I Št. 51 (769) L. XV NOVO MESTO, Četrtek, 24. decembra 1964 DOLENJSKI Medsebojne pravice in dolžnosti občin naj bodo določene z dobrimi pogodbami Skupno reševanje problemov ne zmanjšuje samostojnosti občin — Na vprašanja o medsebojnem sodelovanju posavskih občin odgovarja podpredsednik občinske skupščine Brežice Franc Bukovtnskv »Tovariš podpredsednik, ali menite, da se je v času vedno večje samostojnosti občan treba zavzemati tudi za boljše sodelovanje med njimi?« »Vsekakor, saj to izhaja iz nove ustavne ureditve. Zvezna in republiška ustava sta takšno sodelovanje še bolj utrdili s tem, ko določata, naj občine ustanavljajo skupne organe in organizacije, ediružujejo sredstva, organizirajo skupne akcije in druge oblike pomoči in sodelovanja. V praksi je treba to sodelovanje opredeliti in razumeti tako, da je interes občanov tisti, ki odloča o tem, katera naloga občine naj se realizira v občinskem ali medobčinskem merilu. Kadar občina neke naloge ne more uresničiti sama, potem je umestno, da jo rešuje skupno z drugimi občinami. Prd tem je treba brez pridržkov opustiti gledanja na ta vprašanja s stališča ozkih, v občinske meje zaprtah meril, zlasti tedaj, ko je na dlani, da bosta dve ali več sosednjih občin laže dosegli določen oilj tako, da združita določene institucije in službe in jih skupno financirata ob enakih obveznostih in pravicah. Tako pojmovano medobčin- sko sodelovanje prav gotovo ne omejuje in ne prizadene samostojnost« občin. Nasprotno, občinam pomaga v pogledu kadrov in sredstev racionalneje reševati mnoge probleme na področju gospodarstva in komunalnih dejavnosti ter na področju družbenih in drugih javnih služb.« »Obrazložite, prosim, kako daleč je v spodnje-posavskih občinah razvito sodelovanje družbenih služb! Morda bi pričeli kar pri šolstvu.« »Na področju šolstva imamo več primerov sodelovanja. V Krškem ima sedež medobčinski zavod za prosvetno pedagoško službo, ki deluje za območje občin Brežice, Krško in Sevnica. Vse tri občine ga skupno financirajo. Prav je, da imamo v Spodnjem Posavju tak zavod, saj zavod v Celju prav gotovo ne bi 2imogel opraviti vseh nalog na območju okraja. Toda prav glede tega zavoda moram povedati, da sodelovanje še ni zadovoljivo. Občine kot ustanoviteljice niso dovolj seznanjene z njegovo problematiko in kažejo tuda premalo pobud v tej smeri. Pri reševanju problemov srednjega šolstva so se spod-njeposavske občine načelno sporazumele, da bo za njihove potrebe skupna splošno-izobraževalna šola II. stop-(Nadaljevanje na 4. str.) ČRNOMELJ: tokrat je na vrsti kmetijstvo V soboto, 26. decembra, bo v sejni dvorani občinske skupščine v Črnomlju 16. skupna seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti. Glavna točka dnevnega reda je tokrat kmetijstvo; o njegovem stanju in proizvodnih nalogah v bodoče je predsednik ObS inž. Rado Dvoršak pripravil obsežno poročilo, ki so ga vsi odborniki dobili že hkrati ž vabilom na sejo. Razprava bo torej lahko zelo plodna, saj gre za pomembno vprašanje: kako vplivati na nadaljnji razvoj kmetijstva v občini. — Na dnevnem redu seje je razen tega več predlogov novih odlokov, premo-ženjsko-pravnih zadev in volitev ter imenovanj. Prebivalcem krške občine! Danes in prihodnjo sredo boste dobili brezplačno na ogled številko DOLENJSKEGA LISTA, v katerem bo po 1. januarju 1965 vsak četrtek spet redna tedenska priloga — glasilo občine Kirško. Vabimo vas, da se uvrstite med redne bralce našega domačega pokrajinskega glasila Socialistične zveze! Za redne naročnike bomo šteli vse tiste prebivalce krške občine, ki nam prihodnji teden ne bodo vrnili naše novoletne številke! — Današnjo številko DOLENJSKEGA LISTA pošiljamo tudi vsem tistim bivšim naročnikom našega tednika, ki so naš lisi prejemali letos od januarja do konca maja, pa so ga v tem času ali sami odpovedali ali pa smo jim ga ustavili mi. Mnogi izmed njih so nas namreč medtem obvestili, da bi spet radi dobivali naš domači časnik. Če nam prihodnji teden ne bodo vrnili novoletne številke, jih bomo s 1. januarjem 1965 prav tako vpisali med iredne naročnike. NE' POZABITE: poleg Naših pogovorov in nujnih objav v lokalni radijski postaji Brežice — po novem letu še vsak teden glasilo krške občine v Dolenjskem listu! NE ZAMUDITE! VSAK ČETRTEK POSLEJ SPET TUDI ZA VAS: DOLENJSKI LIST! Pripravili smo vam novo povest, nov roman, slikanico za mlade bralce in koš novic iz vseh spodnjeposavskih in dolenjskih občin! Pozdravlja vas UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Nove cene mesa in kruha Svet za blagovui promet in turizem pri občinski skupščini Novo mesto je v torek, 22. decembra, odobril nove, višje maloprodajne cene mesa in kruha, ki veljajo od 23. decembra dalje. V novomeški občim je zdaj goveje meso s kostmi na prodaj po enotni ceni 850 din kilogram, brez kosti po enotni ceni 1150 din, teletina s kostmi po 1000 din, brez kosti po 1400 dinarjev, sv i ni na (šunka, kare in pleče) po 950 din, svinina (prednji deli) po 850 din; povišale pa so se tudi cene za nekatere vrste drobovine: goveji vampi so po 450 din, goveji jezik po 950 din, telečja jetra po 1000 din, telečja pljuča po 300 din. svinjska jetra po 1000 din, svinjska pljuča po 300 dinarjev, svinjske glave po 350 dinarjev, svinjski želodčki po 250 dinarjev in sveza slanina po 520 din. Maloprodajne cene kruha se v zvezi z izpremembo cen mlev-skih izdelkov v Sloveniji določene tako: cena belega kruha (Upa 400) ostane neizpremenjena po 120 din, cena črnega kruha (tipa 1000) pa ae poveča na 98 din kilogram. Nove maloprodajne cene mesa so vsaj delno usklađene s ceno živine in so še vedno nekoliko nižje kot na primer v Ljubljani. Za enotno ceno mesa se je svet odloČil zato, ker je bilo tudi doslej v prodaji zelo malo mesa boljših vrst in pa zato, ker bodo enotne cene olajšale delo in obračunavanja v mesnicah. Ceno Črnemu kruhu je kazalo povečati v skladu s podražitvijo črne moke. hkrati pa je svet menil, naj kljub znižanju cene bele moke ostane cena belega kruha neizpremenjena, ker je novomeška Pekarija od zadnjega zvišanja cen dalje poslovala z izgubo. Pekarija lahko h gornjim cenam priračunava stroške prevoza v kraje, ki so oddaljeni več kot 5 km, mora pa zagotoviti zavijanje kruha. Svet bo skušal težavno stanje v Pekariji omiliti tudi tako, da bi ji znižali najemnino za njene prostore in ji zagotovili dotacijo iz občinskega rizičnega sklada za obrt. Vreme liS*"" ".i*.-- 'f'-dt-il' i1'*^'^' . OD 24. XII. DO 3. I. Ves čas zelo nestalno s pogostnimi padavinami (po večini na meji med snegom in dežjem), le redki posamezni dnevi bodo brez padavin. Okrog 2. januarja približno dvodnevno izboljšanje. Okrog 26. decembra močnejša ohladitev. Dr. V, M. „Počakaj, tovariš Tito govori!" Bilo je prvi dan kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Kongresa vseh državljanov, ne le komunistov. Pričakujoče se zbiramo ob ra dijskih in televizijskih sprejem nikih, mrzlično prebiramo zadnje časopisne vesti o pripravah, ■o številu delegatov, o članih tujih delegacij ali pa si skušamo v mislih ustvariti podobo kongresnega vzdušja v Beogradu, se vsaj z mislijo vtihotapit,- mednje.. Stara kmečka ženica se že vse 'utro vrti v bližini radijskega sprejemnika. Noče preslišali nobene besede, nobene podrobnosti. Ve, da se tam v Beogradu dogaja nekaj pomembnega, ne le za one tam, pač pa za vse, tudi zanjo, tako daleč proč od tega dogajanja. Ob navdušenem ploskanju se zdrzne in približa sprejemniku. Prihaja Tito, si misli in kar vidi ga in ko naš- maršal res spregovori, se skoro ves čas njegovega govora ne gane od radia. Vsako njegovo besedo vpija vase, mu v mislih pritrjuje in čeprav vsega popolnoma ne razume, ve, da zadeva v živo, da govori vsem iz srca in da bo res treba marsikaj spremeniti. Čuti. da je mnogo tistega, kar je tovariš Tito povedal in kar ie Se slišala v kon^ grešnih dneh po radiu, bilo tudi v njej, da je težilo tudi njo, samo vedela ni, kako bi se tega rešila, kako bi se dalo to popraviti. Sedaj ve — kongres je pokazal tudi to... »Počakaj, tovariš Tito govori!« je na kratko odpravila moža, ko je prišel domov in se tja do zadnjega aplavza poldrugega tisoča delegatov ni dala motiti. V srcu je zaploskala tudi sama in zdelo se ji je, da so jo tam slišali. Namesto opoldan je bilo tisti dan kosilo pripravljeno šele kasno po drugi uri. Pa ne samo tisti dan, skoro ves teden .. . FRANCE GRTVEC Presenečenje v Trebnjem! Zločin ali nesreča? Kriminal, star nekaj stoletij? Nič takega, pač pa veliko presenečenje, ki se je konec novembra odkrilo arheologom Janezu Pušu, Petru Pe» truju in Tonetu Knezu, ko so na prostoru med cerkvijo, župniščem in prosvetnim domom v Trebnjem zaključevali letošnja poizkusna arheološka izkopavanja. Poleg ostankov iz rimskega časa so naleteli na skeletne grobove starib Slovanov. O dragoceni najdbi in njenem pomenu za našo znanost bomo objavili obsežnejše poročilo v novoletni številki našega tednika. — Na sliki: eden izmed grobov, ki je ležal natančno v smeri vzhod-zahod, kot je zahteval takratni pogrebni običaj. Na desni roki je mrtvec imel bronast prstan. Dedek Mraz piše vsem staršem DRAGE MAMICE, DRAGI OČKI, LJUBE TETE, LJUBI STRICI, PRISRČNE BA BICE IN ČASTITLJIVI DEDKI! Čeprav ste odrasli in vas spoštujem, vara jih bom zdajle prav pošteno povedal in uru navil! Gromska strela, le zakaj v MOJEM imenu kupujete otrokom na kilograme napolitank čokolade, bonbonov, tistih, kako se že reče — čik-gumijev — in kaj vem še vsega! Zvrhan;; vrečka teh dobrot stane vsaj enkrat toliko kot dobra mladinska knjiga, prebudi zoprn zobe-: bol, ki ga — roko na srce — tudi vi ne marate kaj šele otroci, namesto da bi jim kupili lepo. knjigo, ki napravi vsaj dvakrat tolikšno veselje kot kup sladkarij! In če boste otroku kupili knjigo, boste kdaj celo v miru lahko prebrali časopis ali zašili nogavice! No, nikar! Vas že slišim! Knjige so predrage! Tega ne zmoremo! Nak! Zmorete! Saj ni treba, da bi mu naenkrat kupili celo knjižnico! Recimo, da otroku vsaj dvakrat na mesec kupite čokolado ali vrečko bonbonov — in to vas stane več sto ali pa najmanj sto dinarjev! So pa tudi knjige, ki stanejo samo sto dinarjev. Slikanice, pravljice, povesti... iz zbirke ČEBELICA! Primerne so za vse cicibane in mlajše pionirje! Potem se vrstijo knjige za starejše otroke: PIKA NO GAVICKA, DOKTOR JOJBOLI, JURIJ KOZJAK, DON KIHOT, PASTIR, RUDI, MALI PRINC in še in še... In le redka med njimi je dražja od »jurja«, ki ga mimogrede pogoltne krožnik sladkarij. Lahko mi verjamete, da jih bodo otroci bolj veseli kot pa pocukranih dobrot, vam pa sredi prazničnega razpoloženja ne bo treba kuhati kamilic za prepolne že-lodčke! Dobrohoten sem in vem, da vsak najraje po sebi sodi, toda otroci le niso takšni lenuhi za branje, kakor ste vi! No, pa brez zamere in ne pozabite, kar sem vam povedal! Pisani svet pravljic dobite v Mladinski knjigi! Kar pogumno primite za kljuko! če pa se še vas lotijo »čitalniške ošpice«, nič hudega! Niso nevarne! Vesele praznike in lep pozdrav — vaš DEDEK MRAZ. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED PRED SPOMLADANSKIMI VOLITVAMI KJE, KDAJ, KAKO? Pri volitvah prihodnje leto bo še posebno važno, kako bodu ljudje seznanjeni s spremembami v volilnem sistemu in sploh z volilnim postopkom v vseh fazah volitev — od kandidiranja do volitev v občinski skupščini in nato neposrednih volitev. Zakaj? Zaradi tega, ker bomo na volitvah, kakor smo že zadnji} omenili, obnovili samo -olovico sestava vseh skupščin, se pravi občinskih, okrajnih, republiških in zvezne, čeprav je res, da se bo le redkokje zgodilo, da ljudem sploh ne bi bilo treba na volitve, pa je tudi res, da se bo tudi le malokje zgodilo, da bodo v kraju vse tri vrste volitev: občinske, republiške in zvezne. Prav to dejstvo pa zamotava postopek, zlasti še, če ljudem pravočasno in dovolj jasno ne pov rao katere vrste vol tev bodo v njihovi volilni enoti, ce bodo v nekem kraju volili samo zveznega poslanca, ne pa tudi republiškega, bo treba volilcem pojasniti, da je to zavoljo tega, ker je zveznemu poslancu potekel dvoletni mandat, medtem ko so republiškega poslanca izvolili predlanskim za štiri leta in mu bo potemtakem potekel mandat šele čez dve leti. Toda to pojasnjevanje bo moralo biti prizadevno in dolgotrajnejše, tako da bo prodrlo do slehernega volivca, ne pa samo do nekaterih. Predvsem ne bomo smeli pozabiti resnice, da se le del ljudi udeležuje sestankov in da bo zato treba s pojasnilom do ljudi tudi na druge načine. Pri volitvah prihodnje leto bo v posameznih krajih možnih več kombinacij. Nekje, na primer, bodo volili samo zveznega poslanca in odbornika občinske skupščine, ne pa tudi republiškega poslanca. Drugje spet bo narobe. Zgodilo se bo tudi, da na področju gospodarstva kake občine ne bodo kandidirali (in posredno, prek občinske skupščine tudi volili) t republiški gospodarski zbor, ker ima njihov sedanji poslanec štiriletni mandat. Ali naj to pomeni, da v delovnih orga-^'-•rijah s področja gospodarstva ne bo kandidacijskih zborov delovnih ljudi? Ne, tako sklepanje bi bilo napačno, ker je znano, da ima pravico biti izvoljen za člana organizacijsko-politiC-nega zbora vsak član organa upravljanja v delovni organizaciji oziroma delovni skupnosti. To se pravi, da bodo imeli kandidacijski zbor tudi v gospodarski organizaciji, toda ne zato, da bi izbrali kandidata za gospodarski zbor, temveč zavoljo tega, da bi izrabili svojo ustavno pravico, ki jo imajo glede kandidiranja v organizacijsko-po-litični zbor, čigar poslancu, na primer, traja mandat samo dve leti. Ker bo v pripravah na volitve mogoče naleteti še na več takih in podobnih vprašanj, je že prav, da v vsaki občini dovolj zgodaj ugotovimo, in sicer za vsako območje zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi posebej, v katere zbore bodo kandidirali ljudi in na katerem nivoju, ali v občinsko ali repu- NAŠ AKTUALNI KOMENTAR Miško ali pa v zvezno skupščino. In ne samo to! Vsak volivec bo moral pravočasno zvedeti, ali bo šel neposredno volit samo enkrat ali dvakrat ali pa morda celo nobenkrat. Ne smemo se zanašati, da je za to še dovolj časa, ker ga v resnici ni več veliko, zlasti še, ker nameravamo dati fazi kandidiranja mnogo več poudarka kot predlani. V zvezi z evidentiranjem ljudi, ki bi prišli v postov za kandidate, se porajajo tudi že prve nejasnosti. Tako smo včeraj slišali nekoga ugibati, ali pomeni evidentiranje kadrov že tudi definitivno, dokončno kandidiranje. Ne, ni tako. To še ni kandidiranje. Evidentiranja kadrov si ne smemo predstavljati tako poenostavljeno. Pri tem gre predvsem za ustvarjanje nekakšne javne evidence nad kadri, evidence, ki naj bi jo sestavljal čim širši krog ljudi. S tem se skušajmo izogniti subjek-tivizmu in samovolji pri kadrovanju. Naj ljudje povedo, kateri med njimi so potencialni, torej možni kandidati. Dokončno bi izbrali kandidate šele na kandidacijskih se- Kongo in Južni Vietnam doživljata krizo — ta se je v zadnjih mesecih le še povečala. Kongo razjeda državljanska vojna, v Južnem Vietnamu pa se nadaljuje borba med civilno in vojaško oblastjo — rezultat te so stalni državni udari. Do takega udara je prišlo v ponedeljek. Tudi ta ni rešil nič. V Kongu ni reda in miru že od njegove ustanovitve, 30. junija 1960. Osrednja oblast ni mogla uveljaviti svoje besede-avtoritete. Šibka je in neučinkovita, uporniki je sploh ne priznavajo in jo rušijo. Kongo je zaradi tega postal mednarodni, problem. Izredna bogastva Konga so blagoslov in prekletstvo te dežele. To ni prvič v zgodovini. Kongo ni Sahara — morje peska, je ena najbogatejših dežel v Afriki. Kongo je baker, uran, so diamanti, so ogromni gozdni kompleksi, so velike vodne energije — brzice reke Konga. Za ta bogastva se bije brezkompromisna borba. Morda ni pretirano trditi: kdor ima Kongo, ima Afriko. Zahod meni, da mu lahko ta bogastva zagotovi le Čombe, zato mu je tudi omogočil povratek iz Španije. Čombe je imel velike načrte. Obljubljal je, da bo v treh mesecih napravil red v lastni hiši. Vendar je moral kmalu ugotoviti, kako izgublja oblast. Uporniki so novembra kontrolirali že tretjino dežele, v njihovih rokah je bil tudi Stanlevville, tretje največje mesto Konga. S pomočjo belgijskih padalcev in belih najemnikov je postal Čombe spet gospodar tega mesta. Zahod mu je prišel na pomoč — Zahod jo izigral Afriko, postavil jo je pred iz- vršeno dejstvo. Postavil je čombeja na oblast, pomagal mu je vojaško. Uporniki so izgubili vsa mesta, zdaj imajo v rokah le še manjša naselja. Nihče ne trdi, da so uporniki brez napak, zagrešili so mnogo zločinov. Toda uporniki poosebljajo afriško rešitev, branili so afriške interese, uživali so podporo afriških držav. Čombe pa pooseblja povratek kolonializma — neokolonializem. DVE KRIZI Ameriško-belgijski kapital bo še naprej izkoriščal rudna bogastva dežele, preprečeval bo osvoboditev portugalskih kolonij. Sedanja rešitev je samo začasna — kriza Konga se bo še in še vlekla. Le pomislimo, kako dolgo se rešujejo druga vprašanja, kako visoko ceno so morale plačati nekatere dežele za svojo osvoboditev! Afriške države so obsodile ame-riško-belgijsko intervencijo v Kongu, toda problemi so ostali. Le če bo Kongo neodvisen, se bodo lahko rešili ti problemi. Južni Vietnam je drug problem. Tu se menjavajo režimi skoraj vsak mesec. V ponedeljek je prišlo do novega državnega udara. Vrhovni poveljnik oboroženih sil general Ngu-yen Khan, ki je bil doslej predsednik vlade in šef države, je bil aretiran. Pokazalo se je še enkrat, kako majava je politična struktura v tej deželi. Medtem ko govore ameriški generali o nekakšni ofenzivi na Severni Vietnam, o bombardiranju komunikacij, ki vodijo iz Severnega v Južni Vietnam, grozi Južnemu Vietnamu zlom. Uporniki operirajo v neposredni bližini Saigona, glavnega mesta, delta velike reke Mekong je praktično v rokah gverilcev. Ti kontrolirajo tudi velike gozdne komplekse severno od mesta, organizirali so svojo oblast — ljudske odbore, šole, iz bambusovim* in bombaža izdelujejo tudi svoje primitivno orožje. -V Jugovzhodni Aziji sploh je položaj zelo negotov. Nadaljuje se kampanja proti Maleziji, prva ne izbira nobenih sredstev. Za Indonezijo je Malezija tvorba britanskega imperializma, ki mora zato izginiti. Indonezijski padalci so poskusili že tri desante na Malezijo, indonezijske ladje ne pristajajo v malezijskih Iukah. Združene države so v sporu s Kambodžo. Kaže, da se bodo pogajanja med delegacijama obeh držav v New Delhiju razbila. Kambodža meni, da bo v Aziji nekega dne zmagala Kitajska, zato stavi na to karto, Kambodža podpira kitajske iniciative. To je še vedno manj nevarno, kot zaplesti se v spor s Kitajsko. Mladi šef države Sihanuk vodi svojo državo mimo nevarnih čeri mednarodne politike. Pomoč sprejema od Vzhoda in Zahoda. Od Zahoda zahteva, da mu zagotovi položaj nevtralne države, doslej je na to pristala le Francija. Stankih, se pravi na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi. Tam homo šele izbrali prave kandidate — potem, ko nam bodo tudi že jasni kriteriji, po katerih bomo vrednotili ljudi, če izpolnjujejo določene pogoje, da bi jim dala Socialistična zveza svojo podporo. Ti kriteriji Be bodo izbistrili v prvi fazi volilnih priprav — na sestankih Socialistične zveze. Pri tem ali onem je mogoče zaslediti tudi bojazen, češ, zdaj, s spremembami v volilnem sistemu, se je še povečala nevarnost, da se bodo zrinili v ospredje, na kandidatne liste tudi ljudje, ki tega niso vredni. Nekateri se boje tudi lokalističnih teženj, zlasti še, ker se je povečala praktična možnost, da že en sam zbor volivcev izbere veljavnega kandidata. Pri tem pa ti ljudje pozabljajo, da bodo šli kandidati za zvezne in republiške zbore skozi več faz preverjevanja: če bo, na primer, prišlo do občinske skupščine sedem kandidatov za poslanca republiškega zbora, se bo po volitvah na občinski skupščini skrčilo to število1 tako, da bodo na neposrednih volitvah v najboljšem primeru ostali samo še trije kandidati. Sicer pa o tem prihodnjič. J. B. Inž. Pepca Perovšek je predavata v Metliki Občanska delavska univerza v Metliki je v torek, 15. decembra, organizirala razgovor oziroma predavanje o kmetiostvu. V sejni sobi občinske skupščine se je zbralo 35 tovarišev in tovarišic: člani političnih aktivov, člani zadružnega sveta, predsedniki krajevnih organizacij SZDL in odborniki občinske skupščine iz podeželja. Vabljenih je bilo sicer dosti več, vendar je bila kljub vsemu udeležba lepa. Poslanka zveznega gospodarskega zbora inž. Pepca Perovšek je zbitmim poslušalcem tolmačila ukrepe, ki jih predvidevajo za nadaljnji razvoj kmetijstva. Govorila je o vlogi zadrug in državnih posestev, o odnosu družbe do zasebnih kmetovalcev, o nabavljanju poljedelskih strojev, o problemu ostarelih kmetov, o perspektivah belokranjskega kmetijstva ter o možnostih za popolno zavarovanje zasebnih kmetovalcev. Večji del predavanja se je pravzaprav odvijal v obuM razgovora. Navzoči so sami postavljali vprašanja, nanje pa so dobili res lepa pojasnila. Zadovoljini so odhajala domov na vas, kjer bodo lahko sovasčanom razložili vrsto vprašanj, na katera jim doslej niso vedeli odgovoriti. 'rKRATKL j IZ RAZNIH STRAN! | TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED • Socialno-zdravstveni zbor zvezne skupščine je naposled prejšnji teden sprejel novi pokojninski zakon. Naposled pravimo zato, ker so trajale razprave o njem že zelo dolgo in ker so bili upokojenci s pokojninami, kakršne imajo, upravičeno nestrpni. Toda dolgotrajne priprave niso bile zaman. Poznavalci pokojninskega sistema pravijo, da je zakon temeljit in da ustreza, sodobnim družbenim odnosom. Njegova posebna odlika je v tem, da je dolgotrajen in da ga čas ne bo tako kmalu prerasel. V njem je ugodno rešen tudi problem borcev, kar je tudi prav, saj so zaradi vojne mnogi žrtvovali dosti svojega zdravja bi tudi sicer izgubili možnosti za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje. Zdaj je na vrsti druga naloga — prevedba pokojnin, ki ne bi smela predolgo trajati. V Srbiji bodo — kot je izjavil predstavnik na seji skupščine — gotovi s prevedbami v manj kot pol leta. Posebno je treba paziti tudi na to, da bo obravnavanje zakona življenjsko in ne suho uradniško. In še to: nikomur ne bodo smele biti zmanjšane pravice, ki jih ima že po sedanjem zakonu. Potemtakem si sme vsakdo obetati ugodnejše pogoje, nikakor pa ne slabših. • Slovenska matica, ta naša častitljiva in zaslužna ustanova, je te dni proslavila 100-letnico svojega obstoja. Za zasluge jo je predsednik Tito odlikoval z redom zasluge za narod z zlato zvezdo. V Ljubljani so proslavili jubilej s slavnostno skupščino, ki so se je udeležili številni predstavniki oblasti, kulturnih institucij, sodelavci matice in drugi. Slavnostni govor je imel dr. Melik, ki je na kratko a jedrnato orisal pozitivno vlogo Slovenske matice za razvoj leposlovja in še zlasti znanstvene literature, v pripravah na ustanovitev naše univerze in Akademije znanosti in umetnosti itd. • Skupščinski komentator »Dela« Rudi Vogrič je v uvodniku, posvečenem dosedanjim rezultatom naporov za skrajšanje de- Pokojninski zakon je tu, zdaj še čimprej prevedbe lovnega časa, razgrnil pred bralce nekatere dosedanje izkušnje v 49 gospodarskih organizacijah. Med drugim je ugotovil, da so v eni tretjini podjetij povečali produktivnost dela, v drugi so ostali na prejšnji ravni, v . tretji pa so zdrknili celo pod njo. Uvodničar je nadalje poudaril, da mora skrajšani delovni čas zagotoviti več prostega časa ob boljših gospodarskih uspehih. V pripravah za prehod na skrajšani delovni čas je treba izdelati skrbne gospodarske in sociološke analize. Predvsem pa se je treba zavedati dejstva, da to ne more biti kampanja, temveč dolgotrajen proces. • Na plenumu združenja stanovanjskih Investitorjev so ugotovili močan primanjkljaj stanovanj v Sloveniji. Pri sedanjem stanju manjka okrog 80.000 stanovanj, letno pa jih zgradimo samo osem tisoč. Cene stanovanj neprestano rastejo, kar nikakor nI ugodno za prosilce, med katerimi je 70 odstotkov takih z dohodkom do 40.000 dinarjev in manj. To opozarja, da stanovanje ne more biti navadno tržno blago in da mora pospeševati stanovanjsko graditev — tako ali drugače, posredno ali neposredno — tudi družba. • Tekstilno blago se ne bo podražilo! kategorično zatrjuje Zvezni zavod za cene. Govorice o podražitvi so neutemeljene. Ni nobenih razlogov za preplah., Stroški poslovanja v tekstilni industriji so resda narasli, toda obenem je bil znižan davek na promet. Proizvodnja tekstilnega blaga je normalna. • Na skupščini zveze inženirjev In tehnikov SR Slovenije so se v razpravi zadržali na problematiki raziskovalnega dela. Med drugim so ugotovili, da deluje v SIo-tutov in raziskovalnih oddelkov, ki se ukvar-veniji 59 raziskovalnih organizacij — inšti-jajo predvsem z nalogami, ki neposredno koristijo proizvodnji . • Dr. Vladimir Bakarid, član izvršnega komiteja CK ZKJ, je imel v četrtek pogovor s slovenskim družbenopolitičnim aktivom in s študenti v študentskem naselju. Pogovor se je dotikal nekaterih družbenopolitičnih in ekonomskih vprašanj. 0 Oh dnevu Jugoslovanske ljudske armade so bile po vsej državi številne slovesnosti in prireditve. V Skopju je mestna skupščina izrekla pripadnikom JLA posebno priznanje za požrtvovalnost in hrabrost, ki so jo pokazali ob lanskem katastrofalnem potresu. Tako zahvalo in priznanje so Izrekli priparinikoni JLA tudi v Zagrebu, v Slavonskem Brodu in drugod. V vseh garnizijah po državi so bili zlasti pionirji in mladina gostje pripadnikov armade. • Gromiko v Berlinu, Mikojan na Finskem. — Sovjetski zunanji minister se Je na povratku z Generalne skupščine ustavil za en dan v Vzhodnem Berlinu,- Mikojan pa Je na sprejemu v Helsinkih Izrodi predsedniku republike Urhu Kekkonenu red Lenina. Oba državnika sta ob tej priliki razprav-IJala tudi o rnednarodnih vprašanjih. • Atomske mine sredi Nemčije. Vest, da nameravajo zahodnonenv 6ke oblasti položiti atomske mine na meji z Vzhodno Nemčijo, Je močno vznemirila vso mednarodno Javnost. V Bonnu so Jo sioar takoj zanikali, vendar Je le opozorila na to, s kakšnimi načrti se bavtjo v Zahodni Nemčiji. • U Tant je spet zdrav. Po enotedenskem zdravijenju Je generalni sekretar Združenih narodov U Tant zapustil bolnico. Vendar bo moral ostati se nekaj dni doma. • Dalai Lama Izdajalec. Državni svet Kitajske Je proglasil vrhovnega poglavarja kitajskih budistov za Izdajalca. Dalai Lama Je po odhodu v tujino leta 1959 organiziral begunsko vlado, podpiral je indijsko reakcionar Je v borbi proti LR Kitajski. Tako zatrjujejo v Pekingu. e ZDA imajo le 29 atomskih podmornic. V ameriški loki Ports-mouth so izploviH novo podmornico na atomski pogon. To Je ie 29 podmornica, oborožen« Je z raketami Polaris. • Rekorden Izvoz Zahodne Nem-61 Je. V prvih desetih mesecih tega leta Jo Izvozila Zahodna Nemčija v Združene drSavo blaga v vrednosti skoraj milijardo dolarjev. To Je kar 14 W veti kot v istem rae-doblu lanskega leta. Menijo, da bo znašal Izvoz v tem letu 1.2 milijarde dolarjev, lord Je bN 1.05 mi-Mjnrde. e Kitajski parlament brez Javno-sti. V nasprotju a pravili po vsem svetu Je zasedanje Mtalske skupščino tajno, niti domači novinarji niso Irnoll dostopa. Ob koncu za-sedanla bodo obtnvili sporočilo v notnoJJ tu bonom! obliki. Javnost ne bo nvMeln nW. k*] in knko so mTFmvUBlI. , Ali že poznate kočevski „ultrapas"? Obiskali smo kemično tovarno Meliamin v Kočevju in se razgovarjafla s tehmčnim direfctorjeim inž. Stanetom Remžgarjetm o proizvodnji, težavah Melamina in o praktična vrednosti njihovih izdelkov. KTK Meiamin — letos so prešli s poskusne na redno proizvodnjo — iadehlge celo virsto proizvodov, med katerimi zavzemajo prvo mesto melapan plošče, kd jih pri nas bolje poznamo kot ultrapas. Bazen tega izdelujejo še meiamin, komelole in kate-fiex. Proizvodnja medamtaa, ki je potreben za izdelavo melapana, je še v poskusni prodavodnji, vendar pa je že močno napredovala, tako da deloma že krijejo lastne potrebe. KamelaH so potrebni za industrijo lakov, kateflex pa za čevljarsko industrijo. Oktobra je bila proizvodnja melapan plošč največja Tudi za strojem je potrebno znanje! Dandanes veliko razmišljamo o avtomatizaciji v proizvodnji in o sodobnejših proizvodnih postopkih, ki naj olajšajo človekovo delo. Če upoštevamo, da se naše občine gospodarsko šele razvijajo in da je pretežni del zaposlenih spoznal proizvodni proces šele v zadnjem desetletju ali v,zadnjih letih, moramo pač pomisliti na izobraževanje neposrednega proizvajalca. Sodobna proizvodnja zahteva veščega, visoko-usposobljenega delavca. Kje ga dobiti? Razpravo o tem so v predkongresnih pripravah načeli tudi komunisti novomeške občine. Prav je, da štipendiramo veliko inženirjev in tehnikov na visokih, višjih in srednjih šolah. Poleg teh pa bomo v proizvodnji potrebovali tudi strokovno usposobljene delavce. Samo s takšnimi delavci bodo sodobni stroji lahko' dajali od sebe toliko, kot pričakujemo, in samo strokovno usposobljeni delavci bodo kos proizvodnji za takšnimi stroji. Za strokovno izpopolnjevanje neposrednih proizvajalcev je torej treba namenjati več sredstev kot doslej. V novomeški občini so na letošnji predkongresni konferenci komunistov ugotavljali, da je lani ostal precejšen del skladov za kadre neizrabljen. Komunisti so zato sklenili posvečati kadrovskemu vprašanju več pažnje. Prvi uspehi so že vidni: pretežni del skladov za kadre je namenjen strokovnemu izobraževanju delavcev in njihovi družbeno ekonomski vzgoji. Razen tega, da se je število štipendistov na srednjih, visokih in višjih šolah precej povečalo (v te namene bo od skupno 152,640.000 din, kolikor jih je v gospodarstvu na razpolago, porabljenih za štipendije 56,240.000 din in za šolnine 17,635.000 din), so se letos močno povečala tudi sredstva za strokovno izobraževanje delavcev in za družbeno-ckonomsko vzgojo. Za oboje bo letos porabljenih 72,826.000 din (47,194.000 din za izobraževanje v izobraževalnih centrih podjetij in 25,632.000 din za druž-beno-ekonomsko vzgojo, strokovna predavanja, ekskurzije in podobno) ali 61,6 odst. sredstev iz skladov za kadre. Zlasti družbeno-ekonom-ski vzgoji bodo povsod posvečali več pozornosti, saj bomo samo na ta način hitreje povečali samoupravno zavest proizvajalcev. v letošnjem letu, naslednji mesec, novembra, pa se je še povečala. Tako so novembra izdelali 16.178 melapan plošč, skupaj v vsem letu pa 109.338 plošč ali 376.000 kvadratnih metrov. V enajstih mesecih so izdelali 105-955 kvadratnih metrov katefflexa jn 75.000 kilogramov komelolov. Novembra je bila ugodna tudi prodaja — za 172 milijonov, največ pa so prodali melapan plošč — za 138 milijonov, vrednost prodaje za enajst mesecev pa znaša milijardo 168 milijonov dinarjev. Plan za leto 1964 predvideva milijardo in 660 milijonov; novembra so presegli mesečni plan za 26 odstotkov. Letnega plana sicer ne bodo mogli v celoti izvršiti zaradi slabe prodaje v spomladanskih in poletnih mesecih- Posebno lepe uspehe so zabeležili v zadnjih treh mesecih, tako v proizvodnji kakor tudi v prodaji. Vključno z novembrom so izvozili za 107.233 dolarjev, z dosedanjim decembrskim izvozom pa se je vrednost izvoza dvignila že na 137.000 dolarjev. Tako so se že močno približali letnemu izvoznemu planu 148.000 dolarjev. Sedaj izvažajo v 12 držav, največji odjemalec njihovih proizvodov pa je Madžarska, potem Zahodna Nemčija in Libija; precej naročil je iz Vzhodne Nemčije, Grčija pa je ena prvih držav, kjer so se na trgu pojavili izdelki KTK Meiamin iz Kočevja. O težavah Melamina v prejšnjih mesecih smo pred kratkim že pisali, vzrok za to pa je med drugim tudi v tem, da pri nas še ni popolnoma opravljena komsrciali--zacija melapana, se pravi, da prt nas vrednost in prednosti melapan plošč še vse prema- lo poznamo. Po uporabi melapana na prebivalca smo pri nas še vedno precej pod evropskim povprečjem in prav kemična tovarna iz Kočevja sd prizadeva to povprečje čimbolj popraviti. Plan za prihodnje leto še pripravljajo, bo pa vsekakor veliko bolj realen od letošnjega. V njem se bodo odražale zmogljivosti kolektiva, zmogljivosti našega trga in realne možnosti za izvoz. Se bolj bodo razširili proizvodnjo kateflexa (ki je za mela; panom njihov najvažnejši proizvod!) z montažo novega stroja za kasiranje platna. V naslednjih dveh letih bodo potrojiii tudi proizvodnjo ko-meJotov, tako da bo letna proizvodnja znašala okrog 300 ton. F. G. SODOBNO — Kaj pa tale tako napihuje svoje skromno delo? — Ravna se po ekonomiki: z najmanjšimi stroški bi ga rad kar najbolje prodal! ZAPISKI S SEJE OKRAJNE SKUPŠČINE V CELJU Pogodbeni proizvodnji z zasebnimi kmetovalci naj velja enaka skrb kot lastni proizvodnji! Prejšnji četrtek so na seji okrajne skupščine v Celju razpravljali med drugim o kmetijski politiki v tem okraju ter o smernicah za razvoj .kmetijske proizvodnje v 1. 