Ji ^ je ^ M p jI j so vzeli Kerč na Krimu !rhovno P°velJ'stv0 Je včeraj javljalo, da so nemške 6 okupirale pristanišče Kerč na Krimu, katerega Preliv v Azovskem morju od Kavkaza. Nemci pra-si izkrubili P" .obrambi tega mesta več kot 100,000 a poročila ne omenjajo izgube tega mesta. Pač pa poroča radio iz Moskve, da so vrgli Rusi Nemce nazaj pri Tuli in jih pregnali iz več pozicij tudi pri Leningradu, . katere so držali Nemci več kot } dva meseca. Rusi dalje poročajo, da so vr-' gli Nemce nazaj pri Kalininu, 95 milj severozahodno od Moskve, pri Mozhajsku, 65 milj zahodno od Moskve in pri Tikvinu, 110 milj vzhodno in južno od Le-' ningrada. Tikvin je železniško križišče, ki veže železniško progo Leningrad, Arhangelsk in Moskvo. Silen mraz, ki je obiskal Leningrad en mesec in pol bolj zgodaj, kot sicer, sega prav na južno fronto na Krimu. Toplomer kaže 5 stopinj nad ničlo Dočim so našli mnogo nemških vojakov zmrznjenih, pa je ruska armada popolnoma opremljena za zimsko bojevanje. Na sto tisoče ruskih vojakov so trenirali s smučkami, kot jih je izmo-drila vojna s Finci v zimi 1939-1940. -o-— Hitler je že postavil I komisarja za okupirano rusko ozemlje Berlin. — Adolf Hitler je imenoval Alfreda Rosenberga kot načelnika civilne administracije okupiranega ruskega ozemlja. Zaenkrat spada v to odministracijo Litva, Latvija in del Bele Rusije. Ozemlje je Hitler imenoval Ostland. Za administratorja Ukrajine je pa Hitler imenoval Ericha Kocha. Civilna administracija bo vzpostavljena takoj, ko bodo kraji zasedeni po vojaštvu. -o--— Posetniki iz drugih naselbin Clevelandčani bomo imeli v nedeljo priliko videti pri predstavi drame "Z vero v vstajenje" ki jo je spisal Ivan Jontez tudi goste iz drugih slovenskih naselbin, na primer iz Loraina, Bar-jbertona in celo iz West Virgini-je. Upati je, da bodo našli dvorano Slovenskega Narodnega Doma nabito polno, da se nam Clevelandčanom ne bo treba sramovati pred njimi. Posetni-kom, tako domačim kot zunanjim gotovo ne bo žal, da so Srbi so ubili 320 Nemcev Jeruzalem, 17. nov.—Sem so dospele vesti, da je en bataljon srbskih četnikov do zadnjega moža pobil oddelek nemških vojakov, brc ječ 320 mož. Do pobo j a je prišlo koncem zadnjega tedna pri razvalinah vasi Lbane, južno od Niša. Vsi oddelki četnikov, tudi če operirajo samostojno, so pod vrhovnim poveljstvom polkovnika Mihajloviea. NOVI GROBOVI Marij Šimenc V pondeljek zvečer je umrla po kratki in mučni bolezni Mary Šimenc, rojena Tihle, stara 66 let, stanujoča na 1402 E. 34. St. Tukaj zapušča žalujočega soproga Louisa, doma iz Dolnje Straže pri Novem mestu, dalje štiri otroke: Mary, omožena Gaydosh; Ann, Louis in Rose. Rojena je bila v vasi Podbukovje pri Krki. Tukaj je bivala 40 let ter je bila članica društva Srca Marije (staro)'. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. Dan pogreba še ni določen. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Pavel Oblak Pokojni Pavel Oblak je bil star 78 let in eden prvih nase- V kongresu je predlog, da vlada zapleni vse premogorove, v katerih so pričeli stavko i 54,000 premogar je v v petih drža vab Je na stavki na ukaz John L. Lewisa KB O BO MOČNEJŠI, VLADA ALI LEWIS ? kor^ZžZTt1''aniY'"nCT"J] M POmagai° »ri obrambnih delihl Londonu, coske mučencs " " Z ™ T* ^ " L°"d°nu- 'Masa * bila d^vana za francoske mutence, ki so padli kot žrtve nemške brutalnosti. " Slovenski večer bo v SND 1 na St. Clair Ave. v-fktek 2L novembra a The Cleveland Council foi - American Unity prireja tako - zvane narodne večere. Prvi jc * bli na programu češki narodn: - večer 17. oktobra v češki sokol-1 ski dvorani na 4314 Clark Ave - Prireditev je bila velik uspeh " Toliko naroda je prišlo, da nisc ' mogli vsi v dvorano. Drugi na programu je zdaj ' slovenski večer, ki bo v petek 21 1 novembra v SND na St. Claii 3 Ave. Na programu bo petje, ples. godba. Vstopnina je prosta. Vsakdo je prijazno vabljen. Organizacija, ki prireja te na-' rodne večere, je povabila na ta slovenski večer razne narodnosti < iz vsega Clevelanda. Torej pri-, dite, da se boste seznanili z rajnimi predsavniki drugih narod-> j nosti. Začetek bo točno ob osmih -: zvečer. Predsednic?, pripravljalnega odbora je Miss Ana Erste. Odbor se "clo trudi, da bi bil ta večer kar najbolj uspešen. --o-_ 1 Japonca pri Rooseveltu in Hullu j Washington, 17. nov. — Japonski odposlanec Saburo Kuru-Jsu in japonski poslanik za Zed, države, Nomura, sta danes pre-j bila več kot eno uro v Beli hiši, j Najprej sta bila v avdijenci pri _ državnem tajniku Hullu, potem _ sta bila pa sprejeta pri Roosevel-3 tAl. O čem so govorili, je državna tajnost. ljencev na zahodni strani me sta. Oblfekov dom je na- 3421 W. 97. St. Zadnjih par let je trpel na mrtvoudu. Njegova soproga Jozefine je umrla na isti dan pred šestimi leti. Zapušča hčer Mary Kolentz, sinove: Pavel, Franka in Daniela ter 11 vnukov. Iz njegove družine se nahaja več sorodnikov tudi v Detroitu. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v Gr-dinovem pogrebnem zavodu, 1053 E. 62. St. danes popoldne. Pogreb bo pa v petek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in nato na Kalvarijo. Naj mu bo ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje. -o-- Ameriške ladje plujejo lahko v vojno zono Washington. — Predsednik rjoosevelt je podpisal predlpg, da se sme oborožiti ameriške trgovske ladje in da te ladje lahko plujejo kamorkoli po morju, tu- di v vojne zone. Tako je ta predlog postal postava. -o- ma je močna,, pretresljiva slika trpljenja našega ljudstva v stari' domovini pod krvavim jarmom, katerega mu je nadel Hitler; in igrali jo bodo naši najboljši igralci. Naj ne manjka nikogar izmed nas, ki ima količkaj srca za nesrečno rodno domovino. Predstava se prične ob treh popoldne. Rutkowski je imenovan na policijsko sodnijo Anthony A. Rutkowski, rodom Poljak, je bil imenovan od novega direktorja postav, Bur-kea, načelnikom policijske sodni je. Rutkowski je star 37 let in je pomožni okrajni proseku-tor že več kot 10 let. Euclidčani se postavijo Jerry Zupec, Jaka črček, John Sajovic, CJarence Roth in Taylor Hutchins so prinesli v soboto 10 fazanov in 17 zajcev. Sneli so jih v North Baltimore, ,0., kjer je ,kot pravijo, pravi paradiž za divjačino, Nepreviden zajec Zdaj, /ko se je odprl lov na zajce, bomo vkuk dan slišali verjetne in neverjetne litanije, na katere bodo prisegali naši lovci. Tako nam je pripovedoval Jim, predsednik Euclid Rifle kluba, o izrednem dogodku, ki se mu je pripetil zadnjo soboto. Ustrelil je zay zajcem, katerega je strel tako opla-šil, da jo je kot brez uma vlil v gozd. Pri tem je bil tako nepreviden, cla se je z glavo zaletel v prvo drevo in si razbil tikvo. Jim ga je pobral, ves vesel, da si je prihranil en naboj. ' -o-— Jugoslovanska ladja potopljena? Balboa, Canal Zone.