Oar Write U. Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA &LEPHONJB: CHelsea a—1242 List slovenskih delavcev v Ameriki. Slat. IMS at tke P**t Offkt at New lark, N. f. lo. 267. —Stev. 267. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 17, 1939—PETEK, 17. NOVEMBRA, 1939 Volume XL VIL — Letnik XL VIL MCIJA PRETI AN dar zmaga se bo ele pogajala za mir BERLIN, Nemčija, 17. novembra. — Nemško 'asopisje je včeraj obširno razpravljalo o posredovalni ponudbi belgijskega kralja Leopolda in ho-fandske kraljice Viljemine. Časopisje pa slednjič >ride do zaključka, da Nemčija zavrača vsako posredovanje in vsako pogajanje za mir. Kot zatrjuje The United Press, je Hitler rekel, da samo tedaj govoril o miru, kexiar bo sedanja 'ojna končana z zmago Nemčije in bo uničena angleška nadvlada na svetu. lEMClJA BO NAVZUC ZIMI POSPEŠILA VOJNO Nemško časopisje soglasno zatrjuje, da bo Nem-4ja v kratkem "pospešila" vojno na kopnem in v rraku, ne oziraje se na bližajočo se zimo. "Nemčija nikakor ne mara prezimovati s svoio trmado," pravi časopisje in pri tem kaže na doseda-lje uspehe nemških podmornic in bombnikov. IITLER SE POSETUJE S POVELJNIKI V Hitlerjevi pisarni v novi državni palači na Wil-eimstra&se je bilo včeraj zelo živahno Hitler se Ije posvetoval s poveljniki armade, vojne mornarice in zračne sile. Ako pa je na tem posvetovanju prišlo do kakega sklepa, da bi bil dolgotrajni zastoj na fronti končan, je velika tajnost. I ANGLEŠKA BLOK ADA NE BO USPELA Hitlerjev list "Voelikischer Beobachter" pravi, la Anglija s svojo gospodarsko blokado Nemčije ie bo uspela ter pravi dalje: Anglija, smrtna sovražnica Nemčije, mora biti iničena z vsemi viri nemškega 84-miljonskega naroda." ^ j KRUPPOVE TOVARNE BODO POVEČANE Obenem z naznanilom, da bo Nemčija porabila vse svoje sile, da uniči Anglijo, prihaja tudi poro-ilo, da si bodo velike Kruppove municijske to-|varne v Essenu najele posojilo do $16,000,000, da Kjvečajo svoje tovarne in morejo zalagati nemško Lrmado z orožjem in municijo. Posojilo bo veljalo Ua 25 let in bo donašalo 4 in poj odstotka obresti. | NEMČUA MORA NADALJEVATI VOJNO iz uradnih krogov prihaja zagotovilo, da Nemči-[ mora nadaljevati vojno do konca, ker ste Angli-ja in b rančija zavrnili posredovalno ponudbo belgijskega kralja in holandske kraljice. le vojne nismo želeli/" pravi uradno naznanilo. "Vsilili ste nam jo Anglija in Francija. Da se izgovarjamo o miru, pa bomo pripravljeni šele tedaj, kadar bo vojna končana z našo zmago." ZAVEZNIKI ISCEJO NEMŠKE KRI2ARKE I/>KIX)N, Anglija, 17. novembra. — Anglija in Francija ste določili 4« oje največje in najhitrejše bojne ladje, da uničijo nemški križarki "Deutschland" in "Admiral Seheer.,f I* < 'ape Town v južni Afriki prihaja poročilo, da je križar-ka "Deutsehland" aH pa "Admiral Rcheer1* potopila v Mo-narnb que morski ožini med portugalsko Vzhodno Afriko iu Madagaskarjem angleSki tanker Afriea Shell. To je sedaj prvo poročilo o operaeijah nemške krizarke v Indijskem oeeanu, četudi je bilo pred nekaj dne»vi poročano, da ne nahaja neka nemška križarka ob afriški obali. .CESARSTVO FILIPINSKI PAVILJON BO PREMEŠČEN MANILA, Filipini, 17. novenA>ra. — Kot poroča "Manila Jleraid", namerava iprwdaednik Quezon premestjti filipinski paviljon, ki je veljal $100,000, z razatave na otoku pri San svetovno razstavo v New Yorku. AMERIŠKA VLADA PREMINJA NAČRT NOVIH BOJNIH LADU WASHINGTON, D. C., 16. nov. — Koit pravi nadomestni mornariški tajnik Charles Edison, bo ameriška admiraliteta premenila gradbeni načrt za križarki Columbia in Cleveland. l>o tega sklepa je admiraliteta prišla zaradi sedanjega delovanja nemških "žepnih" križark. Vsled tega je bilo delo na obeh križarkah vstavljeno, da bodo izgotovljeui novi načrti. Nemške "žepne" križarke so majhne in imajo komaj 10,000 ton. Zato j »a imajo primeroma zelo težke to}K>ve iti debele oklo-pne plošče in so hitrejše, kot navadne bojne ladje. Križarka, "Deutfchland"' operira po spremeni, križarka "Admiral Selioer" pa v južuean Atlantiku. Industrijalec proti vstopu v vojno Predsednik Zveze ameriških industrijalcev opozarja javnost na usodne posledice. MIDDLETOWN, O., 15. nov.! ji, pač jih pa prevzeme jo ču-j Delavske vesti Pridelek bombaža WASHINGTON, D. C., 15. nov. —-Poljedelski department naznanja, da so letos pridelali 11,845,(MK) bal bombaža. Li-ni je bil pridelek za 100 tisoč bal večji. WASHINGTON, D. C., 15. MCveiilbra. — Meseca septeir-bra se je število vladnih uslužbencev zopet povečalo. Civil Service Commission naznanja, da j:h je 930,870, torej 6,490 več kot jih je bilo meseca a\-ifu^ta. Njihriva plača znaša — Charles K. liook predse« I liik Zveze ameriških tvorni-čarjev in predsednik Ameri can Rolling Mill Co., je izjavil, da si ameriška industrija na na fronto, vse načine prizadeva preprečiti vstop Združenih držav vojno. — Z vojaškega stališča, — je izjavil, — ameriška industrija ni bila pripravljena na svetovno vojno. Izvzemši državljansko, ni bila naša dežela zapletena v nobeno večjo vojno. Špansko-ameriška vojna skoro ne pride v pošte. V-ledtega ameriška industrija ni sebno loma, ... j v .mmu iju-.i .. v nesrečo. Zdaj u,ljev. Pretežlli del tega je ni nesrečo. Zdaj ^o ji pa te po-1 stflulan1' Jlh P°ziia j J* ' , , . . . . . I N* da pogojem ne sme udeležiti vojne. Po zatrdilu nekaterih se je ameriško gospodarstvo izboljšalo, odkar sta se Anglija in Francija zapletli v vojno. Tu več storila iste napake kakor pred dvaindvajsetimi leti. Hook je naštel sledeče usodne posledice vojne: — Mrtvi in ranjeni; zgraditev in oprem 1 jen je novih tovarn, ki jih po koncu sovražnosti ni mogoče trditev je zmotna. Gospodar-po rabit i; ddlgotrajni gospe- ske razmere so se izačele \ dartki preobrati; zmanjšanje Ameriki boljšati že maja mese-državljanskih svoboščin, ki je ea. Boljši časi so nastopili ne-v vojnem času sicer potrebno, potzneje ga je pa težko nadomestiti. Glede prve točke je rekel j j0 pa tako malenkostno, Hook, da tvorničarji niso stroj sploh ne pride v pošte v. „ in to je zadosten vzrok, j (Edinole v tej zadevi se pri tse Amerika pod nobenim zivno sodišče ni strinjalo z odločitvijo Delavskega urada.) Takozvana 4 4 Little Steel" stavka v petih ohijskih tovar ?ah ni bila sedeča stavka, pač jo je pa povzročila korporaci-jo s svojim odločnim nasprotovanjem odboru za organizacijo jeklarjev. (Klvetiiiki korporaeije so t»žita v Evropo. NOVA AMERIŠKA TRGOVSKA LADJA urada, da mora korporaeija razpustiti kompanijske unije v svojih tovarnah v Warrenu, Cantonu, Voungstovvnu, Mas-siloni iu Clevelandu ter da ne sme več. ovirati delovanje odbora za organizacijo jeklarjev. Stavka v filmski industriji CULVER CITY, Cal., U. nov. — William Bioff, voditelj International Alliance of Theatrical Stage Employees v Holly wood u, je prejšnji teden I ------- preglasil -stavko v Selznick ! Premalo navdušenja WALLACE vztraja WASHINGTON, D. C., i t. nov.— Poljedelski tajnik Wa'-lace, katerega so nedavno iz Bele hiše posvarili, naj *e ja -no ne zavzema za tretji Roose-veltov predsedniški termin, je dejal časnikarjem: — Kar se i rekel, sem rekel iu pri te » vztrajam. Jaz sem zato, da Roosevelt še vtretje I ra. Tega mnenja sem bil in | tem ostanem. Jaz ne bom ničesar preklical in mi tudi nihče ni naročil, naj kaj preklicem. International Studio. Bioff jj izjavil: — Nedavno smo zmagali s svojimi zahtevami gle ie 10 odstotnega povišanje pluč. Kar naenkrat pa pravi vodstvo študija, da plača ne bo povišana tist ni deiaveem, ki že sedaj dobhajo več kakor linijsko plačo. Mi zahtevamo povišanje plače za vse delavce. ST. LOULS, Mo., 12. nov. -V tem okrožju >o potrebovali 12tKJ rezervnih častnikov, ki naj bi se prigla »ili za vojaš!.t» službo. Priglasil se je pa sar. r, eden, pa še tistega je nabor tki komisija zavrgla, ker je bil predebel. V Tampa, Fla., je bila splavljena nova trgovska ladja "Sea Witch", ki bo vozila iy Azijo. SLEPEC gradi hišo Pr:imek svojega moža je POZABILA VALPARAISO, Ind., 16. no- PITTSBURGH, Pa., 12. no- vembra. — Neka Cikazanka"je vem bra. — R^ibert f^. Grove /"pisala tukajšnjemu okrajnemu začel na svojem vrtu gradit1 klerku, naj ji sporoči, kako se hišo, ki !h> imela tri sobe. Ro- piše njen tnož, s katerim se j«» l>ert Grove, ki je vršil 45 d ^ lani poročila. — Taksj po po- k^rpentarsko delo, je pred š stimi leti poginoma oslepei ic tema pa gre delo p<1 tega Števila je bilo popolnoma nezaposlenih 105,000 oseb, kar pomeni, do se je število brezposelnih povečalo za 99,000 v primeru s stanjem letošnjega avgusta, in pa, da je število brezposelnih "padlo za*467,000 v primeri s stanjem v septembru 1938. Brezposelnost je padla v rudarstvu in strojni industriji, povedala pa se je v industriji za prehrano. Pričakovali so, da bi mogel začetek vojne izzvati zastoj poslovanja v velikem obsegu, kar bi imelo za posledico tudi povečanje brezposelnosti. Toda, če pogledamo številke kot celoto, vidimo, da je bii učinek mnogo manjši, kakor pa se to dogaja v normalnih razmerah pri sezonskih poslih. 1 Za rad i tega je položaj mnogo lwdjši, kakor pa je bil v začetke. vojne 1914. Državni vojni načrti obsegajo ogromno povečanje industrije in zahtevajo novih delovnih sil, ki bodo vkratkem celo presegale skupno število brezposelnih. Tedenski kotiček Piše T. BU KOVINSKI, Pittsburgh, Pa. Torej je za ISO procentov več napredka. In ekonomski preroki nam obetajo, da bo produkcija začetkom prihodnjega leta dosegla 100 procent no t-minja glasom stare tradicije, da »mo hvaležni višji Previdnosti za vse dobrote, ki smo jih prejeli skozi leto. Ampak naši ro.ja.ki so bili tekom zadnjih dveh let zelo skeptični V i tem ožim, in c len ali drugi je ironično pripomnil, češ, ali naj | ne marajo, bom zato hvaležen, ker nimam • m * dela, marveč dragoceni čas « - r, , . ubijam s pohajkovanjem ? , Srec"a farost: ~ - Kaj p« v lravje in z Iravi \ht\U! !'* ^ > udje, ali ni to nič? - sen. ene-K^V e kl ga izmed njih zavrnil. Le pri- »,l»l'fck«1« Av<1»"" di v našo Mere v bolnišnico (ali<'ivi! katerokoli) in A oglej nwnM-ne^V1!* U- M. Fawlkner. bolnike, ki so mesece in »u«eee vs0 Pre- na posteljo navezani, da se ne\ Ui]U('\ v tt-lvnr-li,i (Mome- morejo nikamor ganiti, pa nePv • . . ¥1( • , A ! ' revež si ne more po- ram vrtet, m zabavati itozno , .. , 1 v j nlagati. ( e pije vino, menda ne bo limonade izdilunval. Peter Zgaga -----— _. - , ^ ^^^^^^^^ ^ K T 1 K E T A Moj prispevek k poglavju o "Oliki in omiki" boš tako nespametno govoril. — Dam* ti prav, toda čim-l»olj je človek zdrav, tem-bolj je .sposoben za delo i:i tem^xdj ga grize, ako ga nima. Tn neka mati-vdova ml je dejala: — Poglej, Tvan. tri od rast le fante imam, visi zdravi in tako močni, «la bi goro prestavljali, če bj šlo na to, pa noben ne dela. celo na TVPA ne. — Ah John. kam smo prišli. — mi je 41 iti ga potožila — moj mož ne dela že več ko eno le-j to. naj-tarejši si-in eno stekleni<»o piva (to jo y . . . - , j vsa moja pi jačah Txu>oldno -e COT. ceiS da je premraz, hc je pokorim s nriiatel.il v go- koli < 'hicaga. kajti prišlo so tu di iz Oarv, In 1.. k tonm jubileju na 1902 \Y. rermakova ce- pravnukov, ki -o nahaja tn na f*?" S t re,Vno'4,a >ta i11' Volniški oostelji. j bilanta prek orač da 25 različ- Opirajoč se na svojo zve1 ter^ prva je bila naj- s/preml ievalko-palico, je malce\>-«»b^ivahna tn zadnja ko šteje y nimii .uw^.bi;^! -•»• -M' ^»rua. V>e druga pa je pač treba -apo k sebi vleči z božičnimi darili, r t Ker nastajajo zaradi sedanjih evropskih razmer včasih precejšnje zamude pri dostavi jen ju denarnih pošiljate v, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič. Ce pošljete sedaj, smo uverjeni, da bodo po&iljatve pravočasno dospele odšla neznano kam, ne vem, če za delom, ali za možem, najmlajši fant pa .bolan leži. Potolaži! =i*m jo, na i una rm bol "še čase. kajti upanje je pol življenja. — Da, anmak od upanja ni mogoče živeti. Le pojdi v tr govino in poskusi kaj kurriti mi račun boljših ča-ov. ki jih še ni, in lahko boš odnc-el, k-;r ti bo dali. Lepša slika. Xu, leto- pa bodo rojaiki na Zahvalni dan <'<11 i k puranovi ali kokošrji večerji v boljšem razpohižeiiju in z mirnejšim srcem, kajti večinoma visi so zaposleni. Ko sem vprašal prej omenjeno mater-ivdovo o njenih fantih, ni prišla precej do bc~ede ml radosti, slednjič pa odvrne: — Ali ni to nekaj lepega, John: vsi trije delajo s prdniir. ča-om. Kako tudi ne. kajti iz dimnikov naših pittsiburŠIkih jeklarn, livarn in topilnic se kadi, a obiščem enega alt drugega vnuka ali vnukinjo. ' » * » Zanimanje za zvezde. — V prvih »Keh tednih j«* postilo ave®«lne predstave v novem j BuhI Planetarium preko 40.0tM) jos«4b. Premnogi lju lje. ki jih i nikoli prej ni navdušila kras<»-: ta resničitiega zvezilnega oboka se zdaj zanimajo za ponarejene zvezde. * * • Oh, te ženske! — Xu, kako ti je kaj ugajalo zvezdno gledišče — scan vprašal rojakinjo, ki se je vrnila iz Planetarija. — Je že lepo. ampak — vse te zvezde, ki jih tam kažejo, sem videla brezštevilnokra| v starem kraju, ko sem v polet nih večerih ležala vznak na zeleni trati. Pozdrav. je srenrna. \ se druga pa -o bile bolj različne, kot pri vsakem zakonu. Resnica je, da je >tovilka mala, pomisliti pa moramo, da je veliko kritičnih Ini v njej. Kadar pa zakonca dočakata številko .">0. bode pa zopet lahko — popi.