1965 in za njen nadaljnji razvoj. Ugotovili so, da stanje v kmetijstvu navzlic uspehom še ni zadovoljivo. Čeprav se delež skupnosti v čistem produktu vsako leto manjša v korist kmetijskih gospodarskih organizacij, jim na drugi strani povzročajo težave predvsem slabi kreditni pogoji, neekonomske cene in slab kadrovski sestav. Razen tega jim povzročajo težave še razdrobljenost površin v družbenem sektorju, pomanjkanje stanovanj za kmetijske delavce in podobno. Glede na to, da bo tudi po predvidenem podružbljanju zemlje ostalo v zasebni lasti še priblično 85 % vseh obdelovalnih površin, so podčrtali, da je hkrati z razvijanjem lastne proizvodnje v družbenem sektorju treba z enako prizadevnostjo skrbeti za proizvodno sodelovanje med kmetij- skimi gospodarskimi organizacijami in zasebnimi kmeti. V prihodnjem letu v celjskem okraju ne pričakujejo pomembnejšega povečanja obdelovalnih površin, ki bi lahko bistveno vplivale na večji obseg proizvodnje. Zaradi tega predvidevajo, da bi ob povprečnih vremenskih pogojih ter z večjim hektarskim donosom in večjo produktivnostjo lahko povečali obseg proizvodnje le za približno 5 %. Ker je proizvodnjo mogoče najbolj povečati v družbenem sektorju, naj bi v letu 1965 povečali površine v tem sektorju za 2000 ha obdelovalne zemlje, to Je od sedanjih 8000 na 10.000 ha. Glede na potrebe naj bi v prihodnjem letu povečali pridelek vrtnin in v skladu s smernicami za izboljšanje živinoreje posejali več krmnih rastlin. Razen tega predvidevajo v prihodnjem letu večji pridelek sadja, medtem ko v vinogradništvu ni pričakovati večjega pridelka. Predsednika Franc Dragan in Milan šepetavc o kmetijstvu na seji okrajne skupščine V razpravi so odborniki poučim, jali predvsem potrebo, da bi na osnovi dosedanjih uspešnih izkušenj nadaljevali z integracijo T kmetijstvu ter da je treba več skrbi posvetiti proizvodnji v zasebnem sektorju in proizvodnemu sodelovanju z zasebnimi kmeti. — Tako se je predsednik občinske skupščine Krško Franc Dragan zavzel, da bi bilo potrebno dodelili kredite za nabavo strojev tistim kmetom, ki v proizvodnji sod eha- -jejo s kmetijsko organizacije. Glede podružbljanja zemlje pa je menil, da bi to vprašanje morali kompleksno obravnavati ter da bi morali hkrati s sredstvi za odkup zemlje preskrbeti še sredstva z* ureditev oz. obdelavo zemlje, za strokovni kader in za življenjski standard zaposlenih v družbenem sektorju. Predsednik občinske skupščine Brežice Milan šepetavc pa je opozoril, da je vzrok za zaostajanje v živinoreji tudi v nerazviti veterinarski službi pri kmetijskih zadrugah. Dejal je, da v vseh 8 kmetijskih zadrugah v Spodnjem Po-savju ni nobenega stalno zaposlenega veterinarja, čeprav bi tak strokovni kader lahko veliko prispeval k izboljšanju živinoreje. Na seji okrajne skupščine so se tudi zavzeli, da bi občinske skupščine posredovale — mozirska j* to že storila — predlog zveznim organom, da bi uredili carinsko stopnjo za uvoz manjših kmetijskih strojev ali spodbudili domačo industrijo za proizvodnjo taksnih strojev. Ob zaključku so sprejeli veo sklepov ln smernic za nadaljnji razvaj kmetijstva. Ti obsegajo po-družbljanje, usmerjanje koopera-cijske proizvodnje v specializirana tržno proizvodnjo, usmerjanje iti-vfcstiodjskilj sredstev v tisto, kar bo najhitreje dajalo proizvodne rezultate, prilagoditev kreditiranja zmogljivostim kmetijskih organizacij, ureditev preživnin in davčne politike. S. P. BRESTANICA; vse je ostalo pri začetku Kolektiv Zavoda za zaposlovanje invalidov in drugih oseb v Brestanici, ki je ob ustanovitvi dobil za doto zelo neprimerne prostore, se ne more sam izkopati iz životarjenja, na katerega je obsojen — Ker opravlja zelo humano poslanstvo, je pač upravičen na širšo družbeno pomoč Pomoč družbe ne more biti samo v tem, da je brezstaniški zavod oproščen raznih dajatev, saj je praksa pokazala, da je to premalo. Pred leti, ko je bil zavod ustanovljen, so bile namere prav gotovo dobre, toda začetna osi»va ni bila najboljša. To duši sicer prizadevni kolektiv še danes in mu ne da, da bi se razvil tako kot želi. V zavodu je zaposlenih 43 delavcev im 9 vajencev. V kolektivu je 19 invalidov in dela manj zmožnih oseb. V letu 1964 so letni plan 52 milijonov dinarjev uresničili, čeprav vse leto ni manjkalo težav. To so suhd, skopi podatki, ki povedo zelo malo. Dejavnost zavoda združuje 4 obrtne stroke: kleparsko (opravljajo samo obrtniške usluge), mizarsko (opravljajo samo obrtniške usluge), elektro (opravljajo samo obrtniške usluge) in kovin-sko-galanterijsko (opravljajo obrtniške usluge in proizvajajo pohištveno okovje), štiri stroke so za kolektiv, ki šteje komaj 52 ljudi, prav gotovo preveč. Strojna oprema, ki so jo dobili za začetek, je bila zelo skromna, zato jo je bilo treba dopolnjevat«. Dejavnost zavoda pa, čeprav Je majhen terja stroje, 'ki seveda niso izkoriščeni tako kot v večjem podjetju. Sredstva skladov se sicer porabijo, toda učinek je majhen! Nove težave se začno pri organizaciji dela, pri priučovanju, naročanju surovin itd. S surovinami na primer so imeli letos ogromno težav: kolektiv je majhen, ne potrebuje veliko, to kar potrebuje, pa mora kupovati v trgovski mreži, ki je s surovinami slabo založena. Letos bi kleparski obrat lahko opravil za najmanj 3 milijone dinarjev več, . če bi mu bila na voljo pločevina! Nič boljše ni bilo .v kovinsko-ga-lanterijskem obratu, ki bd lahko, če bi bile surovine, naredil za 4 milijone dinarjev več! Pomanjkanje surovin tako ovira proizvodnjo, da so zato, ker nd dela, iz kleparskega obrata doma trije, iz kovinsko-galanterijskega pa štirje delavci! Takšne nadloge bi lahko odpravili, će bi kooperirali s kakšnim večjim podjetjem. Toda za to so potrebni prostori, brestaniški zavod pa žal niti teh nima. .. Dohod na dvorišče je tako ozek, da ne morejo prevzeti v izdelavo nobene večje konstrukcije, ki bi jo bili sicer sposobni narediti. Naročnik, s katerim bd navezali ko-operacijske stike, bi Jim zagotovil surovine, delo bi laže steklo in tudi družba bi dobila več. Tako pa . . . 19 invalidov dela v neprimernih prostorih, toda tu imajo kljub vsemu zagotovljen kruh in zaposlitev! Kdo bi jih bil voljan prevzeti, če bi bil zavod likvidiran? Takšna in podobna mučna vprašanja, ki vise kolektivu nad glavo kot Damoklejev meč, pač ne delujejo ohrabrujoče. Tudi obrt šteje med terciarne dejavnosti, ki so pri nas premalo razvite, zato bi se dala prav gotovo najti ustrezna rešitev tudi za Zavod za zaposlovanje invalidov in drugih oseb v Brestanici. Nečesa, kar smo začeli, ne moremo pustiti na pol poti! MILOŠ JAKOPEC Cene gor, plače gor, cene gor, plače gor, cene... Po zadnjih podražitvah je imela inšpekcija na območju Dolenjske polne roke dela. V trgovinskih podjetjih na drobno in na debelo je opravila številne preglede z namenom, da bi ugotovila, kdo neupravičeno dviguje cene na trgu. Kljb temeljiti kontroli poslovni- dokumentacije trgovska inšpekcija ni ugotovila v trgovski mreži neupravičene, ga zviševanja cen. Pri podobnih pregledih na področju celotnega ljubljanskega okraja niso inšpektorji nikjer mogli ugotoviti neupravičenega zvišanja cen v trgovini, vsaj omembe vrednega ne. Vendar pa so cene višje in Se vedno lahko opažamo, kako ntstejo! če nismo odkrili krivca v trgovini, ki posluje z običajno maržo, kje pa so poleni vzroki? Kako pa je s cenami v proizvodnji? Številna podjetja s'o zvišala osebne dohodke zaposlenih, niso pa zvišala storilnosti. Potem je nujno, da so zvišala tudi proizvodno ceno svojih izdelkov. Res so marsikje načeli tudi sklade, pa jim to najbrž ni v korist. Morebitni povečani bruto dohodek Se ni povečana storilnost, saj pogosto izraža samo povečanj«; cen na n imuniiiHuiutmiHiiitiimiminiiiiifiiiHiH« tržišču, zato nikar preveč no prepričujtno samo s številkami bruto dohodka! Boljši dokaz je primerjava z lani izdelanimi kosi ali s tonami proizvodnje z isto delovno silo in' istimi sredstvi. Če ne bomo dejansko povečali storilnosti, bodo cene rasle skupaj z osebnimi dohodki — torej nikdar konca! Na Dolenjskem najbrž ni delovne organizacije, ki ne bi imela nekaj notranjih rezerv za povečanje storilnosti. Morda so te rezerve varčevanje, večja delovna disciplina, boljša organizacija dela, manjši reprezentančni ter prodajni stroški in podobno. V večini kolektivov so dali zaposlenim različne dodati;-na podražitev. To je povsem nelogično. Cene so narasle enako za vse državljane, zato so tudi vsi zaposleni upravičeni do enakega povišanja osebnih dohodkov oziroma dodatkov na podražitev, če nastanejo še vedno prevelike razlike v razmerju med višjimi in nižjimi dohodki, bo pač treba spremeniti pravilnike o delitvi osebnih dohodkov! Vzrok za »plače gor, cene gor« je torej v proizvodnji. Tu se moramo ustaviti in temeljiteje pretehtati vsak dinar, pa bo takoj več vreden! JOŽE ŠKOF ZA PITANJE PRAŠIČEV lamo REDIH, ker pospešuje debelenje! Proizvaja Drogerija Ljubljana Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih! Medsebojne pravice in dolžnosti občin naj bodo določene z dobrimi pogodbami (Nadaljevanje s 1. str.) ujo gimnazija v Brežicah, v Krškem tehniška srednja šola in poklicna šola za kovinsko strokov, v Sevnici pa poklicna šola za lesno stroko. Financiranje Šolstva druge 6to?r.Je je urejeno s skupnim medobčinskim skladom, k! so ga za te poi.rebe ustanovile občaie ee^ske-ga okraja- Medobčinsko sodelovanje tudi pri reševanju teh vprašanj še no dovolj poglobljeno, predvsem ne v smeri perspektivnega programiranja šolstva II. stopnje. Za sedaj tudd še nobena izmed omenjenih šol ni seznanjala s svojim delom vseh treh občin in občanov na nji-hovam območju. Poseben problem na področju šolstva, ki je tudi medobčinske narave, je ureditev pomožnega šolstva v Spodnjem Posavju. Samo občina Sevnica ima to delno meseno v obliki posebnega oddelka pcii redni osnovni šoli. Šolanje duševno prizadetih otrok bi v Posavju lahko uspešno rešili le z ustanovitvijo samostojne medobčinske pomožne šole, saj imamo samo v Brežicah 34 otrok, ki v redni šoli ne morejo napredovati. Do medobčinskega sodelovanja na tem področju še nd prišlo. V zvezi s šolstvom nastaja posebno vprašanje sofinanciranje osnovne dejavnosti raz-hčnjih šol, katere obiskujejo učencu in dijaki brežiške občine na območju sosednji* hrvatskih občin. Te občine namreč vztrajajo, da bi morala občinska skupščina Brežice kriti sorazmerni del stroškov za osnovno dejavnost njihovih šol.« Tudi muzej je medobčinska ustanova »Kakšni pa so medobčinski stiki na kulturnem področja?« »Posavskim občinam je skupna muzejska dejavnost. Posavska muzej s sedežem v Brežicah ima Široko delovno področje, ki sega vse od Ob-sotelja do Zidanega mosta in Kozjanskega. Dejavnost se torej razteza na vse tri občine in celo prestopa njihove meje, vprašanje pravde in dolžnosti spodnjeposavskih občin do muzeja in obratno pa zdaj še ni rešeno. V preteklosti je bilo čutiti celo odpor občin Krško in Sevnica do tega, da bi bil to skupni muzej. V zadnjem času se njihova stališča spreminjajo in pred dnevi so občine Krško, Sevnica, Šentjur in Šmarje prispevale vsaka po 150.000 dinarjev za ureditev oddelka NOB v Posavskem muzeju. Na konferenci predsednikov spodnjeposavskih občin je bilo sklenjeno, da bo posebna strokovna komisija proučila možnosti sodelovanja na tem področju in predlagala ustrezne rešitve. Tudd stvari na področju spomeniškega varstva med občinami v Posavju še niso urejene. Do nedavnega je obstajal v Kostanjevici medobčinski zavod za spomeniško varstvo na Dolenjskem, a je bil ukinjen. To je najlepši primer neuspešnega medobčinskega sodelovanja. Tudi glede spomeniškega varstva so se predsedniki na konferenci odloiiji za proučitev- Najbolj se še odraža medsebojno kulturno sodelovanje spodrajeposavskiih občin na raznih revijah in drugih kulturnih manfestacf.jah. Kulturno prosvetna društva imajo med seboj stalne stike in uspešno prirejajo medobčinske prireditve. To področje pa žal ni še dovolj sistematično obravnavano in ga bo prav tako treba poučiti!« Tisk in radio uspešno podirata medobčinske meje »Ob tem naj omenim še sodelovanje na področju obveščanja javnosti preko tiska it radia. V mislih imam predvsem pokrajinsko medobčinsko glasilo Dolenjski list, ki uspešno izvršuje svojo nalogo prav zaradi tega, ker ga večje število občin soustanoviteljic materialno podpira. V zadnjem letu je sicer prišlo do manjših težav, ker je sosednja krška Delo mladine na Prevolah Kljub temu, da so učenci močno zaposleni v soli, na osnovni Soli v Prevolah niso pozabili na izvensolsko delovanje. Čeprav imajo nekateri uro in pol hoda do šole in na tej poti večkrat pomislijo na možnost srečanja z medvedom, z največjim veseljem obiskujejo dramatski krožek. Za 10-letnico zgraditve šole, ki bb v februarju prihodnjega leta, bodo pripravili kar najbolj zanimiv program. Tudi na dedka Mraza niso pozabili! Učenci 7. ki 8. razreda so pripravili mlajšim prav prijeten program. Lutkovna igra »Meh za smeh« bo prav gotovo nasmejala najmlajše. Dokaz, da je izven-solsko delovanje učencev doseglo svoj namen, je tudi to, da z igro nastopajo tudi po pouku, v popoldanskih urah in izven domačega kraja. Razen tega, da bodo na Prevolah nastopili 26. in 30. decembra, bodo z igrico gostovali 27. decembra v Zeljnah pri Kočevju, v Stari cerkvi in Livoldu, 28. decambra v Starem logu, Polomu in Strugah ter 29. decembra v Ara-brusu. Zagradcu in Dvoru. Upamo, da bodo učenci dosegali uspehe tudi po novoletnih praznikih. F. K. NOVO MESTO: za poplavljence so zbrali že 3,291.906 din V minulih štirinajstih dneh »9 Jo afcafcja za pomoć poplavljcncem te nadalje razvijala. Prispevali so: sindikalna podružnica Elektrotehničnega podjetja — 6.800 din; stn-atodakalna podružnica Zdravilišča Šmarješke Toplice — 3.J00 din; sindikalna podružnica osnovne šole Novo mesto — M.500 din; sindikalna podružnica Vodovodnega Instalacijskega podjetja Novo mesto — 10.080 din; Medobčinska zavarovalnica Novo mesto — 80.000 dinarjev; sindikalna podružnica Ceslnrga podjetja Novo mesto — 43.530 din; sindikalna podružnica porjjerje Opremale« Novo mrsto — 17.900 din; sindikalna podruž-ntoa gradbincev podjetja Pionir Novo meito —199.500 din; sindikalna podružnica Iskre Žužemberk — ».300 odo reševali ob ftnodbudi tn pomoči občanov ter družbene skupnosti. Odboru, M šteje 11 članov in je sprejel dober program dela, predseduje Jože Avsenik, tajnik pa Jože Boh. V razpravi je sodeloval tuda sekretar ObO SZDL Milan Bratož. DRČA: obiski komisij — uspeha pa nI! Clam SZDL so na konferenci govorili največ o nerešenih komunalnih problemih. Odločno so zahtevali, da marajo prispevati svoj delež k popravilom poti tudi porabniki teh. Tu mislijo gozdni obrat iz Kostanjevice, ki do zdaj še ni nič prispeval v ta namen, čeprav je prebivalstvo pripravljeno pomagati. O zadevi priključka ceste Ban—Javorovica je razpravljalo že več komisij, ni pa nič narejenega! Pripomnili so, da bi morali urediti cesto do skupne grobnice na Javorovica. — V novi odbor je konferenca izvolila 7 članov, katerim predseduje Anton Katar, tajnica pa je Marija Kotar. Jože Blažič je zastopal ObO SZDL. SMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU: poživeti delo mladine Preoej zanimiva razprava je opozorila na stare probleme, kd jih tu počasi rešujejo. Tako so bile znova v obravnavi neurejene ceste, elektrifikacija oddaljenih vasi. Močan poudarek so v razpravi posvetili potrebi o požitvitvi dela mladinske organizacije. Ko je bilo govora o komunalnih zadevah, je bito čutiti, da občani zanje pričakujejo in iščejo zunanje rešitve. Organizacija je bila najbrž prema, lo aktivna, da bd kako drugače reševala probleme. Nadalje so opoBOrlii na pomanjkanje kulturnega življenja in pričakujejo, da bo deloma izboljšal stanje televizor, ki ga bodo v kratkem nabavili. Novi predsednik je postal Franc Vidic, tajnik pa znova Miro Ulik. Živahni razpravi je v imenu ObO SZD1, prisostvoval Zvone Pero, POLJANE: nova krajevna organizacija SZDL Nova krajevna organizacija SZDL je aaraeB pomembnosti in širine prerasla iz podružnice v krajevno organizacijo. Na prvi konferenci so govorili o izboljšavi električne napeljave, zdravstveni službi, na-pajališčih za živino in zaščita živine ter o preskrbi potrošnikov. Nekaj pripomb je padlo k vprašanju lajunUaoije. Predlagali so, naj M se namesto drugega naredile spremembe za v tretU proizvodni okoliš. Na konferenci, katere se J* udeležil predsednik občinske skupščine Sergij Thoržcvski.i, je bilo opaziti izredno zagretost za reševanje komunalnih problemov. To pa Je najboljše jamstvo, da bo pomlajena organizacija opravičila svoj obstoj. Predsedniško mesto je prevzel Alojz Mnren, tajniško pa Ivan šporar. —«1 Splošni zbor občine Brežice o predvolilnih pripravah V ponedeljek je bila v Brežicah seja splošnega zbora občine, ki sta jo sklicala predsednik obč. odbora SZDL in predsednik obč. skupščine. Na dnevnem redu so bile priprave na volitve v predsedniške organe. V razpravi so se prisotni seznanili z nalogami družbeno političnih organizacij v obdobju predvolilne aktivnosti, s kadrovskimi problemi In namenom rotacije. Podpredsednik skupščine je podal oceno vsebine, oblik in metod dela občinske skupščine in njenih organov. Podrobneje bomo seznanili bralce s lo analizo v prihodnji številki listu Snlošna ocena Je zndo. voljiva, v razpravi pa je bilo slišati več kritičnih pripomb na dosedanji način dela. Odborniki so tokrat premalo sodelovali v razpravi. Delo skupščine bodo pretresli tudi na vseh zborih volivcev, ki so napovedani v decembru in prve dni po novem letu. Po končani seji splošnega zbora je sledila še seja občinske skupščine, na kateri je bil sprejet odlok o spremembah v letošnjem proračunu občine in odlok o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem občinske uprave. Letos se bo skupščina sestala še enkrat ob koncu meseca. Uspešne konference ZK v brežiški občini Konference osnovnih organizacij ZK v brežiški občini bodo kmalu zaključene. Vseh osnovnih organizacij je 37, od tega 22 v delovnih kolektivih in 15 v mestu ter po vaseh. Vse dosedanje konference so bile zelo uspešne. Organizacije so pokazale veliko samostojnosti pri obravnavanju in ocenjevanju posameznih problemov, kar pomeni bistveno spremembo v njihovem delu. Povsod so se usmerili na razčlenjevanje konkretnega dela komunistov v minulem obdobju, na njihovo vlogo v organih upravljanja, na njihove uspehe in neuspehe na delovnem mestu in podobno. Skoraj ni bilo konference, na kateri ne bi razpravljali o mladini in njenih problemih. Tudi to je razveseljiva ugo- tovitev, saj sp se lotili teh vprašanj bolj poglobljeno kot doslej. Značilnost za vse analize je, da so sodelovale pri njihovem sestavljanju skupine komunistov in ne le posamezniki. Dobro so se znašli zlasti v gospodarskih organizacijah. Sicer so bile tudi konference na terenu dobro pripravljene, le da je bilo tu in tam s strani posameznikov čutiti staro vsebino dela, pričakovanje direktiv z občinskega komiteja in točna opredelitev bodočih nalog. Vendar so to le izjemni pojavi. Večina članov ZK sledi času in tudi pravilno pojmuje spremembe v organizaciji Zveze komunistov, pri čemer ji že pomagajo ugotovitve VIII. kongresa kot bogat vir napotkov za nadaljnje delo. Št. 51 (769) DOLENJSKI LIST 5 Kmetijska zadruga Brežice včeraj, danes in jutri Brez posebnih proslav, priznanj in praznovanj, kakor je pač to marsikje v navadi, je preteklo že več kot 16 let, odkar je bila 26. februarja 1946 na ustanovnem občnem zboru zadružnikov ustanovljena Kmetijska zadruga Brežice-oko-lica, sedaj Kmetijska zadruga Brežice. — Marsikateri član-zadružnik, kakor tudi nekateri člani kolektiva se še spominjajo skromnega začetka. Taka skromnost je kljub hitremu in vidnemu napredku še danes prirojena kolektivu te organizacije, ne oziraje se na to, da je Kmetijska zadruga Brežice danes ena izmed največjih delovnih organizacij v brežiški občini, kot kmetijska organizacija pa ena izmed večjih v celjskem okraju, kakor tudi na področju Dolenjske z 250 zaposlenimi in skoraj dvomilijardno letno realizacijo. Kmetijska zadruga Brežice zajema glavnino vseh kmetijskih površin v občini ter vključuje področja bivših kmetijskih zadrug Cerklje, Jesenice, Do-bova, Globoko, Kapele in Artiče, ki so se v različnih časovnih presledkih in iz različnih vzrokov medsebojno združevale, tako da danes na tem področju deluje kot ena kmetijska organizacija, ki uspešno razvija tako lastno kmetijsko proizvodnjo kot kooperacijsko proizvodnjo s svojimi člani — kooperanti. Kot danes je bila zadrugi vedno ena izmed poglavitnih usmeritev direktna kmetijska proizvodnja. Kjerkoli je bila v preteklosti možnost, si je zadruga poleg intenzivnega dela v individualni kmetijski proizvodnji iskala pota v lastni proizvodnji v okviru ekonomij, pa čeprav skromnih in marsikdaj pod težkimi materialnimi in moralnimi pogoji, ko je bila edinole zahteva in želja, da bi pod slabšimi pogoji kot kmetje morali bolje gospodariti in več ustvarjati. Organizirati kmetijsko proizvodnjo na zemlji, ki je po vojni prešla v družbeno lastnino iz raznih rok, ni bilo enostavno. \ Omeniti je treba dejstvo, da so bila ta zemljišča izredno razdrobljena, parcele majhne in običajno slabše kot druga zemlja, saj so prizadeti oddajali v družbeno lastnino le slabša zemljišča, boljša pa so si zadrževali. Poleg tega moramo upoštevati, da so bili tudi ti obrati brez pravih gospodarskih objektov in opreme, da o sodobni mehanizaciji sploh ne govorimo. Traktorji, ki so se po voijni, v obdobju obnove podeželja, nahajali na našem področju, so odslužili že le ta 1947/48; v obdobju od 1946 do 1952 je bila kmetijska zadruga brez strojne kmetijske mehanizacije. Z izvozom kmetijskih pridelkov si je zadruga omogočila, da si je v 1.1952 nabavila prvi traktor z enim plugom in eno prikolico. Iz leta v leto se je gospodarska in organizacijska moč zadruge uspešno razvijala, tako da si je kupovala večje in manjše kmetijske stroje ter urejevala in pridobivala ostala gospodarska poslopja in poslovne prostore. V letih 1954/56 je s pomočjo bivšega okraja Trbovlje med ostalim dogradila tudi veterinarsko ambulanto v Brežicah, ki je več let pred tem ostala nedograjena. Vsestranska pomoč podeželju Prav tako je v tem obdobju zadruga omogočila marsikateri podeželski vasi posredno ali neposredno izvesti elektrifikacijo kot npr. v vas: Črne Bukošek, Vel. Dolini, Gazi-cah itd. V tem obdobju je bila organizirana izredno do-. bra semenogojska služba, živinorejsko pospeševalna služba z molzno kontrolo in zadruga Brežice je prva v Po-savju pričela z umetnim ose menjevanjem. Na podeželju je bilo organizirano nešteto raznih strokovnih tečajev, predavanj in še do danes nepozabnih tekem koscev inža-njic v okviru kmečkih praznikov, ki so bile že tradicio nalne vsako prvo nedeljo v juliju. Razen omenjenega je bilo v tem obdobju organiziranih več razstav plemenske živine, pri neštetih individualnih kmetijskih proizvajalcih pa jo zadruga nastopala s pomočjo pri gradnji gnojnih jam ter silosov za krmo. Razgibana zadružna dejavnost na terenu, kakor tudi gospodarska rast same zadruge je iz dneva v dan preraščala v dobro organizirano delovno organizacijo. To je omogočilo zadrugi, da se je Strojno izdelovanje lončkov za sajenje paradižnika v rastlinjakih na Čatežu v naslednjih letih še hitreje krepila ter pridobivala na poslovnem in proizvodnem ugledu. Kmetijska zadruga Brežice ima danes kot gospodarska organizacija velik in pomem ben vpliv na kmetijsko proizvodnjo v občini Brežice. Delovno in poslovno področje zajema pribl. 21.400 ha, kar predstavlja skoraj 80 odst vse površine v občini Na področju zadruge je okrog 6.000 ha njiv, 4.000 ha travnikov, 350 ha sadovnjakov, in 550 ha vinogradov, ki dajo obenem s površinami 50 ha vrtov skoraj 11.000 ha kmetijskih obdelovalnih površin ali nekaj nad 50 odst površine vseh zemljišč, kate rim prištevamo med ostalim še' 7.000 ha gozdov ter 2.00C ha pašnikov. Zadrugi Brežice je zaupana skrb za pospeše vanje kmetijske proizvodnje v lasti individualnih kmetijskih proizvajalcev, kakor tudi organizacija kmetijske proizvodnje z lastnimi družbenimi obrati. Med ostalim ji je zaupana skrb za nabavo umetnih gnojil, semen, zaščitnih sredstev proti rastlinskim boleznim in škodljivcem, za nabavo orodja in manjših strojev za zasebno kmetijsko proizvodnjo, hkrati pa je zadolžena za odkup in prodajo kmetijskih pridelkov in proizvodov. V zvezi z zasebno kmetijsko proizvodnjo se je do danes lepo razvila, kooperacijska odnosno pogodbena proizvodnja, ki dobiva v skladu s časom in z izkušnjami vedno popolnejšo obliko. S pomočjo pogodbe nega sodelovanja zasebnih proizvajalcev s kmetijsiko zadrugo postajajo le-ti blagovni proizvajalci z večjo količino pridelkov ali proizvodov. To se odraža v zadnjem obdobju predvsem v prašičereji in govedoreji na ravninskem področju, na vzvišenih zemljiščih, kjer so pogoji za sadjarstvo, pa nastajajo novi nasadi predvsem breskev in prvi hektari črnega ribeza. Poleg tega postaja zadruga Brežice vedno pomembnejša kot organizator družbene kmetijske proizvodnje (trenutno na 5 obratih, od katerih sp trije živinorejski, po eden pa vrtnarski in sadjarski). Zaradi pogojev, ki so vplivali na nastanek teh obratov, predvsem pomanjkanje površin v družbeni lasti, so vsi ti obrati površinsko še razmeroma majhni, saj merijo skupaj le nekaj nad 450 ha s prištetimi pašniki ter ostalimi zemljišči pa nekaj nad 500 ha. Z ozirom na glavno proizvodno panogo, v katero se zadruga usmerja — živinorejo f pitanje Obiranje hmelja v zadružnem hmeljišču v Brežicah. Letošnji pridelek je bil obilen, pa tudi kakovost hmelja je bila zelo dobra govedi), je usmerjena proizvodnja na zemljiščih, ki jih zadruga upravlja na pridobivanje živalske krme. Poleg te proizvodnje je omeniti še proizvodnjo na 19 ha hmelja, na 20 ha proizvodnjo breskev, hrušk in jablan, pri posestvu Mokrice pa proizvodnjo pohancev z letno proizvodnjo 25—35.000 kom. ali približno toliko kilogramov. Prav posebno pa je treba omeniti proizvodnjo v rastlinjakih v okviru vrtnarskega obrata Čatež; ta proizvodnja bo po trenutno zastavljeni razširitvi obrata dajala na tržišče že 1.000 ton raznih vrtnin. Živinorejo na obratih zadruge Z živinorejsko proizvodnjo je zadruga pričela že pred več leti. Z ozirom na to, da zadruga takrat še nd imela Z zgraditvijo objektov je ras tel tudi stalež živine, ta-, ko da ima zadruga trenutno v svojih objektih preko 1.000 glav živine. Ob popolni d»-gradiibvti živinorejskih obratov Cerklje, Trnje in Globoko, kar bo zadruga izvršila v , prihodnjem letu, se bodo njene kapacitete in proizvodnja od današnjih skoraj podvojite) Proizvodnja je usmerjena izključno v pitanje živine za zakol teT je organizirana tako, da prihajajo te leta iz odkupa v hleve, v kn-terih je teleta možno p.tatl do 200 kg. Kapacitete dovoljujejo v enem turnusu iopit'tti do 600 glav ali 1.800 telet. Zmogljivost teioojiih hlevov je usklađena z zmogljivostjo ostalih hlevov, poleg tega pa ostaja še nekaj 100 pitanih telet za klanje. Ne oziraje se na problematiko rentabilitete kmetijske prodzvnKlnje, posah- Takole okopavajo paradižnik v toplih gredah na Čatežu lastnih hlevov, je privezovala živino v večje kmečke hleve in v začasne hleve pod strehami kozolcev in ostrešjih gospodarskih poslopij. Zaradi težav v zvezi s krmljenjem, odstranjevanjem gnoja, napajanjem in splošno oskrbo so pokazali računi, da so stroški proizvodnje po glavi večji v manjših hlevih 'pri manjšem številu govedi kot v večjih prostorih, predvsem zaradi tega, ke so taki pogoji dela zahtevali znatno več delovne sile. Ze v začetku začrtana smer zadružne proizvodnje v živinorejski proizvodnji in izkušnje pri vzre-ji živine so pcficazale potrebe po gradnji velikih hlevov in formiranju živinorejskih obratov s sodobno živalsko proizvodnjo z vsemi pripadajočimi objekti, kot so silosi, seniki, steljnikd in skladišča za krmilu in reprodukcijski material. Prvi tak hlev je bil zgrajen v Cerkljah lotu 1962 s kapaciteto 114 glav, na nekdanji cerkljanski gma|-nl, takoj v naslednjem letu pa je zadruga organizirala zgraditev še nadaljnjih dveh hlevov v Cerkljah ter odprla gradbišča v Trnju pri Brežicah in na novo formi mla obrat v Globokem. Ob tem času so povsem dograjeni in v uporabi trije hlevi v Cerkljah, štirje v Trnju in dvn v Globokem. no v živinorejski proizvodnji, krije zadruga vse proizvodne stroške in ustvarja določeno akumulacijo. Poleg živinorejske proizvodnje Je pomembna tudi proizvodnja v sadnih nasadih ter v hmeljiščih. Ne oziraje se na to, da so nasadi v začetni rodnosti, Je znašal Skupni letošnji predelek breskev, jabolk in hrušk nad 210 ton. Največji pridelek na hektar je zadruga dosegla na posestvu Mokrice pri hruškah, z več kot 30 ton na ha. Dobro oskrbovani nasadi hmeJJa so dali povprečni hektarski d>-nos 1.750 kg suhega hmelja. Tovarna športnega orodja »ELAN« Begunje na Gorenjskem • izdelujemo: dvo- in trodelne lestve, lestve-prislanjače, lestve-sestavljače, lestvc-kljuka-če, sklopilne lestve, univerzalne lestve, pleskar sko lestve, stopničaste lestve; gasilske pasove-rešcvalne, tip »A« s karabin., električarske pa sove-zaščitne, tip »B« (komplet s futrolami in klinom). Prosimo, zahtevajte naše ponudbe! Perspektiva kmetijske zadruge in njegova perspektiva Družbena proizvodnja na področju zadruge je prešla iz gospodarjenja na majhnih in razdrobljenih površinah na večje komplekse 1.1963 z nastajanjem prvih aronddra-nih kompleksov. Razen tega je pričela zadruga v tem času nakupovati zemljišča v bodočih kompleksih in izven njih z namenom, da se pospeši združevanje in strnje-nje kompleksov. Do konca 1962 je zadruga odkupila 42 ha, v 1.1963 98 ha in v 1. 1964 pa okrog 80 ha zemlje. Hkrati z odkupom zemljišč in z izgradnjo družbenih obratov je zadruga izvršila razmerjitev področij, ki pridejo v postov za družbeno proizvodnjo in ki ostanejo tudi v bodoče v individualni kmetijski proizvodnji. Kopica novih načrtov Skladno s pogoji in z možnostmi za pridobivanje zemljišč pa bo zadruga organizirala Še nove kmetijske obrate. Tako predvideva na področju Dobove v naslednjih letih organizirati nov obrat za vzrejb in pitanje 10.000 prašičev na leto. Na področju Artič namerava zadruga v prihodnjem letu organizirati sadjarski obrat, H naj bi imel nad 100 ha površin. Tako namerava zadruga v nadaljnjih letih obstoječe površine povečati na skupno 1.500 ha. Ti hektarji ne predstavljajo nedoseljive številke. V programu pridobivanja pa niso zajeta samo dobra zemljišča, sposobna za takojšnjo proizvodnjo, temveč je nad polovico takih, ki bodo postala uporabna šele z izvedbo osuševalnih sirstemov in agromelioracij. Kot primer navajamo področje Gabenti-ce od Globokega do Cundrov-ca in področja Rupce od Cundrovca do Gtogovbroda in Dečnlh sel. Prav na tem področju je zadruga letos izvedla večja agromelioracijska dela ter tako usposobila več deset hektarov dosedaj slabo produktivnih zemljišč. Nadalje Ima zadruga v programu ureditev in izsušitev površin na bivši cerkjjanslki gmajni in okoli nje. Na področju Artič je nekaj degradiranih gozdov na vzvišenih pobočjih: ta zemljišča bodo z Izkrftdtvijo In Izvedbo agromelioracij postala primerna za napravo plantažnih nasadov. Prav tako Je letos zadruga iCTršila agromelioracijska dela na prilepski gmajni, kakor tudi na gmajni v Jesenicah ter usposobila preko 10 ha dosedaj skoraj neplodnih zemljišč. Ne oziraje se na to. da predstavlja talk način pridobivanja zemlje za zadrugo odnosno koleV.tiv problem, knko doseči rentabilno pro- (Nadaljevanje rta ". str.) (Nadaljevanje s (. str.) izvodnjo, predstavlja na drugi strani hitrejšo pot za pridobitev potrebnih površin! Hkrati pa spreminja dose-daj neplodna in manj vredna zemljišča v plodno zemljišče. Nove naloge vrtnarije na Čatežu Poleg že omenjenih živi. noretjskah obratov Cerklje, Trnje in Globoko ter sadjarskega obrata v Mokricah ter Planiranih obratov Dobova in Artiče pa namerava zadruga razširiti tudi vrtnarski obrat na Čatežu. Z vrtnarsko proizvodnjo je zadruga pričela leta 1963 spomladi po izgraditvi rastlinjakov na površini 10.000 m!, ki jih ogreva termalna voda. Poizkusna proizvodnja v 1.1963 in redna v letošnjem letu odnosno uspehi v tej proizvodnji so uvrstili obrat na Čatežu v enega izmed najboljših tovrstne proizvodnje. Poleg znatnih količin vrtnin, ki so bile prodane na domačem trgu, je v letošnjem letu zadruga poizkusila tudi z izvozom. Pcizkusne pošiljke nam obetajo dobro prodajo v prihodnjem letu. Ne oziraje se na prednje pa bo zadruga prvenstveno oskrbovala domača tržišča. Tudi na tem obratu je pripravljen program nadaljnje razširitve, že letos je zadruga z neka. terimi deli že pričela ter ia-merava v prihodnjem letu usposobiti 50 ha površin za Bunanjo proravodnjo ter urediti tudi namakalne naprave za sušna leta. Vsestranska dejavnost zadruge Vzporedno z razširitvijo ln izgradnjo proizvodnih obratov ter povečanje proizvodnje individualnih kmetijskih proizvajalcev je zadruga reševala in povečevala kapacitete in razširjala dejavnosti, ki vi, obnovila je potrebne prostore v Cerkljah, uredila do-gonska mesta na terenu za odkup živine ter v lanskem, letu rekonstruirala klavnico, tako da ima danes ta stavba podobo povsem novega objekta s primernimi klavniški-mi in hladilniškimi kapacitetami. Kljub znatnim investicijskim vlaganjem v preteklih letih pa še niso krite vse potrebe. Tako ima zadruga v programu v naslednjih letih zgraditi novo skladišče za predelaivo močnih kimal do 15 000 ton letno ter skladišča za sadje in povrfcnino, opremljena s hladilnimi prostori. Vsa obstoječa in nova skladišča pri žel. postaji želi povezati z industrijskim tirom. Zadruga in kooperacijska proizvodnja Sedaj in še mnogo let bo zasebna kmetijska proizvodnja pomembna kot tržni proizvajalec, pa tudi kot proizvajalec dobrin za preživljanje samega kmečkega prebivalstva. Zelo dolgo' pa se bo ta proizvodnja ohranila in pospeševala zlasti na področjih, ki niso primerna za druž-vbeno kmetijsko predzvodnjo in za dela z večjimi stroji. Z ozirom na navedemo je zadruga že pred leti pričela sklepati pogodbe o proizvodnem sodelovanju, kar se je do danes odrazilo predvsem v večji uporabi gnojil, boljših semen in agrotehnika. To je povzročilo povečanje pridelkov pri vseh kulturah na njivah in travnikih. Tovrstno pogobeno sodelovanje, pri čemer imajo proizvajalci tudi obveze glede prodaje proizvodov zadrugi, veča število pogodbenih ha iz leta v leto. V letu 1962 je bilo sklenjeno pogodb. za proizvodnjo na 842 ha. v letu 1963 na 1.340 ha, v 1.1964 pa že na 1.932 ha. Na enak način kot dosedaj je treba računati Še vedno na V pogodbeni proizvodnji — neprimerno večji pridelki Pridelki na pogodbenih površinah so bili znatno višji v primeri z ostalimi. Zaradi neugodnih vremenskih razmer v tekočem letu cenimo povprečni pridelek pšenice le na pribl. 28 mtc po ha, kar je precej manj kot v preteklem letu. Ne glede na to pa je bilo ugotovljenih tudi več primerov z visokimi pridelki, celo nad 50 mtc pridelka po ha pri sorti produtore. Na slabše oskrbovanih površinah izven pogodbene proizvodnje je bil manjši pridelek v povprečju od 18 do 20 mtc. Pridelki krompirja in koruze so bili različni, predvsem zaradi talnih pogojev. Sorazmerno dobri pridelki krompirja so bili na področju cerkljanskega polja in Dobove, slabši in slabi pa na področju Brezine, Bukovška, Artač in Globokega. Pridelek koruze je bil povsod nad povprečjem. Pridelek krme na travnikih je znašal na pogodbenih površinah v povprečju 65 mtc po ha, na ostalih pa v povprečju 40 mtc po ha. Gnojenje travnikov daje zelo dober finančni rezultat, saj dosežemo v povprečju z uporabo 600 kg umetnih gnojil povečan pridelek za 30 mtc sena po ha, kar predstavlja dvakratno vrednost v primerjavi s stroški. Posledica večje proizvodnje na njivah in travnikih je možnost večje reje in pitanja živali, bodisi goveda ali prašičev. V preteklih dveh letih je sicer proizvodnja mesnatih prašičev močneje upadla, razvila pa se je znatna vzreja odoj-kov s težo do 20 kg. Ne oziraje se na to, da je trenutro vzreja odojkov v zastoju, lahko pričakujemo, da ta proizvodnja v prihodnjem letu ne bo manjša ali vsaj ne manj interesantna kot letos. Pogled na Arnova sela in prve breskove nasade, v katerih je KZ Brežice vpeljala sodoben način gojitve sadnih plantaž (Foto: Inž. Pire) služijo neposredno kmetijski proizvodnji, kot npr. skladišče za reprodukcijski material, skladišče za kmetijske pridelke in ostale predelovalne obrate. S povečanim obsegom poslovanja je hkrati prilagoje-vala ostale dejavnosti, ki so v okviru zadruge, potrebam terena. Tako ima zadruga v okviru že omenjenih kmetijskih obratov organizirane še naslednje delovne enote: hranilno kreditni odsek, enoto kmetijske mehanizacije in transporta z lastno melianič-no delavnico. mM.up kmetijskih pridelkov in živine, trgovino z reprodukcijskim materialom /. 