Št. 16 (891) L. XVIII. NOVO MESTO, četrtek, 20. aprila 1967 Nedeljske volitve — naš delovni dogovor V KMETIJSTVU SMO DOSEGLI lani izredno velik napredek; vse kaže, da je interes za osamosvojitev od uvoza žit tako močan, da lahko že letos pričakujemo njegovo uresničitev. Sodelovanje kmetovalcev z državnimi posestvi in s kmetijskimi zadrugami v različnih oblikah kooperacije narašča iz leta \ leto. Pomet' skupnosti za dvig kmetijske proizvodnje na vseh sektorjih lastništva je po zaslugi gospodarske reforme vedno večja. Kmetijstvo si je priborilo enakopraven položaj, z udeležbo na nedeljskih volitvah pa bomo znova potrdili, da hočemo prav na tem področju se večje uspehe! \ Z NEDELJSKIH PREDVOLILNIH ZBOROV Kandidati med volivci Preteklo nedeljo se je v vo-lihii enoti št. 72 predstavil svojim volivcem v Stopičah in Birčni vasi kandidat za poslanca republiškega zbora dr. Franc Hočevar, zvezni javni tožilec iz Beograda, v volilni enoti št. 74 pa sta se predstavila volivcem dva kandidata za poslanca republiškega zbora: inž. Jože Legan, direktor NOVOLESA, in Zvone Perc, upokojenec, ki sta obiskala Mimo peč in Hinje. Zbori v vseh štirih krajih so bili dobro obiskani. To je razumljivo, saj se predvolilna aktivnost bliža višku, ker so volitve tik pred vrati. Svoje kandidate so volivci povsod toplo sprejeli, medsebojni pomenek pa je bil dostojen in hkrati sproščen. Na vseh štirih zborih so volivci seznanili kandidate s splošno problematiko svojega kraja ter v razpravi načeli nekaj težav, ki se pojavljajo domala povsod. Govorili so o vzdrževanju občinskih cest in krajevnih potov, o kmečkem zdravstvenem zavarovanju, o davčni politiki, pa tudi o neodkupljenem krompirju, ki še vedno leži po mnogih kleteh in čaka kupcev, o novem načinu upravljanja z gozdovi in o slabostih, ki se pojavljajo pri tem. Menili so tudi, da bi kazalo zmanjšati carine za uvoz manjših kmetijskih strojev. V Mimi peči so občani razen naštetega načeli še vprašanje gradnje nove šole, priključka na avtomobilsko cesto ir\ avtobusne proge, ki bi povezala Mimo peč z Novim mestom in Ljubljapo V nedeljo bomo znova stopili na volišča in izpolnili še drugi del naše državljanske dolžnosti. V vseh občinah bomo dokončno izvolili potrjene poslanske kandidate za republiški zbor skupščine SRS, v treh spod-njeposavskih občinah pa bodo neposredno izvolili tudi novega poslanca za zvezni zbor zvezne skupščine. Medtem ko so odborniki občinskih skupščin že 9. aprila volili poslance in kandidate za poslance za izpraznjena poslanska mesta v republiški skupščini, so člani delovnih organizacij včeraj izvolili svoje odbornike v zbore delovnih skupnosti naših občinskih skupščin. V nedeljo pa bomo vsi volivci z neposrednimi volitvami izvolili odbornike v občinski zbor svoje občinske skupščine. Delovni ljudje, ki delajo na področju kmetijstva, bodo to nedeljo hkrati volili tudi odbornike za zbor delovnih skupnosti svoje občinske skupščine. Udeležba na volitvah naj pokaže našo privrženost idealom, za katera smo delali vsa medvojna in povojna leta. V NEDELJO, 23. APRILA bomo znova potrdili dosedanjo aktivnost Jugoslavije v boju za mir in za ustvarjalno sožitje. Spet bomo dali naš glas za še večji ugled naše domovine. V NEDELJO, 23. APRILA bomo znova povedali: smo in ostanemo v prvih vrstah boja za socializem, za družbeni napredek in za mir na svetu! Zato bomo tudi tokrat šli vsi na volišča in z volitvami potrdili naš delovni dogovor, da hočemo do kraja in dosledno uresničiti družbeno ter gospodarsko reformo! GOSPODARSTVO SE PO UVAJANJU REFORME utrjuje predvsem na podlagi večje produktivnosti dela. Dolenjski, spodnjeposavski, kočevski in belokranjski delavci pri teh naporih ne zaostajajo: pridobivanje dohodka in njegova delitev po delu stopata v ospredje vseh prizadevanj, da bi reforma bila uresničena tudi pri nas! Delež delovnih organizacij pri delitvi narodnega dohodka in presežka produkta narašča, s tem pa daje podlago za vsestransko nadaljnjo krepitev gospodarstva. Z udeležbo na nedeljskih volitvah bomo zato potrdili, da hočemo okrepiti občinske skupščine in jim pomagati, da bodo čimprej in uspešnejše kot organi oblasti in samoupravljanja! RAZGOVOR Z GENERALNIM TAJNIKOM ZVEZNE KONFERENCE SZDL B. ZUPANČIČEM Širok posvet z vsemi činitelji v občini Dr. Jože Brilej v KOVINARSKI Poslanec republiškega zbora skupščine SRS dr. Jože Brilej je v torek dopoldne obiskal tovarno KOVINARSKA v Krškem. Najprej se je pogovarjal a vodilnimi Uslužbenci podjetja, s predstavniki samoupravnih organov in družbenih organizacij, nato pa sd je ogledal proizvodnjo v obratih. OD 20. DO 30. APRILA Nestalno s pogostnimi padavinami in ohladitvami. Padavine in ohladitve oričakujemo predvsem- okrog 19., 22. do 24. in od 27. aprila dalje. Vmes nevarnost slane. Dr. V. M Dragocena izkušnja predvolilne dejavnosti daljnjo dejavnost Socialistih ne zveze? — To dejansko pomeni, -je rekel tov. Zupančič, da so organizacije Socialistične zveze v vsakdanjem delu doživlja le neko reformo svojega načina delovanja. V predvolilni dejavnosti smo dosegli, da Socialistična zveza uporablja politične metode ki najbolj ustrezajo določenim koristim in tekočim vprašanjem, ne pa togim organizacijskim she mam ali tradicionalnim kalupom Ravno ta način širokega posvetovanja z vsemi činitelji v občini, zlasti pa s samimi državljani, je prav to, kar je Socialistična zveza, na svoji današnji razvojni stopnji. Takšen način dela ne ustvarja direktive, marveč omogoča in sili v splošnodružbani dogovor o tekoč Lii vprašanjih Generalni tajnik Zvezne konference SZDL Beno Zupančič je ustregel naši prošnji in v razgovoru z urednikom Tanjugovega servisa za pokrajinske ter občinske liste povedal svoje mnenje in pripombe o dosedanji predvolilni dejavnosti Socialistične zveze. Hkrati je opozoril tudi na pomembno vlogo listov v tej vsesplošni politični dejavnosti po naših občinah. Ta razgovor objavljamo v malo skrajšani obliki, da bi naši bralci imeli priložnost slišati o izkušnjah v dosedanji politični dejavnosti, ki je zajela na milijone državljanov po vsej naši deželi. V predvolilnih pripravah je Socialistična zveza — je na začetku rekel tov. Beno Zu-. pančič —. drugače nastopila v tej politični dejavnosti tako v republikah kot v občinskih in krajevnih organizacijah. Presegla je s statuti omejeno teritorialno načelo, ker meni, da ne sme biti ovirana. Zato je moralo priti poleg že običajnih terenskih sestankov članstva tudi do veliko Širših konferenc državljanov in delovnih ljudi iz vsakdanjega življenja in de la. — V čem je po vašem mnenju bistvo te spremembe m kaj želite z njo doseči? — To je dejansko ena vr sta reforme političnega de la pri nas, ki ga je Socian stična zveza pričela že v pri pravah za svoj zadnji kon gres, ko je o vseh kongresnih dokumentih članstvo raz pravljalo pol leta. Sodim, da smo dosegli veliko tesnejši stik z delovnimi ljudmi, veliko večjo enotnost »v /sak danjem političnem delovanju, višjo stopnjo posvetovanja vseh činiteljev v občini 4n (Nadaljevanje na 3. str.) Tržačani v Kočevju 25. aprila do obiskaia "Kočevje skupina 40 do 50 Tržačanov, članov KP Italdje. V Kočevje bodo prišli na izlet. V hotelu Pugled so- že naročili kosilo in glasbo. Ogledali si bodo tudi muzej in mesto. Pišece tekmujejo -z vsemi v brežiški občini Krajevna organizacija SZDL v Pišecah je pred dne- vi razpravljala o aktivnosti svojih Članov, ki se pripravljajo na nedeljske volitve. Sklenila je, da bodo skušali doseči čim boljšo udeležbo. Vsem krajevnim organizacijam Socialistične zveze v občini pa Pišečani hkrati napovedujejo tekmovanje. Merilo za prizadevnost bodo nedelj* ski volilni uspehi. Inženir novomeškega GG pri tovarišu Titu S slovensko sindikalno' delegacijo, ki bo čestitala predsedniku Titu za 75. rojstni * dan. bo šel na pot tud! ,ihž. Konrad Mehle iz. novomeškega Gozdnega gospodarstva. V delegacijo ga je imenovalo predsedstvo novomeškega ob« činskega sindikalnega sveta, katerega član je že nekaj let. Št. 16 (891) L. XVIII. NOVO MESTO, četrtek, 20. aprila 1967 DOLENJSKI LIST delovnih organizacij, da se izvede čimširši posvet vseh družbeno-političnih činiteljev v občini. SPLOŠNO DRUŽBENI DOGOVOR O TEKOČIH VPRAŠANJIH — Prosimo vas, da nam podrobneje obrazložite ta pojav in kaj pomeni za na- ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED PRI SKLADU DELAVSKEGA ZAVAROVANJA TVEGANJE NI PRIPOROČLJIVO Letos za zdravstveno varstvo 21 milijonov Ndin, 8,6 milijona Ndin pa za denarne dajatve zavarovancem — Prosto izbiro zdravnika zagotavlja 40 splošnih zdravnikov na območju novomeške komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Izvršilni odbor skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Novem mestu je 13. aprila zavrnil predlog nekaterih zdravstvenih zavodov, naj bi sklad delavskega zaivarovanja letos posloval z rizikom, morebitni primanjkljaj pa kril z izrednim prispevkom. Na seji so poudarili, da tega ne morejo dovoliti in da bodo dobili zdravstveni zavodi in druge službe pač le toliko denarja, kolikor se ga bo nabrale v skladu. Izvršilni odbor je soglašal s sporazumom med svetom zdravstvenega centra in skupščino delavskega zavarovanja o delitvi sredstev sklada. Sporazum določa, da gre 71,25 odst. letošnjih sredstev za zdravstveno varstvo, 28,25 odst. pa za denarne dajatve zavarovancem. Posebno določilo sporazuma pravi, da sredstev zdravstvenega varstva ni mogoče porabiti za denarne dajatve, kot so nadomestila osebnih dohodkov in drugo. Zdravstveni službi je kljub temu omogočeno nemoteno uresničevati program zdravstvenega varstva. Po delitvenem ključu bo za zdravstveno varstvo več kot 21 milijonov N din, medtem ko bo za denarne dajatve mogoče porabiti le 8,6 milijona Ndin. Izvršilni odbor je obravnaval tudi merila, ki naj bi jih komunalni zavod za socialno zavarovanje upošteval pri delitvi denarja zdravstvenim zavodom. Menil je, naj x bi strokovna služba zavoda pred delitvijo izločila sredstva za odplačevanje anuitet, ob delitvi pa upoštevala število zavarovanih oseb v posa- POPRAVEK Popravljamo tiskarsko napako v naslovu zunanjepolitičnega pregleda v zadnji številki našega tednika: moral bi se prilagoditi opisani snovi im dogodkom iz Adena, po pomoti pa je na strani ostal nezamenjan naslov iz prejšnjega tedna. Bralce prosimo, da neljubo napako oprostijo! UREDNIŠTVO meznih občinah. Izvršilni odbor je prepričan, da bo taka delitev dala vsem občanom enake pravice pri uveljavljanju zdravstvenega varstva. Ugotovil je tudi, da je letošnji način delitve bistveno drugačen in da je zadovoljivo prizadevanje zdravstvenih zavodov, zlasti zdravstvenega centra, ki sodeluje pri neposredni delitvi. člane izvršilnega odbora so na seji informirali, da je zdravstvena služba že začela prilagajati programe sredstvom tako, da zdravstveno varstvo občanov ne bo okrnjeno. Razpravljali so tudi o spremembi in dopolnjevanju zdravstvenega varstva, ki jih je treba prilagoditi novim ukrepom jia področju socialnega zavarovanja. Ugotovili so, da je zdravstvena služba na območju novomeške komunal- ne skupnosti dovolj razvita in strokovno sposobna, zato zavarovancem ne bo treba iskati varstva v sosednjih skupnostih. To pomeni, da bodo zavarovanci zdravnika prosto izbirali le v mejah novomeške skupnosti, kjer je med drugim na voljo 40 zdravnikov splošne prakse. Temeljna pravica zavarovancev do proste izbire zdravnika s tem seveda ne bo okrnjena, saj bodo lahko še vedno iskali varstvo drugod, le da bodo morali v takih primerih stroške sami plačati. Drugače pa bo tedaj, če bo zavarovanec poslan v dingo območje zaradi posebnih bolezni) z zdravnikovo napotnico! Sklenili so da bodo s temi značilnostmi dobro seznanili zavarovance. Punta del Este je eno izmed najbolj znanih letovišč v Urugvaju. Po vsem svetu pa je postalo znano še bolj zaradi konference dvajsetih šefov ameriških držav, ki je bila te dni v tem kraju po skoraj enoletnih pripravah. