.30 Dr. Kulani. 19.30 pas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 rimer za dva. 21.35 Morilec z .znim vencem, film. 23.15 P°rt. 23.35 Beli oleander, film. • Program
°-IO Ločitev, komedija, j ’’ ^enija: živali in turizem, ion L Urad' urad. 18.30 Mili-ora^° kolo. 19.00 Lokalni pro-Knu' 19.30 Čas v sliki. 20.00 s““-
raErEttmr
9~on 5 M®837'" za menežerje.
Csakanyi. 9.25 Škr-muk 1 m Nature. 9.55 For-IO.55 dek l°-40 Sotrpini. 15 05 n^aravno zdravilstvo. Wah ,vddaja za Cigane. 15.30 ba	17.20 Lahka glas-
°kno iLo^ d®"".!3- !8'00 "ov. in d VprasanJa kristja-E>allas ni dnevnik. 20.05 nia. ik „?■ dek 20.55 Panora-•gra. 24 on 6rkeny: MaeJa dnevn>k- 0.05
Program ANTENNE 2. (Drugi od 6.00.)
5.00 Prebujajte se z nami! (Evo: tu je dan mladosti, tu je dan ljubezni in veselja, samo časi so se skalili in so slabi! Vseeno prisrčen jutranji pozdrav!). 10.00 Spored RS.
16.00 Pomladno popoldne (prve pol in celo zadnjo uro najlepše želje s čestitkami in pozdravi,
vmes pa ob 17.00 Poročila glasba). 19.00 Spored RS.
in
TV SLOVENIJA
8.30 Angleščina. 9.00 Radovedni Taček, ZBIS. 9.25 Alf, amer, nanizanka. 9.50 Programski jezik logo. 10.00 Zgodbe iz školjke, 11.00 Naša pesem. 13.50 Videogodba. 14.35 Kapitan Nemo in podvodno mesto, ameriški mladinskifilm. 16.15 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik L 17.10 Naše gostljubje, ameriški film (čb). 18.30 Skozi hudičeva vrata, angl, serija. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Ona + on. 22.10 Dnevnik 3. 22.30 Sova: Na zdravje!, amer. nanizanka; Twin Peaks, amer, nadaljevanka; Zlobnost, italijanski film.
Drugi program
16.00 Satelitski programi. 19.00 Muppet show. 19.30 Dnevnik. 20.15 Umag: Mednarodni tv festival športnih programov. 21.45 Filmske uspešnice: Murphyjeva vojna, angl, film. 23.30 Yutel. 0.30 Satelitski programi.
8.15 Poročila. 8.30 Vesela sobota. 10.00 Izbor šolskega programa. 11.30 Divji svet živali. 12.00 Besede, besede. 12.20 Ponovitev programa. 13.20 Čarobni deček, poljski mladinski film. 14.50 Mikser M. 15.45 Živele male šole, dokum. film. 16.15 Narodna glasba. 16.45 Poročila. 16.50 Odprto... 17.45 Tv razstava: Krešimir Ka-tič. 18.00 Vrnitev na otok zakladov, angl, nadaljevanka. 18.55 Risana serija. 19.30 Dnevnik I. 20.00 Pogovor tedna. 20.15 Nori vrvež, ameriški film. 22.10 Dnevnik 2. 22.30 Prisrčno vaši. 23.15 Športna sobota. 23.35 Fluid. 0.20 Yutel. 1.20 Poročila.
TV AVSTRIJA
9.05 Urad, urad. 9.30 Šolska tv. 11.00 En preveč v haremu, film. 12.30 Halo Avstija. 13.00 Čas v sliki. 13.35 V Gospodovi ljubezni, film. 15.35 Otroški program. 16.00 Otroški wurlit-zer. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Če mene vprašaš. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Dr. Kulani. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Glasbeni senik. 21.50 Manekenka in vohljač. 22.40 Apo-logy, film.
j TV MADŽARSKA'TV MAPIARSK
6.30 Vaška TV. 7.30 Za otroke. 11.00 TV magister. 14.45 Vi-deoklipi. 15.15 Čarobna šestica. 15.50 Burleska. 16.40 Tele video. 16.50 Otroštvo. 17.45 Proti 2000. 18.15 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Reci, da za mene storiš vse, italijanski film. 21.50 Hale in Pace, angleški film. 22.05 Igra na srečo Bongo. 23.05 EP v dviganju uteži. 23.35 Schumannov večer. 0.50 TV dnevnik. (Drugi program od 7.00).
9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas. 9.30 Srečanje na pomurskem valu. 10.30 Gost nedeljske kuhinje). 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV SLOVENIJA
8.40 Živ žav. 9.35 Hči morskih valov, norveška nadaljevanka. 10.15 V znamenju zvezd, nemška serija. 10.45 Muppet show. 11.10 Videomeh. 11.40 Obzorja duha. 12.00 Kmetijska oddaja. 12.30 Prisluhnimo tišini. 13.10 Titanic. 14.40 Saga o Forsytih, angl, nadaljevanka. 15.33 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Modna krea-torka, amer. film. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Diploma za smrt, nadaljevanka. 21.00 Zdravo. 22.20 Dnevnik 3. 22.40 Sova: Kremplji in praske, amer, nanizanka; Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka.
Drugi program
14.00 Športno popoldne. 19.30 Dnevnik. 20.00 Camel Trophy 91 (Francija). 20.30 Lili Marlen, nemški film. 22.25 Športni pregled. 23.10 Yutel.
HTV
8.45 Poročila. 9.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 10.30 Reka: Proslava 700-letnice Matere božje. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari, serijski film. 13.55 Nedeljsko popoldne. 16.40 Trije mušketirji, ameriški film. 18.45 Risana serija. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Profesionalci, drama. 21.35 Borba za demokracijo. 22.35 Dnevnik 2. 22.55 Športni pregled. 23.25 Mozartova simfonija v es-duru. 23.55 Yutel. 0.55 Poročila.
TV AVSTRIJA
9.05 Afričan Quen, film. 12.00 Tednik. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Trapez, film. 15.30 Otroški program. 16.10 Daktari. 17.10 Popularne melodije. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Dr. Kulani. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Življenje v miru: Jeruzalem. 22.00 Buddov nauk. 22.10 Don Giovanni, drama.
2. program
9.00 Čas v sliki. 11.00 Quen Kelly, film. 13.00 Tuja domovina. 13.30 Slike iz Avstrije. 14.15 Evroglasba. 15.00 Svilena cesta morij. 15.45 Športno popoldne. 17.15 Klub za starejše. 18.00 Urad, urad. 18.30 Lokalni program. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Nezvesta žena. 22.00 Čas v sliki. 23.25 Magnum.
7.30 Za otroke. 10.55 Glasbeni butik. 11.55 Vaterpolo. 13.40 Financial Times. 14.05 Super-babica. 14.35 Drehscheibe Eu-ropa. 15.15 Kramljanje. 15.40 Tajna zgodba nafte. 17.00 Walt Disney vam predstavlja. 18.45 Naša dediščina. 19.00 Teden, vmes dnevnik. 20.05 Manjkajoči člen, ameriški film iz leta 1978. 21.45 Ples ob dnevu otroka. 22.15 Bal sv. Štefana. 22.55 Video strani. (Drugi program od 7.00.)
5.00 Prebujajte se z nami! (Med drugim pregled dogodkov ob 8.30, še pred tem madžarsko zvočno pismo, zanimivosti, obvestila, točen čas.). 10.00 Spored RS.
16.00 Pomladno popoldne (16.15 Šport. 17.00 Poročila. 18.00 To sem jaz). 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA
9.00 Ciciban, dober dan. 9.30 Mladinski pevski festival. 9.55 Utrip, Zrcalo tedna, Mernik. 15.10 Obzorja duha. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Zdravo. 18.30 Radovedni Taček. 18.40 Alf, amer, nanizanka. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Mandragola, predstava PDG Nova Gorica. 21.55 Dnevnik 3. 22.20 Osmi dan. 23.05 400 let slovenske glasbe. 23.50 Sova: Gledališče Raya Bradburyja, angl, nanizanka; Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka.
Drugi program
16.00 Satelitski programi. 17.30 Studio. Ljubljana. 19.30 Dnevnik. 20.00 Zelena ura. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Omizje.