8 terenskimi poslovalnicami, klavnico z X mesnicami v mestu in na podeželju ter v r.riv.i« tli trgovsko poslovalnico Sadjc-zcle-njava. V preteklem obdobju Je zadruga nved drugim zgradila tudi contiralno skladišče za odkup kmetijskih pridelkov s sušilnicami za hmelj in sadje pri tat. postaji, odkupne in pottonM prostore v Dobo- večanje pogodbenih površin, zato je zadruga sklenila za 1.1965 organizirati pogodbeno proizvodnjo pri individualnih proizvajalcih na 2.200 ha. Vzporedno z rastom pogodbene proizvodnje se je v tem času znatno povečala uporaba in prodaja umetnih gnojil. V letu 1961 je bilo v individualni kmetijski proizvodnji porabljeno 1.220 ton, v 1.1962 1.430 ton, lani 2.086 ton, pa tudi za 1. 1964 lahko ocenimo, da bo poraba letos višja kot lani. Omenjati je vredno, da so individualni kmetijski proizvajalci spoznali in se prepričali, da je potrebno umetna gnojila uporabljani v pravilnem, razmerju med oMišičnflmi-fosfornima in kalijevimi gnojili. Prav tako je tudi vredno omeniti, da so visokorodne sorte pšenice v zadnjih letih povsem izpodrinile stare domače, manj produktivne sorte. Zanimivo pa je, da kljub uspehom v proizvodnji počasneje napreduje uporaba semena hibridne koruze in semenskega krompirja. Spet nove oblike sodelovanja s kmetom Poleg dosedaj običajne dogovorjene kooperacijske proizvodnje, da je po določenem obdobju zadruga garantirala odkup govedi ali svinj, se je zadruga letos lotila organizacije pogodbene proizvodnje na domovih na ta način, da izroči proizvajalcu večje število odojkov ali telet pri vnaprej določeni ceni, vendar za plačilo prirastka. Ti blagovni proizvajalci dobijo lahko akontacijo na dogovorjeno proizvodnjo v materialu ali pa v gotovini. Trenutno ima zadruga tak pogodbeni odnos s 13 rejci oziroma proizvajalci mesnatih prašičev ter l 28 rejoi v proizvodnji govejega mesa. Rejci, ki se v zadrugo vežejo za proizvodnjo v enem turnusu za najmanj 5 svinj ali najmanj 10 telet ali do 3 glave odrasle živine, imajo možnost najeti tudi do 300.000 din posojila za usposobitev Miroslav Kugler: DEDNJA VAS (1964) proizvodnih kapacitet, .če se nahajajo izven interesnih področij družbenih obratov. Zal zadruga še ni v stanju trenutno kreditirati nakup prepotrebne drobne kmetijske mehanizacije, tem manj tudi zaradi tega, ker take me. hanizacije ni moč nabaviti. Trenutno rešuje zadruga ta problem z izvrševanjem uslug s svojimi stroja. Tako ima danes zadruga že 35 različnih traktorjev z več kot 100 priključki ter 7 žitnih kombajnov. Pomoč mehanizacije tudi v upravi KZ Vzporedno z razvojem zadruge in njene dejavnosti se je stalno povečevalo število zaposlenih. Pri zaposlovanju nove delovne sile so upoštevali potrebo po odpiranju novih delovnih mest, posebno pozornost pa so posvečali strkovnosti novo zaposlenih Vodstvo KZ stremi za čim-popolnejšo vsestransko uvedbo mehanizacije pri delu v proizvodnji, kakor tudi v administraciji. Dobra in sodob no ter strokovno je urejena mehanizacija, pri čemer se poslužuje zadruga strojnega knjlilženja z električnimi, knjižnimi stroji. To ji orno goča redno spremljanje vseh poslovnih dogodkov, kakor tudi hitro analizo proizvodnih in poslovnih rezultatov. Zaradi uvajanja mehaniza cije v proizvodnjo in sodob ne tehnologije dela se vedno močneje kaže potreba po strokovni delovni sili. Zato je od 250 stalno zaposlenih le 90 nekvalificiranih. .Ostali so kvalificirani in visokokvalificirani delavci po posameznih specialnih gospodarskih dejavnostih. Med to-ml je 17 kmetijskih tehnakuv in 2 agronoma. Struktura kadra ni povsem zadovoljiva; primanjkuje ljudi z visokošolsko izobrazbo kmetijske smeri, pa tudi kvalificiranih defavcev z nižjo kmetijski, šolo. Stipendije zadruge bi sicer omogočile usposabljanje te marvkBjoče in potrebne delovne sile, vendar je zanimanje za tovrstno izobraževanje (bodisi rrUadine, ki je končala 8 letno šolanje, kakor tudi rtekvalliiKoirarrih delavcev iz vrst kolektiva) nezadostno. Vzroke nezainteresiranosti je treba iskati v težkih delovnih pogojih v kmetijstvu ob primerjava z ostalimi panogami gospodarstva. Ne glede na navedeno se delovni pogoji pri zadrugi skladno z razvojem stalno izboljšujejo. Tako so organi• m' zirali kuhinje za pripravo dopoldanskega toplega obroka hrane na vseh večjih obratih zadruge. Le-tega se lahko poslužuje nad 90 odst. zaposlenih. Nadalje razpolaga zadruga z 22 družinskimi in 11 samskimi stanovanji, zaradi trenutnih potreb pa bo potrebno zgraditi še najmanj 6 družinskih stanovanj v Brežicah in po dve stanovanji v Cerkljah. Trnju in Glo"x>-kem. ■ Tako smo se sprehodili prav na kratko skozi dosedanjo zgodovino največje kmetijske zadruge v Spodnjem Posavju. — Seznanili smo se hkrati z njenimi načrti in z obširnim programom dela, ki si ga postavlja kolektiv KZ Brežice za nadaljnji razvoj svojih obratov. Po vsem kar smo zvedeli, prav lahko trdimo, da se delavci in strokovnjaki brežiške kmetijske zadruge dobro zavedajo, da je od nadaljnjega dobrega razvoja kmetijstva v veliki meri odvisno hitrejše ali pa tudi počasnejše nara- ščanje naše življenjske ravni. Zlasti zdaj. v novi delitvi narodnega dohodka, je prav razvoj kmetijstva eden izmed bistvenih pogojev, da bomo našim delovnim ljudem v mestu in na vasi hitro dvignili življenjski standard. Prav gotovo bo kolektiv KZ Brežice zdaj še načrtneje izkoriščal vse rezerve v svojem delu in v vseh svojih delovnih organizacijah. To mu med drugim omogočajo tudi spremenjeni pogoji gospodarjenja, saj so zdaj kmetijske organizacije izenačene z ostalim gospodarstvom. ■ Pri uresničevanju it- po-19 membne naloge želimo ■i kolektivu brežiške krneli tijske zadruge kar naj- Bveč novih uspehov in. novih delovnih zmag! S51 Zgorel skedenj 20. decembra je v Stražnem vrhu pri Črnomlju zgorel skedenj s krmo, last Pepce Vrsčaj. škodo cenijo na 500.000 dinarjev. Ni še znano, kdo in zakaj je zanetil ogenj. Mopedist z zlomljeno nogo Na Ljubljanski cesti v Novem mestu je 16. decembra dopoldne mopeddst Mihael Buksa, ki je pripeljal z neprednostne Slakove ulice, trdil v osebni avto ZG 55—34, ki ga je vozil Milivoj Hercog. Škode je za okrog 20.000 dinarjev. FtukSa je padel in si zlomi! desno nogo pod kolenom. Pes spiašši vole Ko je 15. decembra dopoldne Florjan Hren iz Ločne vodil vprež-nd voz po cesti blizu podjetja Kurivo v Brsiinu, je pes splajil vole, ki so zavili proti levi strani ceste. Hren je živali miril, prav tedaj pa je vprežni voz prehiteval neki osebni avto in zadel goniča. Hren je padel pod kolesa vprežnega vo-za. Nesreča se je končala tako, da so ga z zlomljeno desno nogo od peljali v bolnišnico. TRGOVSKO PODJETJK »CHEM0« - Ljubljana Maistrova 10, nudi v svojih specializiranih poslovalnicah v centrali, Maistrova 10, na Titovi cesti 21, v Kranju, Koroška c. U in na Jesenicah, Borisa Kidriča 21. • razne kemikalije in kc- • mične artikle, vseli vrst • barv in lakov ter plasti-s ko in pleskarski pribor. Kolektiv podjetja želi vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1965! * Dolgoletna tradicija ter moderni strojni park sta porok kvalitete in širokega asortimana proizvodnje! TOVARNA VERIG LESCE PRI BLEDU Vse delovne organizacije prosimo, da takoj poravnajo vse račune za objavljene reklamne in male oglase, razpise, objave in druga obvestila. Tudi druge naše dolžnike prosimo, da nemudoma plačajo vse zapadle račune, da bomo lahko uredili naše obveznosti do tiskarne in drugih dobaviteljev! UPRAVA DOLRNJSKEGA LISTA St. 51 (769) DOLENJSKI L I ST 7 Seja občinske skupščine v Krškem je bila tudi tokrat zelo živahna in plodna Preteklo sobota je bila v Krškem 14. seji občinske • skupščine, ki jo je vodil predsednik ObS inž. Franc Dragan, pomagala pa sta mu podpredsednik ObS Tone .lavorič in tajnik ObS Cveto Bevk. Poročilo in razprava o realizaciji družbenega načrta za III. tromesečje 1964 je bih; tako obsežna, hkrati pa tud; plodna, da je zaposlila odbornike za nekaj ur! Skupščina je zato lahko obdelala samo dobro polovico predlaganih točk, ta teden pa se bo sobotna seja nadaljevala. Gospodarska vprašanja tudi sicer odbornike občin&Ke skupščine v Krškem zelo razvnamejo, tokrat.pa so še po.-ebej zelo kritično in konkretno razpravljali o posa-meza'h delovn-h organizacijah. Forocdlo o doseženih uspehih za prvih devet mesecev leta 1964 govori o ugodnih rezultatih v poslovanju večine delovnih organizacij v občini. Proizvodnja se je znova krepko dvignila, hkrati z njo pa rasteta tudi produktivnost in boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Slednje ni vedno v pravem sorazmerju s številom zaposlenih ljudi in z osebnimi dohodki. Odborniki so v razpravi znova opozorili, da bi delovni kolektivi in njihovi organi samoupravljanja, kakor tudi politične organizacije in vodstva podjetij, lahko dosegli z izkoriščanjem notranjih rezerv, z boljšo organizacijo dela, s še doslednejšim varčevanjem in s čim boljšim izkoriščanjem osnovnih sredstev še večje uspehe. Razveseljivo je, da so nekatere delovne organizacije dosegle svoje naloge kljub temu, da so imele velike .težave pri nakupovanju osnovnih surovin in drugega reprodukcijskega materiala (teh težav še vedno ni konec!). Oenp reprodukcijskega materiala še vedno rastejo, kar potrjujejo tudi številke za prvih devet mesecev letoš-nijega leta: družbeni bruto produkt v gospodarstvu, je v tem času porastel za 31,9 odst. v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, materialni stroški pa kar za 40,2 odst. Večji realni osebni dohodki Gospodarstvo v občini je v primerjavi z lanskim letom povečalo letos število zaposlenih za 9,6 odst., njegova produktivnost po družbenem produktu pa se je povečala V istem času za 7 odst. Pri nara&čanju produktivnosti zaostaja kar za 8 odst. industrija, razen nje pa tudi gostinstvo. — Iz poročil, je bilo nadalje razvidno, da so se bruto osebni dohodki v letošnjih prvih devetih mesecih povečali za 39,3 odst., za redni delovni čas brez nadur pa za 24,2 odst. V negospodarskih dejavnostih so se nominalni osebni dohodki povečali v tem času za 17,4 odst., medtem ko so realni osebni dohodki v tem času dosegli v gospodarstvu povečanje za 13,9 odst., v negospodarstvu pa za 7,7 odst. Najbolj so se v tem času povečali realni osebni dohodki v kmetijstvu (za 25,9 odst.), v gradbeništvu (19,9 odst), trgovini (14,5 odst.), prOmetu (14,4 Odst.), gostinstvu (13,7 odst.), industriji (12,1 odst.) in v obrti (za 9,5 odst.). O zanimivih razpravah posameznih odbornikov (iz tovarne papirja in celuloze, iz kmiotlijstva in sindikatov) bomo v našem listu še posebej poročali. Naj na tem mestu samo podčrtamo kritično stanje v dobavah lesa za tovarno papirja, ki se mora boriti z velikimi, dostikrat tudi docela nepotrebnimi težavami in z nerazumevanjem za pomen proizvodnje, ki je tako nujno potreb- na za ves jugoslovanski trg in za izvoz! Odborniki so pritrdili mnenju predsednika in podpredsednika občinske skupščine, da je treba kolektivu Celuloze učinkovito pomagati pri ustreznih organih, da bi se ublažila kriza pri dobavi lesa in pogoji za odplačevanje komercialnega kredita, ki hromi zdaj tako tovarno kot vso krško občino. Rudnik Senovo je skoraj brez skladov, Kovinarska je v izgradnji, termoelektrarna v Brestanici pa ima ponovna večja popravila — to pa so tudi že skoraj vsli glavni proizvajalci v občini! Ti kolektivi torej »ne morejo imeti razumevanja« za številne prošnje in predloge s terena, saj zares nimajo nobenih odvisnih sredstev. Združitev KZ Brestanica, Kostanjevica in Krško Po leto dni trajajočem delu in pripravah so na sobotni seji odborniki sprejeli sklep o predlogu organov upravljanja o pripojitvi KZ Brestanica in Kostanjevica h KZ Krško. O tem bomo v našem listu tudi še poročali, že danes pa objavljamo razgovor našega dopisnika z direktorjem KZ Krško o tem vprašanju. Prav gotovo pomeni združitev treh zadrug v močan kmetijski kombinat rešitev in pravo pot tako za obnovo vinogradov v občini kot za nadaljnje povečanje mehanizacije, za rast specializirane proizvodnje in za sodobno sodelovanje z vsemi zasebnimi kmeti. Glavni namen združitve morajo biti, kot sta na seji med drugimi poudarila načelnik Franc Ko-vačič in inž. Zupan; kvalitetne spremembe tako v lastni proizvodnji kakor v kooperaci jskem sodelovanju zadruge s kmeti. Tovariš Kerin, kmet iz Podbočja, je pozdravil združitev in poudaril, da bo lahko našega kmeta rešila samo specializirana proizvodnja, ki bo tudi povečala življenjski standard človeka na podeželju. Opozoril pa je: »Obojestransko bodimo poštenjaki pri vsem sodelovanju!«, čemur so vsi navzoči pritrdili. Opozorili so še, da je treba vse kmetovalce podrobno seznaniti z nameni sedanje pripojitve, direktor KZ Krško Stane Nunčič pa je podrobneje obrazložil načrte nove zadruge. Na seji so sprejeli tudi odlok o spremembi letošnjega občinskega proračuna, po ka. terem so se dohodki občine povečali še za dodatnih 20 milijonov dinarjev (iz prispevka na račun dohodka komunalnih gospodarskih organizacij). Ta sredstva so predvsem namenili za šolstvo I. stopnje v občini. O drugih točkah dnevnega reda tokratne seje občinske skupščine bomo poročali še posebej. REVNI ALI BOGATI? Z dosedanjim proračunskim sistemom nismo bili zadovoljni — Tokrat odgovor na vprašanje: kako se bo novi proračunski sistem odražal v občini Krško 8. decembra se je v Krškem mudila skupina republiških poslancev, ki so s predstavniki občinske skupščine razpravljali o proračunski situaciji, ki se obeta za leto 1965. V razgovoru so ugotavljali, kakšne so potrebe in kakšne dejanske možnosti, ki jih bo nudil novi proračunski sistem. Po približnih izračunih bo proračun občine Krško razpolagal s 747 milijoni din. Za najskromnejše potrebe (zgolj za osnovno dejavnost brez investicij v družbene službe in komunalne objekte) pa bi potrebovali 1 milijardo 111 milijonov din! Proračunske možnosti niti zdaleč niso usklađene s potrebami, predstavniki občinske skupščine pa so zategadelj apelirali na poslance, naj skušajo doseči, da bi nastale razlike lahko uskladili z republiško pomočjo. Republiškim poslancem so kar se da podrobno pojasnili vzroke takšnega stanja. Stari in novi proračunski sistem se odražata negativno zaradi posebnega sestava in značaja industrije, ki je glavna gospodarska panoga. Za krško občino, ki jo povsod smatrajo za razvito, je značilno to, da ima malo zaposlenih, toda razvito industrijo in nerazvite predelovalne (terciarne) dejavnosti. Tako v starem kot v novem proračunskem sistemu pa sta osnova za dotok proračunskih sredstev: število zaposlenih in njihovi osebni dohodki! Ker je proračunskih sredstev premalo, niso za investicije v družbene službe in komunalno dejavnost porabili v zadnjih letih iz proračuna prav nobenega dinarja. Za takšne investicije ni predvideno nič niti v planu proračunskih izdatkov za 1965. Proračun je komajda zadoščal (tako bo žal tudi v letu 1965!) za osnovno dejavnost v komunali in družbenih službah. Tudi iz delovnih organizacij niso mogli in ne bodo mogli dobiti v zadovoljivi meri sredstev za investicije v družbeni standard. Industrija je kot glavna panoga (to velja zlasti za Tovarno papirja in celuloze) zaradi velikih naložb v zadnjih letih (Koto II!) tako obremenjena z odplačili, da iz svojih skladov občini ne more nuditi pomoči. Tovarna celuloze in papirja bo na primer do leta 1969 odplačevala zelo neugodne komercialne kredite! Iz naštetega je razvidno, da je občina Krško, ki jo vedno smatramo za zelo bogato, pravzaprav revna, vsaj kar zadeva sredstva za zadovoljevanje potreb občanov in da je v tem primeru intervencija republike zelo nujna. Pohvala tudi za kolektiv PAPIRKGNFEKCUE Krško V ozko tesen med Krškim in Sremičem se je zajedla Sava, morala pa je dati prostor tudi železniški progi Zidani most—Zagreb in cesti ki povezuje kraje ob levem bregu reke s sedežem občine Lepe delovne uspehe je dosegel tudi kolektiv podjetja »Papirkonjekcija« v Krškem, saj je do konca septembra presegel celotno proizvodnjo že za 16.5 odstotka. V tem času so dosegli 96.1 odstoLka družbenega bruto produkta, kar je dobrih 54 odstotkov več kot lani v istem času. Tudi narodni dohodek v kolektivu je za skoraj 49 odstotkov večji od lanskega enakega obdobja, ostanek čistega dohodka pa je prav tako za 68 odstotkov nad pianom — to pa pomeni, da je kar za 17 odstotkov večj kot v enakem lanskem obdobju. Zlasti lepe uspehe so dosegli v predelavi papirja; v tem času so povečali produktivnos'-, za dobrih 26 odstotkov, ekonomičnost poslovanja pa za 1.2 odstotka. Kljub močni konkurenci je krška »Papiirkonfek-cija« našla solidno tržišče, ki ga zalaga s kvalitetnimi izdelki. Ves kolektiv si močno prizadeva, da bi z dobro organizacijo dola še naprej divi- gal produktivnos':. Omeniti moramo tudi, da tovarna papirja in celuloze temu kolektivu redno dobavlja potrebno surovino in tako posredno pomaga reševati občini vprašanje zaposlovanja ženske delovne sile. PRVI SENOVSKI STOLPIČ POD STREHO Gradbeno podjetje »Sava« iz Krškega je nameravalo letos v okviru gradenj za trg dograditi na Senovem 20-sta-novanjski stolpič. Zaradi raznih ovir, ki so se pojavile med gradnjo, bo novi stolpič vseljiv šele prihodnje leto v avgustu. 17 stanovanj se je odločil odkupiti senovški premogovnik za potrebe svojega kolektiva, 3 stanovanja pa bodo za prosvetne delavce, ki živijo na Senovem v precejšnji stanovanjski stiski. »LISCINo obrat na Senovem že raste iz tal V septembru 1964 so na Senovem začeli gradiili proizvodne prostore noVega obrata »Lisce« iz Sevnice, v katerem bo našlo zaposlitev okoli 200 žena in deklet. Gradnja bo veljala približno 60 milijonov din, potrebna sredstva pa je v občinski investicijski sklad vročil Rudnik rjavega premoga Senovo, ki je s tem omogočil najetje posojila. Kot predvidevajo, bo obrat dograjen do dneva rudarjev 1965 in bo začel obratovati v okviru praznovanja 20-letnice osvoboditve, V njem se bo zaposlilo precej žensk, ki delajo za sevniško »Lisco« zdaj na domu, ter one, ki se že priučujejo v zasilnih prostorih pri TE v Brestanici. Obrat bo prostore v Brestanici zadržal še naprej in jih bo nato uporabljal samo za priučevanje. V eni zadrugi bo bolje za kmetijstvo občine Direktor Kmetijske zadruge Krško tov. Stane Nunčič nam je pred dnevi v razgovoru o združevanju treh kmetijskih zadrug, ki so doslej delovale v občini Krško, naštel več utemeljenih vzrokov, ki dajejo slutiti, da bodo po združitvi za kmetijsko proizvodnjo nastopili boljši časi. Odgovoril je, na tri naša vprašanja, iz odgovorov pa bo vsakdo lahko razbral tisto, kar je najpomembnejše. — Tovariš Nunčič, za uvod naštejte, prosim, dobre plati združevanja oziroma to, kar si obetate, da bo po združevanju boljše. — Res je, od združitve si veliko obetamo. Dobro vemo, da je samo v večji delovni organizaciji možno uresničevati delitev dela, da je samo v večji organizaciji možno pravilno zastaviti kadrovsko politiko in jo tudi uresniče- vati, da ima večja organizacija večjo materialno osnovo, da lahko sprecializira proizvodnjo in podobno. To so samo splošne ugotovitve in posledice vsake integracije, kljub tomu pa jih tudi v našem primeru ne gre podcenjevati. Precej si obetamo od tega, ker bo zdaj res lahko prišlo do uresničevanja enotne kmetijske politike, kar je edino prav. Seveda bomo ustvarjali večje sklade; to je še bolj pomembno v zvezi s prenašanjem razširjene reprodukcije na delovne kolektive, saj bomo nato laže dobivali kredite, kar pri manjših organizacijah pač ne pride v postov. Zdaj, ko sem naštel precej dobrih strani združevanja, veljalo omeniti tudi to, de pri vseh združevanjih prihaja do nezdravih pojavov, ki marsikdaj škodujejo. Stvar novega kolektiva, ki bo z zdnitotvijo nastal je, da se bo z vsemi stkani boril proti, takšnim pojavom in jih preprečeval. — Kateri družbeni in kateri ekonomska smotri bodo doseženi z družitvijo? — Nekaj ekonomskih smotrov sem naštel že v odgovoru na prvo vprašanje. K povedanemu bi dodal še tole: če bomo imeli v zadrugi spe-cdaUzarano proizvodnjo in če bomo dosledno uresničili nagrajevanje po delu, se bo zadruga lahko hitreje razvijala. Z doslednim nagrajevanjem po delu, ki naj zajame ves kolektiv tja od slednjega strokovnjaka pa do nekvalificiranega delavca, bomo spodbudili napore za boljšo organizacijo dela in za večjo strokovnost pri delu. Hkrati s tem, ko bo vsakdo za svoje delo boljše materialno nagrajen, se bo povečala tudi proizvodnja, zadruga pa se bo lahko hitreje ramvi- jala. Vsakemu posamezniku bo treba nuditi možnost, da bo uveljavljal svojo pobudo v korist družbe to v svojo lastno korist. Velika zadruga bo lažje in bolj strokovno pripravljala programe razvoja kmetijstva, saj bo imela več strokovnega kadra in se bo lažje zavzemala za uresničevanje zastavljenih programov. — Kako nameravate v združeni, vejiki kmetijski zadrugi načeli pogodbeno proizvodnjo z zasebnimi kmetovalci? — Kot osnova nam bo pri tem ugotovitev, da je pogodbena proizvodnja enakovredna družbeni. Tako kot je treba nenehno razvijati specializacijo dela in krepiti organizacijo dela v družbeni proizvodnji, moramo stremeti za enakimi nameni tudi v pogodbeni proizvodnji. Kmetijska zadruga mora skrbeti, da noben zasebni proizvajalec ne bo ostajal, izven njenega vpliva. Nenehno mora strokovno proučevati, za kakšno proizvodnjo ima zasebni kmetijski proizvajalec najboljše pogoje in kako bi lahko tudi on svojo proizvodnjo specializiral. V zadrugi imamo v načrtu proizvodne okoliše, v katerih bo najprej po en kmetijski strokovnjak, ki bo proučeval pogoje kmetijstva v posameznih vaseh in pogoje posa-meBnah kmetovalcev, tako glede kvalitete zemlje, gospodarskih poslopij, delovne sile itd. S tem bomo skušali najti tisto proizvodno smer, ki bo za pogodbeno proizvodnjo najprimernejša. Kmetijska zadruga bo morala tam, kjer je obstoj zasebne, ga kmetovalca predviden, dajati sredstva za popravila gospodarskih poslopij, za nabavo drobne mehanizacije, za umetna gnojila, sortna semena, strokovno službo itd. Hkrati s tem pa bo zadruga morala prevzemati tudi del rizika v pogodbeni proizvodnji, vendar samo v primerih, ko bo kooperacija popolna in dolgoročna. Mialo prej sem poudaril, da je pogodbena proizvodnja popolnoma enakovredna družbeni. V kmetijstvu moramo dokončno razčistiti prav odnos med družbeno in pogodbeno proizvodnjo, ker nam tu še marsikaj ni jasno. Gre za to, da so v družbeni proizvodnji tako osnovna sredstva, kot delovni proces in proizvodi družbeni, v zasebni pogodbeni proizvodnji pa so osnovna sredstva zasebna, proizvodni proces pa podružbiljamo z namenom, da bi bil proizvod čim večji Končni interes obojne proizvodnje v kmetijstvu po je čimveč kmetijskih proizvodov. Končni namen je torej v obeh primerih enak, zavoljo tega pa med družbeno in pogodbeno kmeti jeko proizvodnjo ne smemo delati prepadov, ki jih ni! M. J. Senovski kopači se bodo dokopali do izobrazbe V učilnici pred letom dni odprtega izobraževalnega centra na Senovem sem za trenutek prisostvoval uri pouka o delovnem pravu in se — prav tako za trenutek — poskušal vživeti v vlogo vsakega izmed poslušalcev, fantov in mož, ki so zresnjenih obrazov poslušali predavatelja. Poskušal sem razumeti to mirnost, to disciplino, ki je prisotna na vseh predavanjih sem od 16. novembra, kar se je pričel tečaj za pridobitev interne kvalifikacije kopača v rudniku in prvostopenjski tečaj za nižjo izobrazbo. Prav tako sem poskušal razumeti, zakaj tako številen odziv tistih, ki so v mladih letih zamudili šole in zakaj so šele v zrelih letih sedli za šolske klopi. Hitro sem si prišel s tem na čisto, saj je bil sklep lahko samo takle: zato je tako, ker je tod edina pot k boljšemu življenju! Anton Pleterski, vodja kadrovske službe v rudniku rjavega premoga na Senovem, je to takole razložili: »Delavci so spoznali, da jim znanje lahko samo koristi in da lahko v kratkem času pridejo do primerne izobrazbe, ki jim iz raznih razlogov prej (ni bila dostopna. Kako potre-*ben je bil izobraževalni center do neke mere pove '"udi odziv na razpis za tečaje. Na tečajih aa kopače je 143 delavcev; pouk je prilagojen njihovemu delovnemu času in je trikrat na teden (ponedeljek, sreda, petek). Popoldanska izmena (42 tečajnikov) ima predavanja od 10.30 do 12.45, jutranja (47) od 14.30 do 1G.45 nočna (54) pa od 18.30 do 20.45. Predmetnik je tak, da vsebuje poleg splošnih predmetov (ustava, gospodarsko in delovno pravo, akoniomika, podjetja itd.) še naslednje strokovne predmete: osnovni pojmi geologije in mineralogije, rudarstvo, varnostni predpisi, osnove strojništva in elektrotehnike v rudarstvu in praktično delo. Predmetnik je tak, da se ga da obdelati v 123 urah in bomo tečaj lahko končali v februarju leta 1965. Splošen tečaj je organiziran* v okviru delavske univerze in se je priCel istega dne kot tečaj za kopače. Za ta prvostopenjski tečaj (5. in 6. razred osnovne šole) se je sprva prijavilo 30 interesentov iz rudnika in drugih gospodarskih organizacij. Ka- sneje so se nekateri ustrašili, da ga ne bodo mogli končati in so odstopili, nekaj pa jih je odstopilo zato, ker so že imeli 5. in 6. razred. Zato je sedanjih obiskovalcev le še 22, od tega 13 iz radnika. Pouk je v torek, četrtek in soboto, vsakokrat po 4 do 5 šolskih ur. Tisti, ki tečaj (prvi ali drugi) že obiskujejo, čutijo, da je to edina pot do (interne) kvalifikacije.« Izobraževanje enih kot drugih bo financiralo podjetje. Da bi dobil jamstvo za sredstva, ki jih daje za izobraževanje delovni kolektiv rudnika, so mu morali tečajnki podpisati pismeno izjavo, da bodo zaradi neuspehov, zamujanja pouka in morebitnega odstopa sami krili stroške, oziroma bodo moralno in materialno oškodovani. Zato taka resnos'; in disciplina pri predavanjih! Podjetje si prizadeva, da bi pri izobraževanju zaposlenih čimbolj pomagalo. Ne le, da je v ta namen izobraževalni center samo zgrajen, ta center je tudi primerno oprem-ljen! V posebnem prostoru, ki mu pravijo modelarnica, je videti vrsto pripomočkov, namenjenih za študij tečajni-škega gradiva. Tako so v za-steklenih ritrinah zbrani vzorci kamenin in premoga z območja senovškega rudnika in fotografije o rudarstvu od leta 1922, kar vse lahko pripomore k smotrnejšemu študiju posameznih strokovnih predmetov. Ta prostor bodo še opremili. Prav tako bo dobil ustrezne učne pripomočke kot filme, diaprojektor, epidiaskop itd. sam izobraževalni center aa nadaljevalne tečaje in druge oblike izobraževanja. Glede na pomanjkanje de- lovne sile pripravlja center tudi uvajalne tečaje, kjer namerava pripraviti oziroma usposobiti za določena delovna mesta nove delavce. Prav tako se kaže potreba po uvedbi internih tečajev za pridobitev polkvalifikacije vsen strok. Splošno izobraževanje obsega tečaje prve pomoči in razna predavanja. 63 In končno: zakaj izolira-jJH zevanje? Da bi delavci fH praktično spoznali, da jun ■ bo znanje pomagalo do H večje storilnosti, večje fJH proizvodnje, da bodo ve-H deli, kakšne so koristi, če M se zmanjšajo stroški — H kar je trenutno edini iz-Ui hod v premagovanju te-gjg žav, ki jih ima rudnik. I. Z. POHVALA DVEH OBRTNIH PODJETIJ Na zadnji seji občinske skupščine so pohvalili delovna kolektiva Splošno klepar-sitvo Kostanjevica in Valvasorjevo tiskarno, ki sta že v prvih 9 mesecih izpolnila letni plan. Splošno kleparstvo v Kostanjevici ga je doseglo konec tretjega tromesečja z. 109,9 odst., Valvasorjeva tiskarna pa z 108,7 odst. V Kostanjevici so kleparji kar za 80 odst. povečali obseg produktivnosti, ekonomičnost po- slovanja pa je pri njih zdaj višja za 24 dst. V Valvasorjevi tiskarni so letos v devetih mesecih naredili za 50 odst. več kakor lani v istem času, hkrati pa so povečali proizvodnost za 37,9 odst. in časti dohodek že konec septembra presegli za 29,9 odst., če ga primerjamo z letnim planom. Podatki nedvomno potrjujejo, da se kolektiv močno trudi za dobro gospodarjenje, ima pa tudi dovolj iiaročil. Prost pristop v Valvasorjevo knjižnico Potem, ko je 9. ^aprila letos krška občinska skupščina izdala odločbo o ustanovitvi Valvasorjeve knjižnice, so mesec dni kasneje že začeli preurejati prostore podružnice Narodne banke, kamor naj bi se knjižnica vselila. Za preureditev prostorov in opreme je bilo do zdaj porabljenih 6,600.000 dinarjev, ki jih je prispevala občina. Knjižnica bo predvidoma odprta za Prešernov dan prihodnje leto. MARIJANA URŠIČ, ki predstavlja zdaj knjižničarsko o-sebje, je te dni zelo zaposlena z vpisovanjem knjig. Knjig je okoli 2.000, v -drugi polovici leta 1965 pa jih bo za kakšnih 1000 več. Te bo knjižnica nabavila s sredstvi sklada za pospeševanje kulture SRS. ki je v ta namen odobril 1,200.000 dinarjev. Polovico teh sredstev je knjižnica že dobila. »Ne veste, kako si želim, da bi bila knjižnica čimprej urejena in knjige dostopne bralcem! Tega si želim toliko bolj, ker daleč naokrog ni večje knjižnice, ki bi povsem zadovoljila obiskovalce Knjige so prebrane,« je pripomnila tov. Uršičeva z glasom, v katerem je bilo malce zaskrbljenosti, in vedreje nadaljevala: »Izpopolniti stari knjižni fond in obogatiti novega,' je glavno vodilo knjižnice.« Kjerkoli hočejo imeti vzorno urejeno in bogato knjižnico, vedo, da to precej slane. Valvasorjeva knjižnica še ni urejena, zato jo bo treba izdatneje podpreti in ji omogočiti tako možnost razvoja, kakršna pristoji matičnim knjižnicam. Nova ustanova v Krškem je že na- tem, da postane matična knjižnica z vsemi pravicami in dolžnost- mi v razvoju knjižničarstva v občini. »Valvasorjeva knjižnica bo urejena po decimalnem sistemu, ki se v sodobnem načinu urejevanja najbolj uporablja. Pristop h knjigam bo prost. Bralcem bo na razpolago čitalnica, ki bo imela sprva 16 sedežev. Kasneje bi čitalnico povečali. Razumljivo, da se bomo posluževali ugodnosti medbibliotečnega izposojanja in tako ugodili bralcem, ki iskanega dela ne bodo našli v naši knjižnici. To bo vsekakor precej vplivalo na to, da si bo knjižnica pridobila čimveč obiskovalcev.« Za naziv ai je knjižnica privzela ime velikega slovenskega zgodovinarja barona Valvasorja, ki je umrl v Krškem. Da bi to opravičila, si bo prizadevala predvsem priskrbeti Valvasorjeva dela. Tako obeta biti ne le nepogrešljivo, ampak tudi zanimivo kulturno središče v Krškem, če bo Valvasorjeva knjižnica zadovoljila krške bralce, pa bodo imela manj koristi od nje druga občinska središča, zlasti večji kraji v občini. Na Senovem je knjižnica še kar lepo urejena, slabša pa je knjižnica v Kosta- njevici. Predvsem njima je namenjena pomoč, ki jo predvidevajo za področje knjižni-ce, a z namenom, da bi obogatili njihov knjižni fond. Podeželje naj bi v prihodnje zadovoljevala tudi potujoča knjižnica pri matični knjižnici. Vendar pa tega ne bodo dosegli kar čez noč. IVAN ZORAN RUDNIK SENOVO: več kakor lani Senovski rudarji faidi letos vedo, kaj pričakuje od njih socialistična skupnost. Do konca septembra so nakopali že 86.7 odstotka količin premoga, ki ga bodo dali skupnosti. V istem času so dosegli za 11.7 odlatotlka večji narodni dohodek kot v privih devetih mesecih lanskega le-"■&. Indeks produktivnosti znaša 107.2 odstotka, ekbnotnič-nost pa so povečali za 1.4 odstotka, čeprav kolektivu predvsem manjka kopačev, jamskega lesa in drugega reprodukcijskega materiala, se rudarji na Senovem tudi letos zgledno pridružujejo vsem tistim kolektivom, ki dajejo vse sile za kar največjo proizvodnjo. PRISOSTVUJEMO POUKU O DELOVNEM PRAVU V UČILNICI IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA NA SENOVEM. POPOLDANSKA IZMENA KOPAČEV V RUDNIKU RJAVEGA PREMOGA POZORNO POSLUŠA SEKRETARJA V RUDNIKU STANETA GOLOUHA, ENEGA IZMED PREDAVATELJEV NA TEČAJU ZA PRIDOBITEV INTERNE KVALIFIKACIJE KOPAČEV. NA TEČAJIH PREDAVAJO STROKOVNJAKI IZ PODJETJA Manj potrdil > več zaupanja državljanom! Kako je bilo na letni konferenci KO SZDL v Kostanjevici na Krki Pretekli teden je bila tudi v Kostanjevici letna konferenca SZDL. Dosedanji predsednik Miha Burja je poročal o delu v preteklem letu ter izjavil, da se je glavno delo 5ZDL v minulem obdobju manifestiralo ob volitvah ter ob akciji za porušeno Skopje. Vrsta problemov pa je kljub temu, da je organizacija bila aktivna, ostala odprtih. Ničesar nismo pokrenili za vodovod v Kostanjevici, javna raz-sveUjava je Se vedno na psu, saj menda v tem pogledu ni nobenega slovenskega naselja bolj zapuščenega. Večna in neizpolnjena želja Kostanjcvičanov ln desettisočev turistov Je, da bi Kostanjevica dobila spodoben cestni priključek na avtomobilsko cesto. — Problematika stanovanj Je ostala prav tako odprta, čeravno Je prav pomanjkanje stanovanj krivo, da ni mogoče dobiti ustreznih kadrov za razna področja. Najtežje ps je to, da tudi tisti ljudje, ki že več let delajo in živijo v Kostanjevici, ni. majo ustreznih stanovanj. Tako samo prosvetni delavci takoj neobhodno potrebujejo Stili družinska stanovanja. Prav tako so v nemogočih stanovanjskih razmerah tudi nekateri borci NOV. In vendar se izza leta 1958, ko je kostanjeviška občina pričela z gradnju stanovanjskega bloka za prosvetne delavce, ni nič spremenilo. člani SZDL so na konferenci, ki so se je udeležili tudi sekretar občinskega komiteja, predsednik občinskega odbora SZDL in republiški ljudski poslanec, kritično opisali nekatere probleme in terjali takojšnjo rešitev. Zelo energično 'so se zavzeli tudi za nabavo novega kinoprojektorja, saj je dosedanji od starosti in obrabljenosti povsem razpadel. Vrsta pripomb je .bila tudi v zvezi z domom kulture v Kostanjevici. Le-ta je bil dograjen leta 1953 z brezprimerno požrtvovalnostjo kostanjeviških prebivalcev. Od tistih doh je bilo v domu kulture nešteto prireditev, saj Je gotovo v zadnjih desetih letih to najbolj aktiven zadružni dom na Slovenskem. Kljub Umu pa odtlej ni Ml deležen nobene podpore. Okna In vse stavbeno pohištvo je še do danes ostalo ne-popleskano, kurjenje še vedno ni urejeno, odrske naprave In filmski projektor pa so Iztrošeni. Edino KZ v Kostanjevici Je vsa ta leta podpirala dom z odplačevanjem anuitet in podpore klrrti, ki Je dajal po dve premieri tedenski). Več ni zmogla, čeprav Je dom kulture njen objekt. Družbene podpore pa ml nikoder. Na konferenci Je bilo sklenjeno, da bodo krajevni činitelji zbrali pol milijona dinarjev s tem. da tudi oličinska skupščina primakne pol milijona. Poiskali pa bi tudi druge vire in tako nabavili nov projekcijski aparat, saj .je Kostanjevica v decembru 1961 ostala brez kina. Udeleženci konference so tudi energično zahtevali žago. Žarijo že let« in leta prosijo ln nimajo za domačo potrošnjo nobene možnosti poskrbeti rezani les. In vendar je v neposredni okolici več žag, ki stojijo. Prav tako so ostro kritizirali, ker ,ie potrebno za sečnjo bi /aganji- toliko potrdil. Prav bi bilo, če bi se naša družba znala tako organizirati, da bi bilo potrebno manj potrdil in da bi dr žavljani bili deležni več zaupanja. S sečnimi dovoljenji in z žaganjem lesa.so zdaj strašne komplikacije, kar ljudje težko prenašajo, hkrati ko gledajo že dvajset let, kako kamion za kamionom leze z gore in odvaža naš les, od česar nam ne ostaja drugega kot razdrte in razi i 11- ceste in pa lov za potrdili, če hočemo priti do drv in rezanega lesa Iz svojih lastnih bost. Slednjič so tideleženei konfercn-cc izvolili nov odbor, ki ga bo kot predsednik vodil Janez Strel. Dela bo novi odbor imel dovolj, problemov je namreč veliko, saj kar silijo na dnevni red. SENOVO: kaj je s trgovino? Po zagotovilih, danih občinski skupščini, bi moralo Trgovsko podjetje Preskrba začeti graditi Jetos na Senovem samopos trezni co, v kateri bi bol tudi oddelek za sadje in zelenjavo. Obljube so za letos, kot je videti, šle po vodi. Kot povedo v podjetju Preskrba, so za gradnjo samopo-strežnice namenjena sredstva porabili za kritje podražitev pri preurejanju bivše trgovine Preskrba v Brestanici. Maloprodajna trgovska mreža na Senovem je premajhna za potrebe prebivalstva, zlasti pa šepata preskrba s sadjem in zelenjavo. Senovške gospodinje, ki so najbolj prizadete, se zato upravičeno sprašujejo: »IN KDAJ lPRIDEMO NA VRSTO MI?« Gozdno gospodarstvo BLED dobavlja najkvalitetnejši smrekov les za žage in celulozne tovarne. Posebno izbrano kvaliteto1 smrekovega ln maceshovega lesa dobavlja za najfinejšo lesno predelovalno industrijo: za proizvodnjo glasbil, čolnov, opremo ladij, športnega orodja, le tal, furnirjev, luščenega furnirja za embalaže in dr. Po naročilu kroji dolžinski les za jambore, pilote, drogove in drugo. Prevoze opravljamo z lastnimi prevoznimi sredstvi do kupca aH do železnico. Vse asortimente prodajamo po dnevnih veljavnih cenah. Nov trgovski lokal v Kostanjevici Trgovsko podjetje »Preskrba« bo te dni v Kostanjevici odprlo nov trgovski lokal in z njim — tako upamo — znatno izboljšalo preskrbo prebivalstva v tem dolu Dolenjske. Preskrba je bila namreč doslej vse prej kot dobra, zato se potrošniki prav vese-lijo otvoritve novega lokala. Prostori na Kambičevem trgu so lepo in sodobno opremljeni — upajmo, da bo taka tudi postrežba. KMETJE NA RAKI: »želimo spodbudnejšo kooperacijo!« Kmetovalci z Rake in okolice zadnje čase veliko raz. pravi jajo o kooperaciji s KONFERENCE SZDL SO ZAKLJUČILI ŽE 13. 12. V krški občini so letne konference krajevnih organizacij SZDL zaključili že 13. decembra. Letos so člani raz pravljali predvsem o odnosu občana do občinske skupščine in do družbeno-političnih organizacij. Govorili so tudi o šolskih vprašanjih, otroškem varstvu, stanovanjskih zadevah, urbanistični ureditvi, o gostinstvu in turizmu, o novih davčnih predpisih pa tudi zelo konkretno o sodelovanju s kmetijskimi zadrugami. Znova so načeli tudi vprašanje klubskih prostorov. kmetijsko zadrugo. Na vseh sestankih in zborih, kjer se jih zbere kaj več, steče bese-' da največkrat o tem. Pravijo, da pogodbe, k: jih sklepajo z zadrugo niso dovolj rasna. Kmetovalec na primer podpiše pogodbo za krompir. letina je slaba in svojo obveznost do zadruge lahko poravna v denarju. Enako je s pšenico in z dragrmi pride!rd. Kot menijo gospodarji, vse to opozarja, da obdelava le ni takšna, kot bi morala biti m da je še vse preveč odvisna od vremenskih pogojev. Pri zadrugi pogrešajo volje, da bi se s kooperacijo res načrtno, stalno in vztrajno ukvarjala in kmeta s tem navezala nase, pa mu tudi nud'la več kot doslej" Največ kritičnih pripomb je slišati na račun cen kmetijskih pridelkov. Morale bi bit; bolj stalne in zadr:i;.-a bi kooperantom morah ijei-diti dogovorjene cene za pogodbeno proizvodnjo (najprimernejše bi bile tržne cene s posebnim pribitkom). Piva precej več, manj pa vina Gostinstvo v krški občini se je letos ugodno razvijalo, saj je v devetih mesecih leta za dobrih 18 odst. povečalo plan svojega družbenega bruto proizvoda. Tudi osebni dohodki so letos v gostinstvu večji, v bodoče pa naj ne bi naraščali več na račun skladov, temveč predvsem z več' jo storilnostjo dela. Vsa gostišča v občini so v letošnjih devetih mesecih prodala za 321,797.000 dinarjev alkoholnih in brezalkoholnih pijač, jeddl in drugih uslug. To je dobra četrtina več kakor v enakem lanskem obdobju. Alkoholnih in brezalkoholnih pijač so prodali 580.598 litrov ali za 8,7 odst. več kot lani. Zanimivo je, da potrošnja piva še nadalje raste (prodali so ga za 36,3, odst. več), prav tako brezalkoholnih pijač (za 20,8 odst. več), pada pa potrošnja vina, žganja in mineralne vode. Janez Trdina bo vstopil v vsak dom Te dni je pri Mladinski knjigi v Ljubljani izšla lična izdaja Bajk in povesti o Gorjancih, ki jih je napisal Janez Trdina. Knjigi je dodanih več slik, ki jih je ustvaril naš umetnik Vlado Lamut. Le-ta je prav tako gorel za Dolenjsko kot Trdina. Že prvi dan po izidu knjige se je med šolsko mladino prijavilo 110 naročnikov. Tako bo knjiga prišla v sleherno hišo kosta-njeviškega šolskega okoliša in še tam pridružila Prešernu in knjigi Slovenske ljudske pe-' srni, ki ju imajo prav tako vsi domovi. KACETNIK 135633 X)? 1 Leta teko, strahote zadnje vojne se umikajo novim dogodkom in skoraj že lega pozaba na vse tisto, kar nas je med vojno navdajalo z grozo in najhujšim trpljenjem. Fašizem je bil vojaško premagan, niso pa bile zatrte vse njegove kali. Vedno znova smo priče, kako delujejo različne sile, ki oživljajo fašistična načela in hočejo svet znova pahniti v najstrašnejše klanje, kakršnega Človek doslej na svojem planetu še nikoli ni doživel. Zato ni odveč, da znova opozarjamo na vse gorje in zločine, ki so jih fašisti povzročili pred in med zadnjo svetovno vojno! Ko obujamo spomine na te dogodke, nas vodi pri tem ena sama misel: NE POZABIMO NA PRETRESLJIVE STRAHOTE V PRETEKLOSTI, DA JIH NE BI ŠE KDAJ DOŽIVELI! Danes začenjamo objavljati daljši odlomek iz knjige BARAKA S PUNČKAMI, ki jo je napisal jetnik nemškega koncentracijskega taborišča Jehijel De-Nur, ki se podpisuje pod svoja dela Ka-Cetnik 135633. To knjigo je pred kratkim izdala Mladinska knjiga v Ljubljani v svoji zbirki školjka, delo pa je prevedla Zdenka škerlj-Jermanova. V prvih devetih poglavjih opisuje knjiga življenje"14-letne Danijele Pre-lešnik, ki se nekega lepega avgustovskega dne ni več vrnila domov. Na izletu so šolarke zajeli Nemci — začela se je II. svetovna vojna. Danijela se je znašla v tujem getu, odkoder je neizbežno peljala samo ena pot — v koncentracijsko taborišče, v smrt. Najprej je bila v delovnem taborišču, nazadnje pa v zloglasni Baraki s punčkami — v bordelu, kjer so se zadovoljevali nemški vojaki pred odhodom na fronto. Iz knjige objavljamo pretresljive grozote, ki jih je mala poljska Židinja s prijateljicami doživljala v nemškem taborišču smrti, v kate rem so njo in njene rojakinje ponižali do kraja. NE POZABIMO PRETRESLJIVIH STRAHOT PRETEKLOSTI, DA JIH NE BI ŠE KDAJ DOŽIVELI! NE POZABITE NAS! — nam kličejo vsi, ki so ljubezen do svobode zapečatili z življenjem, da človeštvo spet lahko v miru živi. Vrata su se zaloputnila za njimi. Vrste so se ustavile. Pred njimi je bilo veliko dvorišče, daleč stran pa se je bočil lesen most nad potokom, ki je obdajal taborišče kot zakrivljena sablja. Tla v taborišču so bila pokrita s kamni. Povsod je vladala brezhibna čistoča. Iz stranskih stezic so kukale rožnato prepleskane barake, postavljene med grede temno-rdečih rož. Pestre zavese so visele v oknih barak. Očarljiva barvna idila. Nenadoma se je pred tabo odprl čudovit košček raja. - Na desni stranni je bila kaotična puščava. Prav taka, kot na mestu, kjer se je ustavil vlak. Umazane razrušene bajte, podobne začasnim barakam, ki si jih postavijo delavci, da varuje njih in njihovo orodje pred dežjem. Očitno je tu taborišče še v izgradnji V kratkem bo videti tako kot tam. Krvavo rdeče sonce se je počasi spuščalo proti mostu. Njegov obris je bil ožarjen z rdečimi plameni večerne zarje. Na lesenem mostu je nepremično stal črno-uniformiran stražar s puško na rami. Sonce je sijalo ob njegovih ramenih in videti je bilo, kot da je na straži med nebom in zemljo ognjen gestapovec. Poleg nje so deklice šepetale: »Si videla napis? Delo je veselje!« ... «Dela me ni strah. Ne bojim se ga«... »Tu se nam končno ne bo treba bati, da nas bodo spet kam odpeljali. Vsaj to imamo za sabo« ... »Veseli me, da sem končno tukaj. Samo da sem se znebila tistega get-skega pekla.«... »Seveda je tukaj čisto. Nemci ljubijo čistočo .. . « »V getu mislijo, da v nemških taboriščih ubijajo ljudi. Si videla na pis zunaj? Mogoče je delo tu lažje kot v getu. «... »Skoda, da ne moremo biti tu z družinami.«... Ilarrv! Ko bi le mogla najti Har ryja... Nemara bo slučajno naletela nanj. Kakor hitro se bo udomačila, bo začela poizvedovati. Morda bosta lahko celo skupaj delala. Takole taborišče bi bilo idealen kraj. da počakata konec vojne. Saj ne bo večno trajala. Blizu so na klopeh ob vratih se deli gestapovci — straža in spremstvo, ki so pazili na transport. Zdaj So bili njihovi obrazi drugačni, bolj človeški. Ne tako strahotni kot prej. Utrujeni so sedeli na klopeh, kot no sači, ki počivajo, potem ko so znosili težko pohištvo v vrhnje nadstropje. Brišejo si pot s čela in čakajo sporočila, da je pohištvo v redu prispelo. Nekateri sedijo s prekrižanimi nogami, črne gestapovske čepice z mrtvaško glavo imajo na kolenih. Razoglavj so podobni ljudem. Trudni so in utrujenost jim daje videz človeške biti. Utrujenost jih zbližuje z dekleti in ustvarja nekakšno sorodnost med obema skupinama. Podoba je, da so ljudje, poslani sem iz geta, živi — je pomislila Danijela. 2 Nemški stražarji transporta so odšli. Težko donenje gonga je nenadoma pretreslo zrak in se valilo po taborišču kot velikanski kositrn sod. Vrata so se odprla. Policijske ure v taborišču zaradi prihajajočega transporta je bilo konec. Zaspane rožnate barake so se panično prebujale. Peklenski trušč te je spomnil nenadoma napada Nemcev med racijami v getu. Skozi vrata barake so prihajale ženske z gumijevkami v rokah. Na rokavih so imele trak z napisom NADZORNICA; lase krako pristrižene; modro progasto srajco; na nogah škornje. Njihovi obrazi so molče izražali surovo morilsko slo. »Pokonci! Pokonci! Marš!« Daleč proč je s čudnim zvokom zadonel gong. — Isti zvoki! Kje je že vse to videla? Kdaj je že stala na tem mestu? Z vsakim udarcem gonga jo je mrtvaško bledi mrak, spuščajoč se z obzorja na dvorišče, bolj spominjal na tisti lunin žarek, ki je nekoč ob zvonenju nočnega tramvaja sijal skozi okno v njeno otroško sobo. Čutila je, da so se ji zašiljila kolena. Čutila je, da se je vse naokrog nje ustavil čas. »Marš! Podvizajte se! Marš!« Suvajo in spodbujajo jih z gumi jevkami. Danijela teče z drugimi. Labirint barak, čudni novi svet. Svet samih barak. Ulic in barak. Očarljiv raj tam v kotu je kot čudež že zdavnaj izginil. Nadzornice spodbujajo obotavljavke s gumijavkami: »Teci! Teci! Hitro!« Nenadoma se pred tabo razteza neizmerno veliko in strašno taborišče. Ulice in barake. Barake in ulice. Na lepem vidiš prvo resnično podobo taborišča »Delo je veselje« v pravi luči. Skozi zamrežena okna neke osamljene barake zro kupi lobanj. Zdi se, da je baraka do stropa polna lobanj. Mnogi izmed okostnjakov žugajo s koščenimi pestmi dekletom, ki jih ženejo mimo barake. Drugi škripaje in hripavo preklinjajo skozi dve zevajoči vrsti zob. Ob tem te oblije zona: so to ljudje ali trupla? Kaj se dogaja tukaj? Kakšno taborišče je to? Kam nas ženejo? Kaj nameravajo početi z nami? Zakaj nam okostnjaki grozijo s stisnjenimi pestmi? Zakaj nas preklinjajo? ... Kakor vsa prejšnja novodošla dekleta tudi ta niso vedela, da se bo pripeljal jutri ob prvem svitu zaradi njihovega prihoda po te okostnjake ■velikanski tovornjak, da jih odpelje v krematorij. Kako naj Di novinke vedele, da jih imajo docela izsušene predhodnice za svoje rablje?-In kako naj bi vedele, da ne bo dolgo, ko bodo tudi one same gledale iz »Izolacijske barake« novi transport, ki bo prišel sem za njimi? Novinke bodo takrat gledale nanje tako, kot gledajo zdaj ti okostnjaki, ki bolščijo vanje skozi železne rešetke. »Stopite! Maršu Na taborišče s^je počasi spuščala noč. 3 i ■ Uradnice z belim trakom SERVISNA ČETA na rokavih so sedele ob dolgi mizi in vpisovale na kartone bistvene podatke vsake novinke. Po petdeset in petdeset deklet z novega transporta so odpeljali v velikansko »Servisno barako.« Daleč zadaj je sedela pri posebni mizi taboriščna zdravnica z rdečim križem na prevezi. Poleg nje je ob isti mizi stala ženska-možača; jekleno mrzla, molčeča je prekrižala roke na prsili, gosto pleten bič ji je visel ob boku. Imela je rjav, tesen, visoko zaprt sviter, potisnjen v jahalne hlače, visoke bleščeče se škornje in na roka vu črn satenast trak. Na njem je bilo s škrlatnimi svilenimi črkami izvezeno GLAVNA NADZORNICA. Glavna nadzornica je molčala, a njen molk je prodrl v najoddaljencj-še kote velikanske servisne barake. Bilo je jasno, da je stal tu vrhovni gospodar taborišča. Njene oči, tenki črti stisnjenih ustnic so prestrašile celo uradnice servisne čete. Zato ni čudno, da je dekleta prevzela groza še preden so vedele, kaj se bo zgodilo z njimi v taborišču in še preden so imele priliko slišati glas glavne nadzornice. Ob vratih barake sta se srečali dve skupini: rta levi — odhajajoče deklice; oblačile so si taboriščne uniforme, ki so jim jih dali s kupa Na desni — slečene prihajajoče deklice, Id so metale svoja oblačila na vedno višji kup oblek in plašče v ter nato gole odšle k dolgi mizi, kjer so opravile uvodne taboriščne formalnosti. Ob stenah so stale nadzornice z gumijevkami v rokah. Stale so zravnano, togo. nemo, in ukazovale samo z očmi. Mrzla, surova morilska sla jim je zrla iz oči. Odhajajoče deklice so sramežljivo odvračale oči od prihajajočih in gledale v cokle, ki so jih pravkar nataknile. Leseni čevlji so plašno štorkljah po tleh. Noge se niso ho tele vzdigniti, niso si upale motiti strahotne tišine v Servisni baraki. ... Cokle! Cokle, ki so jih naredili v čevljarni! Sama jih je naredila... In tukaj je kup oblačil! Prav isti kup oblačil. Zdaj bodo uporabili njen plašč za cokle. Vse je en sam svet: nemški svet. . Taboriščna halja ima čuden vonj. Ponošena in oguljena je. Kdo ve, koliko deklet je prav ta halja spremila v Izolacijsko barako, od koder so od peljali golo telo v krematorij, haljo pa vrnili v Servisno barako, da bi še enkrat krasila telo novodošle de klice. Omahnetov Tomaž — to je bil njegov priimek — stisnil je oči za trenutek in iz njegovega grla se je culo nekaj, kakor zatrt kašelj, a obrnil se je in odšel v hlev. Bil je to bližnji sosed Topolščakov, stanujoč v na pol podrti koči pod klancem. Drugega posestva ni imel, zaslužil si je pa živež in časih tudi še kaj več, s tem da je pri Topolščaku, kadar je bil večji promet, opravljal službo drugega hlapca, točaja ali sploh kar je bilo treba. Zaslužek njegov pa je vedno ostal tudi pri Topolščaku, kajti Tomaž ni mogel videti ali čutiti kaj okroglega v žepu, nego je spotoma vse zapil tam, kjer se mu je dalo. Ljudje so o njem časih čudno govorili ter pripovedovali, da je še staremu Topolščaku, Miklavževemu očetu, pomagal ubežne Francoze moriti, in kako je bil komaj ušel, da ga niso z drugimi vred ustrelili tam za Sv. Krištofa zidom pred Ljubljano. Tomaž sam pa o onih časih ni rad kaj zinil. Proti noči se je pripeljal zdravnik z Vranskega. Mali okroglolični in trebušni možic se je malo dalje mudil pri bolniku, kakor je bila sicer pri drugih njegova navada, ukazal pokla-dati mu mokre rute na glavo in dal mu nekoliko kapljic črne tekočine, katero je bil prinesel s seboj. Bolniku je bilo nekoliko odleglo in hotel je zaspati. Doktor pa je obljubil, da se drugi dan zopet vrne. Ostal je še pozno v noč v krčmi, odhajaje pa omenil, kar je bil prej že stokrat ponovil: »Slab je, pa mi ga spravimo na noge!« Kmalu po polnoči je prišla Urša klicat gospodarja, ki je po odhodu gostov legel spat. Tujec se je bil zbudil in jel vnovič kri bljuvati. Topolščak in njegova sestra sta ravnala, kakor je bil zdravnik ukazal za take slučaje, In bolniku je vnovič odleglo, da je zaspal; sedaj Je Miklavž ostal pri nJem ter poslal sestro spat. Ta se je v malo trenutkih vrnila in stoječa med vrati migala bratu, naj pride k nji; bila je vsa za- sopena in tresla se je kakor trepetlika v vetru. Bolnik je zopet dremal. »Kaj ti je?« vpraša krčmar malo nejevoljno ter stopi k vratom. »Spomin, Miklavž, spomin je bil to! Umrl bo, umrl!« »Beži, beži, šalobarda! Kaj pa si videla?« »Ko sem šla po stopnicah dol, smuknilo je nekaj velikega, črnega pred menoj čez stopnice — človek ni mogel biti, ker je bilo to tako naglo in tako tiho; svetilka mi Je padla iz rok in ne vem , kako sem se vrnila!« »So li hišna vrata zaklenjena?« »Če jih nisi ti zaprl, gotovo niso.« »Ej, vrag, pa že blodi kdo tu okoli!« Rekši, je užgal gospodar drugo svetilnico ter šel po hiši gledat, je li vse zaklenjeno in zaprto. Duri v veži so bile sicer priprte, a zapah je bil odrinjen. Krčmar je svetil po vseh kotih, celo dol v klet, potem pa porinil velik zapah za vezna vrata in se vrnil gor k bolniku. Akoravno je bil pogumen mož, brez vraž in enakega strahu, vendar mu je bilo nekako neprijetno pri srcu, ko je gledal in stikal po temnih kotih in mu je razgreta domišljavost vzbujala razne misli. Vrhu tega mu bolni tujec in njegovi težki kovčki ntoo hoteli iz glave. Poslal je vnovič sestro stran in sam *>edel k bolnikovi postelji. »Pošljimo po gospoda!« šepnila je Urša še enkrat pred vrati. »Ej, saj je dejal doktor, da se ni bati! Kdo ga bo sedaj budil in trudil? Jutri pa se lahko zgodi, če bo temu prav!« odgovoril je brat. Krčmar je ostal sam pri tujcu. Akoravno je bil truden, vendar ga spanec ni mogel premotiti. Nekaj čudnega, nenavadnega mu je' vrelo po glavi. On je bil pošten in vesten mož in zaradi tega čislan od vseh, čeravno ni mogel prikriti neke odurnosti ali surovosti, ki se je kazala zlasti, kadar ga je kdo izmed podložnih ali sovrstnikov ujezil. Bil je tudi, kakor so dejali sosedje in ž njimi ves Graben, to je, vse občine po dolini, bogat in dolžnikov svojih ni neusmiljeno terjal ali morda celo rubil. V resnici pa Miklavž Topolščak ni bil več tako premožen ko pred malo leti ali vsaj, kakor so mislili drugi ljudje. Zakopal je bil nekoliko tisočakov, ko ga je bil nedavno pregovoril inženir, ki je nadzoroval pripravljanje hrastovih blazin, katere so rabili za železnico ob Savi, in tesali po gozdih krog Trojan in onkraj Uča-ka, da sta jela v bregu ob Radomlji kopati rudo — svinec, kakor je trdil inženir. Izkopali so nekaj podobnega, toda ker je le veljalo in veljalo, spečalo se pa ni ničesar, ustavila sta naposled delo in Topolščak je bil ob svoj denar. Ljudje so sicer mnogo govorili o tem, toda pravega ni nihče znal, in Miklavž sam tudi ni črhnil besede, da je s to špekulacijo zapravil mnogo, mnogo prihranjenega denarja. Sedaj je bilo treba hraniti, zlasti ko je sin Andrej učeč se v Ljubljani, tudi več potreboval in ko je moral stari misliti, kaj bo dalje s sinom. Dvomil sicer ni, da bo Andrej — gospod, kakor si ga je mislil vedno, namreč duhovni gospod, a tudi takemu nasproti svoji prirojeni oholosti ni hotel biti — premalo, preubožen. Pa pri vsej varčnosti vendar ni mogel prav kvišku. Občni zbor podružnice Slavističnega društva Slovenije v Novem mestu Podružnica Slavističnega društva Slovenije v Novem mestu je imela svoj letni občni zbor v sredo, 16. dec. Na njem so dolenjski slavisti ob navzočnosti delegata centralnega odbora SDS dr. Tineta Logarja pregledali delo svoje podružnice v minulem obdobju in si začrtali naloge za prihodnje leto. Iz predsednikovega in tajniškega poročila in iz razprave, ki je sledila, bi se dalo povzeti naslednje ugotovitve: Podružnica SDS eksistira v Novem mestu že pet let. Ustanovljena je bila z namenom, da bi bili dolenjski slavisti in vsi, ki jim je mar materin jezik, tesneje povezani med seboj, da bi se na raznih predavanjih, ki bi jih organizirala, tudi na tem področju popularizirali izsledki slavistike, da bi se širilo zanimanje za jezikovno kulturo in da bi se dvignila strokovna in pedagoška raven slavističnih predmetov na naših šolah. Odbor podružnice si je po svojih močeh prizadeval uresničevati vse te naloge, npr. s poučnimi predavanji za javnost, sestanki in ekskurzijami za člane ipd., vendar je v teh svojih prizadevanjih naletel tudi na vrsto težav. Ena izmed njih je v tem, da so prosvetni delavci še vedno prezaposleni in da si komaj utrgajo čas za društveno delo, pa zato sestanki in predavanja niso bili vedno tako obiskani, kot je bilo želeti. Druga ovira za večjo dejavnost pa je finančne narave. Podružnica se namreč vzdržuje zgolj s 50% od vplačane članarine. Ker društvo s svojimi predavanji po svoje, pomaga poživljati podobo kulturnega življenja v Novem mestu, bi bilo prav, da bi mu ustrezni organi pri skupščini občine Novo mesto nudili vsaj skromno denarno podporo ■ ■ Kljub vsem težavam pa člani niso izgubili volje do dela. Tako so si postavili za prihodnje !e'o poleg tradicionalnih p-c-i-'•:,nj še nekaj omembe vrednih novih nalog. Prva med njimi bi bila dokončna ureditev Trdinove sobe v Gra carjevem turnu. Odbor se je povezal z Dolenjskim muzejem in Zavodom za kulturno dejavnost pri občini Novo mesto in bo pomagal pripra- viti in urediti ustrezno lite-rarnozgodovinsko gradivo. Z ureditvijo te sobe bi Dolenjska dobila prvi miniaturni literarni muzej in bi se teko ob 60Jetnici oddolžila spominu na velikega pisatelja, ki je pretežni del svojega življenja in dela posvetil prav deželi pod Gorjanci. K razriim prireditvam ob 600-letnioi Novega mesta bi se s tem uvrstilo še eno pomembno kulturno dejanje. Tudi druga'naloga je v zvezi z imenom J. Trdine. Med siavisti že nekaj let teče beseda o tem, da bi za mladino osnovnih in srednjih šol organizirali tudi na Dolenjskem tekmovanje za Trdinovo značko, kot imajo podobna tekmovanja že tudi po drugih pokrajinah (npr. Koroška, Goriško, Ljubljana). Mnenja so, da bi preizkušnje v poznanju slovenskih literarnih del, izbranih za posamezne starostne stopnje, speljalo mnogo energij mladih ljudi v koristno strugo, da bi vzgojno pozitivno vplivalo na mladino in obenem še bolj populariziralo našo književnost. Konec tekmovanja in podelitev značk bi ,bil vsakokrat združen s srečanjem z našimi vidnejšimU književniki in z obiskom1 prej omenjene Trdinove sobe. Društvo samo seveda organizacije tega tekmovanja ne more izvesti, člani pa so pripravljeni pomagati tako pri pripravah kot tudi kasneje v komisijah, ki bodo preverjale znanje kandidatov. Mimo teh nalog, ki se tičejo širše javnosti, pa bo podružnica za svoje člane in za druge prosvetne delavce — če bo za to dovolj denarja — pripravila še literarnozgodo-vinsko ekskurzijo na Primorsko in Goriško z ogledom krajev, od koder izhajajo Kosovel, Gregorčič, Pregelj in Kosmač Obsežno grajsko poslopje v Kostanjevici je bilo tako porušeno, da je ljubljanska Opera leta 1957 kar takole porabila ruševino za celo vas, za prizorišče Smetanove opere »Prodana nevesta«. Danes je po zaslugi republiškega in zveznega Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov ter po zaslugi republiškega in zveznega Sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti, bivšega okraja Novo mesto in občine Krško ter mnogih drugih, ki so z zastavno besedo in obilno pomočjo kakorkoli pomagali, grad spet v celoti pozidan. Ne do konca, treba bo še veliko truda, veliko naporov in sredstev, vendar — led je prebit! Prav na tem mestu, kjer je pred sedmimi leti prvakinja ljubljanske Opere in naša rojakinja Vilma Bukovčeva doživljala ljubezen in navidezno prevaro svojega oboževalca Janka in kjer je leto nato pel svojo hudomušno pripoved o .>nem svetu veliki tenorist Jože Gostič, stoji danes mogočni dvonadstropni trakt, okrašen s celo vrsto arkad, kjer bo našla svoje prostore Gorjupova galerija. Kako že pravi Zupančič: »VELIKIM PEVCEM SO NEKDANJE DNI ZIDALA MESTA SE NA STRUNE ZVOK ...« Ali ni morda tudi tu pesem opravila svoje? »M:šelovka«« v Šentjanžu Kulturno društvo v Šentjanžu je v režiji upravitelja šole priredilo dramo v treh dejanjih »Mišelovka«. Nastopajoči so vložili v študij vlog mnogo dela, zato uspeh ni izostal. Gledalci so bili z igro zadovoljni in si nastopov domačih igralcev še želijo! M. 20. decembra so v Dolenjski galeriji v Novem mestu odprli razstavo platen slikarjev BOJANA HROVATIČA iz Krške vasi m JOŽETA IPAV-CA vs Šentjurja pri Celju. Umetnika je predstavil prof. Janko Jarc. Hrovatii in Ipavec nimata v slikarskem izpovednem sve. tu skoraj nič skupnega m se zdi, da sta se v Dolenjski galeriji prav slučajno srečala. Milina proti globini Ob otvoritvi nove slikarske razstave v Dolenjski galeriji V kolikor so Hrovatičeva dela polna miline, nadahnjene ob prvobitni preprostosti in idiliki dolenjske zemlje| so Ipavčeva platna izraz v posebno izpovedno obliko presajene krute resničnosti. — Vsebinsko in izrazno nasprotujoča si platna obeh slikarjev pa so v gledalčevih očeh vendarle združljiva in omogočajo vzporeditev. In ob tem prepletanju miline z globinot ob tem različnem upodabljanju sveta se razkrije bistvo izpovedovanja. Hrovatieevih osem platen je ubranih na motiv krajine, tiste krajine, ki jo umetnik nosi v sebi To je krajina z odmišljeno grobostjo, krajina podzavesti, v katero se slikar vrača venomer, da bi jo lahko (očiščeno vsega) prenesel na platno. To je zemlja, ki s svojo milino umirja duha. Ipavec je izrazno zahtevnejši, bolj poglobljen v bistvo otipljivega sveta Vrla v ozai. je resničnosti. Neusailj n: zbriše lepotičje danega. Predmet je tak, kot ga odkrije umetnikova podzavest, fcot se ga ta podzavest dotakne, čopič, barva, platno in roka so samo nuim pripomočki za upodobitev v podzavestno resničnost potopljenega meta. S to globino umetnik pritegne in hkrati utruja, V tem skopem zapisu, bolj o osebnih vtisih z razstave, ni prostora za obširnejše razglabljanje o ustvarjanju in ustvarjalnosti prvega in drugega gosta Dolenjske galeri. je. To tudi ni namen tokratnega srečanju s slikarjema. Prejkone hočejo na hitro nametane misli prej vzbuditi pozornost, s kakršno bi morali sprejemati v svojo sredino vsakega umetnika, zlasti še, če je ta gost. Razstava je vsekakor vredna, da si jo ogleda več obiskovalcev kot peščica teht ki je bila prisotna-ob otvoritvi. IVAN ZORAN Stane Jarm: AKAD. SLIKAR VLADO LAMUT (iz Gorjupove galerije v Kostanjevici) — Ob otvoritvi Dolenjske galerije v Novem mestu je bil prvi bronasti odlitek tega portreta postavljen kot nagrobnik, drugi je v preddverju Dolenjske galerije, tretji pa bo ob vhodu na Lamutovo razstavišče v Kostanjevici Pionirska knjižnica v Novem mestu je že premajhna! Knjižnico za najmlajše je Nevo mesto pogrešalo od osvoboditve. Skoraj dve desetletji, je bilo treba čakati, da so do ustanove prišli iudi tisti mladi občani, katerim so bila sicer odprta vrata »ako imenovane knjižnice za odrasle, vendar pa v njih niso vedn-> dobili želenega čtiva. Nalogo za ureditev take knjižnice je občinska skupščina v Novem mestu zaupala Študijski knjižnici Mirana Jarca. Ob izdatni pomoči občine in sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti SRS. je študijska knjižnica v dob rem letu ukrenila vse potrebno in izročila ključe novi Pionirski knjižnici ob letošnjem občinskem prazniku. Pionirska knjižnica je začela delati 16. novembra in je v- treh tednih izposodila že 2500 knjig. Do zdai jc imela 859 obiskov. Rednih bralcev se je vpisalo 212. Za tolikšno števil-, bralcev in obiskov pa je 1800 knjig, kolikor jih ima knjižnica, premalo. Premajhni postajajo tudi lepi, zračni, svetli in sodobno opremljeni prostori. Pionirska knjižnica si prizadeva svoje bralce čimbolj zadovoljiti in je začela poučevati tuje jezike. Angleški tečaj se je že začel, tečaje za druge jezike pa pripravljajo. V Črnomlju,se odloči* jo za lokalni muzej Člani sveta za turizem, go-stiosljvio en trgovino so na seji 18. decembra razpravljali o poživitvi turizma in pretresali pogoje za njeg.iv nadaljnji razvoj. Med drugim so bil" mnenja, da bi morali muzej ike predmete in znamenitosti, ki so na področju občine, popisati ter jih pripraviti za muzej, katerega naj bi v Črnomlju odprli kot oddelek Belokranjskega muzeja v Metliki. Svet je predlagal skupščini, naj imenuje posebno komisijo, ki bo izvedla popis teh predmetov. Hkrati s tem pa je treba misliti na prostore za muzej in jih čimprej zagotoviti, da bodo lahko strokovnjaki začeli urejevati muzejske predmete. š. Kostanjevica je bila živahna Kostanjevica je tudi v letošnjem letu bila deležna dveh pomembnih kulturnih akcij: IV. mednarodnega simpozija kiparjev in V. Dolenjskega kulturnega festivala. Obe prireditvi sta se čvrsto zakoreninili, si pridobili velik ugled in je prebivalstvo Kostanjevice in okolice ponosno nanju. Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva je bil osnovan v lotu 1960 in je na po-lotjo 1961 začel redno delovati. Prireditev Je bila že na samem začetku velika atrakciju in jo bistveno vplivala na dotok domačih ln tujih turistov 2e v prvem letu delovanja simpozija smo zabeležili nad 15.000 obiskovalcev kar se je leto dni pozne1« >x>rtvo.jilo in slednjič v letu 196.'i preraslo številko 30.000. Množične kulturne akcije so se pričele v Kostanjevici leta 1956, ko je bil izveden spored I. Dolenjskega kulturnega festivala. Tedaj se je ude ležtlo vseh prireditev nekaj manj kot 10.000 ljudi. Leta 1957 je gledalo festivalski program že blizu 20.000 ljudi. Visok obiskov poimani leto 1958, ko se je udeležilo prireditev nekaj manj kot 30.000 obiskovalcev. Ta porast v letu 1958 je pripisati v veliki meri tudi mladinskim delovnim brigadam, ki so prav tedaj gradile OsKO bratstva in enotnosti. Festivalski programi st. po svo^e vplivali tudi na raavoj nAaterih- drugih dejavnosti. Namestitev tovarno »Labod« v Kostanjevici, ki je sprva delovala' v Domu kulture, zdaj pa deluje v kostanjevlškem grndu in za-p->Sluje že blizu 200 deinivk, jo bila sprožena in realizira- na prav po zaslugi kulturnih prireditev v le*,u 1957, ki so pokrovitelja seznanile z izredno težko situacijo, ki jo je takrat predstavljala nezaposlena ženska delovna sila. Mnogo ljudi je v razdobju 1958—1961, ko m bilo festivalov ne simpozija, obiskovalo Kostanjevico zaradi uspešne propagande, ki je vabila na obisk in ogled občasnih kulturnih ln zabavnih prireditev (občasne likovne razstave, stalna likovna zbirka v šoli, gostovanja uglednih poklicnih gledališč, pustni karnevali itd.). Medtem ko se je udeleževalo kulturnih prireditev v Kostanjevici do leta 1961 skoraj izključno le jugoslovansko občinstvo, je po letu 1961 vse več in več tujcev. Značaj simpozija je namreč po svoji organizacijski struk- turni in pomenu — mednaroden. Simpozija v Kostanjevici se je doslej udeležilo 35 umetnikov iz šestnajstih držav in z vseh kontinentov. V letošnjem letu sta bili prvič zastopani CSSR s kiparjem Vladimirom Preclikom in Avstrija, s kiparjem Othmar-jem Jaindlorn. Deželo vzhajajočega sonca je zastopal Ko Murai, Grčijo Gabrijela Simlassi, ZDA Bernard Segal, Jugoslavijo pa Hrvatica Ksenija Kantoci. Novost letošnjega simpozija, ki je združeval 18 umetnikov, je bila, da smo odprli v železarskih Ravnah tretie delovišče — za umetnike, ki delajo v kovini. Udeleženci simpozija v Kostanjevici so tudi letos stanovali v kostanjeviški šoli, ki. se- vsako leto na poletje spre-meni v nekak hotel in tako pomaga reševati poreče po-i manjkanje gostinskih kapacitet. Tudi mcer so umetoiki, ki se udeležijo be mednarodne kulturne akcije radi sku- paj, kar pa je v Kostanjevici za zdaj uresničljivo samo v šoli. Umetniki imajo večkrat s seboj tudi družinske člane. Ustvarjalna vnema letošnjih udeležencev je bila izredna. 2e v tuniju je prišel na delovišče Wadimir Preclik iz Prage. S seboj je pripeljali ženo, Zdeno Fibichovo. Le-ta je imela v šoli svoj atelje, kjer je iz posebne mase delala miniaturne plaisiike, . katere Je v avgustu pokazala na samostojni razstavi, prirejeni v okviru pston'&ega kultur-, nega festivala. Vladimir Preclik je ustvaril štiri metre visoko plastiko, ki jo ie imenoval »Orkesfrion«. Plastika je že postavljena na stalno mesto nemosredmo ob vhodu v grad Prav blizu Precliko-ve p! a sike stoji delo Grkinje Gabrijele Simossi. Poimenovala jo je »Kariatida«. Japonci vsako leto presenetijo in tako so tudi letos. Ko Murai Je ustvaril impoaanttao skulpturo »Človek in atomska sila«. Bernard Segal Je ' izklesal kake tri metre visok mo- ški torzo, Oihmar Jaindi pa skrajno premišljeno in pretehtano »Vertikalo«. Tudi Ju-goslovanka Ksenija Kantoci ni hotela zaostajati. Na svoj značilni rustični način je pričarala dve sedeči ženski fji-guri, ki včasih spominja;a na Kraševke Rika Debenjaka. Kostanjeviško prebivalstvo se je tudi letos tesno privezalo z udeleženci simpozija in kmalu ustvarilo prisrčne stike. Tudi letos so bili umetniki v Kostanjevici skozi vse poletje, Japonec celo do srede septembra, ker je po zaključku simpozija delal plastiko še za Gorjupovo galerijo. Ta plastika je bila narejena za dvorišče Lamutovega razstavišča. Umetnik je lepo vkomponiral svojo plastiko v baročno okolje kostahjeviške-tn>. starega ptpj" ali farovža. Dva metra visoka skulptura, ki je v okras dvorišču, je obenem tudi simbol, ki na-^ kazuje vlogo bližnjega Lamutovega razstavišča, kjer so občasne likovne razstave. - (KONEC PRIHODNJIČ) OB DVAJSETLETNICI USTANOVITVE ITALIJANSKE NARODNOOSVOBODILNE BRIGADE t GARIBALDI-FON-TANOT SO NEKDANJI BORCI TE ENOTE POLOŽILI VENEC TUDI PRED SPOMENIK V ŽUŽEMBERKU. NA SLIKI JIH VIDIMO, KAKO PO DVAJSETIH LETIH SPET POJEJO PRILJUBLENO PARTIZANSKO PESEM »PARTIZANOVA 2ENA« Veliko nagradno križanko bomo objavili prihodnjo sredo v naši novoletni številki! Ne zamudite tudi drugega zanimivega branja, ki smo vam ga pripravili za bližnje praznike. Med izžrebane reševalce križanke bomo tokrat razdelili 50 lepih nagrad! UREDNIŠTVO SIAMSKI DVOJČKI LOČENI Kirurgi bolnišnice v kam-boški prestolnici Pnom Pen so z uspehom ločili pred kratkim rojena siamska dvojčka. Neka kmetica je namreč rodila dečka, ki sta bila zrasla s trebuhoma. Po najnovejših vesteh se dvojčka dobro počutita. KOLIKO STANE POT V VESOLJE Povratna vozovnica za polet v vesolje leta 1970 v ameriški raketi in trimesečno bivanje v vesoljski postaji bo stalo bodočega potnika milijon dolarjev. Te podatke je objavil ameriški znanstvenik Koelle v najnovejši številki časopisa Astronavtika in aeronavtika. Po> mnenju pisca naj bi vozovnice ponudili tudi ljudem v tujini, če imajo toliko denarja. NOVO SLIKANICO iz partizanskega življenja bomo v počastitev 20. obletnice osvoboditve začeli objavljati takoj po novem letu 1965! Ne zamudite »VIHARNE POMLADI« — naročite si Dolenjski list na domači naslov, če ga morda tja še ne dobivate ali pa ga še vedno sproti kupujete v trafikah! Zbirališče sladkosnednežev na brežiški postaji NOVOLETNA ŠTEVILKA bo izšla že v sredo, 30. decembra 1964. — Pošljite nam naslove svojih prijateljev, znancev in sorodnikov, da jim pošljemo izvod našega tednika brezplačno na ogled! Razveselite sorodnike in prijatelje, ki žive v drugih republikah SFRJ ali v inozemstvu, z domačim pokrajinskim tednikom — veseli bodo vaše pozornosti. Naročite jim Dolenjski list, glasilo devetih občinskih odborov SZDL Dolenjske, Kočevske in Spodnjega Posavja! UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA V mali slaščičarni Djabira Demiroviča na železniški postaji v Brežicah so otroci najpogostejši obiskovalci. Poznajo jo do vseh potankosti in draslemu kupcu prav radi razkrijejo, katere sladke dobrote so najboljše. Med najbolj priljubljene slaščice pri. števajo turški med, s katerim je mojster Demirovič vedno dobro založen. Pri njem se zelo rad; ustavljajo tudi šolarji-vozači in si tešijo lakoto z različnimi sladkarijami. Tovariš Demirovič nam je dejal, da dela in prodaja pri postaj: že deveto leto. »Nekam z obžalovanjem ste to povedali. Ali niste zado. voljni?« • »Raje bi bil kje v mestu! Tu sem preveč odvisen od letnega časa in vremena. Če so dnevi lepi, imam več obiska, če pa je vreme pusto, potem je pusto tudi v moji slaščičarni. Rad imam, da prihajajo vlaki. Takrat je postaja živahna in potniki se mimogrede oglasijo tudi pri meni« »Ali računate na preselitev v mesto?« »Da, lokal imam že doigo obljubljen. Dobil naj bi ga v prostoru, kjer je zdaj pisarna za avtobusni promet.« ' »Tam pa ne boste v zadregi za obiskovalce, če jin boste le dobro postregli in prijetno opremili lokal.« »To tudi nameravam. Nove ga lokala se nadejam še le tos. Potem ga bom uredil ta- ko, da bo za vsakogar privlačen. Ko bom v mestu, se mi sezona ne bo toliko poznala. Tako pa sem le sezonec, ki si obeta kupčijo le od poletja.« »Da, zdaj ste znani predvsem kot mojster za sladoled.« »Seveda, zato ni nič nenavadnega, če se navdušijem za vroče poletne dneve, v ka- Protest pri kraljici Britanska kraljica Elizabeta je te dni dobila nenavadno protestno pismo. Pismo ji je poslala britanska liga za borbo proti grdim športom. V protestnem pismu zahtevajo člani te lige, naj Elizabeta vpliva na svojo hčer, princeso Ano. 14-letna princesa se namerava v kratkem udeležiti lova na lisice in ta »grdi- šport« je kamen spotike za ligo. Zrcalo varujejo divjad Na nekaterih severnoameriških avtomobislkih cestah, ki vodijo skozi gozdnata prostranstva, povzročajo vozniki avtomobilov med divjadjo pravcate pokole. V zadnjem času so napravili poizkuse z velikimi zrcali, ki so jih namestili na nepreglednih mestih, tako da ponoči odbijajo žarke avtomobilskih žarometov in Jih razpršene usmerjajo v gozd. Divjad se tega »svetlobnega zidu« ustraši in se ne približa cesti. Pogled na kostanjeviški grad v noči 29. avgusta 1964, ko Je bil v njem, slovesno naključen IV. mednarodni simpozij kiparjev FORMA VIVA in V. Dolenjski kulturni festival terih se najbolj prileze ohladitev z okusnim, pristnim sladoledom.« »Kje pa ste se naučili .slaščičarskega posla?« »Na češkem, tam sem živel 22 let. Po rodu sem Makedonec in sem že od tam prinesel s seboj nekaj smisla za to obrt. Gotovo veste, da so moji rojaki dobri slaščičarji.« DEKLE BREZ SPOMINA Policija v švicarskem mestu Lausanne še vedno ne ve, kdo je mlado plavolaso dekle, ki so jo 4. novembra našli nezavestno na robu gozda pri Lausanni. Dekle, ki leži v lausanski bolnišnici, sicer razume in govori nemško in angleško, vendar ne more ničesar povedati o svoji identiteti in preteklosti. Po mnenju zdravnikov kaže dekle znake zastrupljenja z mamili. Policija ne verjame, da je dekle žrtev prometne nesreče, ker so jo našli kakih sto metrov od ceste. Komandant sprejel novomeško mladino V ponedeljek dopoldne je komandant novomeške garnizije, polkovnik Ivan Slapnik — Blisk priredil sprejem za pionirje in mladince iz šolskih in delovnih kolektivov novomeške občine. Predstavniki vseh aktivov so prinesli komandantu šopke rdečih nageljnov in njemu ter prisotnim oficirjem čestitali za dan armade. Polkovnik Slapnik se je zahvalil zbranim pionirjem in mladincem za izkazano pozornost in poudaril, da je praznik armade praznik vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Danes domovine ne bi branili samo vojaki — vsak državljan bi po svo- jih močehpomagal pregnati sovražnika. Fronta bi potekala tako po strelski}1, jarkih kot po tovarnah in »MJaUlskih zadrugah. Mi vsi smo ea» sama velika armada. Po «ako* «0 prebrali svoje sestavke učeno novomeških šol, ki so v okrin tekmovanja za najboljšo pismeno nalogo ob dneva JLA, n«j*»k svoje vtise o nastanku in nivoju ljudske armade. Brale so: *"a Baraga iz ekonomske- sreomis »ie, Lilijana Markan iz osnotJfcJpk Katja Kupena in Marija H0*" iz Učiteljišča. Nje in še dru** avtor je najboljših sestavkov je komandant nagradil s taijižmnu darili. Sestavke je ocenjevala komisija profesorjev in predstavnikov armade. Z nedeljskega srečanja jubilantov in upokojencev pri novomeškem SGP Pionir SGP PIONIR: niso pozabili 10-letnikov - in upokojencev 20. decembra dopoldne se je v družbenih prostorih SGP Pionir v Novem mestu zbralo blizu 100 ljudi, ki so sodelovali v prisrčni in lepi prireditvi. Predstavniki organov samoupravljanja in u-pravnih služb podjetja so podelili 55 članom kolektiva, ki delajo pri SGP Pionir že 10 let, lepe denarne nagrade (po 20.000 din), upokojencem, ki so bili upokojeni lani in letos in so v delovnem razmerju pri SGP Pionir prebili po 5 let, pa so podelili zapestne ure. x > Zbranim upokojencem in jubilantom je po uvodnem pozdravu spregovoril direktor Ivan Kočevar, Na kratko je opisal razvoj gradbenega pod jetja Pionir ter posebej podčrtal skrb za ljudi, s katero so prebrodili vse težave. Omenil je veliko fluktuacijo samoupravni organi prav s delavcev 'aer poudaril, da so sklepom o nagrajevanju članov kolektiva, ki ostanejo pri podjetju 10 in 20 let, skušali dati posebno priznanje tistim, ki imajo za njegov razvoj največ zaslug. Ko je govoril o upokojencih, se jim je zahvalil za vse delo in ves trud, ki sotga vložili za pro-cvit podjetja ter omenil, naj jim bodo zapes'.ne ure samo skromen spomin na kolektiv, v katerem so delali. Povabil jih je, naj kolektiv še obiskujejo, naj mu pomagajo s svojimi nasveti in izkušnjami in hkrati obljubil, da jih člani kolektiva tudi v bodoče ne bod> pozabili. Obojim, jubilantom in upokojencem, sta se nato zahvalila se predsednik SP ter sekretar osnovne organizacije ZK ter jim čestitala. Lepo slavje se je nadaljevalo Ob pogostitvi; vsi ude- leženci, tako 10-letaiki kot upokojenci pa so se vračali domov v prijetni zavesti, da jih kolektiv ni pozabil dn da zna ceniti njihovo delo in trud. Akademija , ob dnevu JLA V ponedeljek zvečer ob 19. uri, pred praznikom JLA, je novomeška garnizija priredila v prosvetnem domu svečano akademijo za oficirje in prebivalce Novega mesta. Povabili so tuđi predstavnike občinske skupščine in delovnih organizacij. zDor recitatorjev in pevcev je izvajal glasbeno dramski recital DO ZMAGE. — Po predstavi so se zbrali pripadniki armade, s svojimi družinam' na družabni večer v Domu JLA, v torek dopoldne pa jejkupina oficirjev, ki jo je vodil major Knežević, položila venec v spominski loži Na vratih. V počastitev dneva armade so pripravili vojaki program tudi za kolektiv Novoteksa in za prebivalce Suhe krajine. V Žužemberku bodo nastopili v prosvetnem domu v soboto popoldne. Vojaški orkester je nato igral povabljenim pionirjem in mladincem, ki so se veselo razpoloženi pogovarjali s oficirji o življenju in delu v naši armadi. Taborniki za dan JLA Novomeški taborniki so v v počastitev dneva JLA v. ponedeljek zvečer izvedli priljubljeno terensko igro »Ilegalec«. Kaže, da bodo taborniki po daljšem premoru v podobnih udejstvovanjih spet začeli delati. V igri je sodelovalo 80 medvedkov in čebelic, članov kluba porečanov, članov klubov Ornega in Ori-on ter drugih čet. V igri sta zmagala ilegalca, ki sta izvedla »sabotažo« na poslopju Sodišča in na upravni zgradbi »Kremena«. Taborniki vabijo vse člane, njihove starše in druge prijatelje organizacije na redni letni občni zbor, ki ga bodo imeli v Sindikalnem domu v nedeljo, 27. decembra, ob deveti uri dopoldne. čestitka iz Kumanova Vsem vaščanom, noeebno pa domačim ta miadiHil želita srečno in veselo novo leto Rudi Pavlinič iz Gradca in Zeljko Jakob iz Gribelj, ki sta zdaj pri vojakih v Kuma-novu. čestitka iz Egipta Vojak Jože Puhgerčar, ki služi vojaški rok v Egiptu, ■ čestita za novo leto 1965 vsem občanom trebanjske občine, posebno pa domačim in mladini Vsem Beloki anjcem Edo Fcrk in Jože Šuštar-šič iz Gradca, zdaj vojaka v Kranju, pošiljata vsem domačim, fantom, dekletom in znancem, posebno pa vsem Belokranjoem prisrčne novoletne pozdrave. Pozdrav Dolenjcem Naši fantje, ki so pri vojakih v Varaždinu, pozdravljajo vse domače in dekleta ter jim želijo srečno in uspešno leto 1965: Anton Godina iz Orehovice, Franc Zupan iz Dol pri Smarjeti, Milan Stravs iz Semiča, Jože Flajnik iz Hrusta pri Vinici, rT"'tid Lampe in Sen'ierneja. Cvelbardt D~'"vav'?e, Martin Pirkovič iz Orehovice. Dolenjski fantje Naši fantje, kd so pri vojakih v Stipu, pozdravljajo za novo leto vse domače in prijatelje in jim iskreno voščijo vse najlepše: Jože Nosi- iz Dol. Sušic, Franc Hrovutič iz Stranske vasi, Jaki Kralj iz Roke, Jože Duh iz Ledeče vasi, Jože Golobic z Doiža, Jože .lesih iz Orl, Jože Brulc iz Mirne peči. Tone Koren,iz Gor. Križa in Alojz Povštt iz Skocjana. Novoletni pozdravi Vsem bralcem Dolenjskega lista, staršem, sorodnikom in belokranjski mladini želi srečno novo leto Franc Kitme, vojak v Puli. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR" NOVO MESTO obvešča vse delovne organizacije in zasebnike na območju Novega \ N mesta, da je pričelo z gradnjo stanovanjskih stolpičev na Mestnih njivah v Novem mestu kot gradnjo stanovanj za trg. Dograditev teh stolpičev je predvidena ob koncu leta 1965. V vsakem stanovanjskem stolpiču so: trisobna, dvosobna in enosobna stanovanja ter garsonjere. Vsa stanovanja so komfortna, ogrevala pa jih bo centralna kurjava. Število stanovanj j« omejeno. Ne zamudite priložnosti in si pravočasno zagotovite potrebna stanovanja! _ Vidim, da si spet branil svoje borbene ideje! — Pusti ga, naj bere! Tako vsaj ne bo zaspal za krmilom! I S M t H STOLETIJ Med grškimi govorniškimi šoiaiiii, ki so uuie vrsto J §f imenitnih javnih delavcev, je bila znana tudi Izokratova. f I šolu Hudo kiepetav mož se je notel vpisati v Izokratovo 1 i govorniško soio. Slavni vzgojiu.!,, ±,& ju i,u.^evai uv* rijtga J g dvojno šolnino. Ko se je možak zaradi tega pritožil, mu je I 1 Izokrat pojasnil: »Za prvo šolnino se boš naučil molčati, za drugo pa ■ 1 govoriti.« * * * Kljub ponesrečenim grškim poskusom, aa Di osvojili ■ jj Sirakuze na Siciliji, ,je sirakuški tiran Dioniz cenil grško I i umetnost in se zelo trudil, aa oi se ji približal, ttjjiuv se s 1 pri tem ni mogel ravno pohvaliti z uspehi. Na svojem dvo- 1 I ru je imel grškega pesnika Filoksena, ki je kritično preso- I I jal vladarjevo prizadevanje. Ko so tiranovi lizuni na moč j§ § hvalili njegove pesmi, je Filoksen prostodušno izjavil, da | m mu pesmi niso všeč. Ogorčeni tiran ga je poslal na delo v | 1 rudnik. Toda pesnikovi prijatelji so kmalu pregovorili Dioniza, j 1 da je resnicoljubneža spustil na svobodo. Kmalu je spet 1 jj nanesla prilika, da je Dioniz bral svoje umotvore in pri jj 1 tem z zanimanjem pogledoval Filoksena. Ta je recitiranje I ■ nekaj časa molče poslušal, nato pa vstal in se'odpravil i jj proti vratom. »Kam greš?« ga pobara Dioniz. »Nazaj v rudnik,« se je zaslišalo med vrati. * * * Ob neki drugi priložnosti je Dioniz prebral pesniku j 1 svojo dramo in ga vprašal, kakšna se mu zdi. »Zelo žalostna,« je rekel Filoksen dvoumno, toda vla- § 1 dar si je kritiko razlagal po svoje in bil kar zadovoljen. * * * Izokrata so vprašali, kako da se je pri njem šolalo | 1 toliko odličnih govornikov, sam pa ni nikdar javno govoril. | m Izokrat je odgovoril: »To ni nič čudnega. Brus, ki ostri nože, tudi ni oster.« I fclBIlIMIHIIIM Saša Dobrila ARG0NAVTI [zaTu^NOjT] J>° TE 3 POTI ! WURA' ZlATO RUNOJ JE NAŠE \ f&ezg rfVil NA LA.DJO'.^BEk^Jgjsj OPPALJILI SO SE Or>! COREĆfCA OTOKA,... J j... M ~3(. BIL KMAi.ll LE Ž.E OPSiV V PAOAVlJ L^gALJU...MORAM... SPOROČITI,... PA.. WLl° ■ • AR... C.O.. NAVTI... UKRAPU^j k...ZLATO... RL)..... 26fc> SE LE UGOTAVUATI, AMPAK TUDI VPLIVATI! Sevniški komunisti se naslanjajo na lastna prizadevanja — Globoki vtisi predkongresne aktivnosti med članstvom ZK — Močneje izražena osebna odgovornost Splošna ocena rednih letnih konferenc osnovnih organizacij ZK v občini Sevnica je letos ugodna. Značilno zanje je, da so bile bolj kot kdaj prej usmerjene na konkretne probleme. Predvsem velja to za konference v gospodarskih organizacijah. Komunisti so tokrat mnogo bolj poudarjali osebno odgovornost do določenih pojavov in problemov. Prevladovala je zavest, da so mnoge stvari rešljive z njihovimi lastnimi priza- devanji. Na takšna spoznanja je po oceni občinskega komiteja vplivala zlati predkongresna aktivnost, ki je pustila v ljudeh globoke vtise. Vaške organizacije ZK so na letnih konferencah sprejele konkretne delovne programe. V ospredju so bile razprave o družbenih službah, predvsem o šolstvu in otroškem varstvu. Obravnavali so tudi probleme trgovine in obrti, kakor jih občutijo občani—potrošniki. Komu- nisti so se ustavili razen tega še ob problemih mladine in vlogi ZMS. Analize, ki so jih pripravili, so bile plod skupinskega dela. Zaradi tega so bile te-meljitejše in so razčlenjevale vzroke in posledice posameznih pojavov. Organizacije zveze komunistov so jih koristno uporabile pri sestavljanju programov za nadaljnje delo. Velik napredek njihovega dela se kaže predvsem v tem, da so člani ZK spoznali, da imajo kot uprav- Drevesnica na Blanci lepo uspeva Drevesnico na Blanci si je ogledalo že več strokovnjakov in vsi so jo zelo dobro ocenili. V treh letih obstoja pa je bilo potrebnega mnogo dela, predno so bih doseženi sedanji uspehi. Drevesničar tov. Dobršek je o delu tega obrata kmetijske zadruge povedal: — Pred tremi leti smo vzeli od kmeta zemljo v zakup za 15 let in jo pripravili za gojenje dreves. — Kje ste si pridobili znanje za ta poklic? — Obiskoval sem dvoletno nižjo kmetijsko šolo v Mariboru in na Kapeli pri Radencih. Precej pa sem pridobil pri prof. Priblu v Mariboru in tudi pri drevesničarju Dc-linšku, ki • ima svojo drevesnico. — Kakšne vrste dreves gojite? — Jablane, hruške, breskve, češnje in orehe. To so samo enoletne in dvoletne sadike, ki jih prodajamo na drobno in debelo. Zdaj zasa-jamo dvoletne sadike na no-vourejenih nasadih v Canjah. Za dobro urejeno drevesnico pa je potrebno mnogo gnoja. Prav pred usodno poplavo ga je zadruga nabavila 400 ton, a ga je več kot pol odnesla narasla Sava. Tako 'je zadruga utrpela 7 milijonov din škode. V baraki, kjer imamo spravljeno orodje, je bilo meter visoko vode, ki je uničila tudi' nekatere važne listine Veliko drevo, ki ga je Sava prinesla s 'seboj, je pravzaprav obvarovalo barako, da je voda ni odnesla. — Koliko zemljišča obsega drevesnica? — Okoli 3,5 hektarov zemljišča, v pripravi pa sta še 2 hektara površin. Trenutno imamo 20.000 drevesc I. letnika in okoli 3.000 drevesc II. letnika. Vse delo opravi 7 de- Kratke iz Tržišča ■ Pred kratkim je v Trži šču v 79. letu umrla Okor-nova mama. Bila je dobra mati številnim otrokom. Do zadnjega dne je opravljala vsa kmečka dela, kjer jo je tudi doletela smrt. Lep pogreb, na katerega so prihiteli znanci in sorodniki z vseh strani, je dokaz, da je bila priljubljena daleč naokrog. Z njo smo izgubili v Tržišču eno izmed starejših dolenjskih korenin. ■ SZDL Tržišče je imela prvo sejo novoizvoljenega odbora. Odborniki so sprejeli svoje dolžnosti, tako ureditev vaških potov, pobiranje članarine, pridobitev novih članov in prenos televizijskega aparata v šolo. • Gozdni obrat Sevnica Je v Tržišču in na Telčah organiziral sestanek s kmetovalci, na katerem so obravnavali problematiko gozdne proizvodnje, tolmačili so krojenje za racionalnejše izkoriščanje lesa in oenik ter planirali popravilo gozdnih pota. • V Tržiču je imel redni letm občni zbor RK. Po poročilih se Je razvila razprava, v kateri so kritizirali člane, M nočejo več plačevati članarine, odkar od organizacije ne ..dobivajo več materialne pomoči. V prihodnjem letu bo RK organiziral tečaje za nego bolnikov, razpravljal bo o problemih pitne vode v oddaljenih vaseh ter si prizadeval za več čistoče v teb krajih. • 19. decembra Je Ml tudi občni zbor Zveze borcev. V razpravi so se borci zanimali /lasti za svo- sevniški vestni k je pravice in priznana vojna leta. Na vsa vprašanja je v imenu občinskega odbora ZZB odgovarjal Prane Papež, kn je tudi pohvalil delo krajevne organizacije v TrH-Sču. V novem letu si bodo člani ZZB prizadevali predvsem za vgraditev nove spominske plošče padlim borcem na kulturnem domu v Tržišču. M. Novo v Brežicah ■ Predsednik) občin Brežice, Krško in Sevnica so v ponedeljek popoldne skupaj s komandantom garnizona Cerklje priredili svečan sprejem v počastitev praznika nase armade. Sprejem je bil v gornjih prostorih Narodnega doma Udeležili so se ga predstavniki JLA in družbeno politični delavci lz spodnjeposavskih občin. — Zvečer je bila v Prosvetnem domu predstava zagrebškega gledališča »Komedija«. Uprizorili so komedijo Brandslava Nušiča »Žalujoči ostali«. To Je bilo v letošnji Jeseni tudi prvo gostovanje tuje gledališke hiše v Brežicah. Obiskovalo! so bild z uprizoritvijo zelo zadovoljni. ■ Za novo lrto so v knjigami ln trafikah dobro založeni z voščilnicami. Kaže, da Jih leto« ne bo zmanjkalo, kar se Je pred leti prav rado dogajalo. Za čestitke je poskrliel tudi folo klub osnovno Solo II v Brežicah. Pripravili so nekaj prav lepiti voščilnic ,z lastnimi posneti« i. ■ Kmetijsko gozdarsko nodjetje Je v maloprodajnem oddelku kuriva v ponedeljek dobilo 400 smrečic, s katerimi vsako leto oskrbuje meščane. "V kolikor to Število ne bo zadostovalo, Jih bodo še DOSekaH. Ri"^^ rww*-.in«n no 500 do 1500 dinarjev. Gospodinje se sicer pritožujejo, da so drage, kupi pa jo skoraj vsaka, posebno še, če ima doma otroke. Na trgu smrečic ni bilo do sedaj še nič. ■ Vsi gostinski lokali vabijo na silvestrovanje. Novoletni ples prireja Kolodvorska restavracija v obnovljenih prostorih na postaji, v mestu pa bo silvestrovanje v Narodnem domu. Tudi v i v-.k>« toplicah bo poskrbljeno za prijetno praznovanje novega leta. Zabave ln plese napovedujejo v vseh večjih krajih brežiške občine. Novoletni ples bo priredila tudi gimnazijska mladina. ■ Na trgu se zmanjšuje izbor zelenjave, je pa naprodaj kar dovolj perutnine. Pred prazniki je zanjo veliko povpraševanje, zlasti še za purane ln račke. Za Jajca je še vodno težko in ker jih Je malo, se tudi ne pocenijo. S solato Je dobro založena zelenjavna trgovina. EmllvlJa Je zdaj zelo draga, po 260 dinarjev kilogram. Kislo zeljo Je po 80 dinarjev, kisla repa pa po 90 dinarjev. Prodalalfl oboje pripravljalo sami. Zdaj Je tudi čas za prodajo orehov. Jedrca so v trgovini po 1.400 dinarjev kilogram. Dobfo so založeni tudi s pomarančami ln MmonnmI. Obole le no 300 lavk, v sezoni pa jim pomaga še nekaj sezoncev. Kdor se pelje z vlakom proti Brestanici, naj le pogleda drevesnico tik postaje Blanca, na desni strani proge, ki tako lepo uspeva STANKO SKOČIR Iskrena čestitka Vsem pripadnikom JLA čestitam za njihov minuli praznik 22. december, hkrati pa pošiljam prisrčne novoletne pozdrave staršem, znancem in mladini iz okolice Otočca. Anton Vidmar, vojak v Strugi, Makedonija. Novoletno voščilo Srečno in uspehov polno leto 1965 želim vsem bralcem našega domačega lista, vsem domačim, znancem in prijateljem, posebno pa delavcem v kolektivu podjetja »Dolenje« v Šentjerneju. Franc Bregar, vojak v Bjelovaru. ljavci na najrazličnejših področjih družbenega in gospodarskega življenja možnost ne le ugotavljati probleme, ampak tudi vplivati na njihove rešitve. Komunisti sevniške občine se po uspešnem poteku letnih konferenc v osnovnih organizacijah povsod intenzivno pripravljajo na občinsko konferenco Zveze komunistov, ki bo v drugi polovici januarja. Novo izvoljena vodstva se zavedajo, da bo treba delo v organizacijah še izpopolniti in upoštevati pri tem dragocene napotke VIII. kongresa ZKJ. Letne konference so pokazale, da je led prebit in da so na pravi poti, saj so opozorile na veliko problemov, ki so bistveni za delovne organizacije in za vsakega občana posebej. Pri tem so komunisti še posebej poudarili, da je marsikaj možno rešiti z lastnimi močmi, to pa terja predvsem večjo aktivnost slehernega člana organizacije. Hvala za razumevanje! Člani sicer aktivnega šahovskega Iduba »Milan Majcen« iz Sevnice imamo veliko nevšečnosti, ker klub nima svojih prostorov. Zavoljo tega prirejamo vsa tekmovanja in se zbiramo na sejah v Kolodvorski restavraciji v Sevnici. Kolektiv naše težave razume in nam s tem veliko pomaga, zlasti pa direktor Mirko Do-linšek in poslovodja Maks Maršek. Kolektivu in obema tovarišema se za razumevanje vsi sevniški šahisti javno zahvaljujemo! . Dušan Brelih, predsednik kluba VČERAJ NA SEJI OBS V SEVNICI DRUŽBENE SLUŽBE ZAOSTAJAJO Na včerajšnji seji občinske skupščine je bila na dnevnem redu analiza njenega dela od izvolitve do zadnjih dni. V tem obdobju je skupščina pretežno obravnavala gospodarska vprašanja s področja industrije, kmetijstva, obrti in gostinstva. Najbolj delovni sveti so bili: svet za družbeni plan in finance, svet za gospodarstvo ter svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Sveti za zadeve družbenih služb so bili manj razgibani, kar je verjetno tudi odraz nerazvitosti tega področja zaradi pomanjkanja kadrov in finančnih sredstev. Za dosedanje delo občinske skupščine je kljub pomanjkljivostim značilno poglobljeno izgrajevanje družbenega in delavskega samoupravljanja in komunalnega sistema. Razpravi o delu skupščine je sledila vrsta odlokov. Sprejet je bil odlok o začasnem financiranju občinskih potreb v prvem tromesečju 1965, odlok o mesečnih nagradah vajencev, odlok o določitvi prve akontacije na dohodke iz kmetijstva zasebnih kmetijskih proizvajalcev za prve tri mesece prihodnjega leta in še nekaj drugih odlokov. Poroštvene izjave je skupščina potrdila za kmetijsko zadrugo Sevnica, za KZ Krmelj, .za komunalno obrtno podjetje in kovinsko podjetje v Sevnici. Na seji so imenovali tudi občinsko volilno komisijo in komisijo za volilne imenike, ker je potrebno za pomladanske volitve. Izmenjana bo polovica odbornikov in trije poslanci republiške skupščine. V Sevnici za novoletno jelko Delovni kolektivi bodo tudi letos prispevali svoj delež, da bi mladi rod kar najlepše pra-znoval prihod dedka Mraza in novo leto. Zbranih bo toliko sredstev, da bo vsak šolski in predšolski otrok obdarovan v vrednosti 250 dinarjev. Šolski otroci bodo poleg posameznih daril prejeli še kolektivna (radijski sprejemniki, magnetofoni, fotoaparati itd.), predšolski pa samo posamezna darila. Osnovna šola v Sevnici pripravlja bogat program. 28., 29. in 30. decembra bo v Domu Partizana rajanje za učence od 1. do 5. razreda osnovne šole. Vsak razred bo predvajal po eno točko programa, vse pa bo obiskah dedek Mraz. Učenci 6. in višjih razredov si bodo v Celjskem gledališču ogledali predstavi »Pojoča skrinjica« in »Cesarjeva nova oblačila«. Lepe programe za svoje otroke pripravljajo tudi druge šole in predšolske ustanove. Br. D. Voščilo za novo leto Dolenjski fantje: Lojze Be-cele, Jože Saje, Marijan Bra-čika in Tone Golob, ki so pri vojakih v Dugem selu, želijo domačim, sorodnikom in vsem znancem v novem letu obilo sreče in zadovoljstva. Premalo sredstev za pomoč ostarelim Za socialno varstvo je bila letos v brežiški občini odobrena zelo skromna vsota, ki ne zadostuje za mnogo večje potrebe. Socialno-varstvena služba je' do 30. septembra porabila za razne oblike pomoči 21 milijonov dinarjev, torej vsa razpoložljiva sredstva. Do konca leta bo te izdatke povečala še za 10 mili- jonov dinarjev. Redno socialno podporo prejema 184 ljudi. Najnižja podpora znaša 3.000, najvišja pa 10.000 dinarjev. V domovih za odrasle vzdržuje občina 17 ljudi. To so stari ljudje brez svojcev, invalidi in duševni bolniki. Mesečna oskrbnina je povprečno 27 tisoč dinarjev. V občini je še veliko Tudi v Kapelah bo krajevna skupnost Krajevna organizacija SZDL Kapele, ki zajema 448 članov iz vasi Kapele, Podvinje, Vrh-je - Slogonsko, Rakovec - Jere-slavec in Zupelevec, je imela 17. decembra letno konferenco. Eden najbolj perečih problemov, ki so jih tedaj obravnavali, je vsekakor dostava pošte. Precej so razpravljali tudi o mostu pri Rakovcu, katerega je odnesla ob poplavi Sotla, in o Figarjevem mostu, ki je za promet z vozili nepre- Širši zaščitni pas ob črpališču vodovoda Analiza pitne vode iz brežiškega vodovoda je pokazala, da je treba vodne vire bolj zaščititi. Zaradi tega jc občinska skupščina na seji 28. novembra sprejela odlok o razširitvi varstvenega pjmu ob črpališču vodovoda v Brezini. Do sedaj jc bi' zavarovan le 50-metrski pas, v prihodnje pa bo ta meja pomaknjena še za 150 metrov dalje. V tem pasu jc prepovedana sleherna gradnja, ko. panje jarkov ln gramoznih luni nredvsem pa gno.jrn.je. vozen. Ljudje morajo voziti pridelke preko Draš ali Do-bove, kar pa je zelo daleč. Mimo tega so spet obravnavali popravilo cest, javno razsvetljavo, govorili so o napeljavi trofaznega toka in o zajetju vode za vodovod. SZDL bo v Kapelah uredila prostore, kjer bodo seje in sestanki, zavzela pa se bo, da bodo bolj zaživele tudi druge organizacije, ki zdaj bolj malo delajo. Na konferencah je bil izvoljen nov 15 članski odbor, za predsednika pa je bil ponovno izvoljen Slavko Veble. Krajevne konference se je udeležil tudi predsednik občinske- ga odbora SZDL Vlado Der-žič. Obljubil je za rešitev poštne dostave sklicati sestanek vaških odborov s predstavniki pošte v Krškem. Pojasnil je tudi pomen krajevnih skupnosti, zaradi katere se bomo v Kapelah ponovno sestali v začetku Januarja. D. V. brežiške Vesti onemoglih in ostarelih ljudi, ki živijo v zelo težkih razmerah. Ti dobivajo le občasno podporo, čeprav bi nujno potrebovali redno starostno oskrbo. V zadnjem času je v brežiški občini tudi vedno več kmetov, ki so na stara leta ostali sami na svojih kmetijah. Mladina noče več delati na zemlji in vedno bolj zapušča kmečke predele. Starši, ki niso več sposobni za delo, potem le še životarijo. Marsikje bi si z uporabo malih kmetijskih strojev lahko uredili življenjske pogoje, a za sedaj te mehanizacije ni dovolj na razpolago. Socialno varstvena služba bo za reševanje problemov ostarelih kmetov pripravila dolgoročnejši program, za kar potrebuje natančno analizo o dosedanjih ih bodočih spremembah na vasi. RADIO BREŽICE NEDELJA, 27. decembra 1964: 10.30 — Poročila iz naše komune — Priprave na volitve v predstavniške organe — Magnetofonski zapisek: Obisk v Globokem — Za naše kmetovalce — Delo mladine v brežiški občini • — Poročilo lugiensko tehnične komisije / — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored kinematografov 12.05 Občani t čestitajo in pozdravljajo SREDA, 30. decembra 1964: 17.00 — Vladimir Curin: Puberteta, važno obdobje človekove osebnosti (nadaljevanje) — Športni Komentar — Od srede do srede v brežiškem kinu —J Obvestila ' — Novoletni glasbeni program PETEK, 1. januar 1965: 9.00 — Novoletne čestitke delovnih kolektivov 12.05 Občani čestitajo ln pozdravljajo ob novem letu NEDELJA, 3. januar 1965: 10.30 — Novoletni program 12.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo Obhod dedka Mraza Zveza prijateljev mladine v občini Brežice jc zbrala za novoletno praznovanje 1,033.000 dinarjev. Društva imajo možnost diibiU »e dodalnu sredstva, če se uspešno vključijo v tekmovanje, ki ga jo razpisala nlieinska zveza Dl'M. Letos je na razpolago premajhna vsota za obdarovanje, zato bodo za predšolske otroke in učence nižjih razredov osnovnih šol priredili pogostitve, učenci višjih razredov pa bodo prejeli kolektivna darila. V občini je okrog 7.000 otrok. Iz razpoložljivega denarja n-s ni bilo mogoče Organizirati obdarovanja, saj pride na vsakega otroka komaj po 150 dinarjev. Za praznik novoletno jelke pripravljajo na vseh osrednjih šolah v občini programe z igricami, recitacijami ln s pevskimi nastopi. Ob zaključku bo obiskal otroke dedek Mraz s svojim spi-nosivom. Tc obiske organizira občinska zveza IiPM lz Brežic. Na centralnih šolali bodo prisostvovali prireditvam In obisku dedka Mrazu tudi učenci podružničnih šol. Hazporeil obiskov po posameznih krajih .je objavljen v naslednjih vrsticah: V SOBOTO, 26. dccrmhta. ob 15. url se ho •prevod dedka Mraza ustavil v Dobovi. oh 17. uri pa na Mestecu; V NEDEMO ob II. uri jc napovedan obisk na Veliki Dolini, oh'II. uri v Cerkljah In ob 14. url v Krški vosi: v PONEDELJEK oh 9 uri bodo pričakali pravljični sprevod z dedkom Mrazom v Arllčah, oh 11. uri v' Globokem, oh 14. uri v Plšcrah in oh 17. uri v otroikeni vrtcu v Brežicah. NA BIZETJ8K0 se ho pripeljal dedek Mraz v torek oh II. liri, ob 11. url v Staro vas. oh 15. url v Prosvetni dom v Bre/.ieab In 17. uri v brežlSko bolnišnico. S tem Im> njegov obhod rn letos koočan in otroci se ga bodu r-"H stmniln luli še len V kočevski občini bo 13 krajevnih Krajevno sKupnosti v kočevski občini so občani pričeli oblikovati že letošnjo pomlad. Tako so bile. tedaj ustanovljene na območjih Fare, Mozlja, Strug in Banja loke, nadaljnje delo pa so zavrle nejasnosti okrog servisov. Nove krajevne skupnosti bodo imele v glavnem enake namene kot dosedanji krajevni odbori in stanovanjske skupnosti, le da jim je ustava dala močnejši pravni značaj, zaradi česar je potrebno graditi krajevne skupnosti na tradicijah krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti. To seveda ne pomeni, da so potrebne KS povsod, kjer so'bili krajevni odbori, pač pa le tam, kjer sta krajevni odbor ali stanovanjska skupnost že doslej uspešno delala, se pravi, kjer občani čutijo potrebo po njej. Krajevni odbori so se do-slej\ ukvarjali le z osnovnimi vprašn.ii komunalrega stan- KOČEVSKE NOVICE da-rda, Kar je bilo za njihovo območje najnujnejše. Z razvojem posameznih krajev se bodo seveda večale tudi možnosti za urejanje zahtevnejših potreb. Tako na primer je področje socialnega varstva, kjer KS lahko uspešno sodeluje z organi občine itd. Krajevna skupnost v mestu bo delala pod bistveno drugačnimi pogoji kot v ostalih krajih. Delo stanovanjske skupnosti je pokazalo, da se v njenih okvirih ne da rešiti vprašanje uslužnostne dejavnosti, zaradi česar se vse te dejavnosti odcepijo ali osamosvojijo. Kritično je tudi vzdrževanje hiš; nad 40 odstotkov stanovanj je zastarelih ali skoro neuporabnih, jih je pa treba nujno popraviti ali porušiti. Zato je treba ustanoviti ustrezno komunalno organizacijo; poslej bo skrbel za vzdrževanje hriš stanovanjski sklad občine, prav tako pa tudi, kako skrbijo hišni sveti za stavbe. Krajevna skupnost Kočevje bo morala organizirati službe, ki jih občani potrebujejo vsak dsm, ni pa izključeno, da kljub odcepitvi storitvenih dejavnosti ne bi opravljali posameznih dejavnosti, kot je pranje perila ipd., ne da bi za to ustanovila posebno delovno organizacijo. KS bo seveda še naprej ustanavljala posamezne servise, ki pa bodo samostojne delovne organizacije in bo imela do njih le ustanoviteljske pravice. Trije otroški vrtci v Kočevju, vrtca v Stari cerkvi in na Zelja Slemencev Prebivalci Slemen želijo, da - bi občinska skupščina v žlebiču ponovno dovolila obratovanje Riglerjeve žage' venecianke. Zdaj vozijo hlode na žago na Vinice in drugam, Zlc-bič pa je mnogo bližji. Verjetno pa Slemencem ne bo mogoče ustreči. Inlesov žagarski obrat v Ribnici bi namreč lahko zrezal vso hlodovino privatnih posestnikov iz vse doline. Pa še to: razrez na sodobni Inlesovi žagi je bolj kvaliteten kot na vene-ciankah. -r Kje so garaže? Gradimo stanovanja, pozabljamo pa Da avtomobile. Ta ugotovitev vpija tudi za Ribnico, kjer Je avtomobilov vodno več, z garažami pu smo vedno bolj na Usnem, Tudi nove stolpnice so brez ga-r.'/.. kakor tudi stavbe. Id so bile že pred leti zgrajene z druž-lw 'lijni sredstvi. Nasprotno pa vsi zaicbnl gradi -lel.lt sUinovanJskih hiš tako v Ribnici kot v okoliških vaseh puščajo proetor zn garaže. Kor je t Ribnici »e tako veliko avtomobilov, mnogo pa Je zanje še interesentov, bo Ureha resno mislili >m iirudnjo garaž, «ij je avtomobil *ii a^oo-mi stvar in Je res škoda, d« jih 6V-> bi nvm tako množično UnlčeL'v' -r skupnosti Rudniku ter mlečna kuhinja Metka bodo poslej tvorili samostojen otroško varstveni zavod, servis za vzdrževanje stanovanjsluh ihš in servis aa pomoč hišnim svetom se priključita stanovanjskemu skladu, pralnica, krpalnica in kopališče bodo še naprej pri KS ali pa jih bo treba dati v zasebno upravljanje. Mizarska delavnica, gradbena skupina in prevozništvo stanovanjske skupnosti na Rudniku so se odločili za samostojno poslovanje v okviru obrtno storitvenega podjetja Rudnik. Ko so o formiranju krajevnih skupnosti razpravljali na zadnja občinski seji, so sprejeli tudi odlok o območjih skupnosti. Le-teh bo 13: Kočevje—mesto, Kočevje—Rudnik, Struge, Stara cerkev, Dolga vas, Livold, Mozelj, Predgrad (prebivalci Poljanske doline naj se sami odločijo, ali bodo imeli eno KS ali pa bo gornji konec — Vimolj, čeplje — izven krajevne skupnosti), Kočevska Reka, Banja loka, Fara, OsiU niča, Draga. Statuti krajevnih skupnosti morajo biti pripravljeni do 31. marca prihodnje leto, registrirane pa morajo biti na oddelku za gospodarstvo pri občini db 15. januarja. Podrobnosti o območjih krajevnih skupnosti boste lahko prebrali v odloku, ki bo objavljen v kratkem v našem listu TE DNI V KOČEVJU ■ Kočevski filatelisti so lepo izpolnili program proslav v počastitev dneva JLA. Razstavo je obiskalo veliko mladine in občanov, med njimi tudi nekateri, fci so sedaj prvič videli ta posebni svet poštnih znamk. Razstava je bila smotrno urejena in vsebinsko prilagojena proslavi. — Ing. Mileoko Honzak je prispeval zbirko znamk NOB in kuverte prvega dne iz proslav NOB. Tone MiheJčJ« je lepo prikazal razvoj razvitka kozmonav-tike na znamkah. Janez Levstik Je razstavil del klasične Švice, Andrej Arko pa kompletno zbirko nove Jugoslavije od Itta 1945 dalje. Razstavili so tudi pionirji in mladinci svoje začetniSke, a že kar lepe zbirke. Razstava je bila vsem obiskovalcem zelo všeč. Filatelisti upajo, da bodo z njo pridobili precej novih članov, predvsem med pionirji in mladino. ■ Tudi v Kočevju se pripravljajo na silvestrovanje. Večje družbene prireditve ne bo, ker ni na razpolago za to primernih dvoran in stranskih prostorov za gostinske usluge. Prireditve bodo v posameznih gostinskih podjetjih, kjer so že vsi prostori rezervirani in oddani. Konzumacijo je uvedla kavarna »Zvezda« po 1.600 din, in hotel Pugled pa 3.000 din za osebo. Tudi te rezervacije so že vte oddane. Veliko občanov bo slo na silvestrovanje v druge kraje. Avla doma telesne kulture v Kočevju (Foto: Andrej Arko) Kietarski tečaj za gostince Pred kratkim se je v Kočevju končal kietarski tečaj za gostince, katerega je obiskovalo 40 gostincev iz kočevskega in ribniškega področja. Tečaj je organizirala Delavska univerza Kočevje v sporazumu z obema občinskima skupščinama Kočevje in Rib niča ter gostinskim centrom v Ljubljani. Obiskovalci tečaja so se v teoretičnem in praktičnem delu pouka seznanili z osnovnim znanjem iz kletarstva, z organizacijo in tehniko go. stinskega poslovanja, kuharstva, ureditvijo gostinskih obratov in strežbo, ter z osnovnimi predpisi v gostinstvu. Hotel Pugled je dal na razpolago prostore in inventar. Ob zaključku tečaja so na ustni konzultaciji tečajniki dokazali, da obvladajo podano snov in so dobili potrdila o opravljenem tečaju, na podlagi katerih jim bodo pristojni organi občinske skupščine izdali dovoljenja za točenje odprtih vin v svojem obratu. K dobremu razpoloženju je po zaključku formalnosti pri-pomagala poizkušnja žganih pijač in vin, ki sta jih tečajnikom nudila podjetje Trgo-promet iz Kočevja in vinska zadruga Goriška Brda. „ Nil Nov odbor KO SZDL v Kočevju Na nedavni seji dosedanjega in novoizvoljenega odbora KO SZDL v Kočevju so izvolili novo vodstvo KO. Za predsednika so predlagali Iva na širaja, za tajnika Janeza žužka, za blagajnika pa Toneta Vukana. O delovnem programu bodo razpravljali na eni prihodnjih sej. Ureditev obore lovišča ROG Gojitveno lovišče »Rog«, obrat KGP Kočevje, se je odločilo za ureditev obore, da bi povečalo število divjadi na Kočevskem. To je okoli 1200 hektarov velika površina, ki zajema gozdove, travnike in pašnike nad vasjo Smuka ob cesti Stari log—Lašče nad Dvorom. Dela pri gradnji obore, ki ima dva metra visoko žično ograjo, so bila zaključena v jeseni. Zdaj nameravajo lovci spraviti v ogrado čim več divjadi. Tako bodo preprečili, da bi še naprej delala škodo na poljih, hkrati pa bodo poživili lovski turizem na Kočevskem, za katerega je precejšnje zanimanje tudi v inozemstvu. -v Prizadevno delo poravnalnega sveta Poravnalni svet v Kočevju, ki deluje tudi na območju Stare cerkve, Rudnika, šalke vasi, Dolge vasi, Livolda, Mozlja in nekaterih drugih krajev v okolici, je dosegel lepe uspehe. Lani je obravnaval 105 primerov, letos pa do decembra 60. Letos so člani uspeli s prizadevnim delom poravnati okoli 90 odstotkov sprtih strank. Prav bi bilo, da bi v prihodnjem letu pristojni organi odstopali več zadev prav temu svetu, saj z uspešnim delom razbremenjuje sodišče. Ker člani opravljajo delo brezplačno, bi jih kazalo nagraditi. -v V Ribnici so dobro gospodarili Pred kratkim je imel v Ribnici sejo svet za industrijo in obrt, kjer so člani sveta pregledali uspehe gospodarskih organizaoij v preteklih devetih mesecih. Rezultati so ugodni in je vrednost proizvodnje v letošnjem letu v primerjavi z letom 1963 v podjetjih narasla, posejalo Svet delovne skupnosti v Komunali -Komunala- in Stanovanjska skupnost Ribnica imata skupno sindikalno podružnico. V sredo, 16. decembra, Je Imela podružnica letno konferenco. Na njej so pregledali dosedanje deio in pri tem ugotovili, da bo v bodoče potrebno več samostojnosti. Pregledali so tudi dosežene gospodarske uspehe v obeh organizacijah In ugotovili, da »ta oba kolektiva dobro gospodarila. Pred konferenco so imeli člani »Komunale« ločen sestanek, na katerem so razpravljali o volitvah sveta delovne skupnosti, ki ga bodo volili prvič v zgodovini tega podjetja. Na konferenci so govorili o raznih problemih, s '.taterlmi se srečujejo pri vsakdanjem delti: o Izobraževanju organov samoupravljanja, rekreaciji in drugem. Izvoliii so nov uprav, ni In nadzorni odbor ter dva delegata ti občinsko Incliknl-no konferenco. Na prvi seji novu 1'volifmega odbora je bil im predsednika sindikalni- po-đriir.nlOo izvolJc.Ti France Zaje. -r. pa velja to za Inles, kjer je bil dosežen indeks 137 odst., indeks izvrševanja letošnjega plana pa znaša 103 odst. Slabše uspehe so dosegli le v Opekarni in v Gostinskem podjetju. Svet je obravnaval tudi' predlog delavskih svetov Gradbenika in Opekarne, ki sta predlagala združitev podjetij s 1. januarjem 1965. Iz podrobne analize predloga je razvidno, da bo združeno podjetje lahko uspešneje poslovalo in da bi z novo organizacijo dela lahko znatno povečalo proizvodnjo opečnih izdelkov, nameravajo pa tudi začeti s proizvodnjo ce-mentno-betonskih izdelkov. Združitev je videti umestna in ekonomsko utemeljena, saj bo omogočena tudi nadaljnja reprodukcija, zato je bil svet mnenja, da je za gospodarstvo občine koristna. Dalj časa ko se zadržali pri obravnavi zasebne obrti. Zaradi neurejenih odnosov v pokojninskem zavarovanju je zasebnih obrtnikov vedno manj, zato bi morali to vprašanje čimprej urediti. Obrtnikov šušmarjev pa je v občin1 še kar precej, zato so sklenili, tudi to stvar čimprej urediti. Obrtniki, ki bodo prijavili obrt, bodo deležni nekaterih olajšav, tako da da- Razveseljivi uspehi sindikalne podružnice družbenih služb Na obenem zboru sindikalne podružnice družbenih služb pri OS Kočevje, v katero so vključeni oslužbenci OS, občinskega sodišča, tožilstva, računovodskega biroja in množičnih organizacij, so ugotovili, da je bilo delo te podružni-ce v minulem obdobju plodno. Doseženi so bili vidni uspehi na področju samoupravljanja in v javni upravi in v nagrajevanju zaposlenih. Navzlic do. seženim uspehom so bili mnenja, da bo v prihodnje treba vložiti več naporov za boljše. uspehe. Zmanjšalo se je število nerešenih zahtev, čeprav se je znižalo število uslužbencev, zlasti prj občinskem sodišču. Živahna je bila razprava o iz. obraževanju zaposlenih, o letnih dopustih, o rekreaciji in drugem. Da bi v prihodnje dosegli še večje uspehe, so na priporočilo ObSS sprejeli sklep, da uslužbenci pravosod ndh ustanov ustanovijo lastno podružnico. S tem bo se strinjali tudi zaposleni v teh usia. novah. -v Struge potrebujejo gasilsko brizgalno Člani gasilskega društva v Strugah zadnje čase vlagajo vse napore, da bi čimbolj uresničili program. Razen ureditve doma se zavzemajo za novo motorno gasilsko brizgalno, ki so je močno potrebni. Precej sredstev so prispevali sami, upajo pa, da jim bosta na pomoč priskočila občinska gasilska zveza in gasilski sklad iz Kočevja. Gasilci ugotavljajo, da je vedno manjše zanimanje za članstvo v tej organizaciji. Kako je bilo v Sodražici Konferenco KO SZDL so imeli pred dnevi tudi v Sodražici. Poročilo predsednika odbora je zajelo širšo problematiko Sodražice in bližnje okolice. Poudarek je bil na prizadevanju za poživitev KO SZDL ter za njeno vsebinsko in načrtno delo. Omenjena je bila tudi vloga, namen in pomen krajevne skupnosti ter spomladanskih volitev. V razpravi so podčrtali nujnost za pridobitev potrebnih prostorov v zadružnem' domu, KZ Ribnica, ki je lastnik te zgradbe, je načelno že pristala, da dobijo družbene organizacije in knjižnica prostore v domu. Z njimi bo upravljala krajevna skupnost. Nadalje so govorili o vlogi mladine in ugotovili, da bo morala SZDL nuditi mladim večjo pomoč in moralno podporo, ker je za vzgojo mladine odgovorna tudi SZDL. Udeleženci konference so obravnavali še druga pereča vprašanja, kot zelo slabo cesto drugega reda Sodražica— žlebič, ki nujno terja ureditev. Z njeno ureditvijo na tem odseku se bo lahko razvil tudi turizem, saj prav slaba cesta odvrača marsikatere- UESETO ga iiioiuriz.i-anega lunsia od teh krajev. Razpravljali so o nekiterih komunalnih vprašanjih, tako o gradnji gozdne ceste na Travno goro in gradnji gasilskega doma v Sodražici. Podčrtali so tudi potrebo po telovadnici za Partizan v Sodražici, kopalnega bazena itn. Govorili so tudi o • stanovanjskih prostorih za prosvetne delavce. V bodoče bo treba temu problemu posvetiti večjo pozornost jatve ne bodo velike. Vsi tisti, ki ne bodo zaprosdli za obrtno dovoljenje do predvidenega roka (o njem bodo dobili posebno obvestilo) ;n bodo še naprej šušmar li, bodo pa kaznovali. Na seji so razpravljali tudi o obrtnih storitvenih dejavnostih servisov stanovanjske skupnosti in perspektivah za njihov razvoj, -r Kolektivna darila dedka Mraza Predsednik občinske zveze prijateljev mladine v Ribnici Drajro Turnšek nam je povedal, da se že intenzivno pripravljajo na novoletno praznovanje. Sprevoda dedka Mraza letos zaradi pomanjkanja denarja sicer ne bo, oo pa obiskal pionirje na vseli šolah in jim izročil lepo ko. lektivno darilo. Občinska zveza že ima nekaj sredstev, gospodarske organizacije pa so zaprosili, naj tudi prispevajo iz sredstev, namenjenih za novoletno jelko, del za »občinskega« dedka Mra/ti. ki lxo nakupil za šole kolektivna durila in jim jih pred novim letom slovesno izročil. Lep obisk v Jurjevici Zelo lepa udeležba na konferenci SZDL v Jurevici pri Ribnici je pokazala, da člani živijo s svojo organizacijo. To je bilo tudi opozorilo odboru, da bo moralo biti delo v bodoče boljše. Na konferenci so med drugim razpravljali o ustanovitvi krajevne skupnosti, ki bo obsegala vasi Jur-jevica, kjer bo sedež skupnosti, Kot, Breze in druge. V razpravi je prevladalo mnenje, da je kmetijsko proizvodni okoliš nepravilno kvali- ficiran, češ da spada zemlja v slabši razred, zato bi morale biti tudi davčne dajatve nižje. Pereče je vprašanje prostorov za družbeni center. V nekdanjem zadružnem domu, kjer je bilo dovolj prostora za družbeno in politično izživljanje društev in organizacij, ima svoje prostore tekstilna tovarna »Sukno« Zapu-že. Na konferenci so evidentirali tri kandidate, ki bodo prišli v poštev kot odborniki za občinsko skupščino na spomladanskih volitvah. Za tesnejše stike z občani Pred kratkim je bila v Rib-niči konferenca KO SZDL. Poročilo je zajelo delo in vlogo SZDL in poudarilo večjo nost odbora krajevne organizacije v odnosu do občinske-ge odbora SZDL. Opozorilo je razširjanje stikov z občani na javnih tribunah, razgovorih in podobno. Načeto je bilo tudi vprašanje obveščanja občanov. V poročilu so bila obravnavana tudi vprašanja, ki so zdaj zelo aktualna, tako gradnja nove šole v Ribnici, otroško varstvo, obrat družbene prehrane, odnos krajevne i »rgtinizaoije SZDL do organi- zacij in društev v lokalnem merilu in vloga SZDL ob ustanavljanju krajevne skupnosti. V razpravi so govorili v glavnem o gradnji nove šo-še, o obratu družbene prehrane v Ribnici in drugih problemih. Reči moramo, da je bila razprava precej medla in zato konferenca s te plati ni potekala tako kot smo pričakovali. Kot zanimivost naj še povemo, da so kandidate za nov odbor izbrali javno in jih je kandidacijska komisija šele nato dala v izvolitev konferenci. — Novi odbor šteje 15 članov ter 3 člone nadzornega odbora. Št. 51 (769) DOLENJSKI LISI 15 PREDLOGI, KRITIKA, DOBRI NASVETI IN MNENJE OBČANOV TALČJI VRH: 16 hiš še brez elektrike Na nedavni krajevni konferenci SZDL na Talčjem vrhu so dobršen del razprave posvetili delu organizacije RK, ki šteje le 51 članov. Dokler so od organizacije prejemali pomoč, so bi'i aktivni, odkar pa je ta prenehala, ne delajo več. Kritazir.ili so odbornike RK, ki so p cnoč razdeljevali samo med č ane organizacije, niso pa upoštevali drugih pc-trebnejših občanov. Ko so v vas napeljevali elektriko, so pomagali delati vsi vaščani. Zdaj je še 16 hiš v Rodinah ostalo brez elektrike in bi jo tudi tam radi imeli, vendar se za skupno akcijo ne morejo sporazumeti. Gospodairjem, pri katerih že sveti električna luč, skupno delo ni več mar in nočejo pomagati tistim, ki elektrike še nimajo. Na konferenci so ljudje povedali, da njihov občinski odbornik ne hodi na sestanke in da zato ni seznanjen z vso krajevno problematiko, ki bi jo moral v skupščini posredovati. — V novi 9-članski odbor SZDL so izvolili predvsem mlajše ljudi. i STRAŽNJI VRH: prevoz za šolarje ni urejen Da morajo otroci s Stražnjega vrha pešačiti tudi po 7 kilometrov daleč v šolo po neurejeni cesti in \la pridejo k pouku vsi mokri od slabe poti čez travnike, so kritizirali na krajevni konferenci v Stražnjem vrhu. Ljudje želijo, naj bi avtobus vsaj v zimskem času prihajal do podnožja hriba in da bi vsaj od tam dalje vozil otroke v šolo in nazaj. Med drugim so se občani zanimah, zakaj so elektrificirali kočo na Toplem vrhu, ki ni izkoriščena, nekaj hiš v bužini pa še nima elektrike. Tok je v vseh teh vaseh zelo slab. V Doblički gori si želijo več stikov z odbornikom, povsod pa tudd več sestankov, na katere naj bi prišli tudi predstavniki občinske uprave. Mnenja so, da bi se dalo tako marsikaj urediti tudi brez vlog na občino. Volitve v novi odbor SZDL so bile zelo živahne in so pokazale, da so občani novo vodstvo izbirali s premislekom. BUTORAJ: odslej samostojno organizacija SZDL Krajevna organizacija SZDL je delovala doslej kot podružnica črnomaljske organizacije, pokazalo pa se je, da stiki niso brli najboljši. Vaščani iz Butoraja so se zato odločili za svojo krajevno organizacijo. V pretekli sezoni so člani SZDL skupno z gasilci veliko delali pri gradnji gasilskega doma, saj so dobili le 200.000 din družbene pomoči, nedograjeni gasilski dom pa je že zdaj vreden 2,600.000 din. V letu 1965 nameravajo dokončati vsaj dvorano in garažo za brizgamo. Vaščani želijo, da bi organizirali prevoz za učence, ki morajo hoditi v črnomaljsko šolo več kot 6 km daleč, in da bi vaška žaga vsaj v sezoni lahko obratovala. Na konferenci je dal obračun svojega dela tudi občinski odbornik Franc Kure, zatem pa se je razvila razprava o kmetijstvu. Ljudje menijo, da bi jim še več kmetijskih nasvetov ne škodilo in si želijo, da bi jih kmetijski strokovnjaki v zimski sezoni večkrat obiskali. ČRM0ŠNJICE: dosedanji odbor je bil zelo delaven Na krajevni konferenci SZDL v Crmošnjicah so največ govorili o otrocih, ki so bili prešolani v Cmomelj in stanujejo v tamkajšnjem internatu. Starši z marsičem niso zadovoMn' ln *»"<<■> rla bi bil prosti čas gojencev internata bolje izkoriščen. Razpravljali so tudi o zadevah borcev in o organizacijskih zadevah SZDL. Dosedanji odbor je bil zelo delaven, saj je med redkimi pobral vso članarino in tudi druge naloge uspešno opravil. Tudi v novoizvoljenem odboru je ostala še polovica starih odbornikov, zato ljudje pričakujejo, da bo organizacija SZDL tudi v bodoče delavna. ŠTREKUEVEC: neiresnost na sestanku Od 200 članov SZDL jih je na letno konferenco v Strek-ljevcu prišlo le okoli 40, še ti pa so bili zelo neresni, ne- NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE kateri celo vinjeni. Razprava ni načela posebne problematike. Padali so le očitki, da je en učitelj v vasi premalo, da je šola neometana itd. Stari odbor SZDL ni dobil razrešnice, ker ni pobral članarine in bo najprej moral to stvar urediti, šele nato bo posle predal novoizvoljenemu odboru, od katerega občani več pričakujejo. V GRIBUAH: iskali bodo talno vodo Krajevna komunalna problematika je bila glavna tema razprave na konferenci SZDL v Gribljah. Vaščani bi radi imeli zdravo pitno vodo in ker za vodovod zdaj še ni pogojev, nameravajo s pomočjo Geološkega zavoda iskati talno vodo. Stroške bodo deloma krili sami, za denarno pomoč pa bodo prosili tudi občinsko skupščino. Vaška mladina in vodstvo šole se zadnje čase ne razumeta preveč. Gre namreč za prostor v šoli, ki ga je mladina uporabljala za vaje in razvedrilo. Za seboj niso počistili, zato je razumljivo, da šola ne more v učilnicah trpeti cigaretnih ogorkov in duha po pijači. Sklenjeno je bilo, da bo šolski odbor to stvar uredil s predstavniki mladine in šole. Izvoljen je bil novi odbor SZDL, ki bo moral pokazati še večjo aktivnost kot dose- Vabilo prebivalcem Črnomlja Konferenca krajevne organizacije SZDL Črnomelj bo v ponedeljek, 28. decembra ob 19. uri v dvorani Doma ljudske prosvete v Črnomlju. Vabimo občane, da se konference udeleže! VINIŠKE DR0BTINE 0 5. januarja se bo na Vinici začel krojno šiviljski tečaj, ki ga organizira Socialistična zveza. Prijavljenih je že 28 žensk, vsak dan pa se še priglašajo nove tovarišice, zato bodo prosili predavatelja Ivana Krajca iz Ljubljane, da bi tečaj ponovil. 0 Krajevna organizacija Rdečega križa je s pomočjo SZDL zbrala med prebivalstvom 93.270 din za pomoč prizadetim v poplavah. Denar so prispevala vsa gospo dinjstva za območju krajevne organizacije RK 0 V počastitev dneva JLA so" pripadniki črnomaljskega garnizona predvajali 18. decembra na Vinici film o napadu Nemčije na Jugoslavi- Nova številka »ČAS HITI« Po dolgem času je izšla nova, 9. številka lista Cas hiti. Metličani so se je razveselili, saj je kazalo, da bo delo zamrlo. Mislim, da zasluži največ pohvale novi urednik Zoran Hočevar, ki je tudi napisal večino člankov. Morda je prav zato list tokrat dolgočasen in nerazgiban. Izdajanje glasila sloni na enem ali dveh ljudeh, da pa bi postalo res glasilo Metličanov, bi bilo treba pritegniti več ljudi. Finančnih težav list nima, ker Je pred tedni dobil na tekmovanju najboljših slovenskih mladinskih listov tretjo nagrado (40.000 din). Novo uredništvo naj dokaže, da nagrado res zasluži. -NI jo, hkrati pa je bito predavanje. 0 Priprave za dedka Mraza in silvestrovanje so silno živahne tudi na Vinici. Sprevod dedka Mraza bo letos še lepši kot sicer, česar se vese-Mjo že vsi otroci pa tudd odrasli. Dodate Mraz bo obiskal Vinico 30. decembra. P. F- danji odbor, če bo hotel vse vaške probleme zadovoljivo rešiti. SEMIČ: občani se zanimajo za davčno politiko V Semiču je bila na krajevni konferenci SZDL zelo lepa udeležba. Skraja je bilo v dvorani le 30 ljudi, potem pa so začeli prihajati, tako da se jih je zbralo več kot 50. Zanimali so se predvsem za obdavčitve IV. davčne skupine in davčno politiko nasploh. Inž. Golobova je dajala odgovore na vprašanja, ki so jih stavljali občani. Zmenili so se, da bodo na zboru volivcev v januarju še natančneje razpravljali o teh stvareh. Dosedanji odbor je uspešno izpeljal več pomembnih nalog, kot popravilo doma TVD Partizan, popravilo poti in je tudi lepo sodeloval z vsemi drugimi vaškimi organizacijami. Po volitvah novega odbora SZDL so imeli še kratek zbor volivcev, na katerem je bil izvoljen svet krajevne skupnosti. V Črnomlju seminar za poslovodje Splošno trgovsko podjetje Potrošnik v Črnomlju skrbi za strokovno izpopolnjevanje svojih poslovodij. Zanje je v decembru organiziralo strokovni seminar, na katerem so razpravljali o higieni prostorov in naprav, o kakovosti živil ter o pogojih trgovanja. Tako si uprava podjetja prizadeva, da bi bili potrošniki zadovoljni š postrežbo v njenih poslovalnicah, hkrati pa skrbi, da bi bilo čim-manj sanitarnih in drugih prekrškov. V začetku novega leta bo podjetje s pomočjo Delavske univerze organiziralo poseben tečaj za poslovodje trgovin, na katerem si bodo lahko pridobili visoko kvalifikacijo trgovske stroke. J. S. V SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI PREHRANA V ČRNOMLJU SO ŽE PRED DNEVI LEPO OKRASILI LOKAL ZA NOVOLETNE NAKUPE. OTROCI SE RADI USTAVLJAJO POSEBNO PRED DEDKOM MRAZOM, KI SE, OBKROŽEN OD LEPIH IGRAČ, PRIJAZNO SMEHLJA... V Adlešičih je že 120 članov Rdečega križa 13. decembra je bil v Adlešičih občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa, na katerem je bila^ udeležba članstva izredno dobra. Poročilo o delu organizacije RK, ki ima v Adlešičih 120 članov, je podal Peter Veselic. Na šoli deluje še posebej podmladek RK, v katerega je vključenih 160 šolarjev, uspešno pa ga vodi Jože Jakof-čič. Člani RK so uspeli 'Mdi v akcijah. Tako je 36 članov darovalo kri v krvodajalski akciji, zsa poplavljene« pa so doslej zbrali že skoro 40 tisočakov. Več članov organizacije, posebno pa Elka Skrabec, je razpravljalo o pereči pre-to-bi s pitno vodo v domači šoli. Ljudje so bili mnenja, da bo treba to stvar čimprej u-reditL Na občnem zboru »o prejeli srebrne značke Ivana Vla-šič iz Bedhja, Jože Mušič iz Adlešič in Stanka Jurejevčič iz Adlešič. ki so že več kot petkrat darovali kri. Pohvaljen je bil odbornik RK Janez Rozman, kaiktoar tudi vaščani Purge in Pobrežja, kjer jo 12 gospodarjev zbralo za poplavljence 6.000 din. ALOJZ CVITKOVIC Metliški ribiči dobro gospodarijo Vodstvo metliške ribiške družine je v zadnjih letih v dobrih rokah, o čemer je zgovorno pričal zadnji občni zbor te družine, ki so se ga udeležili tudi zastopniki ribiških družin iz Novega mesta, Črnomlja in Ozlja. Ponovno je bilo poudarjeno, da je tudi ribji živelj del narodnega bogastva, s katerim je treba prav gospodariti in da zato v ribiških vrstah ni prostora raznim sebičnežem in mrhovinarjem. Kdor primerja današnje ribiške razmere na obmejni Kolpi s tistimi pred petimi ali še več leti, vidi bistveno spremembo in napredek. Dobri odnosi metliške ribiške družine s črnomeljsko in ozaljsko so omogočili, da je bil ustanovljen odbor za poribljavanje Kolpe, ki je v zadnjih letih dosegel lepe uspehe, saj je samo ribiška družina v Metliki letos izdala za poribljavanje svojih vod 700.000 dinarjev, to je 18.500 dinarjev na člana. Morda ta številka še ni zavidljiva, če pa pomislimo, da pred leti ni bilo niti govora o kakem poribljavanju, potem je uspeh na dlani. V zadnjem letu je bilo vloženih v Kolpo, Lahinjo in Krupico blizu 13.000 mladih postrvi, krapov in ščuk. Razen tega je bilo več sto odraslih postrvi spuščenih v Krupico, ki naj bi leta 1965 postala skupni revir obeh belokranjskih ribiških družin. Tako naj bi prihodnje leto za vložitev konzumnih postrvi, to je rib, ki so godne za takojšen odlov, prispevala črnomaljska ribiška družina dve tretjini, metliška pa eno tretjino denarnih sredstev. Za odlov teh postrvi bo sicer določena posebna ribolovna taksa, vendar ta ne bo ovira, da Krupica ne bi postala voda, ki bo privabljala številne domače in tudi inozemske ribiče. S tem pa se bo vlaganje konzumnih postrvi tudi komercialno izplačalo. Ribiška družina v Metliki bo skušala še razširiti vrsto članstva, vključila bo nove pionirje in mladince, okrepila disciplino in postopoma uredila čuvajsko službo, ki bo morala biti dosledna zlasti na Krupici. Prožnejše naj bi bilo izdajanje ribolovnih dovolilnic; še naprej pa se bo družina trudila za čim tesnejše prijateljsko sodelovanje s sosednjimi ribiškimi družinami. Prav to sodelovanje pa je porok za še uspešnejše delo metliških ribičev. V Gradcu zahtevajo krajevno skupnost Kaj je novega na Suhorju Pred pratkim so se člani SZDL zbrali na letni konferenci, vendar sta bila poročilo o delu, kot obravnavana problematika bolj skromna. Se največ je bilo govora o delovanju novega kulturnega doma. Izvoljen je bil odbor, ki bo dom upravljal. Zdaj, ko imajo tako dobre pogoje za razvoj kulturnega društva, so sklenili ustanoviti vsaj skupino, ki bo prirejala v novem domu igre. Ljudje si želijo tudi stalnega kina, vendar Paibr*** v tr»h r>Wfcortn'ar>"V, ne bodo uspeli, ker redne kino predstave ne bi bile rentabilne. Na letni konferenci SZDL so obravnavali tudi volitve odbornikov v občinsko skupščino in poslancev. Konkretnih predlogov za nove kandidate še niso dajali, pač pa so izrazili enotno željo vseh prebivalcev, naj bi jih v republiški ljudski skupščini še nadalje zastopal poslanec Niko Belopavlovič. Ob koncu Je bilo Izvoljeno novo vodstvo Prebivalci Gradca So pre-^ pridani, da bo krajevna skup-' nost lahko kmalu rešila vse krajevne komunalne probleme kot razsvetljavo, vprašanje vodovoda, popravilo poti itd., zato so na letni krajevni konferenci Socialistične zveze zahtevali njeno ustanovitev. Tajnik občinske skupščine je ljudem razložil, da sd preveč ne smejo obetati, vsaj v začetku ne, dokler krajevna skupnost ne bo razpolagala z izdatnejšimi finančnimi sredstvi. Razpravljali so še o preskrbi s kruhom, o mesnici, ki nima rednega delovnega časa, o kmetijski politiki, o odnosih zndruc* dn kmetovalcev, pa tudi o nekaterih uslužbencih zadruge v Gradcu, ki nimajo pravega odnosa do strank. Kritizirali so samovoljnost predsednika hišnega sveta v gradu, ki je mladinski klub enostavno spremenil v stanovanje, pomanjkanje obrtnih storitev v kraju in še nekatere druge komunalne zadeve. Ljudje pa pri reševanju teh vprašanj pokažejo vse premalo aktivnosti in pripravljenosti, da bi tudi sami kaj ukrenili. Novoizvoljeni 9-članski odbor SZDL bo imel obilo dela, če bo hotel vse te stvari urediti, predvsem pa tista vprašanja, za katerih rešitev niso potrebna rtennrnn sredstvu. KAJ JE Z MLADINSKIM KLUBOM? Prav je, da spregovorimo nekaj besed o mladinskem klubu v Metliki. Človeku je hudo- ko stopi v grad, v prostor, ki mu pravimo klub. Po tleh leži na kilograme papirja, časopisnega in cigaretnih METLIŠKI TEDNIK škatil ter cigaretnih ogorkov. Nastopili so zimski dnevi, a prostora ne ogrevajo, niti ob nedeljah ne, ko bi bilo največ mladine. Prostor ostaja prazen, mladina pa zahaja tja, kjer je čisto in toplo. In vse to — zaradi malomarnosti in lenobe! Praktikanti so zadovoljni Na osnovni šoli v Metliki je ta mesec na praksi šest novomeških učiteljiščnikpv. Pod vodstvom mentorjev bodo mesec dni poučevali od prvega do petega razreda, vsak v oddelku, ki si ga bo sam izbral. Namen pedagoške prakse ni le, da dijaki preizkusijo teoretično znanje, ki so si ga pridobili v šoli, ampak da spoznajo probleme šole, administracijo, učna sredstva, skratka: da vidijo, kako bo, ko bodo z diplomo v žepu stopili pred razred. Praktikanti so štipendisti metliške občine in bodo po končanem šolanju učili v tej občini. V delo so se lepo vživeli in pravijo, da jim bo kar žal, ko se bodo poslovili in spet postali učenci. NI Priprave m spomladanske milim y občini Trebnje V občini Trebnje poteče spomladi leta 1965 mandat naslednjim Odbornikom: I. OBČINSKI ZBOR: VOLILNA ENOTA ŠT. 1 (odbornik Franc Ratajc, Lukovek), ki obsega naselja: češnjevek, Dolenja, Dobrava, Jezero, Lipnik. Lukovek in Rihpovec; VOLILNA ENOTA ST. 3 (odbornik Franc Marinčič, Dol. Nemška vasi, ki obsega naselja: Dol. Nemška vas. Dolenji Podboršt, Gorenje Dobravo, Gradišče, Meglenik in Rodine; VOLILNA ENOTA ŠT. 5 odbornik Ivan Starič, Rožni vrh), ki obsega naselja: Belšnja vas, Benečija, Breza, Gorenja Nemška vas, Grič, Kamni potok, Pluska, Pristava pri Trebnjem, Rožni vrh, Studenec, Štefan in Zidani most; VOLILNA ENOTA ST. 8 (odbornik Andrej Slak, Knežja vas), ki obsega naselja: Dolenje Selce, Dolenje Kamenje, Gorenje Selce, Gorenje Kamenje, Knežja vas. Krušni vrh, Luža, Občine in Rožem- peij; VOLILNA ENOTA ŠT. 10 (odbornik Stanko Novak, Gorenji vrh), ki obsega naselja: Artmanja vas, Dolenji vrh, Gorenji vrh, Korita, Rdeči kal, Svetinje, šmaver In Vrbovec; VOLILNA ENOTA ŠT. 12 (odbornik Franc Lah, Martinja vas), ki obsega naselja: Dolga njiva, Dol. Praproče, Krtina, Kukenberk, Mačji dol, Mali Videm, Martinja vas, Muhabran, Potok, Sentlov-renc, Vrbovo, Veliki Videm m Zftbjek; VOLILNA ENOTA ŠT. 14 (odbornik Miha Plaveč, Vrtače), ki obsega naselja: Arčelca, Babna gora. Dolenji PodSumbork, Log, Ortaka, Replje, Sela pri šumberku, Volčje jame, Vrtače in Zavrh; VOLILNA ENOTA ST. 15 (odbornik Marjan Zamljie, Veliki Gaber), ki obsega naselja: Cesta, Mali Gaber, Stranje, Veliki Gaber in Zubina; VOLILNA ENOTA ŠT. 18 (od-bomica Jožefa Gregorčič, Brezovica), ki obsega naselja: Brezovica, Deljene, Gomila. Praprotnica, Stan, Stara gora in Zabrdje; VOLILNA ENOTA ŠT. 19 (odbornik Franc Bule, Mirna), ki obsega naselja: Glink, Mirna. Trbinc in Volčje njive; VOLILNA ENOTA ŠT. 21 (odbornik Jože Zorcne, Draga), ki obsega naselja: Ravnik, Slovenska vas. Straža in Trstenik; VOLILNA ENOTA ST. 22 (odbornik Pavel Količina, Okrog), ki obsega naselja: Draga, Hom, Okrog. Skrljevo, Zabukovje in Za-loka; VOLILNA ENOTA ST. 26 (odbornik Franc Lindič, Dol. Lak-nice), ki obsega naselja: Dolenje Loknice, Gorenje Laknice, Srednje Laknice in Vrh nad Mokronogom; VOLILNA ENOTA ŠT. 27 (odbornik Alojz Dragan, štatenberk), ki obsega naselja: Bitna vas, Brezje, Cerovec, Omušfca vas, Podtu-ren, Radna vas, Roje in Štatenberk; VOLILNA ENOTA ŠT. 28 (odbornik t rh NahUgal, češnjice), ki obsega naselja: Brezovica, Bogne-ča vas, Češnjice, Ciipah, Dolenje Zabukovje, Gorenje Zabukovje, Gorenji Mokronog, Maline, Tre-be-lno in Vrh pri Trebelnem. II. ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI: a) skupina gospodarstva: VOLILNA ENOTA ŠT. 2 (odbor niča Terezija Kolenc, šentrupert), ki obsega delovne organizacije: DZS Knjigarna Trebnje, Gostišče »Grmada« Trebnje, Pekarija Trebnje. Prodajalna »Borovo« Trebnje, Pošta Trebnje, Pošta Veliki Gaber, Posta Velika Loka, Pošta Dobmič, Skladišče Tobak Trebnje, Trgovsko podjetje »Mercator«, Poslovna enota »Gradišče« Trebnje, Veterinarska postaja Trebnje in privatni obrtniki z območja: matični okoliš Trebnje, Krajevni urad Dobr-nič, Krajevni urad Velika Loka, Krajevni urad Veliki Gaber; VOLILNA ENOTA ST. 4 (odbornik Franc Maraž, Trebnje), ki obsega delovne organizacije: ŽTP Novo mesto — kamnolom Vrhpeč, 2TP Novo mesto — nadzorništvo Trebnje, Železniška postaja Trebnje s postajaliiC-i Gomila, Mirna, Mokronog, Ponikve, šentrupert, Štefan in Velika Loka in postajališči šentlovrenc in Veliki Gaber, ki pripadata železniški postaji Ra-dohova vas; VOLILNA ENOTA ST. 6 (odbornik Dominik Gimpelj, Puščava), ki obsega delovne organizacije: Gozdni obrat Mokronog, Pošta Mirna, Pošta Mokronog, Ljubljanske mlekarne — obrat Šentrupert, in privatni obrtniki z območja: Krajevni urad Mima, Krajevni urad Šentrupert, Krajevni urad Mokronog in Krajevni urad Trebelno; VOLILNA ENOTA ŠT. 8 (odbornik Aleksander Zakrajšek, Mima), ki obsega delovne organizacije: Tovarna šivalnih strojev obrat I. in uprava; VOLILNA ENOTA ŠT. 12 ("odbornik inž. Drago Kotar, Velika Loka), ki obsega: Kmetijsko posestvo Mala Loka, proizvodni okoliš Velika Loka s člani KZ in njihovimi družinskimi člani, ki se ukvarjajo s kmetijstvom na območju naselij: Čatež, Dolenja vas, Goljek, Gorenja vas, Gorenji Podboršt, Iglenik, Korenitka, Mačko-vec, Mala Loka, Mrzla Luža, Saje-niče, škovec, Trnje, Trebanjski vrh, Velika Loka in Zagorica pri Čatežu; VOLILNA ENOTA ŠT. 13 (odbornik Jože Bende, Dobmič), ki obsega: proizvodni okoliš Dobrnič, člane KZ in njihove družinske člane, ki se ukvarjajo s kmetijstvom na območju naselij: Dobmič, Dol. Kamenje, Dol. Selce, Knežja vas, Krušni vrh, lisec, Lokve, Luža, Občine, Podlisec, Preska, Reva, Rožempelj, Stranje, Vapča vas in Železno; VOLILNA ENOTA ŠT. 15 (odbornik Nace Dežman, Mirna), ki obsega: proizvodni okoliš Trebnje, Gozdni obrat Trebnje s člani KZ in njihove družine na območju naselij: Belšinja vas, Benečija, Blato, Breza, Gor. Nemška vas, Grič, Iludenje, Kamni potok, Kriška reber, Križ, Mala Sevnica, Pluska, Pristava, Rožni vrh. Račje selo. Studenec, Štefan, Velika Sevnica in Zidani most; ^ VOLILNA ENOTA ŠT. 16 (odbornik inž. Branko Voljč, Trebnje), ki obsega: proizvodni okoliš Trebnje s člani KZ in njihovimi družinskimi člani iz naselij: Cvib-lje, Cešnjevek, Dečja vas. Dol, Dolenja Dobrava, Dol. Medvedje selo. Dolenje Ponikve, Dolenji Podboršt, Dol. Nemška vas, Gor. Medvedje selo, Gorenja Dobrava, Gorenje Ponikve, Gradišče, Grm, Grmada, Jezero, Kamna gora, Lipnik, .Mcgienik, Lukovec, Odrga, Prapreče, Priipštal, Pekel, Repče, Rihpovec, Rodine. Stari trg, Trebnje in Vrhtrebnje; VOLILNA ENOTA ŠT. 18 (odbornik Pavel Lampret, Brinje), ki obsega: Mesarija šentrupert, člane KZ in njihove družinske člane, ki se bavijo s kmetijstvom iz naselij: Bistrica, Dol. Jesenice, Gcr. Jesenice, Prelesje, Rakovnik, Ravnik, Slovenska vas. Straža in Trstenik; VOLILNA ENOTA ŠT. 20 (odbornik Janez Borštnar, Mokronog), ki obsega: ekonomijo Mokronog, člane KZ in njihove družinske člane, k: se bavijo s kmetijstvom iz naselij: Beli grič, Bruna vas, Dol. Laknice, Gor. Laknice, Sred. Laknice, Gorenja '-vas, Hrastovica, Križni vrh, Log, Martinja vas. Puščava, Ribjek, Slepšek in Vrh nad Mokronogom; VOLILNA ENOTA ŠT. 22 (Od-bornica Zofka Starič, Maline), ki obsega: člane KZ in njihove družinske člane, ki se bavijo s kmetijstvom iz naselij: Brezovica, Cikava, čužna vas, Drečji vrh, Dolenje Zabukovje, Gorenje Zabukovje, Gorenji Mokronog, Jelševec, Maline, Mima vas, Trebelno, Vel. Strmica.in Vrh pri Trebelnem. b) v skupini prosvete in kulture: VOLILNA ENOTA ŠT. 24 (od- boraica Danica Zupan, šentrupert), ki obsega delovne organizacije: Osnovna šola Mirna, Osnovna šola Mokronog, s podružnicama Jelševec in Trebelno in Osnovna šola šentrupert. c) v skupini delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacij in društev: VOLILNA ENOTA ŠT. 27 (odbornik inž. Ciril Lenardič, Dob), ki obsega delovne skupnosti: Gradbena grupa Slovenska vas, Kmetijsko posestvo Slovenska vas in Vojno pošto 4797 Mokronog; VOLILNA ENOTA ŠT. 28 (odbornik Darko Krištof, Mirna), ki obsega delovno skupnost: Uprava skui>sčirie občine Trebnje. Svobodne aktivnosti na metliški osnovni šoli Tako učenci kot prosvetni delavci na osnovni šoli v Metliki dobro vedo, da se mora mladi rod razen z učenjem ukvarjati tudi z drugimi stvarmi. Na od-redni konferenci pionirskega odreda »Belokranjskih herojev«, ki je bila 29. septembra letos, so se pomenili o dosedanjem delu in sprejeli tudi delovni načrt za šolsko leto 1964-65. Program našteva veliko nalog, ki jih bodo morali opraviti razni krožki, precej poudarka pa daje tudi sodelovanju v Jugoslovanskih pionirskih igrah in delovanju razrednih skupnosti. Pevski krožek, ki pridno vadi za razne nastope in proslave, šteje 50 članov, nič manj pristašev pa nima recitacijski krožek. Ob vhodu v šolo razstavljajo svoje izdelke člani fotokrožka, ki dela v zelo težkih pogojih. Prostor si delijo s fizikalnim kabinetom in shrambo pripomočkov za gospodinjski pouk. člani dramatske-ga krožka se zbirajo ob četrtkih. Pripravljajo igro »Jezusovi apostoli« in kratek prizorček, s čimer bodo nastopili za novo leto. Sodelovalo bi še več učencev, pa zaradi oddaljenosti ne morejo. Tudi podmladek RK se pridno udejstvuje. V vseh razredih delujejo higienski aktivi, ki skrbijo za red in snago; vsak šolar ima milo in brisačo, aktivi pa pomagajo tudi v šolski kuhinji. Podmladkarji so zbirali sadje, razpečavali propagandno gradivo RK, še posebej pa velja pohvaliti njihovo pomoč starim bolnikom. Lete obiskujejo, jim pomagajo pri spravljanju drv in jim nosijo potrebščine iz trgovine. Na osnovni šoli so v višjih razredih tudi mladinci. Ti so bolj resni, zlasti oni v osmih razredih, saj je za mnoge to zadnje leto šolanja pred vstopom v poklic. V okviru mladinske organizacije so tudi oni izdelali načrt dela. Močno jih zanima zgodovina mladinskega gibanja, zato pripravljajo več predavanj o tem in tudi mladinske filme bodo predvajali. Precej jih sodeluje v folklorni skupini ih v tamburaškem zboru, ki sta že večkrat nastopila in požela povsod veliko odobravanja. Pionirji metliške šole na proslavi ob letošnjem dnevu republike ! Najvažnejši: poslovnik oboine Zadnja seja skupščine trebanjske občine (19. decembra) ni vsebovala problemskih točk, a je bila na svoj način zanimiva. Diskutanti so se