—Posadka nekega grškega parnika, ki je dospel v to pristanišče, je povedala, da je vjela na radio klic na pomoč iz jugoslovanske ladje Olga Topic, ki je v angleški službi. Ladjo je torpedira-la nemška ladja-roparica v Tihem oceanu. -o-- V okraju je zdaj 100,246 parcel brez lastnika V okraju je 100,246 parcel, katere cenijo na $64,836,270, ki so brez lastnika. To se pravi, da so lastniki te parcele pustili raje, kot bi plačali nanje davke. Tako je ta zemlja ostala okraju, ki pa še ni vzel postavne lastninske pravice. Ako bi hotel okraj to zemljo prodati sod-nijskim potom in če bi se to izvršilo po navadni metodi, bi Vzelo nekako 100 let, predno bi se okraj rešil teh kompleksov. Poroka Mr. in Mrs. Obolnar iz 902 E. 144. St. naznanjata, da se bo poročila na Zahvalni dan v cerkvi Marije Vnebovzete od devetih njih hčerka Agnes Rose Novak z Mr. John A. Oštirjem iz 672 E. 152. St. Oba sta člana pevskega zbora Ilirije. Sorodniki, prijatelji in znanci so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše v novem stanu! Boljši prevoz Councilman Anton Vehovec je vložil sinoči v mestni zbornici resolucijo, ki bo dala ljudem v Collinwoodu še boljšo transpor-tacijsko postrežbo. Bus, ki vozi od 185. ceste v mesto, to je eks-presni bus, bo vozil od 185. ceste po Lake Shore bulevarju do 174. ceste. Od tam pa po 174. cesti do Grovewood in po Grovewood do 152. nazaj na Lake Shore bu-levard. Kdor se pripelje z navadnim busom do Grovewood, bo tukaj lahko presedel na ekspres-ni bus. Licenca za pivo in vino Anton Lazar, 1245 E. 55. St. paznanja, da je dobil novo licenco za točenje 6% piva in za vino. V kratkem bo imel slavnostno odprtij o prostorov. Vile rojenice Mr. in Mrs. Bernard Kulwin iz 1210 E. 177. St. se veselita novorojenčka, 9 funtov in pol težkega sinčka. Materino dekliško ime je bilo Mary Vidmar. Mati in dete se dobro počutita v Huron Rd. bolnišnici. Se klanjamo! Najmanj 15,000 nacijev je v obrambni industriji Washington, D. C.—Kongres-nik Dies, ki preiskuje aktivnosti tujezemskih elementov v tej deželi, je izjavil, da bo poslal justičnemu oddelku vlade 15,-000 imon oseb, ki so včlanjene v nazijskih organizacijah, toda so zaposlene v naši obrambni industriji. Dies pravi, da je teh 15,000 imen del liste 35,000 imen, katere je njegov odbor v preiskavi tekom štirih let pronašel kot protiameriške. Ostala imena bo odbor v kratkem predložil in potem je pa ležeče na generalnem zveznem pravdniku, da napravi nadaljne korake, je rekel Dies. -o--— Lorainčan ubit na lovu Lorain, O.—Albert Ceol, star 20 let, je bil smrtno obstreljen od svojega tovariša, s katerim je lovil južno od tega mesta. Ko so ga pripeljali sem v bolnišnico, je izdihnil. -o- Bus na Nottingham progi Councilman Anton Vehovec ima v načrtu, da bi izposloval pri družbi ulične železnice, da bi prenehala obratovati progo od 152. ceste do konca Nottingham proge. Mesto tega bi se vpeljalo avobusno postrežbo in sicer bi vozil bus od Babbitt Rd. do Five Points in od tam do Euclid Ave. Busi bi vozili vsakih 10 ali 15 minut, ali še pogosteje, Če bi bilo potrebno. Nepreviden srnjak V bližini Auburn Corners na cesti 422 je nek motorist zadel in ubil včeraj lepega srnjaka. Meso so dobili reveži Geauga okraja, ki bodo imeli tako na Zahvalni dan dobro pečenko. Morda bodo povabili na kosilo tudi avtomobilista. Ne bo lista V četrtek je Zahvalni dan, ki je legalni praznik. Na ta dan Ameriška Domovina ne bo izšla. Naš urad bo v četrtek ves dan zaprt. I Selitev podjetja Dobro poznana Slovenca John Poznik in Mike Zellodec, ki vodita znano garažo Renu Auto Re-Pair, sta se preselila v večje prostore na 982 E. 152. St. nasproti Collinwood višje šole. Rojaka bosta svojim odjemalcem tukaj lahko še boljše postregla. Telefon je GLenville 3830. Vaje Kanarčkov Nocoj ob šestih bo pevska vaja Kanarčkov pod novim učiteljem. Starši ste prošeni da gotovo pošljete otroke na vajo. Washington, 17. nov. — Nekako 54,000 premogarjev, ki so zaposleni v premogorovih, ki jih lastujejo jeklarske družbe in ki kopljejo premog samo zanje, je odšlo na stavko, ker so se razbila pogajanja za zaprto delavnico. Takoj je vstala v kongresu zahteva, da se naredi postavo, ki bi prepovedovala stavke v obrambni industriji. Senator Connally iz Texasa je vložil predlog, ki bi dal predsedniku oblast zapleniti vse tovarne, kjer stavke ovirajo produkcijo, "čas je prišel, je rekel Connally, "da se določi, če bo John L. Lewis ustrahoval'vlado." Ako bi vlada prevzela tovarne, bi ostalo vprašanje zaprte ali odprte delavnice kot ob času) prevzema. John L. Lewis je povedal časnikarjem, cla se ni podvzelo še nobenih korakov, da bi še poklicalo na simpatično stavko ostalih 330,000 linijskih premogarjev. Sedanja stavka v premogorovih, ki jih lastujejo jeklarske družbe, je prizadela premogoro-ve v petih državah: Illinois, West Virginija, Pennsylvania, Kentucky in Alabami. -»o- Roosevelt zahteva 7 bilijonov za armado Washington, D. C.—Predsednik Roosevelt je danes zahteval od kongresa, da pripravi $6,-687,046,000 za opremo armade. Dalje je Roosevelt zahteval od kongresa $508,050,000 za mornarico. Od te vsote bi šlo $120,-000,000 za topove na trgovskih parnikih, kot odobreno zadnji teden od kongresa. --—o—J—— ; Lep pogreb za Knausom Včeraj smo pokopali spoštovanega in splošno znanega pionirja Jerneja Knausa ob ogromni udeležbi naroda. Zlasti smo videli naše preostale pionirje, nekdanje Knausove vrstnike, ki so pred 40 in več leti postavljali temelje za slovensko metropolo. Na pogreb je prihitel tudi župan Frank J. Lausche, ki je vedno globoko cenil gospodarskega in preudarnega Knausa. Krsto so nosili: John L. Mihelich, John Gornik, Frank Paulin, Joseph Mohar, John Zulich in Matt Hribar. Nocoj je zadnja prilika Nocoj se bo zaključil bazar župnije Marije Vnebovzete, ki se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. Danes mora biti oddana vsa ogromna zaloga perutnine in druge vredne stvari. Nekdo bo dobil pa kot posebno nagrado $100. Torej nocoj je zadnja prilika, okoristite se ž njo! f V bolnišnici Mrs. Antonia Strukel iz 14012 Thames Ave. se nahaja v Mt. Širni bolnišnici, kjer je prestala operacijo. Prijateljice jo lahko obiščejo. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ ^^^^ IN LANGUAGE ONLY AlV/ir^r^T^A^? f /tt-* SLOVENIAN MORNING s^__AMERICAN HOME , daily™aper __CLEVELAND, O., TUESDAY MORNIN&, NOVEMBER 18, 1941 LETO XLIV. - VOL.XLIV. I J^embra bomo ^za nove davke & a zbornica, je sinoč: f, p za nove mestnt t^ edl°g je bil izročen fi f f,Jdb°i'u, da ga preštu S)0^' Se Je določijo dan davčni pred-ifijj , Ve 23. decembra, dva tljžičem. To pa zato, "ijjijtakrat prepojeni z L ullom in bodo raje glasbe davke, i^log odobren, bodo 'Pre!)! Ra £'asovanje dva Ht dl°ga eden bo za 1.4 Je $1,700;000, kar se k? relif> drugi bo pa za |i|0K ali $850,000 kar se li u ,Za Povečane plače Whužbencem- [C nekoliko nižji L. so volivci zavrgli;., vta' ki so se glasili ii« nk- ' ■jf tudi, da bodo ob H Predložili tudi i^arji predlog za ■L' katerega, so volivci zavrgli. Okraj po-■L ^vek za vždrževa-j^lftih zavodov. I! gradila cesto, KIa Belgijo se naznanja, Nemčija'graditi \L ° Ostende v Bel-I v arigrada. Ta cesta V P Industrijske kra- JjL °Pe z Balkanom 0pi-" Ko bo ta celi!] ^ a> se bo lahko pre-nor j a do % "eh dneh. ^ Mjala skozi Bru-ie^ ^ankfort, Dunaj, i, c> Belgrad, Sofijo in '^'grada. Načrt za \ . ernčija že od leta '^lov jo je Nem- Cioducts Co. v Euclidu, V°ducts Co., ki je ve-M š,00° in ki se bliža Soj® ne bo dovolj ve-" W izdelovala vsa Ur> Naznanja vbdstvo kvarna gradila do-S ^ za $22,000,000. ' iu so že v Wash-bo Cakajo odobrenja. % °varna v polnem ■Izlila do 6,000 de- Ikv. " > cfte kosilo » 'lih tržne cene na j' bo letošnje kosi-t;Vni dan za 23 od-f"Je' kot je bilo lan-'filj;? nič! Zavedaj-^ Je milijone, ki ne !i Shv ne" Dn 'ka, nikar da bi se Y tan°m ali gosko. ^ Nboljše! ^ l^možni ravnatelj, j^i .k«, obhaja da-Jitj .ni dan. Ravno 10 V Mlajši Od župana ■iljjJ^Ovi številni pri- CeJo: še na mnoga AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 18, 1941 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Clevetend, Ohio BESEBft IZ WflBOW 1 NAROČNINA: M Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.a nc pozabi. . . .................. " . ..... ........