9.15 Poročila. 9.30 Zlata nit, serija za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Medugorje, dokum. oddaja. 13.10 Igrani film. 14.30 Ponovitve programa. 16.45 Poročila. 17.00 Družinski album. 17.30 Otroška serija. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Dokum. oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humor, serija. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Dnevnik. 21.45 Kinoteka Holiywooda. 23.25 Yutel.
TV AVSTRIJA
9.05 Urad, urad. 9.30 Avstrija v sliki. 9.55 Šolska tv. 12.00 Stara nova Evropa. 13.00 Čas v sliki. 13.45 Srečanje z naravo. 14.15 Angel se vrača. 15.00 Otroški program. 17.00 Mini Čas v sliki. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Dr. Kulani. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.25 Peter Strohm. 22.15 Posnetek od blizu. 22.45 Zgodovina Adele H.
2. program
16.45 Zeleni otoki Evrope. 17.30 Lipova cesta. 18.00 Urad, urad. 18.30 Srečanje šaljivcev. 19.00 Lokalni program. 19.30 Čas-v sliki. 20.00 Kulturni tednik. 20.15 Gozdarska koča Fal-kenau. 22.00 Čas v sliki. 23.15 Nočni studio.
TV MADŽARSKA
9.00 Evergrini. 9.30 Angleščina. 10.55 Dallas, pon. 14.05 Matura ’9L 14.20 Otok v oceanu, pon. 15.00 Prenos zasedanja Parlamenta. 16.55 Naš ekran. 17.20 Katoliška kronika. 17.30 Prehod. 18.15 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Tramvaj smrti, madžarski film. 21.35 Demjen show. 22.15 Svet videa. 23.00 TV dnevnik. 23.05 Dnevnik BBC. (Drugi program od 6.00.)
5.00 Prebujajte se z nami! (Dobre trgovine, najlepše skladbe, recept torka, mali oglasi — vse to in še več v tokratni jutranji oddaji!). 10.00 Spored RS.
16.00 Pomladno popoldne (najprej z malimi oglasi, nato s poročili in ob 17.30 še z Najlepšimi željami s čestitkami in pozdravi). 19.00 Spored RS.
9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 Šolska tv: Gozd je življenje.; 10.30 Angleščina. 10.55 Sedma: steza. 11.15 Osmi dan. 12.00 Omizje. 15.05 Angleščina. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Šolska tv. 18.10 Ex li-bris: Bila je slovesnka popevka. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Ime mi je Števen, amer, nadaljevanka. 21.10 Kavarna. 22.15 Dnevnik 3. 22.35 Sova: Črni gad, angl, nanizanka; Na poti k mavrici, kanad. nadaljevanka.
Drugi program
16.00 Satelitski program. 17.30 Studio Koper. 19.00 Zvočnost slovenskih pokrajin. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Povečava: Seks, laži in videotrakovi, ameriški film.23.20 Yutel.
HTV
9.15 Poročila. 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. I2.20 Ponovitve progra-
ma.
16.45 Poročila.
17.00
17.30
Kompjutrski magazin.
Hrvaška danes. 18.15 Mali svet. 18.45 Preteklost v sedanjosti. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Zgodbe Jeana Gionoa, se-rijki film. 20.55 Žrebanje lota. 21.05 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.35 Dnevnik. 22.55 Kino klub Evropa. 0.25 Yutel.
TV AVSTRIJA
9.05 Urad, urad. 10.00 Manjšine v Avstriji: Madžari. 10.30 Beli oleander. 12.10 Šport v ponedeljek. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Zahodno od Santa Feja. 14.00 Waltonovi. 15.00 Otroški program. 16.10 Šest Bartono-vih. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Dr. Kulani. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Albatros — ptič velikan. 21.15 Nisem morilec, film. 0.10 Ma-gnum.
2. program
17.00 Tiskovni mediji. 17.30 Orientacija. 18.00 Urad, urad. 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Zvezne dežele danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni tednik. 20.15 Jolly joker. 21.07 Reportaže iz tujine. 22.00 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
8.50 Zsuzsa Dmokos, portret.
9.20 Gore in piramide: Mehika. 10.00 Prenos zasedanja Parlamenta. 14.05 Matura ’91. 14.20 Prenos zasedanja Parlamenta. 16.35 Naša obrazovka. 17.00 Magazin Alpe-Jadran. 17.30 Marc in Sophie, 10. del. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20D5 Kako prenašamo 8 ur? 20.25 Dotični in drugi, serija. 21.30 Kabinetna vprašanja. 21.55 Karati v kamnu. 22.40 Šport. 23.10 TV dnevnik. 23.15 Dnevnik BBC.
(Drugi program od 6.00.)
5.00 Prebujajte se z nami! (Pet uri govorjenja in kramljanja, če vam je dolgčas poslušati moderatorja, ste moderatorji lahko tudi vi!). 10.00 Spored RS.
16.00 Pomladno popoldne (aktualna tema, poročila, poslušamo vas). 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA
9.00 Živ žav. 9.55 Mandrago-la, gledališka predstava. 11.40 Ime mi je Števen, amer, nadaljevanka. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Ca-mel Trophy 91 (Francija) 17.40 Risanke. 17.50 Klub Klobuk. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: 300 milj do nebes, poljski film. 21.40 Marl-boro Musič show. 22.10 Dnevnik 3. 22.30 Sova: Alf, amer, nanizanka; Spovedovanje, angl, nadaljevanka.
Drugi program
16.00 Satelitski programi. 18.30 Alpe Jadran. 19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, Tv ruleta. 19.30 Dnevnik. 20.00 Športna sreda. 22.30 Svet poroča. 23.15 Yutel.
HTV
9.15 Poročila. 9.30 Otroška serija. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Ponovitve programa. 16.45 Poročila. 17.00 V Vrtincu stoletja. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroška serija. 18.45 Hrvaška znamenja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Sluga prihaja, ameriški film. 21.50 Dokum. film. 23.10 Dnevnik. 23.30 Znanstveni forum. 1.00 Yutel.
TV AVSTRIJA
9.05 Urad, urad. 9.30 Šolska tv. 10.30 Nezvesta žena, film. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Zahodno od Santa Feja. 14.00 Wichterjevi iz soseščine. 15.00 Otroški program. 16.10 Kot pes in mačka. 17.00 Mini Čas v sliki. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Dr. Kulani. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Mlada Katarina, film. 21.45 Pogledi s strani. 21.55 Dallas.
2. program
17.00 Zavarovana družba. 17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Urad, urad. 18.30 Ključavnica. 19.00 Lokalni program. 20.00 Kultura. 20.15 Šport. 22.00 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
9.00 Ponarodele pesmi. 9.40 Za upokojence. 10.25 Operni pevec Placido Domingo. 16.35 Unser Bildschirm. 17.00 Koledar 1991. 17.30 Marc in Sophie, 11. del. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.10 Nogomet: Olympi-que Marseille—Crvena Zvezda Beograd, prenos. 22.00 Družbena reportaža. 22.45 EP v dviganju uteži, posnetek. 23.15 TV dnevnik. 23.20 Dnevnik ZDF. (Drugi program od 6.00.)
5.00 Prebujajte se z nami! (Veliki traven se izteka bolj ali manj srečno za balkanske narode. Vstanite, v postelje priklenjeni!). 10.00 Spored RS.
16.00 Pomladno popoldne (reportaža, poročila, Zaigrajmo in zapojmo po domače. Pa dajmo!). 19.00 Spored RS.
iTV SLOVENIJA
9.00 Benji, amer, nanizanka. 9.25 Alpe Jadran. 9.55 Heroji, avstral. nadaljevanka. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Čas negotovosti, angl, serija. 18.00 Smeti — naše vsakdanje. 18.35 ZBIS: Zrcalce. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Velik zasuk, franc, nadaljevanka. 21.00 Tednik. 22.05 Dnevnik 3. 22.25 Sova: Vi pa ste najbrž njen mož, angl, nanizanka; Spovedovanje, angl, nadaljevanka.
Drugi program
16.00 Satelitski programi. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Skozi hudičeva vrata, angl, serija. 21.00 Mali koncert. 21.15 Večerni gost. 21.55 Poslednja postaja, slovenski film (čb). 23.15 Yutel.
HTV
9.15 Poročila. 9.30 Ne daj se, Floki, serija za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Ponovitve programa. 16.45 Poročila. 17.00 Znanstvena serija. 17.30 Otroška serija. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Dokum. program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Svečani koncert in proslava Dneva hrvaške državnosti, prenos. Kviz-koteka. Dnevnik. Yutel.
TV AVSTRIJA
9.00 Pozna deklica, film. 10.30 Sto panamskih otokov. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Urad, urad. 13.35 Pomlad na čebeljem dvoru, film. 15.05 Otroški program. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Gospodar ringa, film. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Mlada Katarina, film. 21.50 Bernsteinova soba, legenda.
2. program
9.00 Čas v sliki. 9.15 Modest Mussorski — komponist. 10.35 Figaro, komedija. 13.25 Hans Hartung. 14.20 Umetniški leksikon. 14.30 Šport. 16.30 Velika monštranca. 17.00 Zdraviliški koncert. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Urad, urad. 18.30 Lokalni program. 19.00 Avstrija danes. 20.15 Toto-srečka, komedija. 21.45 Čas v sliki. 21.50 Halo, kako gre? 22.20 Triler.
TV MADŽARSKA
9.00 Nenavadno dekle. 9.30 Joga. 9.50 Ob 11. in 20, kriminalka. 16.40 Ecranul nostru. 17.05 Varstvo okolja. 17.30 Marc in Sophie, 12. del. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 107. poglavje TV romana. 20.40 Kino-magazin. 21.10 Igrani film. 22.05 Sprememba režima. 23.00 SP v dviganju uteži. 23.3 Magazin za menežerje. 0.15 TV dnevnik. 0.20 Dnevnik BBC. (Drugi program od 6.00.)
OVEN
ZVEZDE VAM MEŽIKAJO
bik
bV°JČEK
Rak
Ona: Končno ti je uspelo: pričela si se zavedati sama sebe in svojih resničnih zmožnosti. Samozaupanje ti lahko le koristi, saj se ti obeta precejšnje napredovanje, tako v poslovnem kot tudi zasebnem življenju.
On: Najprej ugotovi, ali si sposoben resnega in odgovornega življenja v dvoje, šele potem pa se spusti na takšno pot. Zgodilo se bo tisto, kar si si že dolgo želel, vendar boš na koncu skoraj nekoliko razočaran.
Ona: Je že res, da sedaj nisi ravno v zavidanja vrednem položaju, toda naj te tolaži to, da bi lahko bilo vse skupaj še veliko slabše. Tako pa ti še vedno ostaja vsaj partnerjeva podpora — pa Četudi le moralna.
On: Vsi strahovi in pomisleki, ki ti že nekaj časa grenijo življenje, bodo prešli ob prijetnem presenečenju, ki se ti obeta konec tedna. Načrte za velika dejanja pa rajši preloži na kasnejše obdobje.
Ona: Napravi že enkrat tisto, kar te mika, sicer se t>oš požrla zaradi nestrpnosti in radovednosti. O svojih namenih ne govori naokrog, saj ti lahko prijateljice tvoje načrte kaj hitro spremenijo v polomijo.
On: S prijateljico se boš imenitno zabaval in kaj hitro se lahko zgodi, da prijateljstvo preide v trajnejšo zvezo. Dobro pa bi bilo, če bi se posvetil tudi svojim obveznostim, saj bo drugače vlak odpeljal brez tebe.
Ona: Obeta se ti izredno razburljiv in po svoje tudi prijeten konec tedna. Sicer ne bo vse tako, kot si si predstavljala na začetku, vendar pa se boš kaj hitro znašla in na nek način tudi izkoristila nastali položaj.
On: Proti koncu tedna se ti obeta prijetno presenečenje, ki se bo dokaj poznalo v tvojem finančnem načrtu. Za partnerja naj te nikar ne skrbi preveč, saj je njegovo trenutno nezadovoljstvo le pretkana igra.
DEVICA
TEHTNICA
Škorpijon
Ona: Bodi iskrena in si ne zidaj gradov v oblakih, saj se le-ti lahko hitro podrejo. In nikar ne zvračaj vse krivde na svojega partnerja, saj se mu lahko dodobra zameriš. Poskrbi raje za svoje zdravje.
On: Spoznal boš, da niso vse predstavnice ženskega sveta iz istega testa, kajti srečal boš njo, ki te bo popolnoma očarala. Ne-smeš se preveč prenagliti, saj se lahko sicer ugodna priložnost sprevrže v katastrofo.
Ona: Nisi navajena hladnega ozračja, zato se v trenutni novi družbi kaj težko znajdeš. Okušala boš srečo, vendar boš še venomer iskala nekaj več. Je pač tako, da zate ni nič dovolj dobro in pokvarjeno obenem. .............
On: Razveselil se boš prijateljičine pozornosti, vendar boš pozneje pričakoval veliko več, kot pa ti je pripravljena dati. Da bi si pridobil naklonjenost sodelavcev, ti ni potrebno razmetavati denarja.
Ona: Naletela si na enakovredno tekmico, ki ti lahko dodobra zagreni življenje. Partner ti je sicer zvest, vendar pa se je začel zanimati za dokaj »nevarner zadeve. Poskrbi za red v hiši, če ne, bo prepozno.
On: Posli so se začeli obračati na bolje in od tebe je odvisno, ali ti jih bo uspelo obdržati na trenutni ravni. Prijatelji ti bodo pripravili presenečenje, toda vprašanje je, ali ti bo to tudi všeč.
Ona: Živiš v popolnem kaosu, vendar pa te lahko tudi takšen življenjski stil kaj hitro privede do nepričakovanega dobitka — predvsem na ljubezenskem področju. Prijateljice ti bodo poskušale nekaj podtakniti ...
On: Nikar si ne delaj odvečnih skrbi, ampak se prepusti svojemu občutku. Finančno stanje se ti lahko samo izboljša, pa najsi narediš še takšen nesmisel. Nekateri imajo pač srečo, zato jo raje izkoristi, dokler je tu!
STRELEC
KOZOROG
VODNAR
Ona: Ne razmišljaj toliko o globini in pomenu nekega prijateljstva, ampak živi raje tako, kot ti narekuje tvoje srce. Nasprotnik, ki ti greni življenje, te samo podžiga v prizadevanjih, da bi čimprej dosegla svoj cilj.
On: Zdelo se ti bo, da si nekaj zamudil, v resnici pa pošteno prehitevaš dogodke. Za konec tedna se ti obeta prijetno presenečenje, najverjetneje povezano z obiski. Pogovor z znancem ti bo dal presneto dobro idejo.
Ona: Po napornem tednu se ti bo odvalil kamen od srca. Rešila se boš nadležnih znancev, poleg tega pa boš spoznala nekoga, ki ti bo v prihodnosti še dosti pomenil. Več pozornosti posveti svoji zunanjosti!
On: Dobro bi bilo, če bi včasih ustregel tudi kakšni izmed partnerjevih muh. Vsekakor bi to bila precejšnja osvežitev v vajinem odnosu, ki trenutno prihaja v še eno izmed majhnih kriz, ki pa lahko kaj hitro preraste v velike težave.
Ona: Prijatelj te že dalj časa pozorno opazuje, a si vse preveč zaverovana v svoje delo, da bi to tudi spregledala. Stop mu vsaj korak nasproti in mu tako olajšaj delo. Odkrila boš nekaj povsem novega in nepričakovanega.
On: Videl boš, da se stvari razpletajo kar same od sebe, torej so bile tvoje skrbi popolnoma odveč. Poslovni partner ti bo predlagal poglobljeno sodelovanje, ti pa presodi, ali se ti bo to tudi splačalo.
Ona: Prijeten konec tedna se lahko sprevrže v trajnejšo zvezo, ki jo že kar dolgo iščeš. Prijateljica ti bo odkrila veliko skrivnost, ki pa si jo ti odkrila kar sama. Toda vseeno ti bo prijetno pri srcu.
On: Še vedno se nisi popolnoma izvlekel iz kritičnega poslovnega položaja, zato je potrebno paziti na sleherni korak konkurence. Naložba se bo povrnila šele sčasoma, zato samo brez panike.
K 23. maja T991

kino
V PETEK, 24. maja, ob 17.30 amer, horor BOLNICA FRANKENŠTAJN (FRANKENSTEIN GENERAL HO-SPITAL) Režija: Deborah Roberts. Vloge: Mark Blanfield, Leslie Jordan.
v PETEK, 24. maja, ob 19.30 NASTOP ZNANEGA BIOENERGETIKA.
V PETEK, 24. maja, ob 22. uri NOČNI KINO amer, trdoerotični RES JE DOBRA (SHE’S SO FINE) Režija: Henri Pachard. Vloge: Taija Rae, Jerry Butler.
V SOBOTO 25. maja, ob 18. uri amer, horor BOLNICA FRANKENŠTAJN (FRANKENSTEIN GENERAL HOSPITAL)
V SOBOTO, 25. maja, ob 20. uri amer, erotična drama HENRY IN JUNE. Režija: PHILIP KAUFMAN. Vloge: Fred Ward, Uma Thurman.
/LSOBOTO, 2 j. maja ob 22. uri KINO amer, trdoerotični RES JE DOBRA (SHE’S SO FINE).
V NEDELJO, 26. maja, ob 16. in 18. uri amer, horor BOLNICA FRANKENŠTAJN (FRANKENSTEIN GENERAL HOSPITAL).
V NEDELJO, 26. maja, ob 20. uri amer, erotična drama HENRY IN JUNE.
V TOREK, 28. maja, ob 18. in 20. uri amer, drama NEWYORSKE ZGODBE (NEWYORK STOR1ES). Režija: Francois Cappola. Vloge: Woody Allen, Mia Farrow, Nick Nol-te.
V SREDO, 29. maja, ob 18. un amer, drama NEWYORSKE ZGODBE.
V SREDO, 29. maja, ob 20. uri amer, komedija ALIBI ZA UMOR (HER ALIBI). Režija: Bruce Beres-ford. Vloge: Tom Selleck, Paulina Po-rizkova.
V ČETRTEK 30. maja, ob 18. in 20. uri amer, komedija ALIBI ZA UMOR (HER ALIBI).
prodam
MOTORNA
VOZILA
ZASTAVO 101, letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam. M. Sobota, Fin-žgarjeva 5. M-288
RENAULT 18, marec 1989, garažiran, dobro ohranjen, prevoženih 45.000 km, prodam. Sotina 23. M-292 FIAT 126 P, letnik 1978, prodam. Vi-da Zver, Ulica Št. Kovača 34, Odranci. M-301
JUGO KROAL 60, star eno leto, prodam. ® 87 077. M-305
ZASTAVO 128, letnik 1985, registrirano do marca 1992, prodam. Cena po dogovoru. Dolnji Slaveči 139, ® 53 184. M-308
GOLF DIZEL, letnik 1984, generalno obnovljen, neregistriran, prodam. Žižki 22. M-314
LADO RIVO 1300, 5/1989, prevoženih 20.000 km prodam za 9.000 DEM. ® 61 336, popoldan. M-316 SIMCA 1100, letnik 1979, ugodno prodam. Jože Irgolič, Šratovci 43.
M-321
125 PZ, letnik 1974, prodam. Nedeli-ca 71. M-322
MOTORNO KOLO JAWA 350, regi strirano in preurejeno, prodam. Videorekorder Grunding prodam. Malačič, Križevci v Prekmurju 56. M-323 RENAULT 21 TL, letnik 1988, prodam. Matjaševci 1. ® 55 193. M-326 ZASTAVO 128, letnik november 1987, prodam. ® 36 049, Petišovci.
M-332
MOTORNO KOLO TOMOS 14 TLS, 4 prestave, registriran do 12. 9. 1991, prodam. Gančani 43 a. M-341 MOTORNO KOLO CTX 80, letnik september 1989, registriran do septembra, prodam. Cena po dogovoru. Sebeborci 3. M-344
ŠKODO 120 LS, letnik 1980, registrirano do maja 1992, ugodno prodam. ® 26515. M-345
126 P, letnik 1982, prodam. ® 46 122. M-349
MOPED BT 50 prodam. ® 24 827.
M-351
AUDI 80 GLS, letnik 1981, prodam. Balažič, Dokležovje 5 a. M-354 ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Gaberje 19. M-356
126 PGL, junij 1987, prevoženih 27.000 km, prodam. ® 26 072. M-362 MOTORNO KOLO SUZUKI CROS 125, vozen, prodam za 2.500 DEM. ® 45 095 ali Lemerje 59. M-363 RENAULT 16, registriran do januarja 1992, z dodatno opremo, ugodno prodam. ® 22 428. M-364
126 p, star 3 leta, registriran do aprila 1992, prodam. Puconci 78 a. M-365 LADO 1500 SL ugodno prodam. ® 47 134, po 19. uri. M-367
LADO SAMARO prodam. Puconci 27. ® 45 026. M-369
VW 1200, letnik 1973, registriran do junija 1992, nevozen, prodam za 8.00,00 din. Franc Poredoš, Glavni trg 14, Ljutomer. M-3091
TAM 6500, prekucnik, keson 4,20 x 2,20, na novo tehnično pregledan, ugodno prodam. ® 61 313, zvečer. M-14913
KARAMBOLIRAN OSEBNI AVTO DACIA 1310 TX prodam. Rogašovci 44. M-MM
AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, srednje veliko, novo, ugodno prodam. Kupšinci 23. M-383
OSEBNI AVTO ALEKO 1500, nov, ekonomik, 5 prestav, prodam. ® (069) 26 468. M-385
DŽIP ARO, za 8 oseb, ugodno prodam. ® 70 270. M-089
VESTNIK f	•.
VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Renata Ba-kan-Ficko, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odg. urednik 21 383, 21 064 in 25 019, glavna urednica in direktorica 22 403, računovodstvo in tajništvo 21 383 in 21 064, GPS (trženje) 22 403, telefaks 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za 2. trimesečje 1991 je 200,00 dinarjev, za podjetja 400,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljan: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
GOLF JX, nov, neregistriran, prodam. ® 45 423. M-389
TOMOS AVTOMATI K, nov, nerabljen, ugodno prodam. ® 21 818 (zvečer). M.-393
MERCEDES 608, letnik 1967, obnovljen, TAM 2001, letnik 1977, registriran, in HANOMAG F 45, 2-tonski, letnik 1968, prodam. ® 46 523. M-394
FORD ESCORT, letnik 1986, prodam. ® 48 298. M-395
ZASTAVO 128, letnik 1986, prevoženih 63.000 km, prodam. Sotina 26. M-376
AUDI 80 1,8S, star 3,5 leta, prodam. ® 26 059. M-379
ZASTAVO 750 prodam v celoti ali po delih. Ivana Regenta 9 a, M. Sobota. M-380
JUGO FLORIDO letnik, december 1990, prodam. ® (069) 22 132. M-381 TOVORNI AVTO MERCEDES 2226, kesonar, s prikolico, prodam (za prevoz živine). Stefan Vugler, Veržej, Maistrova 6. M-352
ZASTAVO 750, staro devet let, ugodno prodam. ® 23 514, po 16. uri. M-NJ
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
KROŽNE BRANE prodam. Stefan Kozlar, Gaberje 128, ® 76 454. M-0036
ENOREDNI TRGALNIK KORUZE ZMAJ 211 prodam. Janko Slavič, Grabe 17, Križevci. M-3081 PUHALNIK ZA SENO prodam. Pečnik, Ljutomer, ® 81 285. M-3084 KOSO DLBRAVA, bočno za IMT 533/539, in molzni stroj Vitrex, prodam. ® 70 395. M-3085 KOSILNICO LAVERDA prodam. Tavčarjeva 4, Černelavci. M-296 VRTNO ROTACIJSKO KOSILNICO, 4-taktno, novo, prodam. Jošar, Lendavska 13, Rakičan. M-306 FREZO HONDA F 400 prodam. Trnje 60. M-309 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO 19 m3 prodam. ® 87 603. M-318 OBRAČALNIK PANONIJA in bočno koso za traktor Ursus prodam. ® 23 220. M-328
TRAKTOR IMT 549 prodam. Dan-kovci 12, ® 51 447. M-333
KOMBINIRANI OBRAČALNIK PAJEK Potinger in silažni kombajn MEX 2, v okvari, prodam. Flisar, Murski Vrh 5, Radenci. M-335 JERMENICO ZA FIAT ŠTORE, cir kularko, vlečno kljuko za GOLF JGL, gumo Trayal 145-13, strešno lepenko in vratno krilo (hrast) prodam. ® 24 118. M-350 MOTOKULTIVATOR HONDA F 600 s priključki, rabljen šotor (5 oseb), predprostor za večjo prikolico, gorilec za odpadno olje in dvoje otroških koles prodam. ® 65 177. GR-14919
PAJKA za sušenje sena prodam. ® 65 483. M-14915
PODVOZJE dvoosne prikolice (2 kosa), nosilnost 5 ton, dva žitna komba-nja, in traktorski priključek J F prodam. Jožef Bohinec, Cven 28, Ljutomer. in-3089
ROTACIJSKO KOSO IMT, TROSILNIK ZA GNOJ SIP in MOTOKULTIVATOR IMT prodam. ® 55 076. M-388
KOSILNICO AGRAL - strižno, primerno za sadovnjak ali vinograd in ŠTEDILNIK na trda goriva KUP-FERBUSCH, poceni prodam. Šter-man, Prešernova 32. ® 22 690. M-375 SADILNIK KORUZE BECKER, 4-vrstni, z »gandijem«, frezo, traktorsko, 180 cm delovne širine, prodam. ® 55 074. M-378
GOSI, italijanske pasme »bela« in race »čeri veli«, stare 5 tednov, za nadaljnjo rejo, prodam. ® 23 487. M-PP
TRI MLADE BREJE KRAVE prodam. Radmožanci 58. M-4098 KRAVO prodam. Šalinci 14, p. Križevci .pri Ljutomeru. M-3088 ČISTOKRVNE MLADIČE, pekine-zerje z’yrhunskim rodovnikom, prodam. Hajdinjak, Rogašovci 13. M-290 MALE PUJSKE prodam. Zvezna 22, Rakičan. M-294
MALE PUJSKE prodam. Trubarjeva 80, Krog. M-300
JAPONSKE PREPELICE, mlade nesnice, sveža, zdravilna jajca, enoletnega kozla, kozlico in kozlička, vino šmarnico in koruzo na storžih prodam. Štefan Gašpar, Bogojina 142. M-324
VSEM ZASEBNIM PODJETNIKOM!
Če želite znižati stroške in povečati dobiček, izboljšati organizacijo in ekonomiko poslovanja, vam lahko pri tem pomagamo.
Pošljite naslov in opis dejavnosti v VESTNIK pod šifro USPEH in oglasili se bomo pri vas!
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Krajna 15. M-337
MALE PUJSKE prodam. Pukšič, Krog. Plečnikova 4. M-360
KRAVO, staro 4 leta, brejo 8 mesecev, kontrola A, prodam. Križevci v Prekmurju 39. M-368
PUJSKE, stare 9 tednov, prodam.
Rakičan, Zvezna 15. M-MM
MALE PUJSKE prodam. Magdič, Miizge, pri letališču. M-387
KRAVO, staro 6 let, 5 mesecev brejo, prodam. Trnje 63, ® 70 752. M-374
Zaposlitve
IŠČEMO SPOSOBNE AKVIZITERJE za dobro prodajano blago. Dober dodatni zaslužek. ® 81 198, Mira — Tonček. M-3080
IŠČEM POŠTENO MLAJŠO UPOKOJENKO, ki bi bila pripravljena celodnevno skrbeti za 83-letno bolno mamo, ki živi v Beltincih. Stanovanje zajamčeno. Vse drugo po dogovoru. Pišite ali se oglasite na naslov: Marija Gruškovhjak, Št. Kovača 6, Beltinci. M-353
DEKLE ali ŽENSKO za pomoč v cvetličarni in vrtnariji iščemo. 'S* 22 193. M-396
GOSTILNA ŠTAUS DOKLEŽOVJE ZAPOSLI KUHARJA. Informacije po ® 42 259. M-MM
PROSTOR ZA SKLADIŠČE, 50 m2, v Murski Soboti dam v najem. Informacije po ‘S* 22 995. M-382
Nesnice, mlade jarkice, pasme HISEX, rjave, prodajamo po ugodni cent Naročila sprejema Gostilna Železen, Beznovci. S* 49 025. M-JŠ
NESNICE, mlade jarčice, pasme HISEX, rjave, stare tri mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Akcijska prodaja: cena 60,00 din. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ® 24 393. Pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, ® 53 086. M-JŠ
NESNICE, mlade jarčice, pasme HISEX, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Akcijska prodaja: 60,00 din. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a. M-JŠ
elektrostatično kemično plastificiranje kovin
DRUŽBENO STANOVANJE, 33 m2, v Murski Soboti zamenjam za večje družbeno stanovanje. Jožica Gombo-ši, A. Novaka 19, M. Sobota. M-338 10 ha OBDELOVAENE ZAMUE z novozgrajenim gospodarskim poslopjem, dvema traktorjema, z vsemi priključki in stanovanjsko hišo, zgrajeno do 4. gradbene faze, prodam. Ogled vsako soboto popoldan in nedeljo dopoldan. Jože Mlinarič, Kapelska cesta 24, Radenci. M-171
50-ARSKO PARCEEO, primerno za sadovnjak in vinograd, prodam. ® 22 418. M-POZ
GRADBENO PARCELO, veliko 27 arov, z lokacijsko-tehnično dokumentacijo, v Dankovcih, prodam. ® 22 884. M-POZ
LOKAL oz. manjši prostor za mirno obrt vzamem v najem. Prednost ima Lendavska ulica v Murski Soboti. ® 59 036. M-361
MEŠANI GOZD, 60 arov, v Berkov-cih, prodam. ® 24 259, po 20. uri. M-37I
PARCELO SADOVNJAKA in VINOGRADA, veliko 14 arov, pri gostilni Sep v Gornjih Moravcih, prodam. ® 21 626. M-OP
storitve
INŠTRUIRAM MATEMATIKO, FI-ZIKO in prdmete s področja strojništva. Ljutomer, ® 82 291. M-3086
FRANCOSKO POSTELJO v dobrem stanju, prodam za 2.500 din. ® 23-888. M-295
HRASTE za sodarstvo ali za žaganje plohov prodam. Strukovci 25. M-302 NIZKOTLAČNO STISKALNICO (prešo) prodam. Zver, Mala Polana 98. M-303
***
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS
F. HAJDINJAK,
Gornji Slaveči 6, Kuzma tet: 55 071
Popravilo z garancijo na vašem domu
DELE ZA STISKALNICO (prešo) (vreteno, matica »žnjek«) in traktor Tomo Vinkovič, I8 KM, prodam. Mihael Marič, Pertoča ll 3, Rogašovci. M—307
NUJNO POTREBUJEM 6.000
DEM. VRNEM V 6 MESECIH Z OBRESTMI. M-3I0
BOROVE DESKE, 2 m2, debelina 3 cm, dolžine 3 do 4 m, prodam. Fokovci 64. M-312
PRIKOLICO ZA AVTO in domače vino, šmarnico, prodam. Filovci 48. M-317
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO prodam. Olga Rituper, Lendavska 43, ® 23-318. M-320
KOMBI PEČ, italijansko, dobro ohranjeno, prodam. Gomilica 9, p. Turnišče. M-325
ŠIVALNI STROJ BAGAT in črno-beli televizor prodam. Alojz Kovač, Mojstrska 1, M. Sobota. M-327 STISKALNICO (prešo) leseno, veliko, letnik 1785, dobro ohranjeno, prodam. Zoltan Koltaj, Lončarovci 43. M-329
SLAMO v baiah prodam. ® 23-705. M-330
SUHE HRASTOVE PLOHE, 4 do 5 m5, debeline 5 cm, in obračalnik SIP, rabljen, in tračno žago, prodam. Franc Štuhec, Vučja vas 42, Križevci pri Ljutomeru, ® 87-255. M-331 POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Čarni, Tešanovci 70 (v soboto). M-339
Preklic!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 266965, izdane pri H KS Pa-nonka M. Sobota. Bojan Bertalanič, Radovci 19. M-342
NOVO KOTNO SEDEŽNO GARNITURO 20% ceneje prodam. ® 45-016.
OTROŠKI VOZIČEK, star dve leti, prodam za 1.500 din. ® 26-731. M-348
RDEČE VINO (jurka, klinton) in belo vino (šipon, beli bergundec in laški rizling) ugodno prodam. Vinko Vrbančič, Rožički Vrh 83, Videm ob Ščavnici. GR-1472
NOVO!
KAKOVOST IN UGODNE CENE!
POZIVAMO VAS K SODELOVANJU!
Nada Baksa
Strahoninec
p. Miškine 33 a (pri Čakovcu)
tel.: (042) 883-488
INDUSTRIJSKE ŠIVALNE STROJE znamke Diirkopp in parcelo za hišo prodam. Kiss, Lendavska 40, Petišovci. M-4099
PIŠTOLO, kaliber 7,65 ali 9 milimetrov KUPIM. ® (042) 843-398, zvečer. LE-4095
STISKALNICO (prešo) in betonske sohe za brajde prodam. Ljutomer, ® 82-291. M-3087
PRODAJA AVTOMOBILOV MERCEDES (190 E 1,8), OPEL (vectra, kadett, corsa), FIAT (uno, tipo, tempra), PEUGEOT (205, 309, 405), RENAULT (5, clio, 19), FORD (fiesta, escort, orion), ALFA, VW in drugo.
Dobava: I do 5 dni
Informacije po telefonu (042) 817-885, od 8. do 20. ure.
JEDILNICO z začetka stoletja, unikat, prodam (Lendava). Dve komodi, dve vitrini, miza, stoli. Informacije ® (061) 552-391. M-PP
KORUZO v zrnju prodam. ® 41-973, po 17. uri. M-355
PRIKOLICO BRAKO ugodno prodam. Beltinci, Gregorčičeva 43. M-359
FRANCOSKO POSTELJO (pri zglavju radio in lučki), nočni omarici, dodatno večjo omarico, stensko ogledalo — vso pohištvo oblečeno v moder žamet, in dobro ohranjeno žensko kolo Maraton de luxe, ugodno prodam. ® 23-000, Kidričeva 16. M-366 SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. ® 23-436. M-370
KORUZO TRDINKO, večje količine, prodam 10% ceneje. Franc Marič, Rankovci 8, p. Tišina, ® 46-193. M-372
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, staro I leto, zaradi selitve nujno poceni prodam. Babič, Lendavska 4, M. Sobota. ® 25-424, v soboto. M-391 SATELITSKI KOMPLET in NEREGISTRIRANEGA SPAČKA prodam. ® 46-109. M-392
GARAŽO v Ulici Staneta Rozmana v
Murski Soboti kupim ali vzamem v najem. ® 32-228. M-MM
TKB - PODJETJE ZA PREVOZ IN PRODAJO LESA iz Koče ja prodaja vse vrste žaganega in okroglega lesa po zelo ugodnih cenah. Les in informacije dobite pri Jožetu Frumnu, Mali Bakovci 80, Bakovci pri Murski Soboti. M-390
Za varstvo starejše osebe v Ljutomeru iščemo žensko. Plačamo 10.000 dinarjev. Naslov v upravi lista. M-377
Ni hujših bolečin, kot nate je boleč spomin.
Le mirno, tiho spi, naj roža, sveča tvoj grob krasi.
V SPOMIN
Mariji Hadler
iz Boreče 50
Minila žalostna so leta tri, zapustila dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi.
Vsem, ki se ustavljate ob njenem grobu — iskrena hvala.
Žalujoči: mož Vendel in hčerke z družinami
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustil naš mož in oče
Štefan Lutar
iz Lipe
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za ganljivo slovo in vsem, ki ste nam pomagali.
Vsem prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Verona, sin Štefan in ostalo sorodstvo
30. aprila 1991 nas je v 84. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Franc BaligaČ
iz Ižakovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, kaplanu beltinske župnije, obema govornikoma, številnim gasilcem in lovcem iz dobrovniške družine ter vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke in v dobrodelne namene, ter vsem, ki ste ga pospremili . na njegovi zadnji poti.
Žalujoči otroci z družinami, vnuki in pravnuki
20. maja mineva leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož, brat in svak
Leopold Vindiš
iz Dokležovja
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh in glas nam v srcih leži in nihče ne ve, kako boli, ko tebe več med nami ni-
Žalujoči: žena Anika in vsi, ki smo ga imeli radi
Povejte takrat vsem mojim dragim, da nisem odšel, kakor odpadajo listi povejte takrat vsem mojim dragim, da nisem zaprl za sabo vseh vrat. Še zmeraj sem z vami, še zmeraj vas ljubim, nekoč bomo skupaj, kot smo bili.
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Viljem Kisilak
iz Ženavelj
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega družinske* ga člana se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in sosedom-sorodnikom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih P?" magali in sočustvovali z nami, darovali cvetje, izrekli sožalje 1” pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahval3 g. duhovniku Erniši za ganljiv pogrebni obred, pevcem žal°' stink, godbi na pihala in predstavniku upokojenih invalidov-
Ženavlje, 2. 5. 1991
Žalujoči: žena Gizela, otroci Zlatica, Emilija, Štefan, Milan i® Dragica z družinami ter ostalo sorodstvo
Stran » 92
VESTNIK, 23. MAJAjJ/
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti: in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 27. maj, ko bo minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Franc Partl
iz Pertoče
Odšel si tja, kjer ni bolečin, kjer ni trpljenja, le večni pokoj, blažen mir. Spomin nate pa bo ostal z nami do konca dni.
Prisrčna hvala vsem, ki obiskujete njegov prezgodnji grob in na njem prižigate sveče.
Žalujoči vsi najdražji
S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si obstal.
S. Kosovel
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek
Štefan Varga
iz Brezovec 75
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so darovali vence, cvetje in nam izrekli sožalje ter vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega.
Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči vsi njegovi
Oh. kako boli, ko ljube starše izgubiš. Ostali so sledovi vajinih pridnih rok, ki cenil jih bo tudi pozni rod.
Vso ljubezen sta nam dala.
za vse, prav vse, še enkrat srčna hvala
V SPOMIN
Boleč je spomin na 8. maj, ko bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi oče in stari oče
Alojz Pečic
iz Veržeja
in 14. julij, ko bo minilo 5 let od smrti mame
Ivane Pečic
roj. Vinkovič iz Veržeja
mir sta tja, kjer ni bolečin, kjer ni trpljenja, le večni blažen ’ endar bo spomin na vaju ostal med nami do konca dni. Hvala vsem, ki počastite njun spomin.
Žalujoči vsi, ki smo vaju imeli radi
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Po daljši in hudi bolezni je v 65. letu starosti nehalo biti plemenito srce dragemu očetu, dedku in svaku
Jožetu Dominiču
iz Rakičana
v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem, botrini, so-ken? -°m> znancem in dobrim sosedom, ki ste ga v tako veh; Ven stev'iu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili škem6’ CVetJe >n nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se zdravni-mu osebju bolnišnice v Rakičanu, posebej medicinskima Nat, ■ . sestrama Zdenki Bogdanič in Metki Vlaj.
Dpv lskrena hvala tudi gospodu kaplanu za pogrebni obred, Vnrnu^ za °dpete žalostinke, darovalcem za svete maše ter go-rn,ku KS g. Karoliju za poslovilne besede ob odprtem Hvsla tudi Štefanu Berkeju za pomoč v najtežjih trenutkih.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
8. maj 1991
Hu^jo$:.sinova Srečko in Jožek, hčerka Darinka, snahi Vikto-" Milena, zet Dominik ter vnuki Tadej, Denis, Danijel, Doris, Jasmina, Jožica in vsi njegovi
Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal. Ljubila te bo bridka solza, ki na grob kaplja.
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je po kratki in težki bolezni zapustil dragi in nadvse ljubljeni mož, oče, tast, dedek, brat, zet in sorodnik
Karel Rajnar
iz Murskih Črnec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje.
Hvala tudi gospodu kaplanu za pogrebni obred, govorniku g. Kosednarju in pevkam za odpete žalostinke.
Posebna hvala zdravniškemu osebju ušesnega oddelka bolnišnice v Rakičanu in Avtobusnemu prometu iz Murske Sobote.
Žalujoči: žena Emilija, hčerka Silva, zet Evgen, vnuka Uroš in Janja, brat Alojz, sestre Draga ter Sarika, Trezika in Anica z družinami iz Kanade in ostalo sorodstvo
Težko je slovo, zadnje slovo od najbližjih, a če že je smrt odrešenje od trpljenja, naj bi bila bolečina tistih, ki ostajamo, manj boleča.
ZAHVALA
Boleč je spomin na 1. maj, ko nas je v 58. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, tašča, sestra in teta
Neža Linhard
iz Serdice
Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč, da bi drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, vence in za sv. maše.
Hvala župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke.
Besedo zahvale smo dolžni tudi družini Kosednar iz Veščice. Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu — iskrena HVALA.
Žalujoči: mož Alojz, sin Alojz, hčerke Vera, Trezika z možem Štefanom, Tončka z možem Janezom, Helena z možem Jožetom, brat in sestre ter ostalo sorodstvo
LJUBI BABICI
Neži
V SLOVO
Kratek čas sva se poznali, pa vendar vem, da imeli sva se neizmerno radi. Hvala.
ZAHVALA
V 83.letu starosti nas je 7. maja zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
VNUKINJA TEA
Martin Smej
iz Odranec,
Vezna ulica 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za svete maše ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala g. duhovniku, govornici in pevcem.
V SPOMIN
29. aprila 1991 je minilo 6 let, odkar nas je zapustila naša draga.ma-ma in babica
Ana Smej
iz Odranec, Vezna ulica 10
Hvala vsem ki se je še spominjate, obiskujete njen grob ali ’ vsaj za hip obudite spomin nanjo.
Žaluioči: sin Vinko, hčerke Marija, Rozalija in Verona z druži-J '	nami
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan — nad mano grob prerani.
(O. Župančič)
V SPOMIN
23. maja bo minilo pet let, polnih žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi
Ludvik Lendvaj
Iz Moščanec
Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in mu prižigate sveče.
Vsi tvoji
Kot slana vzame žlahtni cvet, tako omahnilo je tvoje srce, v tišini večni svet.
So rože odcvetele, so ptički odleteli, vse se vrnilo bo, le. tebe, dragi Franc, nikoli več ne bo.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 25. maj, ko bo minilo leto, odkar nas je tragično zapustil naš dragi mož, očka, sin in brat
Franc Bohar
iz Stanjevec
Velika je praznina v našem domu, bolečina v naših srcih. Spomin nate pa venomer živi.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Z bolečino v srcu vsi tvoji
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage
Matilde Kolarič
roj. Dominko
iz Srednje Bistrice 22
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku.
Prisrčna hvala g. Kaplanu, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS za poslovilne besede in vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter za svete maše.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: mož Jože, sinova Jože in Anton, hčerka Marija z družinami, sin Milan z ženo, sestra Trezika in teta Marija
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel: ognja prepoln, poln sil neizrabljen k pokoju bom legel.
(S. Kosovel)
ZAHVALA
V 32. letu nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, očka, sin in brat
Iztok Kerčmar
iz Križevec v Prekmurju
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, mu darovali številne vence in šopke, nam izrekli ustno ali pisno sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo dr. Marjanu Kiršnerju, g. duhovniku za poslovilni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Prav tako tudi iskrena hvala MPZ Štefan Kovač, kolektivoma OŠ Gornji Petrovci in KD Kajuh, Ernestu za odigrano Tišino in dobrim prijateljem iz Avstrije.
Vsem, iskrena hvala!
Žalujoči: žena Nada, hčerkici Matejka in Mojca, mama, oče, sestra in ostalo sorodstvo

v besedi in sliki
V Baški
LANGAŠ
GRADIJO VODOVOD
vse nared
Vučja Gomila, naselje, ki spada v krajevno skupnost Tešanov-ci in šteje 330 prebivalcev, sodi med tiste kraje na Goričkem, ki še nimajo asfaltiranih cest, število prebivalstva pa se nenehno zmanjšuje. V tem kraju so sicer v zadnjih letih veliko naredili za razvoj, žal pa zamujenega ni mogoče nadomestiti kar čez noč, saj se po besedah predsednika vaškega odbora Štefana Ferenceka iz samoprispevka zbere bore malo denarja, drugih sredstev pa praktično ni. Z dobro voljo kra-
janov so v zadnjem obdobju zgradili dva vodovoda in uredili vodovod na pokopališču, zgradili betonski most čez potok v naselju, obnovili vaško-gasilski dom in zgradbo osnovne šole, uredili mlekarno in zgradili dva pomožna transformatorja. Trenutno gradijo vodovod za zaselek Trtkova in Ambružev breg, kjer je 15 hiš. Vodovod v glavnem financirajo krajani sami. Vsako gospodinjstvo je doslej prispevalo po 10.000 dinarjev, nekaj sredstev pa tudi soboška
IZJAVA DELAVCEV SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA TEHNIŠKO PEDAGOŠKE USMERITVE MURSKA SOBOTA
PROTEST dijakov proti letošnjim zaključnim izpitom čedalje bolj razkriva vse slabosti obstoječega šolskega sistema.
Obenem pa je ta protest čedalje manj naperjen proti zaključnim izpitom in čedalje bolj dobiva pomen opozorila, ki naj v zavesti slovenske javnosti postavi v ospredje šolstvo kot dejavnost vitalnega pomena za slovenski narod.
Zaradi tega, in ker nočemo, da bi naša napovedana stavka v četrtek, 23. 5. 1991, pomenila samo dan, ko ne bo pouka, izjavljamo, da je dijaški protest v tem kontekstu deležen našega razumevanja.
V Murski Soboti, dne 21. maja 1991.
____LOVREČIČA___________________________________
Prvi gostje 20. junija
Radgončani imajo v Lovrečiči urejeno počitniško naselje, kjer vsako leto letujejo številni občani. V osmih izmenah po 10 dni bodo tudi letos preživeli svoj letni dopust mnogi Gornjeradgončani oziroma prebivalci Gornje radgonske občine in še nekateri drugi. Sezona se bo začela 20. junija in končala 8. septembra. Prvotno določene cene letovanja v predsezoni 157 dinarjev za člane in 223 za nečlane ter 165 za člane in 235 dinarjev za nečlane v sezoni, bodo morali povišati približno za 15 odstotkov zaradi višjih stroškov.
Pred kratkim so predstavniki delovnih organizacij, ki imajo svoje hišice oziroma zmogljivosti za letovanja, pripravili vse potrebno za letovanja. Pri urejanju plaže pa so tudi pomagali gasilci iz avstrijske Radgone. Slednji namreč ob koncu vsakoletne sezone prihajajo na letovanje v Lovrečico. V Lovrečiči je 55 prostorov s tremi ali večimi posteljami, kjer bodo lahko številni občani preživeli svoj dopust. Za dobro razpoloženje gostov pa bo poskrbelo osebje z neumornim Feliksom Neuvirtom.	F. Klemenčič
___GANČANI______________________________________
Gradili bodo mrliško vežo
Najzahtevnejša naloga, ki se je nameravajo lotiti letos v Ganča-nih, je gradnja nove mrliške veže. Potrebno dokumentacijo že imajo, sedaj pa iščejo izvajalca del. Ker denarja ne bo dovolj, bodo mrliško vežo gradili etapno. Poleg samoprispevka računajo tudi na prostovoljno delo in prispevke krajanov. Poleg tega bi radi uredili športnorekreacijski center, zgradili bi nekatera igrišča (mali nogomet, odbojka). Kaj več pa za letos ni mogoče pričakovati, pravi nova predsednica Sveta Krajevne skupnosti Gančani Anica Bugar. Precej denarja namreč porabijo za vzdrževanje nekaterih objektov (ulična razsvetljava, ceste), vodovod pa tako vzdržuje 240 uporabnikov. Prav tako morajo precej sredstev vlagati v vzdrževanje smetišča, nekaj denarja pa gre tudi za društva, ki so v kraju zelo aktivna.	F. M.
občina. Vodovod bodo predvidoma dogradili do prvega junija letos in ga predali namenu. S tem bodo rešili težave s pitno in tudi gasilno vodo v kraju. Pripravljajo se tudi na gradnjo nove mrliške veže na pokopališču. Do jeseni bodo poskrbeli za potrebno dokumentacijo, potem pa začeli graditi. Sredstva bodo zagotovili iz samoprispevka in prispevkov krajanov. Razširiti nameravajo tudi telefonijo. V kraju imajo 37 telefonov, 30 pa je novih naročnikov, ki pa bodo prišli do telefonov šele, ko bodo na pošti v Bogojini postavili novo telefonsko centralo. V Vučji Gomili, kjer imajo pet obrtnikov, bodo v kratkem dobili še enega, ki se bo ukvarjal z izdelavo in prodajo avtomobilske opreme. Delavnico si ureja v prostorih osnovne šole, kjer je že zasebna trgovina. Sicer pa krajane Vučje Gomile najbolj žulijo slabe ceste, katerih vzdrževanje zelo veliko stane. Na okrog 25 kilometrih cest bi morali letos navoziti okrog 500 kubičnih metrov gramoza, izkopati nekaj jarkov in jih splanirati. Prav tako bi morali tudi čim prej urediti plast zemlje pri vaško-ga-silskem domu, ki drsi. Vsega tega pa v enem letu ne bo mogoče narediti, zato že sedaj razmišljajo o razpisu novega referenduma za sprejem samoprispevka, ki poteče februarja prihodnje leto. Brez podaljšanja samoprispevka namreč ne bo mogoče rešiti vseh načrtovanih nalog.
F. Maučec
za letovanje
Pomurski otroci že več kot 30 let letujejo v otroškem domu Dane Šumenjak v Baški na otoku Krku. Prva leta so v domu letovali tudi odrasli, medtem ko je sedaj izključno namenjen otrokom. Za organizacijo letovanja skrbi Center za socialno delo Murska Sobota. Upravnik doma Bojan Nemec zagotavlja, da bo letovanje v Baški kljub vsemu normalno in prijetno. Prebivalci Baške so z vzdrževanjem objekta zelo zadovoljni, saj je ponos kraja. Tudi za letošnja obnovitvena dela bodo porabili nad milijon dinarjev. Prihodnje leto pa naj bi denar vložili tudi v ureditev zunanjega videza doma. Sredstva za letošnja dela so v glavnem zagotovili iz lanske oskrbnine. Letos os v oskrbni dan (za 10 dni je 1.700 dinarjev) vračunali še 150 dinarjev. Sicer pa je v 10-dnev-nem letovanju 1.200 dinarjev za prehrano in bivanje, 300 za prevoze in 50 turistično takso. Stroški po občinah bodo nekoliko višji od 1.700 dinarjev, ker je potrebno dodatno zbrati še denar za organizacijo in vzgojno osebje. V izmeni bo lahko letovalo okrog 230 otrok. Baška torej pričakuje pomurske otroke.
F. Klemenčič
RAZSTAVA
NEMŠKIH OVČARJEV
Kinološko društvo Borejci — Vanča vas, ki vključuje 50 članov, je na Tišini pripravilo razstavo nemških ovčarjev. Sodelovalo je 78 psov iz Avstrije, Italije in Slovenije.
Glavni sodnik na ocenjevanju je bil Theo Luohbauer iz Nemčije, njegov pomočnik pa Peter Potočnik iz Ljutomera. Najboljšim so podelili priznanja in pokale. Tekmovanje si je ogledalo lepo število obiskovalcev. Predsednik kinološkega društva Borejci—Vanča vas Marjan Baranja je bil s prireditvijo zelo zadovoljen.
frku
GOSTILNA SIJARTO-ŠPILAK PUCONCI
OBVEŠČA CENJENE GOSTE, DA SO RAZŠIRIL! SVOJO PONUDBO
OD SOBOTE IMAJO TUDI PICO IN MESO Z ŽARA 25. in 26. MAJA PA VAS VABIJO NA PRIZNANE KOLINE Z.BUJTO REPO.
___HOTIZA____________________________________
PREUREDITEV VRTCA
Po skoraj petmesečni zamudi so v bližini avtobusne postaje v Murski Soboti končno odprli novi kiosk Langaš. Čeprav so ga marljivi delavci natančno postavili na temelje, pobarvali in uredili pot, vsa dela še vedno niso opravljena. Prve dni (po 16. maju) so za pripravo jedi uporabljali še stari kiosk.
Zvezda, ki je lastnik starega in novega kioska za prodajo na hitro pripravljenih jedi (v glavnem piščancev, ocvrtega krompirja in langašev), bo tako obdržala enega najboljših prodajnih prostorov v središču mesta-Pravijo sicer, da je kiosk le začasna rešitev, vendar v to ne verjamemo preveč, saj so za vse podobne »nakazni« govorili, da so začasne.
Kakorkoli — vsaj ime kioska Langaš je izvirno in primerno! bbp, nj
»OBLEKA« ZA GASILSKI DOM — V Križevcih na Goričkem so gasilci zelo delavni, saj so uspeli kupiti gasilno cisterno, orodno vozilo, imajo dve motorni brizgalni in — dva gasilska domova. Pravzaprav je zdaj eden, saj so k staremu naredili večji prizidek. V stavbi so dvorana, velika 40 krat 12 metrov, manjša dvorana in drugi prostori' Vse to je na voljo tudi občanom, na primer za gostije. So pa dobri gostitelji tudi gasilci sami, saj so s prirejanjem zabav v krajšem času zbrali 70 000 dinarjev; porabili so jih za stavbno pohištvo in pročelje gasilskega doma. Na pomoč sta priskočila še krajevna skupnost in občinska gasilska zveza. Gasilsko društvo Križevci ima kar 70 članov.	Foto: S- S.
Bimove trgovine vam dajejo vse ugodnosti nakupa in imajo veliko izbiro
MURSKA SOBOTA, Ciril-Metodova ulica 50, tel. 22 219, 22 809, 21 136, telefax: 21 136
Podjetje izvoz-uvoz
BIM, za široko porabo: mehčalci, plenice, detergenti in šamponi
MURSKA SOBOTA, Kidričeva 33 a
REGIJSKO SREČANJE MLADIH TEHNIKOV
Bistre glave in spretne roke
Okoli 300 mladih iz vseh pomurskih osnovnih, pa tudi nekaterih srednjih šol je sodelovalo na regijskem tekmovanju mladih tehnikov. Pripravila ga je Zveza organizacij za tehnično kulturo, potekalo pa je pod geslom RAZISKUJMO, USTVARJAJMO IN TEKMUJMO. Mladi modelarji, maketarji, energetiki, raziskovalci, inovatorji, strojniki, računalničarji, izumitelji, agrotehniki, fotografi, radioamaterji, konstruktorji in drugi so bili minuli teden gostje osnovne šole Dane Šumenjak v Murski Soboti, kjer so pripravili tudi razstavo svojih izdelkov. Ob koncu minulega tedna so se v Lendavi pod pokroviteljstvom Nafte pomerili še mladi kemiki. 40 najboljših srednje- in osnovnošolcev iz Pomurja se bo v soboto, 25. maja, udeležilo republiškega srečanja mladih tehnikov v Novem mestu. Ali bodo najboljši od tam odšli tudi na zvezno tekmovanje v Niš, pa še ni znano.
LiK
Krajevna skupnost Hotiza je ob finančni pomoči lendavske občine začela obnavljati zgradbo osnovne šole, kjer je vrtec. Vaščani Hotize so že delno prekrili streho, gradbeni delavci pa preuredili notranje prostore, menjali okna, uredili pa bodo še centralno ogrevanje. V načrtu imajo tudi ureditev fasade. Tako so hotiškim malčkom in njihovim vzgojiteljicam obetajo udobnejši in privlačnejši prostori.
Besedilo in posnetek: J. Ž.
BAKOVCI, Vrtna ul. 8
NOVO!NOVO!
Stopite
v poletje z
lahkimi
športnimi
oblačili!
Z VESTNIKOVIM VLAKOM V ZASAVJE NA SLAVJE I. JUNIJA!
stter
JELOVICA
Ogledali si bomo Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Medijske toplice, Vače, ki so geometrijsko središče Slovenije, Izlake, Sveto goro (znano zasavsko romarsko pot), Valvazorjevo kapelo, Čebine, planinske domove, cerkve in gradove... Jedli, pili in zabavali se bomo v hrastniški športni dvorani. Nastopali bodo:
BOŽIDAR WOLFAND-WOLF, BRANE DRVARIČ, skupina NOOPY, MAŽORETKE in humorist GEZA.
Cena izleta je 700 din.
VOZNI RED VESTNIKOVEGA VLAKA:
	ODHOD
Murska Sobota	6.20
Beltinci	6.27
Veržej	6.36
Ljutomer	6.44
Ljutomer mesto	6.47
Ivanjkovci	6.58
Ormož	7.17
Ptuj	7.37
Pragersko	7.55
Trbovlje	9.08
	PRIHOD
prihod 22.05 2f57 21 48 21 39 2L37 21.24 21 J4 20.54 20-34
Hrastnik 192° odhod