zadržali edinole pri sprejemanju poslovnika za delo skupščine. Poslovnik konkretizira in uresničuje razna določila, ki se nanašajo na delo občinske skupščine in njenih organov. Podrobneje je opisano poslovanje skupščine kot najvišjega ' oblastnega telesa v občini, kakor sam potek njegovih sej oziroma ločenih sej občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti. Ko govori 81. člen o izvrševanju sklepov skupščine, pravi, da je to naloga svetov, načelnikov, šefov temeljnih upravnih organov, ki morajo ustrezne naloge opraviti takoj, najkasneje pa v roku, ki ga določi skupščina. Pravice in dolžnosti odbornikov, navedene v 74., 75., 76., 77. in 78. členu poslovnika, tvorijo nekakšen moralni kodeks odbornikov. V razpravi so menili, da poslovnik razčiščuje nekatere bistvene pojme vloge in dolžnosti odbornika v občinski skupščini. Poslovnik bodo natisnili v posebni knjižici in po en izvod dostavili vsakemu odborniku. Kot so povedali v razpravi, bo odbornik lahko nosil poslovnik pri sebi, knjižica pa ga bo stalno opominjala na pravice in dolžnosti, ki jih ima kot voljeni zastopnik občanov. Z razumevanjem je bil sprejet odlok o prenosu sredstev družbenega investicijskega sklada trebanjske občine na Komunalno banko v Novem mestu in odlok o obvezni priključitvi vseh vrst zgradb na vodovodno, kanalsko in električno omrežje, kar bo v prihodnje preprečevalo širjenje črnih gradenj. S posebnim odlokom je skupščina ločila dejavnost dosedanjega Zavoda za izmero, kataster zemljišč in upravljanje družbenega premoženja v Trebnjem in ustanovila za potrebe občine Zavod za izmero in kataster zemljišč, medtem ko bo z družbenim premoženjem začasno upravljal oddelek za finance pri občinski skupščini. Preimenovanje je doživela tudi Ljudska univerza in ! sicer v Delavsko univerzo, ker tako zahteva narava j njene dejavnosti. Zapiski z občinske konference ZMS, ki je bilo 15. decembra TREBNJE: izobraževanju večjo pozornost! Nobena izmed gospodarskih organizacij v trebanjski občini ne daje štipendije za študij na pravni in ekonomski fakulteti. Občina ima samo enega diplomiranega ekonomista, ki je zaposlen kot referent v občinski upravi. S posli, ki hj jih morali opravljati strkovnjaki, se v delovnih organizacijah ukvarjajo priučene moči. Rezultati, ki jih dosegajo nestrokovnjaki, so znani. Med tem pa vodstva podjetij še vedno ne kažejo pravega zanimanja za vzgojo lastnega kadra. Stvar prepuščajo stihiji, češ bo že naneslo, da bomo koga dobili. Pa tudi sicer je v načinu štipendiranja kadrov za vr- sto drugih poklicev precejšen odraz prej navedenega pojmovanja in stanja. Štipendija je često samo simbolična, saj znaša najnižja 7000, najvišja pa 35.000 dinarjev, pri čemer so manjše štipendije v večini. Glede na življenjske stroške so študentom dani zelo slabi in nespodbudni pogoji med študijem. Do taiih ugotovitev so prišli mladinci trebanjske občine na občinski konferenci ZMS, ki je bila v Trebnjem 13. decembra. Na njej so se z odkritimi mnenji ustavljali ob nekaterih vprašanjih gospodarstva in vloge ZMS pri tem. Navajali so, da so sredstva za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje zaposlenih zelo pičla, porabijo pa se največkrat v razne druge namene. S primeri so podkrepili ugotovitev, da so se sredstva za izobraževanje nesmotrno trosila, kar je treba kritizirati. To ne more biti prav, so pridali, ker je zaman govoriti o odpravljanju pomanjkljivosti v gospodarstvu, če ne bomo v ta namen dobili oziroma sami vzgojili kadra. V okviru izobraževanja na delovnem mestu bi lahko koristila delavska univerza, ki pa bi jo morali poživiti. Na konferenci so se spraševali, kaj dela mladina, kadar ni zaposlena, kakšno je njeno delo v aktivih ZMS. V raz-pnwi so ugotovili, da je pomanjkanje prostorov najbolj vplivalo na to, da je dejavnost mladine marsikdaj odpovedala. Govora je bilo tudi o nekakšnem zapostavljanju oziroma poniževanju vloge ZMS, kot naj bi nanjo gledale druge politične organizacije. Vendar pa ne gre v nobenem primeru aa namerno podcenjevanje in razvrednotenje vloge mladine, ampak za premajhno premoč, kar je podčrtal tudi VIII. kongres ZKJ. Gotovo pa je, da so do takega stanja ZMS privedle tudi razmere v samih mladinskih vodstvih. Organizacijo je večkrat predstavljal samo predsednik, v občinskem komiteju pa predsednik kot plačan profesionalec. Drugi člani vodstva so se radi izgovorili na prezaposlenost, pa če je bilo to upravičeno ali ne. To je v svojem referatu omenil tudi predsednik občinskega komiteia ZMS Stane Pe-•ček. Uspehi pa vendarle niso izostali, še danes občani radi postavljajo za zgled mladince ,ki so v poletnih -nesecih gradili mokronoški vodovod. Zglednega dela je bilo precej tako v raznoterih dejavnostih, da o proslavah in drugih manifestacijah, ki jih je- organizirala mladina, ne govorimo. Stanje se izboljšuje tako v šolskih kot terenskih aktivih, kjer je mladina pripravljena delati. Pri tem naj bi ji bili v oporo poleg novega 11-članskega občinskega vodstva, izvoljenega med 42 delegati, tudi drugi družbenopolitični činitelji. Letos prvič: potujoči dedek Mraz Društvo prijateljev mladine v Trebnjem si skupaj s Socialistično zvezo in tuuističnim društvom prizadeva, da bi najmlajšim pripravilo čim prijetnejše novoletne praznike. Praznovanje se bo pričelo po 27. decembru. Vse kraje, v teh krajih pa z/lasti trgovine, podjetja, šole in druge javne zgradbe, bodo primemo krasili, in s tem poskrbeli za izjemno praznično vzdušje. Letos prvič bo občino prepotoval tudi dedek Mraz, na kar se organizatorji novoletnih prireditev še posebej pripravljajo. Sprevod dedka Mraza bo šel zlasti skozi Trebnje, Mimo in Mokronog. Oživljena dejavnost prosvetnega društva Na občnem zboru metliškega prosvetnega društva, ki je bil 10. decembra so kritično ocenili dosedanje delo. Predsednik društva Franc Bran-celj je v poročilu navedel nekaj vzrokov upadanja dejavnosti. Ker je bil upravni "odbor manj aktiven, tudi člani niso bili dosti zainteresirani za delo. Dosedanjemu odboru tudi ni uspelo pridobiti občanov iz delavskih vrst, katerih je v Metliki precej. Občni zbor pa je pokazal, da bi v društvu vendarle lahko zaživele nekatere oblike dela. Jeseni je začel vaditi pevski zbor, je zelo maloštevilen, tako da vedno obstaja bojazen pred razpadom. Pevski zbor bi moral pridobiti nove člane, saj to ni tako težko. Metličani radi pojo, samo dobrega organizatorja manjka, ki bi jihunavdušil za načrtno delo. Nekaj dobre volje je že pokazala tudi dramska sekcija. V programu ima namreč študij drame »Pot do zločina«. Nadejamo pa se lahko tudi oživitve folklorne skupine, saj je tov. Zupaničeva spet pripravljena prevzeti njeno vodstvo. Delovni načrt prosvetnega društva je v novi sezoni dokaj obširen. Na občnem zboru so trdno sklenili oživiti kulturno prosvetno dejavnost, da bi se tudi na tem področju lahko postavili z večjimi uspehi, posebno v prihodnjem letu, ko bo Metlika praznovala 600-letndco obstoja. Za novo predsednico društva je bila izvoljena Ivica Radovič, za tajnico pa Dragica Nenadič. Obe kažeta precej volje do dela, zato lahko upamo, da ne bo ostalo le pri načrtih. -n Kaj ni všeč potrošnikom? Metlika ima 6 trgovin. V zadnjih letih se je marsikaj spremenilo, tako lokali sami, kot tudi postrežba in izbira blaga, vendar potrošniki še niso povsem zadovoljni. Najbolj šepa preskrba s sadjem in zelenjavo. Kolikor je že naprodaj tega blaga, je bolj slabo in'še to prodajajo v trgovini, ki je že zastarela. Potrošnikom tudi ni prav, da ob nakupu v nekaterih trgovinah ne dobe računa, kakor tudi ne, da trgovci strežejo v črnih namesto v belih haljah. Metličani menijo, da te želje niso prezahtevne in da bi jih bilo mogoče z malo dobre volje uresničiti, saj so že tako prikrajšani glede izbire v marsičem, kar nudijo potrošnikom v Črnomlju, Liuhl.jani in d ni tro-1 ( Delegat Perovšek v Trebnjem 17. decembra je trebanjskim komunistom pripovedoval svoje vtise z VIII. kongresa ZKJ delegat inž. Janez Perovšek. Ko je v glavnih obrisih opisal jedro razprav na kongresu, je posebej omenil pozdrave zastopnikov tujih delegacij. Ze po tem, da je bilo navzočil več tujih delegacij kot na prejšnjih kongresih, je med drugim rekel Perovšek, je razviden vedno večji ugled ZKJ v svetu. Delegat je odgovoril tudi na nekaj vprašanj o statutu ZKJ. '•""*otH<9fivu in podov****-"1 Berite in razširjajte noleniski list! 81. SI (769) DOLENJSKI LIST ZAPISKI Z LETNE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA IJUDSTVA V ŽUŽEMBERKU »Vidiš, saj imamo organizacijo, pa si največkrat res ne znamo pomagati z njo...« Člani SZDL s področja Žužemberka so v soboto zvečer navzlic slabemu vremenu skoraj napolnili dvorano prosvetnega doma. Dosedanji predsednik krajevne organizacije je prebral poročilo o delu odbora, poročila delovnih kolektivov in društev. Govoril je o izboljšanju standarda in povečanju narodnega dohodka v kraju, o uspehih pri zavarovanju kmečkega prebivalstva, kritično pa je opozoril tudi na pomanjkljivosti pri izgradnji stanovanj in financiranju šolstva. Odbor je imel težave pri političnem delu, saj je le 44 odstotkov prebivalcev članov SZDL. Od delovnih kolektivov je na prvem mestu omenil Iskro, ki je povišala proizvodnjo od letnih 250 milijonov lani na 1,4 milijarde dinarjev letos. Prihodnje leto bo moral ta kolektiv vsaj za 100 odst. povečati proizvodnjo, če hoče zadostiti potrebam domače električne industrije. Otroci ne smejo biti prikrajšani Milan Senica je v razgovoru po poročilih med drugim dejal: »Vse bolj je pereč problem otrok, ki hodijo v šolo iz oddaljenejših vasi. Nekateri so v šoli tudi po 10 ur! Za malico in prevoz v šolo plačajo po 5 do 6 tisoč dinarjev. Nekaj je takih, ki tega ne bodo toč zmogli in treba bo najti sredstva za regresiranje prevoza teh otrok. Nikakor jih ne moremo prikrajšati za osnovno izobrazbo, čeprav sami nimajo dovolj denarja Za otroško varstvo naj bi Po predlogu zbirati 5 promil od osebnega dohodka. Tako bi na leto dobili blizu enega milijona dinarjev, potrebujemo pa jih 36! Tudi tukaj bo treba najti način in rešitev za zaposlene matere ...« ■Takega turizma še nisem videl!« Slavko Hotko je opozoril na slabo spodbudo za izvoz, ki jo dajejo kmetijski proizvodnji naši predpisi. Medtem ko iztrži industrija za ustvarjeni dolar 1200 do 1500 dinarjev, priznajo kmetijstu samo 750 dinarjev. Pa tudi razmerje dodeljenih deviz od ustvarjenega dohodka je minimalno. Potem je rekel: »Pri nas hočejo, da bodo turistična društva iz nič ustvarila turizem. Saj smo počistili in uredili naselja, potem pa je zmanjkalo denarja. Če ni sredstev, tudi dejavnost ne more biti ne vem kakšna. Takega turizma še nisem videl! Italijani to Avstrijci so ogromno investirali in imeli 40 milijonov obiskovalcev. Tako so zlahka pokrili negativno devizno Di-lanco proračuna ...« Premislimo, koga bomo volili v novi odbor Ljudje iz vse dvorane so sodelovali pri izbiri kandidatov za novi odbor: »Moramo izbrati mlajše, napredne gospodarje in ljudi iz tovarne.« »Izobraženci so premalo udeleženi v družbenem življenju, saj imamo 17 tehnikov ln enega inženirja, pa vendar jih ni nikjer opaziti.. ■« »Za Reber predlagam Jožeta Grma iz Zalisca!« (»Ga ne poznaš? To je ta, ki se je tja priženil!«) »Mislim, da je predlagani bolj miren človek in da se ne bo dovolj potegnil za nas.« »Ravno narobe. Jaz mislim, da bo dober in da se bo zavzel za naš konec!« ne popusti tovarišica iz osme vrste. »V Novem mestu nas vlečejo za nos« Dvorana se je se poseben raz-živela, ko so razpravljali o urbanizmu : »Ljudje Imajo že leto in dan pripravljen denar in vložene prošnje za gradnjo enodružinskih hiš, Novo mesto pa nam zavlačuje rešitev vlog in nikakor ne moremo priti do tega da bi gradili. Gradili bi tuda večstanovanjske hiše, s čimer bi reševali stanovanjsko stisko, pa še zdaj ni gradbenih dovoljenj. Okrog tega je preveč birokracije — mislim, da bi take stvari bile lahko urejene v treh mesecih, kot to zakon predvideva,« je nekdo glasno poud"aril. »Tudi kmečki ljudje bi radi gradili, pa je postopek pretog. saj niti obnavljati ne smemo. Po petnajstkrat moramo v mesto, pa še nič ne uredimo! Potem sem rekel, da bom začel kar zidati, oni pa: ,Kar daj, mi bomo pa podrli!' Gradnje kmečkih hiš ne bi smeli zavirati, sicer nam bodo še preostali mladi ljudje pobegnili iz vasi!« »Ce hočemo razvijati turizem, bi morali graditi weekend hišice. Imeli smo 8 interesentov, pa so v Novem mestu tako zavlačevali, da so šli ti ljudje gradit v sosednjo občino, ki je izdala dovoljenje 50 graditeljem. Ce so predpisi res vsega krivi, zakaj potem lahko v sosednji občini izdajo gradbena dovoljenja?« »Pravijo, da bo 300.000 dinar, jev komunalnega prispevka, čeprav bodo morali gospodarji vse sami napraviti. Te jurje bi lahko že zaslužili, 6e bi pred letom dni izdali gradbena dovoljenja, tako pa propade denar in gradbeni material! Ur- bo videl kako daleč ga bo pe. ljal. Kot človeka je treba tudi njivo pogledati na noter: kakšno ima srce!« Res je — njive okrog Zužum-berka in Praproč ne sodijo v n. razred in strokovnjaki bodo morali prehoditi polja po dol-gem in počez, da bodo lahko pravično odmerili prispevek. XXX Tudi v Žužemberku nimata družabno življenje in kulturna dejavnost kaj prida požrtvovalnih privržencev. Le kino in televizor v klubu sta dobro obiskana. Včasih so igrali, imeli lepo opremljen klub in nabavi. II so instrumente za godbo. Vse to bodo morali spet obnoviti; kaže, da Jim dobre volje nc manjka, če le ne bo po novem letu spet uplahnila? Slaba obveščenost prebivalstva Govorniki so že v razpravi grajali slabo obveščenost ljudi. Kako naj dela organizacija, če ljudje ne vedo za njen namen in naloge? Tudi s krajevno skupnostjo niso dovolj seznanjeni. O tem ln o vprašanjih s komunalnega področja sta na koncu konference govo. rUa odbornik občinske skupščine Jože Gosenca in predsednik občinskega odbora SZDL Slav. ko Doki. Tovr.riš Doki jo med drugim dejal: ■ Bodoči krajevni odbor naj ■ zares pomaga kmetom. Nje- ■ gova naloga ni samo pobira. ■ nje članarine. Sodeluje naj ■ s komisijo za odmero prt- ■ s pevka (davka) in posreduje ■ pri neurejenih odnosih z ob. ■ finsko upravo v Novem me- ■ stu. O gradnjah in urbani- ■ stičnih problemih ste nas ■ premalo obveščali, saj bi si- ■ cer lahko posredovali...« XXX Ko so. se ljudje razhajali po sestanku iz dvorane, je bilo slišati: »Vidiš, saj imamo organizacijo, pa si ne znamo pomagati z njo. Prav je, da smo enkrat le izvedeli, kdo se mora potegniti za nas, če je treba. Zdaj upam, da bo odbor kaj naredil...« MARJAN MOsKON MED RAZPRAVO TOVARIŠA MILANA SENICE NA KONFERENCI V ŽUŽEMBERKU banisti naj tudi poslušajo mnenja ljudi, ne pa da delajo po svoji glavi kakor se jim zdi!« »Pol leta sem imel vloženo prošnjo za nujno popravilo hiše, pa ni nihče nlU mignil, dokler md ni prijatelj Bor dal listka s svojim podpisom. Ko sem ga prinesel v Novo mesto. Je biki pa takoj vse urejeno!« Novomeška kronika ■ NAD ČAKALNICO AVTOBUSNE POSTAJE Je dobila prostore novomeška podružnioa Združenja šoferjev in avtomeharikov, ki do sedaj ni imela strehe. Tukaj bodo člani združenja lahko dobivali vso potrebne strokovne informacije vsak četrtek od 1«. do 18. ure. ■ UGLED NOVOMEŠKE ZGORNJE KAVARNE Je zadnjo čase v nevarnosti. Posebno Ob sobotah, ko pridejo ljudje, da U plesali, se raznovrstne »folklorno skupine« trudijo, da bi na vsak način vpre-vpile orkestar. Običajno pa tudi ob drugih dnevih ni dosti bolje, le posebno, ko se te skupinice med kostanji pred kavarno hidi fWčno pomerijo . . . ■ V PONEDELJEK JE TRGOVINA Novotehne na Glavnem trgu. ki so Jo odprli v soboto popoldne, normalno poslovala. Ljudje iz mesta in okolice so zjutraj še prodno so trgovino odprli, napolnili pločnik prod lopo urejenimi iailožbami in čakali, de so prt-šil prodajalci. Iztrlona dva milijona ta dan sta najboljši dokaz, kako Je bila trgovina potrebna! ■ PAPIRNICA MLADINSKE KNJIGE .se je letos dobro založila z vizitkami in cestttktunl za novoletne praznike. Tudi z Izbiro 90 MU kupci zSBovaiJni. saj en bile na ruaspolaso najenostavnejše po daaut dinarjev i ovojnico — kot tudd dražje po 100 dinarjev in več. Skoraj vsak Kupec, U se Je te dni ustavil v prodajalni — samo v ponedeljek Jih Je bilo 2700! — Je lz-br.it tudi nekaj čestitk. Od skup nega števila 50.000 vteUk so Jih do torka prodali blizu 15.000. Zaradi velikega povpraševanja to blago še vedno sproti dobavljajo Iz LJubljane. ■ NA PONEDELJKOVEM trgu Je bilo naprodaj že vse polno novoletnih jelk. Majhne so prodajali po 100 din, večje pa so btte dražje, tudi do 1000 dinarjev. Jajca so veljala 55 din, motovileč SO din menica, špinača BO din merica, orehi 200 din flkrl, stroki 10 din Solata v glavicah je bila po 50 dinarjev, jabolka po 100 din ki!, suhe hruške po 180 din flrkj. Okraskov, lončenih Izdelkov ln volnenih nogavic Je bilo tudi tokrat dovolj. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA: rodilo »o: Alnjalja Bilobrk s Ceste herojev 17 — Marjana, Darinka Cvoliiar iz SkaUuk IJove 1 — dečka, Blondina HAMn z Nad ml i nd 36 — Silvo. — Poročila sta ta: Petor ModMc, podoficir i« Karlovca, in Milena Stamenovič, delavka iz Briltna. Penmivčil m- Je Mihael Rukfts, delavec U Slako ve uhce, ki je padel pod avtorno Ml in «1 poškodoval glavo ln de sno nogo. Njive izgledajo lepe, so pa slepe... Pogovarjali so se tudi o novi davčni politiki. Mnenja so. da Suha krajina ne more priti v isti razred s področjem okrog Dolenjskih Topile, ki imajo boljše pogoje za proizvodnjo in prodajo. »Tukaj so čisto drugačni pogoji. Njive sicer izgledajo lepe, so pa slepe. Kdor misli, da nI tako, naj prime plug v roke, pa Silvestrovanje v Dol. Toplicoh Turistično društvo, ki letos živahno deluje, pripravlja tudi veliko silvestrovanje v vseh prostorih Prosvetnega doma. Glavna zabava se bo odvijala v veliki dvorani, medtem ko bo v mali dvorani Prosvetnega doma urejen bar. Tudi priprave za program so že v polnem teku. Po že poslanih prijavah pričakujejo To-plicani precejšen obisk gostov tudi k drugih krajev. D. G. PO VSEJ OBČINI PRIREDITVE ZA NOVO LETO Društvo prijateljev mladine v Novem mestu se je letos odločalo nekoiikanj drugače pripraviti otrokom veselje ob novem letu. Spre voda dedka Mraza letos po mestu ne bo, pač pa bo vse mesto in tudd drugi večji kraj; v občini bolj in lepše okrašeni kot v preteklih letih. Komunalno podjetje bo pripravilo velike jelke, postavili ln okrasili pa jih bodo kolektivi Iskre, Pionirja, Železniškega trar^portnega podjetja, No voteksa, Petrola, Tovarne zdravil »Krka«, Elektrotehničnega podjetja, Zavod za kulturno dejavnost. Kremena, zeleznine, Medobčinske zavarovalnice in Elektrotehne, Hotela Kandijc in Ele. bolnišnice, tovarne IMV, Zavod za požarno varnost in podjetja Standard. Podjetje Novoles bo okrasilo novoletno jelko v Straži, podjetje Gorjanca v V avti vasi, Iskra v Šentjerneju in v Žužemberku, Zdravilišče Dolenjske Toplice v domačem kraju, prav tako hotel Otočec. Stanovalci naselij Majde šile, Nad mlini in Cankarjeve ulice v Novem mestu bodo pomagali pri tem delu. Vse električne priključke bo opravilo podjetje Elektro. Mimo tega pripravlja posebna komisija še dodatne načrte za okrasitev Novega mesta, tako da lahko pričakujemo zadnje dni pred novim letom kar pravljični izgled mesta. Te dni je potujoči kino že za- čel obiskovati šole v krajih, ki sicer nimajo nobenega kulturnega razvedrila, tako: Dolž, Stopiče, Gabrje, Brusnice, Orehovico, Belo cerkev, Skocjan Ajdovec, Dvor in Smihe! pri Žužemberku. Tamkajšnjim šolarjem in tudi drugim otrokom predvajajo domači film »Srečno, Kokec«. 23. decembra je gostovalo v Novem mestu celjsko gledališče s pravljično Igro Pojoča skrinjica in Cesarjevo novo oblačilo. Predstava Je bila namenjena otrokom iz mesta, pa tudi iz drugih okoliških šol. Kako bo potekalo glavno novoletno praznovanje? V mestu in budi na podeželju ? bodo šole pripravile interne prireditve s »ogo-stitvdjo in, prihodom dedka Mraza, prav tako podobne prireditve pripravljajo vrtet v Novem mestu ln v Šentjerneju. Nanje bodo povabili tudd vse malčke, fci sicer ne obiskujejo teh varstvenih ustanov. Otroci letos ne bodo posamič obdarjeni, pač pa bodo šole prejele kolektivna darila, namesto zavitkov s sladkarijami pa bodo letos otroci pogoščeni na zabavi. Te prireditve bodo 30. in 31. decembra. Sredstva za vse to zbira poseben odbor pri občinskem odboru SZDL. po svojih možnostih prispevajo pa vse delovne organiza-oije. Čez konzolni most v Novem mestu še pred novim letom! Izvedeli smo. da bo konzolni most na Loki izročen prometu že pred novim letom. Največje težave so imeli izvajalci z vrtanjem lukenj v nosilne stebre, kamor so vzidali konzole, ker so ti ločni stebri po izjavah strokovnjakov izredno solidno grajeni in so morali vsa dela pri klesanju opraviti ročno. Del pri vzidavanju konzol ne more zavreti niti mraz, saj jih bodo zabetonirali z lafarš cementom, ki veže celo pri — 32* C! Dostopi bodo široki 2 metra in posuti z gramozom. Ta teden so pričeli montirati tudi streho nad mostom, ki bo ščitila pešce pred odpadki iz vlaka in lokomotiv. Kabel za električno napeljavo je že potegnjen do levega brega Krke, z montažo napeljave na mostu pa bodo pričeli takoj, ko bo dokončana streha. Vzdolž mostu in na dostopih bo od stavbe Elektro do železniških zapornic na Brodu svetilo 15 živo-srebrnih žarnic. Komisija na Cankarjevi soglaša z ljudmi Stara pravda okrog zazi-dav na Cankarjevi cesti je zdaj menda načelno rešena-V petek si je posebna komisija, v kateri so bali: Vladimir Mušič, dipl. inž. arh. z Urbanističnega inštituta SRS, Vido Vavken, dipl. inž. arh. z Zavoda za urbanizem v Ljubljani, Stane Mrzlikar z Ekonomskega instituta SRS, Nataša stupar-Sumi, dipl. inž. arh. z Zavoda za spomeniško varstvo SRS in dr. Dućan Hrovat z Zavoda za zdravstveno varstvo pri republiškem zdravstvenem centru, ogledala situacijskd načrt s parcelacijo, ki jo je predlagal Zavod za izgradnjo in urejanje naselij iz Novega mesta. Potem sd je komisija ogledala detjansko stanje na predvidenih lokacijah in poslušala ugovore vseh prizadetih občanov. »Igrajo se s tem urbanizmom kot otroci,« Je bilo slišati med ljudmi, ki so to dopoldne pustih vsakdanje opravke in zbrani v skupine pričakovali komisijo na Cankarjevi cesti. »Samo'sto metrov od spornih zemljišč so pred dvema letoma dodeljevali lokacije s 1000 kvadratnimi metri, nam pa ne puste niti pol toliko! Zakaj ne greste pogledat tudi tja?« In še: »Pri •dohodkih, ki jdh imamo, saj nas Je večina u-pokojencev, borcev ki invalidov, nam tudi majhen vrtiček veliko pomeni!« Vseeno bi biii pripravljeni odstopiti del vrtov za cesto, ki Je novim vrstnim hišam nad Koš tialovo nujno potrebna — boje se le, da bi jim z zaai-da-vo vzeli še bisto sonce, ki pride do vlažnih in nepod-kletenih hii. »Naj nas puste še dvajset let, potem bomo pa tako pomrli. Noif nerede s tega kosa kaj res boljšega kot imamo sedaj! Hffte so stare, treba jdh bo porušiti, takrat pa jim bodo spet nove napoti . ..« Občinska .skupščina je o-mogočila komisiji popolno- ma samostojno in nepristransko ocenitev položaja, že na sestanku 15. oktobra so se predstavniki občine in prebivalci dogovorili, da bodo' obojestransko priznali in spoštovali mnenje povabljenih strokovnjakov. Komisija je ugotovila, da za zidavo omenjene soseske ni podanih nobenih detajlnih študij in da problem tudi z ekonomskega stališča ni osvetljen. Predlog ni bil obdelan v taki obliki, da bi lahko predstavljal osnovo za zgostiitev to rekonstrukcijo. Komisija smatra, da gre za v glavnem zazidan ambient skromnih, dotrajalih enodružinskih stanovanjskih hiš, ki s pripadajočimi parcelami tvorijo celoto. Tehnična o-proma obstoječih objektov je pomanjkljiva. Novi predlagani objekti pogojev za prebivanje v obstoječih hišah ne izboljšajo, temveč ce-1« poslabšajo s tem, da zapirajo poglede, slabšajo pogoje sončenja, funkcionalno uporabnost pripadajočih zemfljtsč in podobno. Predvidena zazidava bi v tej obliki tudi onemogočila kasnejšo smotrno rekonstrukcijo celotnega predela, ki bi moral zajeti področje od novih blokov Pionirja do Ločenske ceste s sodobnimi gradbeno tehničrurnn in urbanističnimi metodami. Komisija je bila enotnega mnenja, da Je v strokovnem pogledu nesporna zazidava le treh parcel s po eno predvideno zgradbo: 365/2 to 16 (cuš in zidani, 460/7 (Dolari« to 402/5 (zen). Komisija predlaga, da naj za ves kompleks izdelajo kompletno urrbanistično dokumentacijo, ]d bi temeljila na presoji pogojev za eventu-etno rekon«rtrukc*jo obstoječih objektov, problematike komunalnih naprav to potreb po K*rtt&ra»ju to parki, ranju. Prav tako bi bilo potrebno ponovno proučiti lo- kacijo potrošniškega centra, zlasti z oairom na novo koncentracijo prebivalstva v Pi-ortirjevih blokih to naprej proti Gasilskemu domu. Sedaj je predviden potrošniški center za gostilno Novak. »Zaradi neustrezne urbanistične dokumentacije so bili ugovori ljudi upravičeni,« je tojavil predsednik komisije, inženir Mušič. »Med Cankarjevo cesto in novimi bloki so še velike možnosti. Občani imajo pravico povedati svoje mišljenje, urbanisti pa so ga dolžni upoštevati kolikor je le mogoče.« Ob proučevanju položaj na Cankarjevi cesti je komisija ugotovila, da postopek zaizddave to sprejemanja zazidalnega načrta ni potekal po predvideni poti to da ni še sprejet urbandstičhi program in ureditveni načrt v skladu z zakonom o urbanističnih projektih to drugimi zakonskimi predpisi. M. Dedek Mraz v Šmarje« in Beli cerkvi V Smarjeti so že izvolili pripravljalni odbor, ki bo zbral sredstva to pripravil obdarovanje šolskih to predšolskih otrok za Novo leto ko jih bo obiskal dedek Mraz. Program prireditve je že pripravljen. O njem so se pogovorili na skupnem sestanku predstavnikov množičnih organizacij s šolskim kolektivom, vse organizacije kot tudi področna podjetja to občani pa so obljubili prispevati vsak po svoji moči k obdarovanju. Pripravljalni odbor se vsem v imenu otrok toplo zahvaljuje! Na sprejem dedku Mraza se pripravljajo tudi v Be" cerkvi. Pripravljalni odbor že dela s sodelovanjem z množičnimi organizacijami ter vabi starše otrok, naj se prireditve v čimvečjem številu udeleže in naj pomagajo pri obdarovanju! Mnogo, mnogo premalo sredstev Predsednik ObZTK Alojz Serini o problemih telesne kulture v novomeški občini Novomeška občina je ena izmed prvih, ki je imela na dnevnem redu svoje skupščine pred kratkim vprašanja telesne kulture. Predstavniki ObZTK ter športnih In telesnokultumih organizacij so si dolgo časa prizadevali, da je prišlo na dnevni red občinske skupščine tudi to vprašanje. Na skupščini je bilo prebrano več referatov o perečeh problemih telesne kulture v novomeški občini, vendar pa nd prišlo do zaželenih fcklepov. 92 DINARJEV — ODLOČNO PREMALO! Finančno stanje telesne kulture t novomeški občini Je več kot klavrno. 92 dinarjev na prebivalca, to je mnogo, mnogo premalo sredstev za razvoj telesne kulture. Res je, da so dolenjske občine nasploh med zadnjimi. Metlika na primer ima le 41 dinarjev, res pa je tudi, da ima Kočevje 2.500 dinarjev, da Ima Kranj čez 2.500 dinarjev in da imajo nekatere ljubljanske občine čez 3.000 dinarjev za telesno kulturo na enega prebivalca. Tako je predstavnik novomeškega Partizana Marjan Potrč predlagal, naj se proda Dom JLA, ki je last Partizana, kar je predstavnik JLA seveda odklonil. Dom je vreden 20 milijonov, za prav toliko in še več pa je potrebnih popravil. Občinska skupščina Je zavzela stališče, da Je to vprašanje treba čimprej rešiti, kar mora storiti Partizan Slovenije, ki pa «e za dom iv zanima OD KJE DOBITI SREDSTVA? Alojz Serini, predsednik ObZTK je predlagal, naj se financira v poseben sklad za telesno kulturo 30 odst. iz sredstev prometa na alkoholne pijače. Kakor vemo, je skuonih sredstev letno okrog 40 milijonov. Drugi vir naj bi bil iz občinskega proračuna, tretji pa od" gospodarskih organizacij. Sklep sktmščinp bi moral MM da bi dajale gospodarske organizacije po svojih zmožnostih, najboljše pa bi bilo, če bi dajale en procent od lastnega bruto dohodka. Za nemoteno delo vseh telesnokultumih organizacij v novomeški občim bi bilo potrebno 16 milijonov. Sem niso vštete investicije za popravila in gradnje. Prav tako je skoraj zanesljivo, da novega doma telesne kulture še ne bomo kmalu imeli, kajti sredstva so občutno premajhna. Svet je sprejel sedemletni načrt, ki pa ga občinska skupščina se ni potrdila. ŠOLSTVO — TELESNA KULTURA NA NIČLI Profesor Jože Glonar je govoril o telesni kulturi v šolstvu. Povedal je, da ima precej mladine telesne okvare, ker se ne ukvarjajo z telesno vzgojo. Prav tako je poudaril, da v bodoče ne bi" smeli več graditi šol brez telovadnic. Te-lesnovzgojnega kadra v šolstvu je iz dneva v dan manj, ker so plačani še slabše od ostalih prosvetnih delavcev. Zavzel se Je za stipendiranje na srednjih ki visokih šolah za telesno vzgojo. Na koncu je poudaril, da bodo tudi v šolah morali bolj skrbeti za telesno vzgojo, prav tako kot bodo morali tudi v podjetjih vedno bolj skrbeti za rekreacijo. Robert Romih Je načel problem šolanja amaterskih inštruktorjev in trenerjev. ObZTK namreč šola vsako leto precej mladih ljudi in jih pošilja na tečaje, vendar jih le malo potem dela. Prav tako občutno primanjkuje sodniškega kadra. KDO BO PREVZEL ŠPORTNE OBJEKTE? Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje športnih objektov. Prisotni so bili mnenja, saj jih prevzame ObZTK. Predstavniki občinske zveze pa so poudarili, da jih lahko prevzamejo le pod pogojem, da jim zagotovijo sredstva za njihovo vzdrie-ranje m nove gretje. Res je, da je opazen precejšen napredek v financiranju telesno vzgojnih organizacij. Leta 1961 je ObZTK dobila manj kot 1 milijon sredstev, letos pa že nad 6 milijonov in pol. To pa je še vedno premalo, da bi vzdrževala 54 organizacij z nad 5.000 člani. Zato je seveda jasno, da brez sredstev tudi objektov ne more prevzeti. Pereč Je tudi problem smučarjev, ki so v Crmošnjicah naredili pravi smučarski ln rekreacijski center. ,Lani in letos so tudi dogradili vlečnico, ki bo verjetno obratovala že ob začetku sezone. Letos pripravljajo tečaje v občinskem in okrajnem merilu, prvenstva in Paderši-čev pokal, na katerega bodo povabili tudi vse najboljše naše smučarje. Program dela je že sestavljen, odprto pa je vprašanje plačila vlečnice. Pred gradnjo sta namreč Občinski skupščini Novega mesta in Črnomlja zagotovili sredstva, Id pa jih po enem letu še zmeraj ni. Tako je ObZTK še danes dolžna 9 milijonov dinarjev. SAMOSTOJNI SKLAD — NAJBOLJŠA REŠITEV Alojz Serini pravi: »Ce smo spravili vprašanje telesne kulture na dnevni red občinske skupščine, to dovolj jasno dokazuje, da se za naše delo zanimajo tudi pri občinski skupščini. Zdi se mi, da bomo mnogo lažje delali, če bomo imeli stalen dohodek v lastnem skladu. Tako bomo vedeli, koliko imamo denarja, tako pa bomo hkrati tudi vedeli, kako ga bomo najbolje porabili. V sedemletnem načrtu je Šport minulega tedna v Kočevju V počastitev praznika JLA je bito v Kočevju več športnih prireditev, ki so pritegnile precej mladine in občanov. Dom telesne kulture je bil prizorišče raznih prijateljskih tekmovanj, ki so hitro in hkrati potekala v vseh prostorih. Pripadniki gamizije JLA iz Ribnice, ribniški rezervni oficirji ter n kolegi is Kočevja so se pomeriti v stfeljarrju z-zračno puško, kegljanju in namiznem tenisu. REZULTATI: STRELJANJE (ekipe po 5 mož, vsak po 5 nabojev): 1. občinski strelski odbor Kočevje (169 krogov), 2. rez. oficirji Kočevje (756). 3. ekipa garnizije Ribnica 1753), 4. strelska družina Ribnica (660). — Posamezniki: 1. Franc Novak (Koč.) 170 krogov, 2. Turno Vueimilovle (Rib.) 168, 3. Ivan Hiti (Koč.) 165. 4. Mirko I.udvig (Rib.) 164. NAMIZNI TENIS TVD Partizan Kočevje (mladinci) —. gamdzija JLA Ribnica 2:6. Zupančič iz Ribniške gamizije Je trikrat »nagal in tako nagnil utež zmage na ribniško stran. SAH Šahisti so se pomerili na večjih deskah in dosegli: 1. mesto: gar-nizlja JLA Ribnica, 2. rez. oficirji Kočevje, 3. rez. oficirji Ribnica. "V ■ SAH a Slaba uvrstitev najboljših Rednega mesečnega brzotur-nirja šahovskega kluba »Milan Majcen« v Sevnici se je udele. žilo U Igralcev. Zmagan je Maurer. !cl je zbral 10 točk. Za njim so se zvrstili D rs t ven. Sek, Gačnlk. Brolih, Leskovar itn. Nekateri favoriti so se tokrat zelo slabo uvrstili. J. M. KEGLJANJE Na novo preurejenem kegljišču so potekale živahne borbe. Poznalo pa se je, da v Ribnici nimajo kegljišča in zaradi tega • tamkajšnji igralci tudd niso mogli pokazati boljših uspehov. Prav pa bi bilo, da bi Ribničanje le uresničili svojo zamisel in si zgradili kegljišče. Dosefetu uspehi: 1. rez, oficirji Kočevje A 2365 kegljev, 2. rez. oficirji Kočevje B 2109, 3. gamizija JLA Ribnica 1908 , 4. rez. oficirji Ribnica 1809 kegljev. — Srečanje med pripadniki JLA ter rezervnimi ofioirji in podofocirji je bilo prav prisrčno. Takih srečanj bi bilo lahko še precej več, ne pa samo ob raznih praznovanjih. SREČANJE MLADINCEV Tudi mladina je počastila praznik JLA. Tekmovali so člani društva študentov Kočevje—Ribnica in člani šolskega športnega društva kočevske gimnazije. Videli smo prav lepe in zanimive tekme. NAMIZNI TENIS — Zmagala Je ekipa društva študentov s 5:4. Ekipa kočevskih gimnazijcev nd bila kompletna, igrala je z rezervami. Moštvi sta bMd precej Izenačeni. — KOŠARKA: zmagali so premočno gimnazijci Kočevja z rezultatom 60:30 (32:15). Videli smo lepo igro, v kateri so gimnazleji pokazali dobro uigranost in živahno igro. Z dobro taktiko so v igri tudi uspeli. — ODBOJKA: moška ekipa študentov je zmagala s 3:1 (15:10, 15:12, 9,15, 15:8). Moštvi nista bih uigrani, pa tudi igra je bila od časa do časa nesložna; v kočnih žogah so bili študentje vendarle spretne i ši in bolj izkušeni. V tekmi deklet so zmagale gimnazijke Kočevja z 2:0 (15:6 in 15:4). Tu Je prevladovala gibčnost in složna igra gimnazijk, ki načrtno in redno vadijo odbojko tako v šoli kot pri Partizanu. Organizacija srečanja je bila dobra, v bodoče pa bi pri tako velikih prireditvah morali poskrbeti za roditeljsko službo. Brez nje je v tako velikem domu težko vzdržati rod, to pa samo moti tekmovanja in splošno organizacijo prireditev. A. ARKO Novomeški študentje na III. zletu Te dni Je novomeški studentski klub dobil povabilo za sodelovanje na tradicionalnih igrah Bratstvo-enotnost. Prireditelji iger za 1965. leto, ki bodo tretje po vrsti, so študentje iz Pančeva. Razen domačinov in Novomeščanov bodo sodelovali še šiudetje iz Banja luke, Bitolja, Karlovca, Jajca in Ti-tograda. To Je lepo priznanje novomeških študentom, ki bodo tako zastopali Slovenijo na tretjih igrah. Množična udeležba semiške Iskre Tekmovanja drugih delavskih Iger v Črnomlju se nadaljuje. Jo. Največje zanimanje je tokrat vladalo za kegljanje, kjer Je semiška Iskra prijavila kar devet ekip. Dosedanje tekmo, vanje Je že pokazalo, kako s) kolektivi želijo rekreativnega .porta! V Iskri je tako že do zdaj tekmovala ena tretjina vseh zaposlenih. Tekmovanje v odbojki, ki je zdaj v teku. se je razširilo na osem ekip, ker sta se prijavili še ekipi Belta in Rudnika. Odigrani sta bili dve koli, ekipe pa so močno izenačene, saj sc .večina tekem končuje z rezultati 3:2. Dosedanji rezultati: Belt — Obrtniki 3:2, Iskara — Zora 3:2, Obrtniki — Zora 3:0. Občina — Elektro 3:2, Belt — Rudnik 3:1, Rudnik — Gozdni obrat 2:3. Tekmovanje se bo nadaljevalo januarja. M-k Zmaga Novomeščanov V počastitev dneva JLA so se v prijateljskem narnlznote-niškem srečanju pomerili igralci Novega mesta in JLA. Sled. nje je okrepil Novomeščan Kaptš. Predstavniki Novomeščanov so biii precej boljši na sprotniki in so z lahkoto zrna govali; preglavice jim je pov zročal le Kapš, ki je tudi dosegel edini dive zmagi za JLA Rezultat je bU 5:2 za Novo me. sto, posamezna srečanja pa so se končala takole: uhl — Dukadiinovslki 2:0, Berger — Kapš 1:2, Picek — Z tka 2:0, Berger — Dukadlnovski 2:0, Uhl — Zlka 2:0, Picek — Kapš 0:2 ln Berger — Zika 2:0 Neporažena sta ostala Uhl in Kapš. za vsako leto namenjenih preko 45 milijonov za telesno kulturo. Mi jih za samodojavnost potrebujemo 16, če jih bomo dobili, potem sem prepričan, da bomo dobro delali!« JOŽE SPLIHAL Najmanjši Pišečaroi so postali pionirji 28. novembra smo imeli v Pišecah proslavo v počastitev dneva republike. Ta dan bo mnogim cicibanom ostal v spominu, saj so bili slovesno sprejeti v pionvrsKo organizacijo. Načelnica odreda »Maksa Pleteršnika«, Rezika Čemeli, je učence prvih razredov najprej seznanila z nalogami in dolžnostmi pionirja, nato so pred pionirsko zastavo opravili zaobljubo. Starejši pionirji so jim pripeli rdeče rutke in jim nadeli pionirske kape, vsakemu posamezniku pa so ob tej priložnosti čestitati načelnica oareaa, vo-aneujica ptomrsjcega odreda Anica Hribar in ravnatelj šole. V imenu občinske Zveze prijateljev mladine je nove pionirje pozdravila tovarišica Ostreličeva. Po končani proslavi so šli pionirji prvih razredov s svojimi starši v šolo, kjer jim je DPM pripravilo skromno zokusko. rudi tam so spet sprejemali čestitke; v imenu iipm jtm je voscua Mtrnca Kene. Pionir Stanko iz Odreda »Maksa fietersniKa«, Pisece KEGLJANJE SAMO PIONIR BREZ PORAZA V nadaljevanju zimske kegljaške loge so bili doseženi naslednji rezultati: Iskra I : Pionir I 283:428, Bolnica : Vseh devet II 324:293, 2elezničar I : Iskra II 379:293, Luknja II : Elektro 342:287, Pionir n : železničar II 363:336, Vseh devet I : Luknja I 389:325, Železničar n : Pionir (ž) 343:259, Luknja I : Pionir II 383:378, Pionir (ž) : Vseh devet I 254:342, Elektro : Železničar I 319:336, Železničar II : Luknja II 402:315, Pionir I : Vseh detet I 394:371, Vseh devet II : Iskra I 325:349. Ekipa Pionirja je v odločilnih srečanjih premagala Železničarja in Vseh devet ter ostala edina neporažena ekipa. Zdaj ima dve točki naskoka pred ekipo Vseh devet, ki je na drugem mestu. ZROP — JLA 368:302 Tradicionalna kegljaška tekma med aktivnimi oficirji novomeške gamizije JLA in aktivom ZROP Novo mesto, ki je bila v počastitev dneva JLA, se je končala z zmago rezervnih oficirjev. Rezultat je bil 368:302. Prehodni pokal je v trajno last prejela ekipa ZROP. Na istem turnirju so kegljači Novega mesta premagali Bršlin s 366:361. TROJKI PIONIRJA PRVO MESTO Trojka Pionirja v postavi Hren, Zidanek in Mrzlak je osvojila prvo mesto v tekmovanju trojk za leto 1964. Drugo mesto so osvojili kegljači Bolnice, tretja pa Je bila druga ekipa Pionirja. Vse tri ekipe so dobile spominske plakete. jm ZDRAVNIK VAM SVETUJE POAPNENJE ZIL Arterioskleroza ali poapnenje žil je bolezen, ki se s prvimi začetki pojavlja že v tretjem človekovem desetletju, razvije pa se v pozni zreli dobi. Obole žile utripalnice, točneje — njihove stene. V njih se najprej kot rumene pege naberejo maščobne snovi, pozneje pa še apno. 2ile postanejo trde in krivenčaste. Nek znanstvenik je zapisal, da je poapnenje žil »maščevanje požrtih prašičev«. Res je, da svinina in svinjska mast pospešujeta to bolezen. Res pa je tudi, da se razvije posebno pri ljudeh, katerih starši so bili arteriosklerotični. Bolezen je torej tudi dedna, vsaj nagnjenost k bolezni. Zanimivo je, da z delom bolj obremenjeni deli organizma prej zbole. Tako so pri ročnih delavcih prizadete predvsem roke, pri duševnih pa možgani. Seveda to niso vsi vzroki, teh je še več. Najbolj pogosto oboli največja arterija človeškega telesa, aorta. Zaradi tega se pokvari srce. Poapnenje žil na okončinah ni posebno nevarno, čeprav lahko dela težave. Vendar se zaradi poapnenja žil na nogah razvije lahko posebna bolezen, da zaradi premajhnega dotoka krvi v noge bolnik nenadno pri hoji obstane, ker ga je zagrabil krč. čim se je ustavil, bolečina mine. ćez čas gre spet naprej. Nekdo je to opisal tako: »Starejši tovariš se ustavi in gleda ptičke, ki jih ni.« Pozneje se iz tega lahko razvije takoimenova-na gangrena, ko del okončine začne odmirati, ker nima dovoda krvi. Pri poapnenju možganskih utripalnic opazimo, da se bolnik težje koncentrira, da mu peša spomin, da ima vrtoglavico in včasih pade v krajšo nezavest. Poapnenje srčnih žil povzroča napade bolečin v prsih s smrtnim strahom, da bo vsak čas vsega konec, občutek tesnobe v prsih in kratko ter naporno dihanje. Poapnenje žil v ledvicah in arteriolah pa pomeni visok krvni pritisk z vsemi njegovimi nevšečnostmi. Zdravljenje poapnenja žil moramo prepustiti zdravniku in upoštevati njegova navodila. Omejiti se moramo v telesnem in duševnem napornem delu, dieta naj bo brez svinjine in svinjske masti, soliti je treba malo, čaj, kava, alkoholne pijače in ostre začimbe moramo opustiti. Zdravila moramo jemati redno. Dr. B. O. Športno pismo iz Brežic Rednega letnega občnega zbora RD iz Brežic se je 13. decembra udeležilo 10.107 članov. S tajnim glasovanjem so izvolili nov odbor. V obsežni razpravi so govorili" o neracionalnem izkoriščanju sredstev. Predsednik obč. skupščine Milan Šepetavc je med drugim poudaril, da je ribiška družina zato, ker ni imela načrtov, zamudila lepo priložnost, da bi dobila sredstva, ki so Jih zato namenili lovcem. Govorili so o razširjajo-čem se divjem lovu, o novih danih; sprejeli so disciplinski pravilnik, ki ga do zdaj ni bilo. Precej so govorili tudi o umazani Savi, ki jo zastrupljajo nekateri industrijski obrati. Spomladi bodo začeli graditi nov ribnik v Pri-lipah. Za dolgoletno delo v RD sta Anton Lepšina in Andrej Hribar dobila priznanje vsega članstva: proglašena sta bila za častna člana družine. Graničarji voščijo Vsem domačim in prijateljem, posebno pa bralcem našega lista čestitajo za novo leto fantje, ki služijo vojaški rok v Kladovu. Branko Mat ko iz Studenca, Franc Plahuta s Senovega ter drugi Slovenci. NAMIZNI TENIS 12. decembra je bilo v telovadnici Partizana že drugo sindikalnih riamiznotendških iz Amič in Brežic. Po vih borbah so tesno zmagali slednji. Rezultat je bU 13:12. Vsi prisotni so bili zelo zadovoljni z borbami. Se posebno so ugajali gostje, Id so slabšo tehniko nadomeščali z borbenostjo. Lahko rečemo, da se Artičani razvijajo v dobro ekipo, ki je vedno pripravljena narediti presenečenje. ObZTK je sklenila, da v prihodnjem letu zagotovi sredstva za nabavo rekvizitov, da bi se ta panoga še uspešneje razvijala. SAH Okrajnega brzopoteznega prvenstva, ki je bilo 13. decembra v Celju, se je udeležilo 8 ekdp> Celjani so izgubili le 1,5 točke in so zanesljivo zmagali. Brežicani so presenetili; bili so četrti za SK »Savinjčan« In SK Žalec. Najboljši posameznik je bil Može, ki je izgubil le eno točko. Prve tri ekipe so bile nagrajene. Na turnirju za dosego četrte Kategorije so bila odigrana štiri kola, vendar favoriti nimajo glavne besede. ROKOMET Vse ekipe rokometne sekcije že pridno vadijo, tako da spomladi ne bo nepredvidenih spodrsljajev. Odbor poziva tudi ostalo mladino, naj se vključi med rokometaše! G. GERJEVIC RADIO LJUBLJANA OBRTNI SERVIS SEMIČ razpisuje i 2 ŠTIPENDIJI za 2. in 4. letnik srednje tehnične šole-strojni oddelek. PONUDBE POŠLJITE NA OBRTNI SERVIS SEMIČ. Hkrati vošči delovni kolektiv ob vstopu v novo leto 1965 vsem svojim strankam, kupcem, naročnikom in vsem delovnim ljudem naše domovine! VSAK DAN: porodila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 25. DECEMBRA: 8.05 Mala parada jugoslovanske orkestralne glasbe. 8.55 Pionirski tednik. 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pod vodstvom Slavka Zlatica. 10.35 Novost na knjižni polici 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Milan Hafner: Proizvodnja mleka v kooperaciji. 12.30 Iz oper starih mojstrov. 15.30 Poje zbor Tridentdn-5kih alpinistov. 15.45 Novo v znanosti. 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe. 21.15 Oddaja o morju in rjomorščakih. 22.10 Za ljubitelje Jazza. SOBOTA, 26. DECEMBRA: 8.05 Pojeta mariborski ženski kvintet in moški vokalni kvartet iz Ljubljane. 9.25 Mladi glasbeniki glasbene šolo Rakovnik-Vič pred mikrofonom. 9.45 Četrt ure z latin-ko ameriškimi melodijami. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — Jože Paradiž: Raziskovanja na področju evapo-transplraoijc. 12.30 Med gredicami domače glasbe. 14.05 Odlomki lz slovenskih In hrvaških oper. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 »M od postni zoba (mladinska oddaja). 21.00 Zaplešite z nami. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 27 DECEMBRA: 7.40 Pogovor s poslušalci. 8.00 Mladinska radijska igra — Janez Ribičič: Cenčck in dodok Mraz. 9.05 Noši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši ... Rodoljub Colakovič — Franc Forstoerič: V novoletnem snegu. 10.30 Posnetki partizanskega zbora Srečko Kosovel na »Partizanskem srečanju leta 1953 na Okrog-lici«. 11.40 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas 14.00 Danes popoldne. 16.00 Humoreska tega tedna — J. Verih: Zakaj je morje slano. 17.30 Radijska igra — Pred von Hoerschel-mann: Solina. 20.00 Naš nedeljski sestanek. 22.10 Melodije za lahko noč. PONEDELJEK, 28. DECEMBRA: 8.05 Jutranji diivortimento. 8.55 Za mlade radovedneže Cvetlice na razstavi. 10.15 Pisan orkestralni interrnezzo. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmeti jf ki nasveti — Inž. Martin Mis: Katera sredstva bomo naročali za varstvo vinske trte za prihodnje leto. 12.30 Domače in tuje virtuoznostd. 11.05 Pol ure s francoskimi opernimi pevci. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Tisoč pisanih taktov — vmes pozdravi in voščila za novo leto. 17.05 Glasbena križanka št. 6. 20.45 Godalni kvartet Državne visoke šole za glasbo iz K51na. 22.10 S popevkami posvetu. TOREK, 29. DECEMBRA: 8.05 Igrajo vam Veseli planšarji ln trio VtUja Petriča. 9.45 Četrt ure z majhnimi zabavnimi ansambli. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — Inž. Raoul Jenčač: Problemi sušenja poljskih pridelkov v Sloveniji. 12.15 V novem letu mnogo srečo. 12.30 Iz koncertov in simfonij. 13.30 Lepe melo- dije — iskrene želje. 14.35 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje (R. Gobec: Bele snežinke). 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 1845 Na mednarodnih križpotjih. 20.00 Naši umetniki muziciranjo. 20.30 Radijska igra-Alfred Andersch: Voznik pobegnil. 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev. SREDA, 30. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic dn zgodb — H. C. Andersen: Deklica z vžigalicami. 9.10 Komorni zbor RTV LJubljana poje skladna ruskih romantikov. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Furlan: Tema iz vrtnarstva. 12.30 Dvospevi ljubezni. 13.30 Vedre melodije pred novim letom. 14.35 Kaj in kako po jo mladi pevci pri nas in po svetu 15.30 Okrogle in domače v domačem ritmu. 17.05 Slovenski reproduktivni umetniki v preteklosti in danes. 18.15 Iz fonoteke Radia Koper. 20.20 Dvajset minut s plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 22.10 Godala ln zabavni zbori. ČETRTEK, 31. DECEMBRA: 8.06 Jutranji zabavni zvoki. 9.45 Pihalna godba Ljudske mulce. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Naše znane novoletne Jedi. ki Jih že dolgo nismo jedli . . . (reportaža). 12.30 Z valčkom ln polko v Sdlvestrovo. 13.30 Z melodijami čez hrib in dol. 14.05 Iz repertoarja slovenskih opernih pevcev. 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 18.00 In še za slovo staremu letu. 20.00 Slovenske večemice 196-1. 22 10- 24.00 Z vedrimi melodijami v RUvestro-vo. 24.00 SREČNO 1965. 00.05 Prvi ples v Novem letu. 01.00 Za staro in mlado. 02.00 Moderni ritmi — moderni časi. 03.00-04.00 Spomini in želje. INDUSTRIJA OBUTVE-NOVO MESTO' Za novoletne nakupe se najtopleje priporočamo v vseh svojih prodajalnah, hkrati pa želimo potrošnikom Dolenjske, Bele krajine in Spod. Posavja vso srečo v novem letu! TRGOVSKO PODJETJE DOLENJKA NOVO MESTO VOSCI SREČE, ZDRAVJA IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU! KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA DOMA NOVO MESTO vošči sreče in mnogo delovnih uspehov v letu 1965! VSEM PREBIVALCEM KOSTANJEVICE IN OKOLIŠKIH VASI 2ELI SREČNO NOVO LETO SPLOŠNO KLEPARSTVO KOSTANJEVICA NA KRKI TURIST HOTEL SREMIČ - KRŠfitO Vsem svojim gostom želi srečno novo leto in se jim še nadalje priporoča VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM 2ELI V NOVEM LETU SE MNOGO USPEHOV SREČE, USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA ŽELI V LETU 1965 DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA TRANSPORT KRŠKO Vsem tovarišicam in tovarišem, za^t. slenim v delovnih kolektivih, vsem zasebnikom in drugim občanom voščimo srečno leto 1965 z željo, da bi se še nadalje trudili za dvig življenjske ravni! SPLOŠNO OBRTNO PODJETJE KRŠKO VSEM . KMETOVALCEM NA SVOJEM OBMOČJU 2ELI V NOVEM LETU SE VEC USPEHOV IN ŠE BOLJŠEGA SODELOVANJA KMETIJSKA ZADRUGA KRŠKO OBČINSKA SKUPŠČINA KRŠKO OBČINSKI ODBOR SZDL • OBČINSKI KOMITE ZK 0 OBČINSKI KOMITE ZMS 0 ZDRUŽENJE BORCEV NOV # OBČINSKI SINDIKALNI SVET INDUSTRIJA ZA PREDEIAVO PAPIRJA, KARTONA IN LEPENKE PAPIRKONFEKCIJA KRŠKO SE PRIPOROČA TUDI VNAPREJ IN ČESTITA OB VSTOPU V LETO 1965' ISKRA-KRANJ OBRAT UPOROV ŠENTJERNEJ IN DELOVNA ENOTA ŽUŽEMBERK ČESTITATA VSEM DELOVNIM LJUDEM, POSEBNO PA PREBIVALCEM SENTJERNEJSKE DOLINE IN SUHE KRAJINE' PRISRČNE ČESTITKE Z NAJLEPŠIMI NOVOLETNIMI 2ELJAMI POŠILJA DELOVNI KOLEKTIV VALVASORJEVE TISKARNE IN KNJIGOVEZNICE KRŠKO DELOVNI KOLEKTIV, ORGANI UPRAVLJANJA IN UPRAVA INDUSTRIJE IN RUDNIKOV NEKOVIN KREMEN-NOVO MESTO ŽELIJO SREČNO NOVO LETO IN NADALJNJIH USPEHOV V PROIZVODNJI VSEM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM NA DOLENJSKEM! DELOVNI KOLEKTIV LESNEGA KOMBINATA NOVOLES NOVO MESTO VOSCI SREČO IN NOVIH USPEHOV VSEM KOLEKTIVOM LESNE STROKE IN VSEM DELOVNIM LJUDEM! ISKRA Kranj- TOVARNA USMERttlSKIH NAPRAV vošči' ob vstopu v leto 1965 vsem delovnim ljudem! Prisrčne novoletne čestitke pošilja vsem prebivalcem Dolenjske, Bele krajine in Spod. Posavja GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO KMETIJSKA ZADRUGA KOSTANJEVICA NA KRKI z obrati: VINSKA KLET, MESNICA in POSESTVO želi v novem letu vsem kmetijskim proizvajalcem kar največ osebnega zadovoljstva! NOVO MESTO PRISRČNE NOVOLETNE POZDRAVE IN ČESTITKE POŠILJA KOLEKTIV PODJETJA OPREMALES NOVO MESTO «1 NaV0:L£T0,VQŠČU0j VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM SE PRIPOROČAMO TUDI V NOVEM LETU IN JIM 2ELIMO VSO SREČO! KOLEKTIV OBRTNEGA PODJETJA ELA NOVO MESTO Obiščite nas v novoletnih dneh — zadovoljni boste s postrežbo! ' VSEM GOSTOM OBILO SREČE! HOTEL GRAD MOKRICE TRGOVSKO PODJETJE HMEUNIK Ob 15-letnici obstoja podjetja obljubljamo, da si bomo še vnaprej prizadevali zadovoljiti svoje stranke, katerim čestitamo za novo leto 1965! AVTOTRANSPORTO SERVISNO PODJETJE PREVOZ BREŽICE NOVO MESTO 2ELI SREČNO LETO 1965 VSEM SVOJIM POSLOVNIM ZNANCEM IN POTROŠNIKOM! KOLEKTIV SPLOŠNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA LJUDSKA POTROŠNJA-BREŽICE SE Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI PRIPOROČA.IN VOSCI SVOJIM STRANKAM! KNJIGOVODSKI CENTER ČRNOMELJ PARNA PEKARNA ČRNOMELJ — VALJČNI MLIN ČRNOMELJ — BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE ČRNOMELJ — TAPETNIŠTVO IN DEKORATERSTVO ČRNOMELJ žele srečno leto 1965! SREČE, NOVIH USPEHOV IN LEPŠEGA 2D7LJENJA VSEH DELOVNIH LJUDI ZELI KOLEKTIV VSO SREČO V NOVEM LETU VOSCI KOLEKTIV PLETILNICA ŽIČNIH MREŽ SODRAŽICA TOVARNE POHIŠTVA BREŽICE PREBIVALCEM OBČINE KOČEVJE m RIBNICA ZELI VSO SREČO > V NOVEM LETU VODNA SKUPNOST KOČEVJE-RIBNICA VSEM BRE2IČANOM m PREBIVALCEM DOMAČE OBČINE, POSEBNO PA SVOJIM POSLOVNIM ZNANCEM ZELI SREČE IN USPEHOV V LETU 1965 OPEKARNA BREŽICE OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS ZDRUŽENJE BORCEV NOV čestitajo vsem delovnim ljudem v domači občini za Novo leto in jim želijo v letu 1965 še več uspehov na gospodarskem in kulturnem področju, v zdravstvu, šolstvu, gostinstvu in turizmu, v trgovini in obrti! DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA VODOVOD NOVO MESTO PETROl LJUBLJANA -SKLADIŠČE NOVO MESTO SE TUDI V NOVEM LETU PRIPOROČA VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VOZNIKOM MOTORNIH VOZIL, KATERIM POŠILJA PRISRČNA VOŠČILA! BELOKRANJSKA ŽELEZOUVARNA IN STROJNA TOVARNA BELT ČRNOMELJ POŠILJA ISKRENE NOVOLETNE POZDRAVE IN ČESTITKE VSEM BELOKRANJCEM, ZLASTI PA SVOJEM POSLOVNIM PRIJATELJEM DOMA IN V TUJINI! OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE ČRNOMELJ vošči vsem kar največ osebnega zadovoljstva in sreče v prihodnjem letu! NOVIH USPEHOV V LETU 1965 ŽELI ZAVOD ZA UPRAVLJANJE DRUŽBENEGA PREMOŽENJA NOVO MESTO VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM NA PODROČJU OBČINE. OBČANOM VSEH POKLICEV V GOSPODARSTVU IN DRUŽBENIH SLUŽBAH, KAKOR TUDI MLADINI, GOSPODINJAM IN KMETOM VOŠČIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO LETO 1965! OBČINSKA SKUPŠČINA Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Združenje borcev NOV Občinski komite ZMS Občinski sindikalni svet ČRNOMELJ KMETIJSKA ZADRUGA BIZELJSKO SE PRIPOROČA KMETOVALCEM TUDI V LETU 1965 IN JIM IZ SRCA ZELI VSO SREČO, ZADO-VOIJSTVO IN SE MNOGO USPEHOV PRI DELU! VOŠČI ZA NOVO LETO 1965 VSEM SVOJIM STRANKAM! [ DELOVNI KOLEKTIV, ORGANI UPRAVLJANJA IN UPRAVA PODJETJA ŽELEZNIŠKEGA TRANSPORTNEGA PODJETJA NOVO MESTO želijo vso srečo v prihodnjem letu vsem delovnim ljudem Dolenjske, Bele krajine in Spod. Posavja! TEKSTILNA TOVARNA NOVO MESTO Tudi v letu 1965 si bomo prizadevali s svojimi proizvodi zadovoljiti potrošnike in odjemalce! še bolj kot doslej pa se bomo trudili za dvig storilnosti, povečanje osebnih dohodkov in za lepše življenje vsega kolektiva. Ob vstopu v leto 1965 iskreno želimo srečo, uspehe in zadovoljstvo vsem delovnim ljudem naše domovine! ELEKTRO LJUBLJANA, ENOTA NOVO MESTO 2ELI VSO SREČO V PRIHODNJEM LETU VSEM POTROŠNIKOM ELEKTRIČNE ENERGIJE! SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE POTROŠNIK-ČRNOMELJ SE Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI ŠE NADALJE PRIPOROČA ZA NAKUP IN VOŠČI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM SREČNO IN USPEŠNO LETO 1965! VSEM STALNIM IN OBČASNIM GOSTOM SE TUDI V LETU 1965 ŠE NADALJP PRIPOROČA KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA HOTEL METROPOL NOVO MESTO |f§§ $yw vjiotmi letu / SREČO, ZADOVOLJSTVO IN NADALJNJI DVIG STANDARDA VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE 2ELI ' . " NOVOMEŠKA OPEKARNA ZALOG Za novo leto 1965 pošiljajo iskrena voščila z najlepšimi željami: OBČINSKA SKUPŠČINA KMETIJSKA ŠOLA GRM NOVO MESTO ČESTITA ZA NOVO LETO VSEM DELOVNIM OBČANOM DELOVNI KOLEKTIV SPLOŠNEGA MIZARSTVA DVOR pošilja tople novoletne čestitke vsem prebivalcem Dolenjske in Suhe krajine, hkrati pa se še nadalje priporoča svojim poslovnim prijateljem! TREBNJE OBČINSKO SODIŠČE. i OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI KOMITE ZMS ZDRUŽENJE BORCEV NOV OBČINSKI SINDIKALNI SVET TER VSE DRUGE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE PREBIVALCEM MOKRONOGA IN VSEH OKOLIŠKIH VASI SE TUDI V LETU 1965 PRIPOROČA ZA NAKUP IN JIM ČESTITA V letu 1965 želimo vsem delovnim ljudem v Beli krajini kar največ novih proizvodnih uspehov, vsem prebivalcem pa mnogo osebne sreče in zadovoljstva! LITOŽELEZNA INDUSTRIJA LIČ ČRNOMELJ TRGOVSKO PODJETJE »MERCATOR« — POSLOVNA ENOTA TRŽAN-MOKRONOG SVOJE USLUGE PRIPOROČAMO TUDI V PRIHODNJE IN VOŠČIMO V NOVEM LETU VSO SREČO VSEM SVOJIM POSLOVNIM ZNANCEM, ZLASTI PA POTNIKOM NA NAŠIH AVTOBUSIH! Obilo srede in uspehov v novem letu želita: OBRTNO PODJETJE KOVINO-PLAST OBRTNO NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA METAL JESENICE na Dolenjskem GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE MIRNA na Dol. se z vsemi svojimi obrati pridružuje čestitkam delovnih kolektivov za Novo leto, še posebej pa želi srede in uspehov vsem prebivalcem Mirenske doline! KMETOVALCEM NA SVOJEM PODROČJU ISKRENO 2ELI BOLJŠO LETINO, VEČJIH DONOSOV DJ BOLJŠEGA ZASLUŽKA V LETU 1965 AVTOPROMET TUZEMSKA ŠPEDICIJA GORJANCI NOVOMESTO-STRAŽA KMETIJSKA ZADRUGA NOVO MESTO Vsem telefonskim naročnikom in koristnikom PTT uslug, kakor tudi vsem poštnim vlagateljem želi v novem letu še več uspehov pri delu in osebnega zadovoljstva KOLEKTTV PODJETJE ZA PTT PROMET NOVO MESTO MIZARSKO PODJETJE HRAST ŠENTLOVRENC VOŠČI OB VSTOPU V LETO 1965 VSEM DELOVNIM LJUDEM! V TEM TEDNU VAS ZANIMA (Tedenski koledar Petek, 25. decembra — Dušan Sobota, 26. decembra — Ste fan Nedelja, »7. decembra — JAnez Ponedeljek, 28. decembra — Zivko Torek, 29. dcembra — Tomaž Sreda, 30. deeemrba — Bram-mar Četrtek, 31. decembra — Silv«, ster ČESTITKE Jožetu Lukšiču lz Novega mesta čestitajo za 64. rojstni dan žena in otroci Naši dragi Tončki in njenemu možu Toniju Ježu iz Bratoma T Kanadi želijo v novem domu zdravja in veselja v letu 1965: ata. Panika. Mimica z možem, Jože, Janez in Silvester iz Nemčije, Od Drago ta in Mimdce koš poljubčkov. _ * Dragi mami Mariji Luzar iz Otobrja 37 želijo za njen 70. rojstni dan vse najboljše, še na mnoga zdrava leta sinovi in hčere z.družinami Štefki Cečelič iz Regerče vasi pri Novem mestu želi za njeno dvojno praznovanje vse najboljše brat Peter, ki služi vojaški rok v Aleksinco Lep pozdrav vsem domačim! ». Dragi ženi Štefki Cečelič iz Regerče vasi želijo za dvojno praznovanje vse najlepše, največ pa zdravja mož a hčerko Lidijo. Enako želijo tudi vsi domači! e * Skrbnemu očetu Janezu Klemen-Sču iz Zddnje vasi 26 iskreno čestitamo za 70! letnico in mu želimo: še na mnoga leta! — žena Rezka in otroci UGODNO PRODAM kuhinjsko kredenco, divan, kuhalnik in razne gospodinjske predmete ter rožo filodendron. Marica Bartolj, Glavni trg 1, Novo mesto, KUPIM MLATILNICO — trosilko z reto, v dobrem stanju. Anton Kobe, Selišče 6. Dol. Toplice. TRGOVSKO IZOBRAŽEN, posten in delaven fant, dobi stanovanje. Naslov v upravi Usta. 764/64. SPREJMEM DVA PEČARJA za zunanja dela. Pečarstvo Ivan Žagar. Vodmatksa 2711, Ljubljana. IŠČEM GOSPODINJSKO pomočnico. Vldic, Majde Sile 16, Novo mesto. ISCEM POŠTENO dekle za varstvo dveh otrok. Dam hrano ta stanovanje. Ugodna prilika. Anl-oa Ambrož, Kranj, Luznarjeva ul. 13 (Primskovo). ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE! Dvignite knjige v petek in soboto od 9. do 12. ure pri Mariji Suhi, Novo mesto, Streliška 5! V NOVEM MESTU prodam za 15.000 din kuhinjsko mizo, S močne stole z naslonjalom, 1.80 metra dolgo klop in zidno polico. Vse dobro ohranjeno. Naslov v upravi lista. PRODAM VZIDUIV, lep štedilnik. Bršlin 4. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Bolujete na želodcu, Jetrih, žolču, črevesju, prebavi? Poskusite z rogaško »Donat« vodo! Hvaležni boste temu prirod-nemu zdravilu! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjet-ju »Hmeljnik« — telefon 21-129 in »Standard« — telefon 21-158. PREKLIC Po' sana Antonija Kobetič iz Bre;; i on-klicajem žaljivke, ki sem jdh i-v kla ?ooer Slavico Muhvič iz B:. PRODAMO dve ogrodji polkavča. Potrč, Nad mlini 19-1, Novo mesto. PRODAM DOBRO ohranjeno motamo kosilnico znamke RAPID. Anton Vidmar. Ragovo 5, Novo mesto. Brežice: 25. in 26. 12. italijanski film »Sneguljčica, črni princ in 7 škratov-. 27. in 28. 12. anglešM film »39 stopnic«. Črnomelj: 25. do 27. 12. češki film »Ali so še angelčki«. 29. in 30. 12. japonski film »Sa-njuro«. Dol. Toplice: 26. in 27. 12. ameriški film »Drevo za obešanje«. Kočevje — »Jadran«: 25. do do 27. 12. ameriški film »Moja draga Klementina«. 28. in 29. 12. jugoslovanski film »Ešalon dr. M.«. Sfl. 12. do 1. 1. 1965 ju-goslovansko-nemškl film »Wi-netou«. Kostanjevica; 27. 12. angleški film »Krog prevare«. Metlika: 25. do 27. 12. angle-ški film -Vso dolgo noč«. 30. in 31. 12. ameriški film -Zvezde noči«. Mokronog: 26. in 27. 12. zahod-nonemški film »Kralj čardaša«. Novo mesto »Krka«: 24. in 25. 12. sovjetski film »Hamtet«. 26. do 28. 12. italijansko francoski film »Avanture zimskih praznikov«. 25. do 27. 12. slo- KOMUNALNA BANKA Novo mesto z ekspoziturama v METLIKI in TREBNJEM obvešča, da zaradi internega dela ne bo poslovala za stranke v ponedeljek in torek, 4. tn 5. januarja 1965. VSEM SVOJIM KOMITENTOM IN VLAGATELJEM HRANILNIH VLOG ZELI SREČNO NOVO LETO! RAZPISNA KOMISIJA PRI TRGOVSKEM PODJETJU »JELKA« RIBNICA na Dolenjskem razpisuje delovno mesto DIREKTORJA POGOJI: —I visoka strokovna izobrazba z dvoletno prakso na vodilnem delovnem mestu v stroki; — višja strokovna izobrazba s 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v stroki; — srednja strokovna izobrazba z osemletno prakso na vodilnem delovnem mestu v stroki; — visoko kvalificirani trgovinski delavec z 10-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v stroki. Kandidati za razpisano delovno mesto morajo svoji vlogi priložiti življenjepis in dokaze o strokovni izobrazbi ter dosedanji zaposlitvi, kakor tudi potrdilo o nekaznovanju. Stanovanje ni zagotovljeno. Komisija sprejema vloge do 15. januarja 1965. venjsici barvni film »Srečno, Kekec!« 29. in 30. 12. češki film •►Smrt se imenuje Engelohen«, OsHnlca: 27. 12. ameriški film »Tonfca«. Predgrad: 27. 12. madžarski barvni film »Lejla ln Gabor«. Ribnica na Dol.: 26. in 21. 12. italijanski barvni film »Rimska sužnja«. Sevnica: 26. in 27. 12. italijanski film »Maščevanje Vikingov«. 30. 12. jugoslovanski film »Maček pod šlemorn«. Stara cerkev: 26. in 27. 12. ro. munski film »Na valovih Donave«. Straža: 26. in 27. 12. italijanski film 'Smrtni udarec«. Trebnje: 26. in 27. 12. španski film »Viridiana«. Potujoči kino Kočevje predvaja domači tuni »Deve« krog«: 29. 12. ob 19. uri v Dol. gi vasi; 26. 12, ob IS. uri v Li-voldu; 27. 12. ob 16. uri v Banja loki; ob 19. uri v Kuilju, to ameriški film »Ko je vladala komedija-«: 26. 12. ob 17. urj na Oneku; ob 19. uri v Kopriv, niku; 27. 12. ob 13.3« v Vlmo-l.iu; ob 16. uri na Lazah in ob 19. uri v Mozlju. Matični urad Novo mesto V času od 14. 12. do 21. 12. je bilo rojenih 9 deklic in 10 dečkov. — PoročiM so se: Anton Jakše, delavec iz Boriče-vega, 10 Ana Srebrnjak, delavka iz Vel. Slatnika; Jože Skorja, osebni upokojenec iz Mo-starja, tn Fra niča Martlnčič, gospodinja iz Drame; Roman Serianz, dentist, in Ivanka Škofij a vec, uslužbenka, oba iz Ljiibljane; Anton Skufca, uslužbenec iz Lopate, in Agata An-toiovič, delavka iz Starega loga. — Umrli so: Mijena Jeler, otrok iz Reštanja, 7 mesecev; Ivanka Cesar, otrok iz Rdečega kala. 6 mesecev: Vlasta Kobe. otrok iz Zabie vasi, 6 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Tončka Butala z Griča — Jožeta. Vika Koprivec iz Krmelja — Janka, Ana Kocjan iz Gornjega Gričevja — Antona, Magdalena Pavlic iz Dolenjskih Toplic — Tanjo, Angelca Jerman iz Seia — Jožeta, Margareta Marjetic iz Brestanice — Matjaža, Bernarda Dragovan iz Praproti — Nevenko, Slavka Zupančič iz Smihela — Vojka, Martina Vraničar iz Rosalnic — Minko, Frančiška Hajdinjak s Kamne gore — Marijo, Marija Rataj iz Dolenje vasi — Marijo, Marija Jordan iz Kostanjevice — Tatjano, Anica Berk iz Prelesja — Andrejko, Rozalija Križe z Nove gore — Silvo. Anica Juršič iz Jablance — Tatjano. Kristina RobeSc iz Skocjana — Ivana, Magda R1-stovs^a lz srs-ljina — dečko., Marija Kogovšek iz Ločne -dečka, Kristina Majcen iz Dra-ge — deklico, Anica Zveglič s Senovega,— deklico. Francka Kelc iz Prečne — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Kristina Gorenc iz Drnovega — Janka in Metko, Marija Derenda iz Lenarta — Slavka, Ana Tvan-šek iz Trebeža — Ireno, Marija Ban iz Globokega — Slav. ka, Rozalija Ašič iz Gorice — Anico, Ivanka Savnik iz Brezine — Bojana, Jožica Robek iz Sevnice — Majo. Anica 2arn iz Nemške vasi — Edija, Gabri-jela Račič iz Skopic — Romana. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Franc Kralj, posestnik iz Telčie, si je na cirkularki poškodoval desno roko: Florjanu Hrenu, posestniku iz Ločne, je šlo kolo voza čez desno nogo. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskaU pomoči v brežiški bolnišnici: Janez Horjak, sin upokojenca iz Podgorja, je padel na poti in si poškodoval desno nogo v gležnju; Franc Kus, sin posestnika iz Poštene vasi, je padel in si poškodoval desno ramo. Gostišče Ruperč vrh vabi! Gostišče Ruperč vrh sprejema naročila za kolektivna silvestrovanja do 29. 12. 1964. Informacije dobite na tel. št. 21-404 ali 21-447. Razpis delovnega mesta Osnovna šola Stopioe razpisuje delovno mesto tajnice Pogoj, srednja izobrazba, Obvestilo o silvestrovanju Društvo upokojencev Novo mesto obvešča svoje člane, da bo priredilo silvestrovanje v soboto, 2. januarja ob 19. uri v Domu JLA. Prireditve se lahko udeleži vsak osebni in družinski upokojenec, ki je član društva ter njegov zakonski drug. Za prijetno razvedrilo, jedačo, pijačo in ostalo bo poskrbljeno, tako da bomo v veselem razpoloženju prešit v leto 1965! Goljuf kot prijatelj, ljubimec in voznik 2». oktobra letos je prišel k Matiji Brodaricu v Griblje pri Črnomlju mlajši moški in se predstavil kot prijatelj njegovega sina Janeza, ki je zaposlen v drugem kraju. Neznanec je očeta prepričal, da je sin Janez v stiski in da potrebuje vsaj 11.000 dinarjev. To-Uko denarja pa Brodarič ni imel, ampak je dal tujcu le 7.000 din. Podoben moški se je 31. oktobra zjutraj oglasil pri Ivanki Slu-par v Črnomlju, češ da je ljubimec njene sestre Danice. Položil ji je, da je svojemu dekletu kupil krznen plašč, da pa mu jc zmanjkalo denarja. Ivanka mu je dala 11.000 dinarjev. Takšnega tujca so imeli v go-steli tudi v drugih krajih. Družinam se je predstavil kot šofer, ki vozi vidne osebnosti, da pa se je moral sredi poti ustaviti zaradi defekta na vozilu. Ljudje so mu seveda verjeli tn mu pomagali. Od njih je jemal.denar kot posojilo, ki ra bo v nekaj dneh vrnil. Kasneje pa se je zvedelo, da jc to goljuf, precej spreten goljuf, ki so mu domala nasedli vsi, kjer je bil na ohisku. Zvijačnež je dobro poznal razmere v družinah, od katerih je Izsiljeval denar. Dosledno Je pazil, da V brenknll na čustva ljudi. Čeprav je precej prepričevalno nastopni, kar naj bi Izbrisalo sled u njim, so varnostni organi kmalu razvo-ljaU štreno njegovih poti. Izkaznlo se Je. da je goljuf CIRIL coi.oit. 25, iz Kranja, ki se klati okrog lin-/ zaposlitve. Poizvedbe za njim se u.iil.iliuM-i.i. Ce bi se še kdai ■-■«-»II moški take starosti in noski'Snl na že znani ali kakšen drue način izvabiti drnar, na) za občani prijavijo. «r»n |F V7FI. OFNArv' Varnostni organi so priprli Franca Llkeviča In Jullla Butala Iz okolice Drairatušn. ki sta b'la 17. decembra zvečer akuBOJ I Ki rijo Stonlč pri Antonu Šnnica v DuMIčkl gori pri Cmuiuiju. sinu cu je bilo ta večer ukradenih 40.000 dinarjev. Menijo, da je bU storilec eden izmed treh navedenih gostov, ki so se mudili v Doblički gori. V zidanico - toda brez vednosti lastnika! Pred dnevi nas je obiskal Franc Zarabec, ki ima zidanico v Srednjem Grčevju. Povedal je, da so tatovi, o katerih smo poročali prejšnji teden na zadnji strani Dolenjskega lista, skrili meso ukradenega ln zaklanega prašička nad njegovo zidanico brez njegove vednosti. Na njegovo zeljo poročamo to vsej javnosti. UREDNIŠTVO USTA Kie je Milan Brajdič? Varnostnim organom se je ob pomoči občanov, Id so dajali Informacije posrečilo spraviti na varim večje število Ciganov, Id so zagrešili kriminalna dejanja kot tatvine, posilstva ln rope. Poizvedujejo za Milanom Brajdlocm, Id je še na prostosti. Menijo, da se ta zadržuje na območju od Kostanjevice do Šentjerneja ln Metlike. Kdor bi ga videl in spoznal, naj ga prijavi najbližji postaji Ljudske milice. KDO JO POZNA? 1. novembra leto« je odšla zdoma neznano kam 34-lema Antonija Jan Iz Mriece vasi pri Šentjerneju. Visoka je 158 cm, okrorlera nbrazn. svetlo rfcivlh las In rjavih oči. Ko je šla od domu. te bila oblečena v siv zimski plašč, na norah na Je Imela visoke rjave čevlje. Anlonlla te duševno prizadeta. Kdor n> k le |e filmmi .le žensko 7. reorot'm opnom videl, naj •• 'i najoliiji postaji Ljudske milice. VINOGRADNIKI! Nudimo vam prvorazredne TRSNE CEPLJENKE različnih vinskih in namiznih sort. Jamčimo 2» kvaliteto, sortno čistost in zdravstveno stanje oepljenk. Cepijenke naročajte pri KMETIJSKO VINARSKI ZADRUGI - VIPAVA Obvestilo podjetja vodovod Komunalno podjetje VODOVOD NOVO MESTO OBVEŠČA VSE POTROŠNIKE VODE IZ JAVNEGA VODOVODA, DA NAJ SKRBNO ZAŠČITIJO VSE VODOVODNE NAPELJAVE PRED MRAZOM, POSEBNO CE SO IZPOSTAVLJENE. Posebno pazljivo je treba zaščititi vodomere! — V kolikor bi zaradi mraza nastala škoda, jo bodo trpeli odjemalci vode sami. Obvestilo cenjenim odjemalcem! Vsem svojim cenjenim odjemalcem sporočamo, da se je UPRAVA f Pekarne in slaščičarne -Novo mesto PRESELILA iz dosedanjih prostorov na GLAVNI TRG STEV. 30 (nad slaščičarno). Telefon uprave in računovodstva je 21-574, naročila izdelkov pa sporočite na telefonsko številko 21-493. ZA NOVO LETO ČESTITA DELOVNI KOLEKTIV IN SE VSEM ODJEMALCEM PRIPOROČA ZA NADALJNJE DOBRE POSLOVNE ZVEZE! LEKARNA - NOVO MESTO obvešča zdravstvene zavede in prebivalstvo, da bo opravila letni popis blaga po naslednjem razporedu: — LEKARNA — N0V0 MESTO: 29. in 30. 12. 1964 ves dan, — LEKARNIŠKA POSTAJA — ŠENTJERNEJ: 26. 12. 1964 dopoldne, — LEKARNIŠKI DEP0 — ŽUŽEMBERK: 26. 12. 1964 dopoldne. V navedenem času bomo izdajali zdravila samo na nujne recepte. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje. Metliko. Novo mesto. Ribnica. Sev nlca ln Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gosnik tglovnl in odgovorni uradnik), Rla Bačer, France Grl vec, Milo* Jakopoc. Marjan MoSkon Jožica leppav tn Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Po«amezna številka 30 din — Let na naročnina 1200 din. poilotnn 600 din; plačljiva Je vnaprej Za Inozemstvo 3400 din - TekočI račun pri podružnic! NE v Novem mestu 608-11-608-11 -- NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE Novo mesto Olovni trg S - Poštni prodal 33 Telefon 21-277 - Rokopisov fotografi) ne vračamo rte"'A *i""V«nn rw1ie»