**■» Slovenske kmetice iz tržaške okolice, ki so nosile dan za dnem v Trst mleko in zelenjavo, - niso smele med seboj govoriti v slovenskem jeziku, kadar so se vozile z električno železnico. Sprevodnik bi jih bil pri priči spodil iz voza, če bi kramljale v slovenščini. Slovenci, ki so se vozili na železnici, so bili izpostavljeni zasramovanju in pikrim opazkam sprevodnikov in policije. Ženske, ki so imele v Trstu stojnice, kjer so prodajale razno blago, niso smele govoriti niti med seboj slovensko, če niso hotfele izgubiti stojnice. Toda oblasti niso bile zadovoljne samo s tem, da so pregnale slovensčino iz javnih uradov. Njih cilj je bil zatreti ta jezik po vsej deželi. To se je jasno pokazalo z dekretom od 11. decembra 1922, ki se je glasil: "Ob priliki obnovitve dovoljenja, za obratovanje letovišč, ki se dajejo v mesecu januarju, je ukazala lokalna pre-fektura, da vzpričo tega, ker se da tako dovdljenje v interesu vsega prebivalstva in ne samo enega dela istega, morajo biti vsi napisi oglaševalne deske itd. v Julijski Krajini v italijanskem jeziku. Kjer so pa taki napisi v dveh jezikih, mora biti na prvem mestu italijanščina in črke italijanskega besedila ne smejo biti manjše od drugega besedila. Na 26 decembra je bil izdan drug ukaz, ki se je glasil: 1. V občinah Julijske Krajine morajo nositi vse ulice napise v italijanščini ravno tako vsi napisi na letoviščih, mestnih hišah in uradih. Kjer so napisi v dveh jezikih, mora biti italijanski na prvem mestu. 2. Ta ukaz se tiče tudi napisov na občinskih uradih in drugih tem podrejenih uradih. M. Pa ne pomežikujte! Moje prve in druge "jeremi-jade' 'je svet, ki jih je bral, sprejel skoraj brez pridržka. Nikjer ni bilo čuti, da bi kdo skušal kaj drugega najti v njih, razen to, kar sem sam hotel vanje položiti. Namignil sem že, da utegne biti to pot drugače. Takrat sem bil sam in sem bil precej daleč. Zdaj sem — tajnik in sem primeroma blizu. . . Vendar tega ne pišem kot 'tajnik." Pišem kot navaden prašek ameriškega slovenstva. Povabljen sem bil k sodelovanju pri pomožni akciji. Res, povabljen sem bil. Prav nič nisem pričakoval, še manj sem se usi-ljeval. Danes ali jutri prav lahko odidem nazaj, odkoder sem prišel. In še jako jako rad bi šel nazaj in to čimprej. (Ni fletno takole "osebne" reči pisati, pa je že tako, da včasih ne moreš naravnost do cilja, ne da bi zadel ob svojo osebico . . .) Povabljen sem bil k sodelovanju. Ne od odbora, ki sem ga do j takrat edinega poznal in edinega upošteval, če bi me bil tisti odbor povabil, bi se bil prav tako odzval, o tem prav nič ne dvomim. Kdo bi ne bil pripravljen dandanes po svojih močeh pripomoči do skupnih uspehov? Nisem sprejel povabila— brez dobrega premisleka. Dvakrat sem prišel v Cleveland pogledat in študirat, predeli sem rekel "ja" in —- ostal. Ko sem prav dobro uvidel, da ima novi odbor prave razloge za vstop v življenje in tudi poštene namene za svoje nameravano delo, sem že sprejel ponudfeno tajništvo in sem začel sodelovati. Sodelovanje je bilo od kraja zlasti v tem, da smo po raznih debatah precizirali svoje stališče in si skušali ugladiti pot. Ko je bilo stališče precizirano, jasno in določno izraženo — po raznih debatah, razumete? — ni bila med nami ne duha ne sluha po kakem separatizmu, o delovanju "na svojo roko" ali kaj takega. Prav od srca nam je prihajala misel, da smo obstoječemu odboru le v pomoč, kaj šele da bi mu bili ovira! Vse, tyar je v nasprotju s to našo mislijo prišlo v javnost, ožjo in širšo, še je zgodilo po nesreči in po moti — brez sodelovanje tistih, ki nosijo za vso to akcijo resnično odgovornost. In verjemite: tisti, ki nosijo odgovornost, jo tudi priznajo in se je zavedajo. Jaz se smatram samo za njihovega nastavijenca. Seveda moram stopati pred javnost. To je ravno kos moje službe, zakaj oni sami so vsak na svoj način zaposljeni drugod in ne morejo sproti paziti na vse pojave, ki so s to rečjo v zvezi. Ravno zato so hoteli, da si vzamem čas za te reči. In to sem res mogel storiti in tako imam, kot je bilo v nekem listu pred tedni zapisano — "slučajno dosti časa." V kakšnem smislu si domišljamo, da smo JPO, SS v pomoč? Bolje rečeno: V kakšnem smislu mislimo, da smo v pomoč NARODU? Prvič mi lahko gremo z akcijo na polje, kamor zgolj laiški odbor ne more. Drugič imamo mi pot, da se nabrana pomoč takoj odpošlje in s tem izbijemo izgovore tistim, ki pravijo: če je treba čakati s pošiljanjem do konca vojske, moj denar ravno tako lahko čaka v mojem žepu kakor v blagajni JPO. Taki izgovori so med ljudmi in tajiti jih se pravi igrati nojevo igro. Tretjič se bodo vedno našli ljudje, ki se izgovarjajo radi nekaterih ljudi. Ta mi ni všeč in' oni mi ni všeč! če bi tega ne bi- lo zraven in če bi onega ne bilo. (Nalašč se izogibam neke besede, ki je ."napravila brez potrebe že nekaj nepotrebne zgage med nami . . .) Pojdi in dopoveduj! Boš videl, koliko boš dopovedal. Rajši reci: Dobro, pri onih pa ni ne tega ne onega, pa tja daj! Prej boš ustavil ploho besed na ta način ko s sto drugimi besedami. Ko gre nam vsem končno za popolnoma isti cilj, in če se takole razumemo, zakaj bi ne mogli iti prijateljsko na delo? Ali ni bolje, da se poprej pogovorimo in da — magari — vsak nekaj odnehamo, namesto da bi se bali lasanja, pri tem pa pustili široko polje — neobdelano? Kdor ima pomisleke zoper posebno akcijo slovenskih župnij, dobro, naj gre z ono prvo in tja da. Kdor misli, da je bolje čakati s pošiljanjem, prav. Saj živa duša ne dvomi, da bo po vojski presneto prav prišlo, samo da bo res prišlo. Prišlo pa ne bo, če ne bo kje vzeti. In kje se bo vzelo, če ne boste bolj pridno dajali? Jaz sem vedno rekel in bom: DAJAJTE v blagajno JPO, SS! Tako bom rekel, dokler me kdo črno na belem ne prepriča, da tako govorjenje ni na mestu. Ali je tak greh, če tudi glede nas kdo tako reče? (Dalje.) --o- Prihod hrvatskega bana v Cleveland V nedeljo, 23. novembra pride v Cleveland hrvatski ban dr. Ivan šubašič. Clevelandski Hrvatje se združeni pripravljajo, da mu napravijo dostojen sprejem. Ta dan bo ob dveh popoldne v "public auditoriju" (Ballroom) Narodni zbor, nakar bo bana pozdravil cerkveni pevski zbor cerkve sv. Pavla. Nato pa bo imel nagovor naš spoštovani gost g. ban dr. Ivan šubašič. Zvečer ob šestih pa prirede Hrvatje svojemu visokemu gostu v počast banket v hotelu Holenden, kjer bodo bana pozdravili federalni, državni zastopniki in v imenu mesta Clevelanda pa bo pozdravil bana naš novi župan Frank I. Lausche. Kod predstavniki posameznih narodnosti pa bodo pozdravili našega gosta sledeči: g. Anton Grdina, st. v imenu Slovencev, ?. Djakovič ga bo pozdravil v imenu srbskega naroda. Popolni program bo priobčen še ta teden. Ker je to prvič v zgodovini izseljenih Hrvatov, da jih poseti tako visok gost iz domovine, zato pričakujemo, da ne bodo tu navzoči samo bratje Hrvati, ampak da se odzovejo tudi naši bratje Slovenci in Srbi, totem bolj, ker je i ban član sedanje jugoslovanske vlade, ki se trudi, da zopet pribori našemu narodu, kar mu po božjih in človeških postavah pripada in to je svoboda, pravica in enakost za vse narode. Vstop v auditorij v nedeljo je prost vsakomur, torej ni nobene vstopnine, a kdol* pa želi priti na banket v hotel Hollepden, pa si lahko kupi vstopnico v Grdinovi trgovini pri g. Steve Bernardi-ču, dalje pri Mihaljevič Bros., v Hrvatskem domu in od vseh uradnikov hrvatskih društev. Odbor za sprejem bana, Josip Erdelae, predsednik. --o-- Povprečna parna lokomotiva ameriškega izdelka tehta 132 ton. * * * Posebne vrste azbest, ki se ga rabi v industriji, pridobivajoč -večjih količinah v Afriki. Malo priznanja in zahvale Društvo St. Clair Grove št. 98 je praznovalo 25 letnico društvenega obstanka. Z veseljem moram poročati, da je bila udeležba nad vse pričakovanje, tako od strani članic kakor od strani cenjenega občinstva. Prav prisrčna zahvala vsem, ki ste bili navzoči omenjeni večer. Častno pa se je odrezal tudi naš vežbalni krožek, ko je tako lepo izpeljal začrtani program, med katerim so se spomnile tudi naših umrlih članic. Hvala vam kadetke, posebej pa še gre hvala načelnici Sophie Povž. Dalje se želim zahvaliti naši pianistinji Miss Clemencic in Miss Germ, ki nam je tako lepo zapela s svojim čistim glasom, ki tako lepo doni, da bi jo človek poslušal kar naprej. Hvala obema! Najlepša hvala pa gre gotovo našim delavcem, ki so tako neumorno delali na dan praznovanja 25 letnice, da je bilo vse delo izvršeno v splošno zadovoljnost. Vsa čast pa tudi našim kuharicam, ki so bile pripravile tako okusno večerjo, da je šel vsak veselega obraza od mize. Reči moram, da ste jih precej nasitile s tako dobro pripravljenimi jedili. Prav tako pa tudi lepa hvala brhkim dekletom, ki so tako pridno in prijazno stregle našim gostom in končno pa najlepša hvala našim natakarjem, ki so tako pridno točili in močili suha grla z dobro kapljico. Ne smem in ne morem pa po-.zr.biti našega nad vse priljubljenega novoizvoljenega župana Frank J. Lauscheta in njegove prijazne soproge, ki sta nas obiskala ob naši 25 letnici. Hvala lepa! Hvala vsem in vsakemu posebej. Vaša predsednica, Ana Tomšič. Umrl je mož _ • Ml> . tli.:, .iii , .lil 35 '■ ' \ S truplom rajnega Jernej Knausa je bilo položeno v grob izmed Slovence najbolj delavnega, najbolj previdno gospodarskega ter najbolj odkritega moža! Naj bo njemu napisanih nekaj izvanrednih vrstic, kar je zaslužil kot tak. Saj je bil on, ki je dal naselbini največjo podlago, da se je razvila. On je bil tisti, ki je nam zapustil nauk in vzgled, kako da moramo ravnati, da postanemo neodvisni in sami svoji gospodarji. Napisati želim o njem, kar sam v srcu mislim in čutim, nikdo ga ni bolj poznal kakor jaz, saj sem bil toliko let njegov sosed in v tesni zvezi znjim, rečem, da sem ga visoko cenil in spoštoval, prav iz tega namena hočem zanj rjapisati nekaj teh naslednjih vrstic in to iz velike ga spoštovanja do njega in njegovih sorodnikov. Rajni blagopokojnik je bil svoje vrste mož', kdor ga ni dobro poznal, ga je skoro v nekaterih njegovih značajih slabo so dil, nikakor jaz, spoštoval sem ga in, sicer za to, ker je bil mož dela in mož gospodarstva. Bil je tudi značajen in za pomoč drugih vedno pripravljen. O teh njegovih vrlinah hočem podrobno opisati in prikazati, da je to vse res. Prav lahko se bodo dobili ljudje, ki bodo rekli: "Kaj pa je bilo potreba, da je Knaus šel na drevo obsekavati veje, kaj takega ni bilo njemu potreba." Morda tako, kdor ne zna drugače soditi. Temu bi odgovoril tole: čast možu, kateri rad dela. Delati ali pri delu umreti je častno! Tisoče in tisoče je ljudi, kateri bi radi delali, pa ne morejo ali nimajo prilike. Za to morajo nekateri delati več, delati za druge. Pokojni je delal za druge, to bom še dokazal. Delal je za narod; delal je za to, da imajo drugi sedaj vsaj deloma preskrbljeno streho, ko je on odšel. Pok. Knaus je res ljubil delo. Ljubil ga je tako, da če ne bi on imel prilike in veselja do dela, bi bil že lahko zdavnej v grobu kakor je že toliko njegovih vrstnikov mlajših po starosti. "Delaj in moli!", se glasi pregovor in rajni Knaus se je tega posluževal. Delal je in bil veren mož, na podlagi vere je imel uravnano vse njegovo gospodarstvo in potem tudi dejansko deloval. Mnogim je pomagal Rajni Knaus ni nobenemu odrekel pomoči. Nikakor ni bil slad-kousten. Tega, ki je k njemu prišel za pomoč, je najprej temeljito poučil o gospodarstvu, rekel je: "Jaz ti bom posodil denar, toda vedi, da bom zahteval tudi, da mi boš vrnil nazaj, če ne misliš varčevati in prav gospodariti, ti niti posoditi ne morem, če boš pa prav gospodaril, sem ti v pomoč. Pok. Knaus je mnogim podpisal tako zvane "note" in za mnoge je moral tudi plačati. Mnogim je pripomogel do trgovine, Hlapci, ki so pri njem služili, so večinoma postali sami trgovci po njegovi pomoči in njegovim nasvetom. Bil je odkrit in pravičen Ne morem si misliti bolj pravičnega v vseh ozirih gospodarstva, nego je bil rajni Jernej Knaus, s katerim je imel on kaj posla, bo vsakdo povedal, .da je bil Knaus mož na mestu v vseh ozirih. Imel je kremenit značaj v njegovem prepričanju, on je dobro vedel, da mu ne bo nikdo ničesar dal zastonj, vedel je pa tudi, da se mora varovati sam, da ga drugi ne bodo izkoristili. Zato se je nekaterim zdel, da je bolj sam sebi naklonjen in da je katerikrat trd v besedah, to je bila pa njegova prirojena navada, toda, samo za kratek hip, takoj se je zavedel tega in takoj je postal vljuden in prijazen v besedi. Glede odkritosti je bil vsakemu iz oči v oči. Do družin, ki so stanovale v njegovih hišah, je bil kakor oče, za to so vedno ostale družine v njegovih stanovanjih stalno in ako so morale oditi, šo se ga vedno hvaležno spominjale. Vsega tega,sem se šam prav dobro prepričal, najemnina v njegovih hišah je bi-Va najnižja in oskrba stanovanj vedno v dobremu stanju, popravljati hiše in stanovanja je bilo največje veselje rajnega Knausa. Podpornik cerkve Kdo bi utegnil misliti, da je bil rajni Knaus za taka darila trd, to bi kdo sklepal iz tega, ker je bil varčen gospodar, toda, motili bi se. Ravno v tem se je pokazal on šele pravega moža, ker je znal hraniti tam, kjer je bilo potrebno in pametno, nikoli pa ne, da bi rajni Knaus odrekel podporo cerkvi ali njenim napravam. Imel je navado, da je rad malo pogodrnal, kakor smo vsi taki, toda potem je pa tudi svojo dolžnost do cerkve in njenih naprav v veliko večji meri izvršil, kakor je bila njegova dolžnost. Znjim je zgubila fara sv. Vida zelo dobrega in stalnega, podpornika pa tudi zagovornika, njega kot posestnika toliko hiš in gospodarja toliko družin lahko štejemo, da je v vseh letih z svojo dobro voljo in vplivom, ki ga je imel največ doprinesel za faro sv. Vida. Vsi farani smo dolžni da si ga ohranimo v najboljšem spominu. Bil je v korist narodu Prav nič ni pok. Knaus zaostajal za drugimi z dobrimi doprinosi za narodno stvar. On je narodu postavil prvo in dokaj primerno dvorano, če. vpošteva-mo razmere takrat, ko je naredil dvorano, v kateri se je pričela potom izobraževalnega in takrat najbolj imenitnega kulturnega društva Triglava izvajati na odru tako potrebna kultura, to ne smemo pozabiti. On je bil tisti podjetni mož, ki je naredil iz mlake, ki se je vila po grabnu umazana voda po prazni zapuščeni zemlji Norwood in Munick ceste (sedaj E. 62. St.) je Mr. Knaus na tem grabnu, kamor so dovažali odpadke in smeti, postavil trgovski "block" z dvorano. S tem je pripomogel ^ začele razvijati okro£ ^ ! in zidati še druge hise ^ . okolica postala nekaj vre j se ne sme pozabiti! . ; Prav tako je on P0^, . rodne ustanove kot ^ slovenske narodnosti. ^ ^ vem življenjapisu se ^ . takoj, ko je pričel s P1^ venskim lističem S■ ^ , je rajni Knaus posta .e{ tiskarskega podjetja I vseskozi podpornik i" nik lastnega domaČe^ a ; Tako sta tudi dan-'* , va sina v zvezi z poaj f riške Domovine in & . # ; podjetju. Tako je & f , tudi na temu polj" ^ 0W j mogel, da si je nas .'^je** j la svoj časopis, kateri J dolgih letih večkrat i težkem stanju za 0 gn,č« se godi v splošnem vS I som. . jjjjii« Bančni ustanovi )e steber ^ Kakor" je bil p . pravičen-in natančen ^ . nost, je bil prav tako ^ i rektor slovenske ba"K : V kolikor daleč jemlje, , ti bančno poslovanj ^ j poslužil in v debata"' ; na to, kdo je Poleg !.jati P J bilo potreba zagoVJJ in i j čnost bančne ustan0^^ t vanja. Ko bi rajm t1ti podlago učenosti, k\ ^ 0d ' za tako ustanovo, 3 boljši mož, katerem« if 3 poverilo tudi »M^je* I premoženje v roke- daj njemu oporeka"!> ki je zaprla, naj " ^ a da je bil pok. Knau«; -teh, ki bi se mu ne * pjtl najmanjša žalbese^'^J^ je hotel in želel, da ^js* 3 je imel kaj, bilo ' * ^M 3 Ja je imel vlogo, b)J D Vplačan. D ^J; Bil je dru»tv ggA J Kakor je bil t&Mt , lahko rekli, v Pre%f|| 3 skrbljen, pa je \ f'% ;lan številnih ; pflfj, društev, dasi tegad"uštvfjli j zanimal se je za v,eg»^ j en je ves čas njefcr°t^ d« m, 3 :ukaj, v dokaz^ je j glavni blagajnik e5Jlt|. sto let, za časa nJ ^ J 31-ipadal štirim dr fj 3 Vedno je bil PadržJ*li [ čen kot amerpi y* o se je veselil izv ^ » 5kih volitvah, na , j,i ^ r nja je bil ves ves ^ j mestni hiši, da je t voizvoljenega y i Frank J. Lauschet ^ je" tudi zadnji dokaz, ! ;astno dovršil. dl t* i Naj dostavim ^ bil rajni Jernej ^ ^ , svojih otrok in P Velikokrat mi je,jdi/', kako je vesel, \dt' '>• jo lepo gospodari j, , ; bri drug dru<> ^ družinsko žiVU^ tp"' l, ; dno pohvale, to v . večkrat bil med »i ^ . : Naj k temu do^/ , oesedi o njegovi y > l ljeni soprogi- * 0iK j( , in žena delavna * tam je zasigurfc? je r \ ni Jernej KnaU9 ■ Hi J t tovaršico blago že h. ves čas srečnega^e|e»' : ' sporazumu vse, ^ ^ ne dogodke. 1 Nikakor ne sn v je bilo v Knausov ^ dom in cvetje* Knausovi hiši se J žka bolezen in 0 de!o*"', pl. je bolezen pust"* ne ljena. Smrt je rilj" M, iz njih družine ^ zeta Frank V*»» John tudi ni P0} Bog deli križe ^ P^p kjer ve, da^ ; jJ ,f«i V Knausovi dr' ja, w križev in težav ^ JJ. ra in udanost, vse z dobro voU ' žKo Jijl Dolga so ti nje na svetu z* 3 ^ j (Dalje n» Mill g&MERISKA DOMOVINA, NOVEMBER 18, 1941 NAZNANILO IN ZAHVALA S žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da smo za vedno izgubili ljubljenega in nikdar pozabljenega brata Frank Boldan ki je previden s svetimi zakramenti v bolnišnici zatis-nil svoje trudne oči dne 18. oktobra, 1941, v starosti 55 let. Doma je bil iz Trebče vasi pri Žužemberku. K večnemu počitku so ga položili dne 22. oktobra, 1941 iz Frank Zakrajsek pogrebne kapele in po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se tem potom prisrčno zahvalimo Rev. Andrew Andreyu za podeljene svete zakramente, za spremstvo iz pogrebne kapele v cerkev in za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Iskreno se želimo zahvaliti vsem, ki ste ga obiskovali* v bolnišnici v njegovi bolezni, kakor tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti, se udeležili svete maše in pogreba. Prisrčno se zahvaljujemo vsem. ki so v blag spomin pokojnemu položili krasne vence ob krsti pokojnega in sicer: ^ Družina Klančar, Mr. John Komin družina, Mr. in Mrs. Jack Fajdiga, Mr. in Mrs. Rudolph Smrke, Mr. in Mrs. Ted Leslie, Miss Jean Boldan, Miss Dorothy Komin, Mrs. Elizabeth Komin in sin, Mr. in Mrs. Anton Koprivec družina, Mr. in Mrs. Anton Kuznik družina, Sunshine Club of C. E. I., drušfvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojnega, namreč: Mrs.'Josephine Barle, Mr. in Mrs. Anton Amigoni in družina, Mr. in Mrs. William Mott in družina, Mr. in Mrs. John Ladiha in družina, Mr. Joe Furlan, Mr. in Mrs. Anton Koprivec in družina, Mrs. Frances Klančar in hčere, Mr. Frank Nahtigal in družina, Mr. in Mrs. Frank Dolinar in družina, Mr. in Mrs. Frank Komin in družina, Miss Jennie S. Komin, Mr. Michael Stetz, Mr. John Drensek, Mr. in Mrs. Andrew Slogar in družina, Mr. in Mrs. Frank Swegel, Mr. in Mrs. Joseph Kotar, Mrs.- Elizabeth Komin in sin, Mr. in Mrs. Louis in Helen Somrak, Mr. in Mrs. James Macerol, Mr. in Mrs. John F. Zimer-man, Richman Employees. Iskrena hvala Mr. Joseph Komin, Mr. Joseph Koprivec, Mr. Ted Leslie in društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ, ki so dali svoje avtomobile brezplačno ob priliki pogreba. Iskreno zahvalo naj sprejmejo člani društva sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ za lepo udeležbo pri pogrebu in ki so nosili krsto ter ga spremili in položili k večnemu počitku. Prav lepo se želimo zahvaliti pogrebnemu zavodu Zakrajsek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb. Tebi, predragi brat, pa v bridki žalosti želimo, da počivaš mirno v zasluženem počitku in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Bog Ti je uro odločil in Te poklical k sebi; naj Ti bo sedaj pravičen sodnik in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: ANNA KLANČAR in MARY KOMIN, sestri, in številno drugih sorodnikov. Cleveland, O., 18. novembra, 1941 Gostilna naprodaj Proda se gostilna z licenco D-l in D-2 z vso električno opremo; jako dober promet na vogalu. Najemnina s stanovanjem poceni. Nova tla, furnez. Hitremu kupcu se proda zelo poceni. Nahaja se na 1231 E. 61. St. Pokličite ENdicott 5812. (269) THANKSGIVING SPECIALS Tuesday —Wednesday Fresh Roll Butter, lb. 38c Selected Eggs, Doz. ...36c Cranberry Sauce, 2 Cans............23c | Fresh Late Howe's Cranberries, 2 lbs. . ,29c Pumpkin, 2 Big No. 2% Cans.......15c Louisiana Red Yams, 5 lbs..............*9c We Have 6% Beer At a Low Price SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. ; HE-0674 Open 'Till Late Wednesday Oblak Furniture Co. TRGOVINA 8 POHIŠTVOM PohiStvo In vse potrebSčlae za dom 6612 ST. CLAIR A VB. _BEnderaox 297»_ Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Cleveland!!. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled fumezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. IIEndeison 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE • SATAN IN ISKARIOT Po nemškem Izvirnika K. Maya Kdo pa bi se zani- ko L3. nJegovo potovanje? jo )e itak prepričana, da ga Fi , fel Parnik v daljno In- Al K 01 J s°rodnik se utegne za- šči h se1 S:" s, 1 njemu pripadla ded- ji ^bi Hunter ne izpolnil Hi 1' li] Uj, 7/ Tisti sorodnik bi ^''ti kaj pada zelo nevaren je SjPaAe?" ne J a<#ki prerijski lovec, v ^ je z nekim angleškim mi in z nekim Indij an- v l®1 trije poizvedujejo za — Pa Je ime tistim trem ?" ste Nisem vprašala." 11a preži —? Saj mo- se s,,7r vedeti, na koga ča- ble - le. i,.a. Na-tiste tri preži sk: 1, ^ Sporočil mi bo, če e senor. Poj dem ^ 0 bi bil." bo m odgrnila zastor in pri vratih. Indijanska Sh m^ je prišla v sosednjo Izdala ime, ki ga ni- jo. ifpiiel. I£i(le!'' je povedala Ju- sv* I a in zagrnila zastor za Zagrnjeni zastor sem ni] J% estmanov, ki sprem-/ v divjino," da ti- ni nihče drug ko J Ji 'to«, laži-IIudson, pi-„>atelj pri Murphy-, ! H ^em čisto nič dvomil. \ 'u Judita imeni Old in Winnetou, se je] končno spomnila, da meni pravijo Old Shatterhand in ne Old Firefoot. Saj naju je videla pri Almadenu. Tisto bajko, da bi nl Old Satterhandu pripadla dedi- B ščina, če bi ne odpotoval za de- lr set let v Indijo, tisto ji je seveda N natvezel Jonatan Melton, ker se B ji je zaenkrat še predstavljal za Hunterja, za pravega dediča mi- ^ lijonov. ®£ In meni, nevarnemu tekmecu, k( je vse povedala —! Da Jonatan tr ne pojde v Indijo, da se bo skril T v gorah —. In celo čisto točno mi je popisala lego gradu —. In z v Albuquerqui da se sestanejo so di Res radoveden sem bil, kaj bo h( storila. yc četrt ure je skoraj trajalo, da cr se je vrnila. Njena lica so bila v bleda, oči so se ji grozeče bliska- P1 le. Zelo razburjena je bila, pa ^ skrbno je skrivala razburjenost. m Z bodečim glasom* je vpraša- P1 la: y "Senor, čuli ste pogovor?" Glas se ji je tresel, jezna je bi- br la 80 Ni bilo razloga, da bi ji ne po- N vedal resnice. "Da!" sem mirno odgovoril. m "Prisluškovali ste!" ^ "Kaj še! Govorili ste tako kc glasno, da bi bil moral biti čisto gluh, če bi nič ne bil slišal." f1 "Dobro! Neprevidna sem bi- e i dj la. Ampak nalagali ste me! Re- l31 kli ste, da ste-Old Firefoot —!" "Zakaj bi si ne smel nadeti p( bojnega imena, ki mije všeč?" V1 "Vaše bojno ime je vendar Old Shatterhand —!" nl "Tako mi seveda tudi pravi- ,i "Zakaj pa.mi niste povedali • >f vc svojega pravega imena "Ni bilo razloga." • v* S srditim pogledom me je osi- f nila. "Varali ste me —! Ali veste, 31 kako imenujemo takega človeka —? Slabotno, brezbrambno žen- ^ sko prevariti, to je —." "Molčite, prosim!" sem jo pre- ^ kinil. "Iz vaših ust ne trpim no- ^ bene žaljive besede! Vaš zaro- ,c čenec je slepar. Kdo mi more ^ braniti, da bi vas ne izročil sod- c ■>„ n mji— ?" "Kdo vam more braniti —? Ko i vam povem. Počakajte tre- . . v v nutek. Le napitnino se moram v dati selu, denar pa je v spalnici. c Ko se vrnem, vam povem, kar vam imam povedati." ž Odšla je skozi sranska vrata, n ičul sem rahel ropot, kot da je ji zarožljal ključ. Brž sem smuknil d k vratom in prijel za kljuko. v Vrata so bila zaklenjena —. s Tiho sem pohitel v sosednjo \ sobo, odkoder so se odpirala vra. č ta na hodnik. Pa tudi tam so bi- i la vrata zaklenjena —. Najbrž \ jih je zaklenila Indijanka. 1 Veselo sem se nasmejal. i "Zaklenila te je da bi se ti la- -že izmuznila —! Le naj! Ne ; uide mi več!" i Res zabavno je bilo, kako je i ukanila Old Shatterhanda —. Odprl sem okno in se skril za , ' zaveso, pa tako, da sem videl na 3 ulico, če sem prav sklepal, je morala kmalu priti, j Res je minilo komaj pet- minut pa je prihitela. Z vso nagli-- co se je pripravila na pot. V siv i dežni plašč je bila zavita, na gla-e vi je imela preprost klobuk. Za i- njo je prišla Indijanka s popotno torbico, za njo pa črnobradat o človek, ki je nosil kovčeg, najbrž sel, ki je z njim govorila na sta-a no van ju. Na ulici so vsi trije :c hkrati pogledali k oknom. Brž ij sem se skril in ko sem spet po-r- gledal na ulico, so bili že daleč, i- Kmalu so izginili v gnepi. i- Vsak drug bi bil najbrž takoj i- vlomil vrata in pohitel za njimi. ;o Pa ni bilo tako nujno. Židinja i- mi ni mogla uiti, čeprav sem bil y- prepričan, da bo nemudoma za-il. pustila New Orleans. Saj mi je Id povedala, kam je namenjena, je | Dalje prihodnjič Govor ministra prosvete g. Miše Trifunovica v Š£ Hamiltonu f /IT \ le (Konec). j Nekatere države so upognile j glavo in sprejele ta nemški j nauk; Madžarska, Rumunija in Bolgarija. In glejte madžarske ^ in rumnske sinovaf kako jih ^ Nemci pode v boj proti Rusom. s< Bolgare spet so Nemci uvrstili v ^ svojo vojsko, da so napadli nas. ^ Skupaj z njimi so ti Bolgari za- ^ sedli naše pokrajine in prav ta- n. ko so napravili tudi Grkom. Ju. tri jih bodo poslali v borbo proti Turčiji. ^ Isto so hoteli Nemci napraviti z nami, z našim narodom, z na- ^ šo Jugoslavijo. Vendar tega, gr dragi bratje, mi nismo hoteli, ni ^ hotel naš mladi Kralj, ni hotela vojska, ni hotela nobena politi-čna stranka in zato so tudi danes aj v vladi s svojimi najboljšimi ze predstavniki Srbi, Hrvati in Slo- ^ venci. Zato je padel režim, ki ^ mu je bil na čelu Knez Pavle, na prestol j.e prišel Kralj Peter II. v' ;n prišla je današnja vlada, čez ;eden dni so nas Nemci napadli, ^ brez vojne napovedi, tako kakor ^ so napadli Belgijo, Nizozemsko, ^ Norveško, Poljsko in Rusijo. ^ V trenutku, ko so nas Nemci ^ napadli, mi nismo imeli mnogo tankov, mi še mobilizacije nismo končali. Polovico letal smo iz- -, ce g-ubili v borbah v prvih treh, šti- ^ rih dnevih, a okrog 250 naših letalcev se je rešilo in glejte, se- ^ daj se v Palestini in v Egiptu pripravljajo z a'ngleško vojsko ca nove borbe. Mi smo v borbi " podlegli mnogo močnejšemu so- ^ vražniku. Nekateri nam pravijo, zakaj žj nismo vpognili glave in pustili m nemške prevoze čez našo zemljo ^ v Grčijo, kjer se je narod juna-ško boril? pustili, da nemška J vojska gre čez naše ozemlje pri ^ Strumici in napade Grčijo, z ^ 3no besedo, zakaj nismo mirno in prostovoljno postali nemški ^ sužnji? —Ej, poslušajte bratje! ^ živo bitje, ki se .imenuje člo- ^ vek, je sestavljeno iz dveh de- ^ 'ov, iz telesa in iz duše, a pri du-M razumemo naše notranje, du- ^ hovno in nravno življenje in na-rie občutke. In postavilo se je " vprašanje, kaj je važnejše pri ^ človeku: njegovo notranje življe-nje, njegova duša in njegova ču- ^ stva, kar vse se izraža v tistem, n kar imenujemo vest, ali je pa ^ važnejši njegov vidni, telesni del, v človeško telo. g To vprašanje je otročje. Va- j, žno je oboje, duševno in nraVno, ii notranje življenje, vest, kakor k je važno tudi človeško telo, vidni 1 del človeka. Teh dveh delov človeka oni jie morejo ločiti dru- jj gega od drugega. Kadar izgine ( vidni del, zmanjka zmanjka tudi s človeškega notranjega življenja. A tudi vidni del ne more ostati s brez človeškega notranjega živ- i Ijenja, brez nravnosti, brez duše j in brez vesti. Zamislite si člo- ] veka, ki bi dejal: samo da imam ■ za jesti in za piti, nič me ne bri- ] gajo moji bližnji, moja domovina in moja rodbina, samo da je meni dobro" — tak človek bi bil spak. Saj vi često o slabem člo-i veku sebičnežu pravite: ta člo-: vek je brez srca in brez duše. Težka je taka obtožba, še živali - imajo nekaj notranjega življe- - nja; skrbijo za svoje mladiče, / pripravljene so poginiti zanje, - nekatere so vdane človeku, tako i da ga branijo s svojim življe- - njem. To notranje življenje je t del, ki šele napravi pravega člo-ž veka in v tem delu se ljudje raz-,- likujejo drug od drugega. e Kar velja za človeka velja tudi ž -za narod, ker je narod skup po-)- sameznikov, ki govorijo en sam jezik ali imajo izenačeno notranje življenje, občutek, vest, ki i j živijo na skupnem prostoru, i. kjer so živeli njihovi predniki a pred mnogimi stoletji in tisoč-il letji, -kjer so grobovi njihovih i- očetov, mater in otrok, bližnjih ie in daljnih prednikov. Tudi mrtvi ustvarjajo domovino, mnogo bolj, kakor živi, vse je povezano, živi in mrtvi, v narodnem izro- Bi čilu in to izročilo je narodna du- dc ša. Zato naša Jugoslavija ni sa- sp mo domovina današnjega poko- mi lenja, to je tudi domovina carja in Lazarja in carja Dušana, bratov gi Jugovičev, domovina S t o j a n a ro Jankoviča iz Kotorja in Ognjenega Vuka, domovina Starine ša Novaka iz planinine Romanije, v domovina Petra Kočiča in Alek' šk sa šantiča in kdo bi sedaj v tem ke trenutku mogel vse našteti. Za-, ča to, bratje, današnji rod nima zo pravice govoriti: zakaj bi bra- šk nili domovino, zakaj bi mrli, si. vpognimo glavo v jarem in po- lil dajmo se prostovoljno v suženj- ke stvo Nemcem. in Vi veste, da je pred bitko na sv Kosovem prinesla lastavica pi- dr smo Matere Božje. Tako pravi s : duša srbskega naroda. V pismu lje vprašuje carja Lazarja: v kate- bo ro kraljestvo hoče, v zemeljsko do ali v nebeško. In pravi, če hoče st zemeljsko, bo ostal car, a to car-3tvo bo trajalo malo časa. če pa zn hoče nebeško carstvo, bo njego- Oc va vojska jutri, na Vidov dan, va vsa padla in tudi car Lazar z po njo, a on bo živel večno v lepšem ro varstvu v nebeškem carstvu. Na- mi rodna duša pri tem pravi: če se knez Lazar hoče vdati sultanu sit Muratu, njegova vojska ne bo žn žrtvovala svojih življenj; sam, ti knez Lazar, bo ostal na srbskem le prestolu, a malo časa. če pa ho- ve še živeti večno, potem naj se bo- že ri in brani domovino in narodno ist šast, vojska bo vsa padla in pa- Ti; del bo tudi sam, a zato bodo ve- že čno živeli. Krtfez Lazar in z njim di vsi vojvode so si izbrali to dru- jo !?o pot, umirajo in branijo bo domovino, izbrali so si nebeško kraljestvo. »In zares, oni večno žive in vi, ki ste tako daleč od matere domovine, ali ne hodite tudi vi na Vidov dan v cerkev, ga da molite in prosite Boga in kne-za Lazarja, da- nas ohrabri in gc spametuje, da bomo hodili po ^ njegovem potu, kosovskem. je Avstro-Ogrsko cesarstvo je 1. 