-al ti-ti, ki jo bo ločakal. . Torej bil sem navzoč pri tej jubilartni več.-rii na Martinovo. /elim jubilantom v-e take vec<*re v njihovi bodočnosti do -m rt i in Vsem navzočim. J. T. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY OBDER, ako je vam le priročno Zlato v Kanadi XORTH BATTLKFORD, Sa>k.. Kanada. 1<». nov. — Š<* vemo od tukaj so naleteli r;i močne žile zlata. Delavci bodo vozili iz tukajšnjega kraja na delo. Preiskava je dognala, da je ruda izredno bogata. študentje proti vojni CAMBRIDGE, Mass., V-uov. — Na tukajšnji Harvard univerzi se j«' vršilo glasovanje, če naj se Amerika udeleži vojne. Proti udeležbi je glasovalo loSI študentov, za udele-žbo 84. Te bi Angliji in Franciji pretil poraz, je 42C študentov izjavilo, da bi jima A merika morala priskočiti n-i I>omoč, 1139 jih je bilo pa j»ri-ti temu. DARILNE POSlLJATVK v Jugoslavijo 100 Dinar.--- $ 2.50 200 Dinar.--- 4.80 300 Dinar.--- 7.00 500 Dinar.--- 11.25 1,000 Dinar.---- 21.75 2,000 Dinar.--- 43.00 ZARADI RAZMER V EVROPI so hilr naše ivr/L-za denarne pošiljat ve v Jugoslavijo začasno prHJ-njene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je mogoče našim rojakom vztreet in denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana rena, ker so stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka posiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti. ZA NUNO POŠILJATE V POSLIŽITE SE "CABI.K ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $2.— 7.A VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : potniški oddelek : :: 216 West 18th Street, New York I BOJEVANJE PROTI NEMŠKIM PODMORNICAM z« praznike. ■ If PUBLISHING CO. mTOWW STBBJST ( Travel Bureau) NSW YOEK, N. Y. Slika aftjp o ladjo "Weasei" r trenutku, ko je v Fi ' , > r - " — r - "J a vrgla bombo proti ne ni. poOmorniei in ibolj poinalfiii govoriti, kur mu u i posebno težko, kajti v lenski družbi pride moški, |ui naj bi še tako rad, le redko kdaj do bt*sede. Ko greš ž njo prvie v kieo in zariie giasuo občudovati junaka, ki zavija na pldtnu svoje zaljubi jem- o<-i, ji moraš do voliti užitek ob pogledu nanj, kajti takrat jo ona v svojem elementu in le igralca obeudu« je, doeim si ji ti manj kakor lanski sneg. Strašno bi ga jioli:-lomil, ee bi ji pomilovalno rekel: t— kaj pa jo vendar s teboj. «• ji bo ie -kadilo m na |>ot i |»i ti-ti domu se bo pomirila in ku v temni v«*ži m* bo videln tvoj»*^a kislega in nesrečnega obraza, te bo tnogoee še poljubila, mi-sle<" da stoji sam Bobert Taylor poleg nje. Ktiketa zahteva, da jo še pi»*j na večerjo povabiš in zalo jo pmnbi. Hranila >e \m >i«-er, |*loli ni za miljo, ker tako malo j«*, na ni besede vredno. Ti se ze veseliš, da lwi< par dolarjev jiribranil, trnja prijatelj, odkrito ti povem, da >e veseliš prezgodaj, kajti kar iz-neuada bo rekla: — Xo, k»M- že po vsej >ili how's, pa poj«li\a. Zavila bo t\ ii«ij«>l<*gantiieai rekla, ko bosta sedeia pri mizi. — Kakšno tako re.", ki ne redi. Zrediti se nainice norem, niti za pol funta i>" Naenkrat ti -meje zastavi vprašanji*, ki ie spravi v nemalo zadrego: — Kaj se ti zdi, koliko vagamf t e bi ji ti stavil to vpraša uje, bi se proti etiketi neznan -ko pregrešil, doeim ženska rada prekrši to ali ono prar ii«» etikete, kajti nji se ne ama ixlgo-vori: — Vreraj sem se tehtala. Stoosemuajst jih imam. Ti na tiheln rarimaš in pren-darjaš: — Saj je skoro neverjetno. Saj ni moifore. Lznad nit-ze je gh^la najmanj o-emdeset funtov, p«»< I mizo je |ki tudi-nie matije ne Ihi. Raji' par funtov ver nego manj. Toda tako je rekla, in verjeti ji moraš, ker s i gentleman in ker etiketo poznaš. Tvojega zaendenja pa že zdazvnaj ni konee. Priliko imaš namrer prepričati se, kaj jk>-meni v ženskem jeziku "nekaj malega"' in kaj po iijenen. mnenju ni redilno. 14Xekaj malega" in 11 nere-dilnega" je: rock tail, steak s krompirjem, gobami, šparglji, sladko in kislo solato; pnj, vkuhano sadje, pcs*ivo, sir in kava s smetano ter stokleniei import i ranega vi na* Čudil se boš in mi tihem preračunal, da je do soln>te še celili šest dni in da boš mora! vseli teh šest dni preživeti ob sunem kruliti in vodi ter pokaditi komaj dve eigareti na dan. lil Še »M>lj bi se čudil, če bi se mogel ob slovesu izpremeniti v muho, ji slediti v stanovanje ter jo nemotoma opazovati, kako bi po vsej tej večerji planila k ajsbaksi in si privoščila še marsikaj, kar je od (V-mače večerje ostalo. To sieer ni etiketa, niti za žensko ne, ampak, je dobro, če j<« človek lačen. L * S NIRODI"« Ntw Toif Friday, November 17, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY ŽENA roj«- na- je bilo, ki smo iz itdnega kramljanja prešli l>o\>om resne ugotovitve, /«*na v jKrtlročju znanosti kniM'tnoti — omejili s-mo s*» |lj na krščansko evrop-ko i racijo - ni znatno oboli In kulture. Vpolroimi unuisrno -e je lil ze sto i,n stokrat /apisa-|ih govorjeni zagovor žene, ura .H' t4;pot iR|M)V(>4.lNla go-i/ naše druab<>: !n vendar je pogosto le po-|>:t žene najmočnejši' na-lilinjenje. je stvarit«-v Sa- IH** Naša debata o. ženi je bila verjetno s tem končana, da >e ni (glasila mlada da»ma — oči-vidno. je hotela dominirati z originalnostjo: ** Mislim, da žema v premno-1 gib primerih nima te visoke [zasluge, da, >4koraj prepričana sem, da bi bil o*braz žene brez umetnikovega donkibotstva ce-j V brez pomena." Iz trenutnega molka nan jf i vzdranvilu gospa in je iz svr,- raj brez barve. Da nisem bolj elutiI, kot videl, bi me oko premotilo. Pa je bila — dušica -— sre<}i prodora: človek, nerojen, umorjen." Stopi m bližje z vprašanjem: "■fhidfna so tvoja znamenja?" In je po venial. 4' Mehko sem sanjal o solncu ki ga bom videl in o roži, ki jo bom ljubil. Se dalje bi sanjal, bi videl, bi ljubil, da mi ni PBEDPRODAJ Slovensko merikanski oledar a 1.1940 "50 centov dobite |160 strani zani-iivega ctiva — ►ovesti, Clan-i iz zemljepis- |ja, zgodovine naravoslovja. — poleg te-ia spis ivana tukovinski - ja: [z mojega življenja. koledar je bogato illuatriran. Uročite ga pri: lovenic ublishing Company [216 West 18th Street New York, N. y. 'ošljite w » • danes! i«* bolečine — bila je brez otrok i oči In srca izkljuvalo. 1 ! I "J«*al .sem: Mati! Roko mi "NiMar «*; bo do konca sa-^^ 5n ne srca, 0r.i; te J v .^tiuxko podobo skrn ^ {n ro> n, element roj;tva iz zene. ova j še malo pokramljala kot na-l va lno na nedeljo, ko se snide-va v Slov. Domu." sem rekel prošlo nedeljo svojemu prija-telju. "Je prav, rad se s teboj raz-irorvarjam v zabavo, kadar le čas dopusti. Ali za sedaj prijatelj, čc je mogoče oprosti, sem zelo zaposlen." <4,Kaj pa je takega, če smem vedet," sem ga vprašal. / "O," (se začudi, "ali še ti ne veš, zakaj sem jaz in \vi tukaj v bližini tako na nogah sedaj? Tukaj priredijo v.sredo zvečer, to je 22. novembra veselico -s plesom (Slovenian Fraternal Societies), in sicer za pomoč naši slovenski _ cerkvi tukaj. Veselica se vrši v Slov. Domiu, vstopnina bo le 35 centov. Izvrstna glp^ba bo igrala. Za postrežbo tebi in drugim gostom z vsem najboljšim, jamči odbor. Zato naredi "S^ojo narodno in farno dolžnost, Mike. pa še .svoje drug** prijatelje povabi na to veliko cerkveno svečanoat." Ko mi je moj prijatelj take litanije na&tel, dem nrrti rekel: •"Pralv rad bi prišel, ali kaj si hočeš, ko moram iti dnigi dam delat. Ako bi' to bil6 na soboto, bilo bi vse drugače." "Kaj je to edini izgarovor, da se bojiA priti t*9 ? ' Ko mo prHrrlim ene*ra iaffovo- ra ne ti in k4o dnu^i ne more imeti •glede dela, *e¥ je- ga dme bom« IrwmnoVaK letos no nrezMcirtovi ovora, da ne bi mogli na veselici pri-o-stvmati.** * Ivan, na plan! Bral seui kot vem, da ste tu-«li vi dragi čitatelji Glasa Na-roda brali ,par Te t an ovil kje in kak niu je naslov, ne vem. Vem pti to, prijatelj, da si že parkrat lepo priložnost zamudil za nabiranje zelo zanimivega gradiva za svoj kotiček. Mislim nam reč. ko je pred šestimi tedni vršila veselica v Slov. Domhi na 57. cesti, za v pontoč slovenskemu radio programu. Tn D pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kurzu. » -.-t V ITALIJO $ 6.00 11.85 X7J50 28.00 56.00 Lir 100 " 200 300 " 500 " 1000 SBB SV CENE SEDAJ HITBO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI 1 GORI ALI DOLI " NUJNA namou izvi^T ajemo po cablb - PRISTOJBINO ■ .. , r "---- S L O V E N I C PUBLISHING C O M P A N Y (TRAVEL BUREAU) ti« NEW YORK i • 11- ■-•■_■ . angleška skrivnost Takoj |mi svetovni vojni so angleški vojaški krogi zbrali izkušnje, ki so si jih pridobili v štirih letih in začeli misliti na bodočnost. Lzprevideii so. da je njihova glavna moč ved-dn<> »a morju in «la j«1 tu treba zastaviti v>e sile, da t>odo tudi nadalje še nedotakljivi. Svetovna vojna je tudi pokazala, da se angleška mornarica vsakega drugega sovražnega orožja lahko ubrani, le podmornice so bile slej ko prej kočljiva zadeva, zoper katere ni bilo povsem varnega sredstva. S prisluškovalnimi aparati proti letalom ^o dosegli, da odkrijejo sovražila letala iz zadostne daljave, da se topništvo ,na ladjah lahko pripravi, tudi če bomlbniki napadejo v tako imenovanem 'navpičnem napadu' z velikih višin. Proti t opni-štivu sovražnega brodovja je bilo topništvo angleškega brodovja povsem doraislo in se je v teku let po vojni še izpopolnilo — tudi tu se anglešikenfti imjperiju in njegovemu brodo* vju ni bilo treba bati končnega poraza. Zagonetno vprašanje so bile le — podmornice, ki so jih v fsvetovni vojni in prav do zadnjih doto opazili šele. ko je bilo že prepozno, ko je podmornica že izstrelila svoj torpedo v bok ladje. Boj & podmornico je takrat že zamiujen. BLAZNIKOVA PRATIKA — 1940 (Cena 25 centov) KNJIGE VODNIKOVE DRIŽBE—Štiri knjige— za leto 1944» (Cena $1.35). KNJIGE DRIŽBE SV. MOHORJA — Sest knjig —za leto 1940 .... (Cena $1.3») SLOVENSKO-4MERIKANSKI KOLEDAR za 1940 (Cena 50e.) Ali želite katerikoli knjige, ki jih imamo v zalogi, prosim jih tu navedite: Skupaj Naslovite vse naročila: KNJIGARNA GLAS NAROD \ 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. V. podmornica, drzno duvi v morju proti h rodu s hitrostjo kot japonski "živi torpedi" ali pa da ob ustavljenih motorjih, ker prib-lušikovalne aparate za lM«hii<»niiee v gibanju so poznali že v .»vetovni vojni, imela jih je angleška in franeoska vojna mornarica, toda v.si ti aparati so se izkazali za nezadostne in so jih kmalu povsod popolnoma opustili, danes ležijo |K* -skladiščih kot turški topovi v veži ljubljanskega magistrata. Toda angleška a«lmi-raljteta jc bila nei^pro^na, nova izna.j*lba mora odkriti tudi ''ispečo iKnlmomico" zato je vse druge pripomočke odklanjala. Pft mnogih in mnogih pois-kusrh — in tudi stroških — danes angleška vojna mornarica že ima tak aiparat. V ljudski govorici se imenuje "detektor podmornic" -trokmno pa *'SMI> 218." Nihče ne ve, kaj te črke prav za prav pomenijo, tudi ni znano, Irilo je novo iznajdbo iznašel, kakršna je in po kakršnih načelih deluje. Po Londonu pa «e govori, da jo je iznašel neki nemški profesor fizike, ki je moral oditi iz Neničije in je hotel tudi na Angleškem od sjvojega znanja živeti. Prvič so ga preiskušali pred 18 me&eci pri La Valetta v Sredozemskem morju na neki kri-žaiiki, ki je imela svoje pristanke na Malti. Preizkušali so ga -v največji tajnosti, niti po odkrije v«-ako podntomieo, njen poiožaj in globino, j«* iz-najNlitefcj razložil, kak«i deluje in kako je treba ravnati ž njim. Mornariško fniveljstvo patent okrivnost anglešk«-vojne momiariee ki jo najltolj skrbno varujejo. Prva ladja, v kater«* trup so vdelali novo napravo, je bila "Hood." To je največja in najmočnejša angleška vojna ladja in največja vojna ladja na svetu sploh; če -o naj>rej to ladjo ofpremili z novim aparatom "SMD 218^ je to zadostno znamenje, da mu povejstvo za-upii in e uradni nikoli ne l>o reklo: To j«- pa 4"S.\fl> 21 S." MARSALA JE TREBA UBOGATI. Riik4;i «-i»r>ki maKal Suvo-rov je bil originalen človek, hraber vojak in odkrit sovražnik Francozov. Riel je irlobo ko pogle«laI v kozarec in samo »njegov pribočtnik j«» lahko prop reči I, da se maršal ni do mrtvega napil. To je storil na ta način, da je stopil službeno pr<«d maršala in mu javil: Maršal Suvorov vam ukazuje, da takoj prenehate piti! Manšal Snvorov je na tak ukaz vedno vstal in se odpravil v svojo delavno «obo, med r>otjo pa je mrmral: Maršala Suvorova je treba vedno nbo-gati. VA2NO ZA NAROČNIKE # .>- ------------------— .1--------• KIJIHA3U, III 11 To .ip bila največja skrt> vseh, j vel.fnik križarke ni vedel, kaj k: _ r i __ na nj^Q^j dogaja. Ob aparatu so bili samo iznaditelji in nekaj strokovnjakov, ki jih je poslalo mornariško poveljstvo. Nekje okrog križarke je fplula "neznana pod»mo^nica,, ki se je oddaljevala i-n približevala, potaipljala in d»vi.gala. pa tud i na podmornici nihče ni ivedel. čemu vse to na praznem morju. Sele ko se je 'izkazalo, da aparat bresshibno deluje, da pGLAS NARODA" 5 popil jamo v staro do~ ^ movino. Kdor ga Ho-4 Le. naročiti za svoje ^sorodnike ali prijate-^Ije, to lahko stori. — 4 Naročnina za stari f kraj stane $7. — V J (tali jo lista ne poši-t jamo. ki so imeli nalogo skrbeti za varnost angleškega imperija. Winst/m Churchill, pa tudi vojaški strokovnjaki, so leta in leta delali na to, da se ta ne-dostate»k angleške obramjbe za vsalko ceno odjpravi. "V mnogih in mjnoigih okrožnicah in razpisih so pozivali inženirje, naj nekaj iznajdejo nekaj refe-nično uspešnega zoper ]x>danor-nice. Razipi'sovali so nagrade ive. . •"Svoje li-stine umora« boljše shraniti, Klaus; saj vidiš, «in ni*o vame v tvoji plr-atau mizi, do katere iiika stric najbrže ključ. 1'otii list obdrži pri sobi. Sedaj pa ne smem več ostati pri tebi; toda po k*:«iiu, ko bosta stric in teta počivala, te bom pričakovala v pailui. We ti moram natančno povedati, da n;«oieš v.-e potrtem o ukreniti." Klan* |>ostane zelo bled, ji globoko ginjen poljubi roke iti jo iskreno pogleda. *4Storila mi veliko wluffo, Rut. Mnogo težikoč bi nastalo, če ne bi imel potnega lista. Tega od Kurta »Wyere-1 erjta ne bi pričakoval. Torej .pojdi, duša, in bodi bree Nk.»'bi; jotiii Ii*t lom sedaj imel pri £ebi in ga bom še dane? jiopAdme, takoj jtk> najinem razgovoru, poslal sodnemu svetniku. Tam bo najboljše shranjen. Počakaj za trenutek Kut; bcni ee najprej pogledal, ako te nifcrio ne bo videl pri-1 ajati i r. moje sol>e. Za tvoje dobro ime sem odigovoren — je pa tudi W.lj£e, ako nikdo ne snami. v kakem razmerju sva si med seboj; taiko mi moreš več koristiti.'* Klaus o4j>re vrsta. ga r je Klaus ravnokar prišel. Ker je Rut videla, da se je sosed ravnokar odbijal, je pomirjena, da stric Še ni bil v svoji pisarni. Pri kosilu vlada zelo potrto razpoloženje. ' Ida in Klaus ce tudi ozogisbljeta razgovora. Gospa Marija samo včasih skoro prrscče jM.ghda Klau>a. ki pa se ji vedno poanirjeval-Iio nasmeje.. Med kosilom vpraša Klaus gospodarja, ako si more poli h>1e-veda morete izbrati. Pojili te torej sami." Klaus ga mirno ipogleda. "Ako vam ne bi bil obljubil, sploh ne bi Sel." "Zvečer viin bom natančno povedal, ako grem ali ne. Za vsak slučaj pa si morete iabrati pušako; omaro za orožje bom ]* zneje odk^nil." Klaus se mu prikloni.. / < ez nekaj čiisa vpraša Kurt Weyersberg z jeznim pogledom na Klausa: * "Kdaj nameravate odpotovati z Gravensteina?" Klaus se vzravna. . "S** dan«© bom šel v most o in bom obiska>l sodnega svetnika Fren-ena, ki bo vodil mojo zadevo. Njega bom vprašal za svet, ali naj ostanem tukaj, aH pa, dokler moja zadeva ni lesena, grem kam drugam." G n ju s en nasmeh spači Kurtov obraz. Za vas bo boljše, ako prostor svojega delovanja preme-uite, kajti najbrže ram bo zelo težko dokazato, kar nam zatrjujete." Ko tako govori, se ne ve, da potni list ni vec v njegovi posesti. Misli namreč, da ima vse truntfe v evojih rokah.' Kako hvaležen je Klatrs Ruti za njeno odločno delo! Ida naenkrat globoko vzdihne, pogleda očeta, nato pa pravi mirno, toda odlotmo: 4 4 Na n»u*el se boš moral navaditi, oče, da moramo mi zapustiti GravonStein, ne pa Klaus. Motiš ee, ako misliš, da i'e slepar. Vem, da je ta mož Klaus Weyersberg. Ia če bi znali jsi govoriti, bi ti pcveidal Jerrv. Kakor ga je Jerrv pozdiavil, kako ga gledia in kako ga uboga, tako uboga peš amo svojoga gospodarja. Prosim, pcskusi se udati in u»ver-jen bodi, da tukaj kot dediči ne pridemo več v poštev." Gosipa Marija žareče pogleda svojo hčer. Hvaia Bogu, udala se je v neizogibno. . 44 Jezik za zobmi in se ne brigaj za stvari, ki te nič ne brigajo!" zakriči in s pestjo vdari po mizi Rurt Weyen^berg. (Klaus Idi skrivaj namigne, da naj mofcei. Kurt WeyeitFiberg se zopet pomiri. Praivi si, da mora postrfati bolj diplomafc-ko in da se ne sme razburjati, zato pravi čez nekaj časa. 44Morete ni oprostiti, gospod doktor, če me vča=ih prevzame razburjenje; slednjič tudi ni nikaka malenkost, za katero gre. Ako ste v resnici Klaus Weyersberg in vam s svojo suTimjo delam krivico, potom sem pripravljen prositi vas 7& odpuščanje. Tcda, kot *em rekel, najprej morate za to prinesti dokaze, da slom i va£a trditerv na resnici." Klaus pa svojega nasprotnika dobro pozna. Ker si je mis-lil, da ga je že premagal in nru je tla izpodtbil pod nogami, hoče rckoliko odnehati; saj ria videa. /Naj le še obdrži v sobi občutek premoči. Klaus pa mirno odgovori: : 4'BcostaI vrhovni komandant avstrijskih le ta Inkih čet. Poveljnik nemSke vojne mornarice v Baltiku je general-admiral AMbrecht. ki je star 59 lesti tuberkuloze, ki po vsi'h znalkili sodeč, tudi pojema, fv' bi 7?dra\niiki znali, kaj se dotraja z ,£»oba»\'ostjo, bi lahko hitre-} je iztrebili tudi tuberkulozo. I čanja, da se morajo poročiti po skupnem usjk'Iiu filma ter kom"no enostavno zaradi te«fa, ker so imajo radi. S Clarkom sva >o vy.t'la, ker sva so imela rada. To je bilo leta 1928. Tedaj Clank (Jable še ni bil ^laven fi'u#-ki igralec. Ljubila sem ira kot moškega. Kmalu pa sem spoznala, da je nje-•rov talent irlavna ovira za sto-ro najineira zakona. Žensko so vedno imele velik vpliv na Olarka. V ti-tih eosih. ko j<-imel >a>mo eno (obleko in malo malo denarja, je imel tudi malo prijateljev. Po novih iisjm*-hih v majhnih vloa |>odpisal |>o-iro!M>o v Lo- Amrobviu za irbiv- staibu. Tretji generalki jebil.^0 boieznii imata namreč no-ino Filnitsko vh^ro, se je pri»v-ela podrejen Li^fcu, je general po-, kaj -kupnih znakov. Tuljerku-1 najina nesreča, kaj* i Članka so hote Ivan Blaskovitz. ki je ko-''9zo po\"zroča.K> ki--začele obleirati žensko. Neko- nirom imela nikoli dovolj irnala, da jo neka moja sovražnica to žensko najela, da bi me na ta način jezila. Debelo knji-iro bi lahko napisala o zvijačah ki so jih ženske in inoAki uporabljali, da bi z mojo |K»moejo prišli v >tik s Clarkom. 'Danes rem sroAna, ker sem bila prva (Markova žena in ker lahko rečem, da som nun poma-srala k us]>ehii v življenju. Nekaj let srm ti tu stala ob strani in mu bila najbo jsa prijateljica in svetovalka. Nikoli n»- bom pozabila tistesra (Marka. ki j«' s<> ni bil slaven igralec. bil pa je še ve- moj in samo moj. Yi-ok je bil in nrršav ter potreben nege in dobro bc-odo. l*ri jedi ni bil izbirčen, naj-rajše j«* Lrnel biftek in mnogo zelenjave ter sadju. Paniaranč rak al \z Bratislave na Yar<v plavo-la-ko. ki jo stanovala preeej dah»č in som, Clarka otrebŠčine. so ga čakali vodno roji mladih deklet, svot- !*<> dveh letih dokaj srečnega zakona je ji-ostal Clark bolj ske dame so ga vabile na čaj.. redkobeseden. Cele ure jo pre- Neka filmska zvezula ga je nekoč protsila, naj bi jo ugrabil. Pri vsem tem sem bila sama vedno nekako za kulisami. A-ko jo bil Clark kam povabljen, jaz navadno nisem bila zaželje- mišljal o nočem, vprašala ga nikoli nisem, kaj mu jo na -rcu. Zaupala sem mu do zadnjega. Toda naposled sem ostala sama. Zdelo se mi je. da sva se ' Clarkom pogreznila v strašen IZ SPOMINOV PRVE ŽENE CLARKA GABLA. Bila sem prva žena Clarka Gabla, ki se je drugič oženil z Rito Langham in nedavno tretjič z igralko Carole Lombard. V Hollvwoodu -sem- ga srpozna-la. V Hollvwoodu se ljudije poročijo, da bi napravili kariero pri filmu, ali iz prepri- v takih razmerah začel zanemarjati. Doživela pa son\ kot Clar-kova žena tudi še bolj čudno dogodovšine. Nekega dre je potrkala na moja vrata slabo oblečena ženska in me prosila, naj ji pomagam, ker bo v kratkem mati, in nima nikogar na «votu. Konično mi je aauoa-da ie oče nionocra otroka Clark Gable. Prosila me je. na. Ni čudno, da me jo Clark! prepad in ni-em imela dovolj poguma zastavljati mu \*pra-šjnja. da bi s pomočjo njegovih odgovorov mogla premori-ti vso ^trnšnio globina tpga prepada. Tudi Clark >o bi! zadnje mesece pred ločitvi i o i>od nritiskom podobneira ol>čutka. Nikoli ni našel pogovora o nesporazum« in odtujitvi, katero sva oba tako silno občutila. Enostavno razumela se nisva več. pe-stala sva si tu'ea. ki si L Andrej Hofer (JuMikI vodja Tirolccr 2. Bclgrajski Biser (Vitoj Jelene. 3. Benefikm Vedeievalka 4. Boj in Zmac« (JuM-f Spflimau 6 BunOui Vojska I. Cvetke (H. Majar 9. Dedek je pravil (Julij Slu|..sak> lt. Devica Orleanska II. Dve sliki (Ksaver Meftko 12. Duhovni boj (Lovreuc SkupoU 14. Fra Diavolo 15. Fran Baron Trenk (tijuro Paudurlcl 17. Kudo Brezdno (Fr. Erjavec► 18. Humoreske, Groteske in Satiro ( A.xov i u Teffl i 19. Korejska Brata, frtira it misijo nov v Koreji (Josef Sjnlluiaiil 21. Mesija ,Dr. Jeglič^ 22. Mladim Srcem, jKivesi 1 ->n Lala«llao (Ksuror Mc5ku 24. Maron. kronski d«*ek x Uba a ana 56. Musolino 28. Ob 5V-Letnici dr. Janeza Ev. Kreka 29. Pariiki Zlatar 30. Patria, Povest i< Irske junaške dobe lil. K«i»*rer 31. Paberki Iz Roia (Ivan Albrehti 32. Popotniki, novele in trtiee (Milan Puievlji 33. Požiralec 34. Pravtjire (H. Majsr) 35. Pravljice in pripovedke za mla dino f S. Ko 50. Volk Spokornlk b druge povest za mladino j Ksaver Hefikol 57. Vojnimir ali. Poganstva in ki (Josip Ogrlnec 60. Zbrani spisi za mladino (Engelbert Oangl) 6L Zbirka narodnih pripovedk ta mladino (J. Planinski 1 62. Zgodovinske anekdoto (Dr. Sara bon) 63. Zlatokopl (Joaef Spillman) (Vezava nekaterih knjig j« od Ma nja nekoliko izltaitna.) Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek z* knjigo. POZOBI Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedi te pri naročilu več knjig, di Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET HEW YORK