1914, poslalo mali Srbiji uiti- m mat. Neka točka v tem ultimatu še je bila takšna, da bi bilo pod n£ častjo in dostojanstvom Srbije, ra če bi jo sprejeli. Sestal se je mi- y{ nisterski svet pod predsedni- dj štvom našega slavnega in velike- iz ga Kralja Petra. Posvetovali so ti se. Ni bilo lahko, ker smo že imeli vojne 1912. s Turki in d( 1913. z Bolgari. A šlo se je za Q( narodno čast. Zato ultimatuma jj nismo sprejeli in začela se je 0! vojna, ki se je pozneje razvila gi svetovna vojna. Kralj Peter se g( je takrat mogel umakniti vojni j, in ostati na prestolu, a on je krenil po poti kneza Lazarja, po h kosovski poti. ^ Ko smo bili po sijajnih zma- d gah srbske vojske nad vojsko ^ Ogrske premagani, ker je Av- ^ stri j i prišla na pomoč nemška vojska pod Mackensenom in ko smo se v pozni jeseni in pozimi umikali čez Albanijo, je Avstri- f ja poslala Kralju Petru sporoči- t lo, naj se preda, ko je vojska že t vsa pomrla v bojih ali zaradi bolezni, da ga bodo pustili na prestolu — tedaj so se v Peci . sestali naši.slavni vojvode in generali, da bi z vojaškega stališča in sporazumno z vlado razpravljali o tej ponudbi. In vsi, . Kralj in vojvode, so se odločili: i da se nadaljuje vojna s tisto ma-■ lo vojske, kar je je ostalo in da , se umakne proti morju, kjer nas ; , bodo sprejeli zavezniki. Torej so > spet nadaljevali po kosovski poti. Ali smo mogli, bratje, sedaj s kaj drugega storiti, ko nas je so- - vražnik napadel brez vsake kriv. - de, brez vojne napovedi? Ne, bratje. Tudi naš mladi Kralj ni i mogel po drugi poti kakor po ti->- sti, ki je po njej krenil Njegov ti veliki ded Kralj Peter in po po- - ti svojega nepozabljenega in :i slavnega očeta Kralja Aleksan-i, dra, po kosovski poti. -i Ko na,s je nekoliko ministrov bilo v Južni Afriki in ko smo od-h šli v Pretorijo pozdravit predli sednika vlade južnoafriške Uni. r- je, generala Slate-a, je mimo :o drugih pogovorov vprašal kako :>, je bilo s spremembo režima v Beogradu pred nemškim napa- J dom. Razložili smo mu vzrok spremembe tako in v takem pomenu in tedaj je ta slavni general in državnik dejal: res, vi ste izgubili domovino, a rešili ste narodno čast in dušo. Prej sem vam dejal, da je naša duša v teh dnevih žalostna. A v teh ^najtežjih dnevih za človeški rod smo tudi malo ponosni, ker smo na pošteni poti, na poti časti. Skupaj smo z Belgijo, Nizozemsko, Norveško, češkoslovaško in Poljsko, z Grčijo in z Rusijo. Skupaj pa smo tudi z velikim in slavnim narodom Velike Britanije, ki njeno hrabrost in požrtvovalnost občuduje ves svet. Skupaj smo z Združenimi državami ameriškimi in skupaj s sinovi te velike in krasne zemlje Kanade, ker se njeni sinovi borijo na bojnih poljih za svobodo sveta in za človeško dostojanstvo. Prepričani smo, da je naša zmaga bolj blizu kakor se misli. Od vas bratje ničesar ne zahtevamo in če se vam zdi potrebno pomagati, storite to za naš narod po lastnem preudarku in možnostih. Nekaj pa hočemo in vas prosimo, da nas poslušate: da složno živite med seboj Srbi, Hrvati in Slovenci. Pustite vaše male stvarčice in stopajte pred ta veliki narod v Kanadi in v Združenih državah kot en človek, z istimi čustvi za našo Jugoslavijo. Tako vas bodo bolj cenili in uva-ževali kot resne in pametne ljudi in tako bo naša Jugoslavija, ki jo tako ljubite, bolj ugledna in bolj uvaževana. -o-- UMRL JE MOŽ (Nadaljevanje z 2 strani) šajo živeti pravično in verno toda, kakor se nam zdi da je dolgo, pa mine vse tako hitjo, kot da smo šele začeli živeti. Koliko je doživel in preživel rajni Knaus, pa ga že več dni ni več mednami. žal, da je prerano odšel, ozirali se bomo okrog, pa ga ne bo. Bil je pri vsem tem da je raci in veliko delal, vendar zelo vesele in družabne narave, kadar se je znašel v družbi. Bil je izreden človek, ki mu ga ni najti para. Res je delal in delal ter veliko doprinesel za druge, sam ni imel od vsega tega ničesar kakor žu-ljeve roke. Toda, za njim bo ostal blag spomin dokler se bo govorila v Ameriki slovenska beseda in bodo živeli njegovi prijatelji in znanci. Častno je umrl, ker je umrl pri hišnem delu, v skrbi za svoje drage, ki jih je vedno nad vse drugo ljubil in ljubil iz srca. Bog mu daj večni pokoj. Iskreni prijatelj. , Anton Grdina. -o- . Povprečna življenska doba kanarčka je od 12 do 15 let. So gotovi slučaji, ko kanarček dočaka ' tudi 18 let. Navadno pa ti ptiči 1 pevci na starost zgube nekaj ! perja ali pa tudi oslepe. - MALI OGLASI Sobe se odda V najem se odda 3 čedne so-^ be na 1053 E. 71. St. zakonce-a ma brez otrok. Vprašajte na s št. 3 zgorej, spredaj. (270) o Hiša naprodaj i- Proda se moderna hiša 6 sob ■j in breakfast nook ter garaža. >- Cena je samo $6,000. Vprašaj-] /- te na 1246 E. 172. St. (270) ^ čiščenje in likanje Pri nas garantiramo in zava- rujemo obleko od 29c in višje. >V Obleko pridemo iskat in pripe- ljemo na dom. Se priporočamo Economy Cleaners 14301 Sylvia Ave. Tel. LI-7258 )V (270) d- ------ d- ♦ Kanarčki naprodaj ii. Naprodaj imamo kanarčke, ze-lo lo dobre pevce. Oglasite se po ko šestih zvečer. 1065 E. 6G. St., v zgorej, spredaj. (271) AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 18, 1941 nadaljuje: "Kakor želijo, g. sodnik. Bilo je okoli osme ure, mogoče malo pozneje in nastala je že tema, ko sem dospel do Seille močvirja. Vsepovsod je bilo polno vode. Vpraševal sem se, kako bom prišel preko jarkov, ne da bi zamazal obleko, ko vlekli do hiše, kjer je g. Galpin v tem trenotku zasliševal grofa. Razburjena množica je povzročala tako kričanje, da se je župan zbal, da se zgodi nova nesreča. V naglici plane proti vratom: "Mir, ljudje! Kaj je zopet novega?" vpraša. "Nove priče smo dobiji," odvrnejo kmetje. "Tu jih imate." Župan se obrne in ko se spo-gleda i? prosekutorjem, reče sodniku: "Nekaj nadaljnih prič so vam pripeljali, gospod." Sodnik ni bil nič kaj vesel tega najnovejšega motenja v njegovem poslu, toda poznal je ljudi dovolj dobro, da je vedel, da govorijo takrat, kadar .je prilika in da če jim nemudoma ne dovoli govoriti, da pozneje ne dobi iz njih niti ene same besede. i "Najin pogovor bova nadaljevala ob drugem času," reče grofu Claudieuse. sem zagledal g. B .hfljj|l je od druge strani P«" sproti meni." , ;e "Ali dobro veste, M on?" (Dalje prihodnji PODPIRAJTE Siof trgovce In obrnivši se napram županu Seneschalu, nadaljuje: "Priče naj pridejo noter, toda samo ena naenkrat." Prvi, ki je vstopil, je bil sin edinec nekega premožnega kmeta v vasi Brechy, z imenom Ribot. Bil je fant star kakih 25 let, širokoprsat, z malo glavo, nizkimi trepalnicami in z ogromnimi uhlji. Daleč naokoli pa je bil poznan radi svoje — lepote, na katero je bil silno ponosen. Ko ga je sodnik vprašal po krstnem in družinskem imenu in koliko je star, je Galpin končno dejal: "Kaj vam je znanega?" Mladi fant se vzravna in z nekako prezirljivo - ponosnim glasom, kateremu so se kmetje smejali, reče: "Onega večera sem bil zunaj po neki moji privatni zadevi. Nahajal sem se na oni strani Boiscoran gradiča. Nekdo je čakal na mene in jaz sem bil že pozen, torej sem jo urezal kar čez tfcavnik. Znano mi je bilo, da je deževje zadnjih dni napolnilo vse kotanje po travniku, toda kadar se gre za tako važno zadevo, kot je bila moja, človek vedno najde pot—" "Ne govorite tako obširno," reče sodnik hladnokrvno. Lepi fant začudeno pogleda, ne da bi bil razžaljen, potem pa Grof radi začudenja in nevo-lje globoko zardi. "Ali je mogoče, gospod, da verujete besedam onega bebca?" , "Jaz ne verujem ničesar," odvrne sodnik. "Moja dolžnost je priti z resnico na dan, in to bom tudi na vsak način storil." "Toda zdravnik vam je vendar povedal, kakšno je duševno stanje Cocoleaua." "Grof, prosim vas, da odgovorite na moje vprašanje." Grof Claudieuse je postal jezen, vendar je točno odgovoril: "Moje. razmere z gospodom Boiscoranom niso niti dobre niti slabe. Midva sploh nimava nobenega razmerja." "Poroča se in tudi sam sem slišal, da se slabo razubeta." "Med nama sploh ni nobenega sporazuma. Jaz sploh nikdar ne zapustim Valpinsona in gospod Boiscoran se mudi devet mesecev v letu v Parizu. Še nikdar se ni oglasil v moji hiši, jaz pa tudi nisem šel k njemu." "Slišali so vas, da ste z njim precej robato govorili." . "Mogoče. Različne starosti sva, različnega okusa in tudi različnega mišljenja. On je mlad, jaz sem star. On ljubi Pariz in svetne norčije, jaz sem pa najraje sam in ljubim lov. Jaz sem legitimist, on je orleanist, vsaj bil je svoječasno, dočim je menda danes republikanec. Jaz sem prepričan, da le potomec starih kraljev more rešiti našo deželo, on pa veruje, da je sreča Francije odvisna samo od republike. Toda dva moža sta lahko nasprotnika, pa se vendar spoštujeta. Gospod Boiscoran je po-(Šten mož; pošteno je tekom vojne storil svojo dolžnost, hrabro se je boril in celo ranjen je bil." Z največjo pazljivostjo je gos. pod Galpin notiral te besede. In ko je bil gotov nadaljuje. "Tu se ne gre samo radi političnega mišljenja. Vi ste imeli osebne spore z gospodom Boiscoranom.'* ''Brez pomena je." "Prosim, tožili ste se!" "Moje posestvo meji ob njegovo. In vmes se nahaja nesrečni potok, ki je izvir neprestanih težav med sosedi." Gospod Galpin zmaje z glavo in reče: "Toda to niso edine težave, ki ste jih imeli medsebojno. Slehernemu na deželi je znano, da je prišlo med vama do hudega prepira." Grof Claudieuse se je začutil v neprijetnem položaj.u. "Res je; težke besede so padle rtied nama. Gospod Boiscoran je imel dva zlobna psa, ki sta neprestano uhajala iz svojih pasjih koč in lovila po mojem polju. Lahko si mislite, koliko divjačine sta mi podušila." "Tako je. In nekega dne ste se srečali z g. Boiscarom in mu zagrozili, da boste ustrelili njegove pse." "Priznati moram, da sem bil nervozen, toda vem, da nisem imel prav. Res sem grozil —" "Tako je. Oba sta bila oborožena. Drug drugemu sta grozila in Boiscoran je celo pomeril na vas. Nikar ne zanikajte tega! Več ljudi je bilo priča temu prizoru, dočim mi je Boiscoran sam o tem pripovedoval." PETO POGLAVJE V vsem okraju ni bilo ene same osebe, kateri-ne bi bilo znano, na kakšni siloviti bolezni trpi Cocoleau, in vsakdo je tudi dobro vedel, da ne pomaga nobena stvar, da bi se mu trpljenje olajšalo, kaj šele odpravilo! Oba kmeta, ki sta odnesla siromaka *iz sobe, sta ga Save food, save fuel, save time with a MAGIC CHEF GAS RANGE Magic Chef peč, ki je bolj ekonomična, vam hrani na kurjavi in času. Ima burner-je, ki so garantirani, dokler imate peč v rabi. Medel 7401-14 i Zastati j damo zraven lepo Regularna cena j kuhinjsko mizo in 4 stole 138.50 ' Damo vam veliko popusta za vašovstaro peč LAHKA MESEČNA ODPLAČILA MIM MIH & FURNITURE 6104 St. Ckšr Ave. 819 E. 185th St. . NAZNANILO V četrtek 20. novembra 1941 Je Zahvalni dan in POSTAVNI PRAZNIK Clearing House banke ne bodo odprte sa poslovanje na ta dan T h? Cleveland Clearing House Association NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in prežalestno vest, da .ie izdihnila svojo blago dušo naša v na in nikdar pozabljena soproga in mati Polona Spruk "3ft f/zrerfno bogatost) —to je vzrok št. 1 za presenetljivo izbornost IMPERIALA. To izborilo ameriško žganje poseda tisti "drag okus," kot da je importi-rano, ker so žganja, iz katerih sestoji, distilirana tako, da posedajo svojevrstno kako- / vest—potem pa zmešana za J ustvaritev "o k u s a prvega £/ reda." ŠJ rojena SMOLE . f yed" ki je, previdena s svetimi zakramenti, v bolnišnici ..t Gospodu zaspala dne 5. oktobra, 1941, v starosti 55 .. Po spremstvu iz Josip Žele pogrebne kapele in oP'^u $ dušnici v cerkvi sv. Vida smo jo položili k večnemu PoC oktobra, 1941 na Calvary pokopališče. zaftv V dolžnost si štejemc, da se tem potom iskreno ^ Rev. Max Sod ji za opravljene cerkvene pogrebne o" gU ly srčna hvala vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo ob poPV žalosti. Ravno tako lepa hvala vsem, ki so jo P^ .ggili vsem, ki so čuli in molili ob krsti pokojne ter se u p maše in pogreba. veHcV Frisrčnc se zahvaljujemo vssm, ki so položili to^^jia >!' i?c ' JOHN, LOUIS in ROBERT, vnuki; ANGELA, vngjy{#T V Clevelandu zapušča žalujočega brata LAWRENCE' Detroitu, Mich., žaluJsžo mater ROSE in brata VIG Cleveland, O., 18. novembra, 1941. A "umtMtHinitH \M »»IKt« • JO«H«t I t Za las je manjkalo ROMAN vj Najboljšo Garancijo Zavarovalnine JaIfl Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSM KATOLIŠKA JEDNOTA ^ Najstarejša slovenska podporna organi^0 ^f1 / v Ameriki. . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje^,500' d i ) šolventnost K. S. K. Jednote znaša 125.™ i S ) . . _ajb(#f r Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se Prl 1 \ šteni in nadsolventni podporni organizaciji, k KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDN'O11' ^ f kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe. °Pcra ) bolezni ir. onemoglosti. 60. ^ ) K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 1«. d° [ otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje- ) K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikat ( dobe od $250.00 do $5,000.00. \ Iv. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce.,izaciJe' ) ali čla-nica te mogočne In bogate katoliške podporne org» f trudi se in pristopi takoj. ( Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge P^^steV J se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih or r K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD , |lf ; 351-353 No. Chicago St. J^^, (izredno mehkost) —to je vzrok "št. 2! Izbrani špiriti, dejansko narejeni v istih kotlih kot izbrana temeljna žganja, so potem J'omlajeni" na sličen način kot pri izdelovanju finega škotskega žganja. DAJTE IMPERIAL!! samo eno poizfcušnjo pri vaši bari—ali vzemite še danes eno steklenico te^a izbornega žgania domov! $1.24 * PINT Code No. 2137-C $2-40 ™ QUART Code No. 2137-A Ninety proof. 70% grain neutral spirits Copr. 1941 ( Hiram Walker ds Sons Inc. Peoria, Illinois * IMPERIAL [«eg?y.*5. Pat. Off.> enostavno položila na kup mokre slame, kjer sta ga pustila, kajti oba sta bila radovedna, kaj se godi pri zaslišanju. Da smo pravični, moramo povedati, da je množica, ki se je zbrala okoli ruševin Valpin-son gradu, še precej dostojno postopala s siromakom, to je, niti norčevali se niso z njim, niti mu grozili. Toda k nesreči, prvi nagibi, ki so navadno vedno najboljši, niso trajali dolgo. Eden izmed vaških posto-pačev, znan pijanec, na kakor-šnje naletimo v vsakem trgu, mestu in vasi, je mahoma zakli-cal: "Zakaj pane?" Teh par besedi je odprlo vrata vsakovrstnim ugibanjem. Skoro sleherni je slišal to ali ono o prepiru, ki sta ga imela grof Claudieuse in g. Boiscoran. Znano pa je bilo tudi, da je grof vedno prvi začel izzivati in da se je Boiscoran navadno vselej podal. Ali torej ni mogoče, da je Boiscoran končno zgubil potrpežljivost in se poslužil morilnega napada, da se maščuje nad možem, o katerem je mislil, da ga mora sovražiti ? "Se reče," nadaljuje potepuh, "mogoče le ni izvršil zločina, ker je plemenitaš in kar je bogat." Kmalu so se pokazale posamezne skupine med kmeti, katerih vsaka je imela drugačno mišljenje. Kmalu sta se pojavila dva moška in neka ženska, ki sta povedala, da bi se ves svet čudil, ako bi govorili. Pro-' sili so jih, da povedo, kar jim je znanega in seveda so se vsi trije branili. Toda radi ali ne-( ^•adi, ljudje so jih kmalu za-' MKHBB9SH1 OLAJŠAJTE BOLEČINE 9 MIŠICAH M LAHAK NAČIN • JOHNSON'S RED m PIASTER V RABI PREKO SO LET NAPRODAJ V LEKARNAH *> i« Mi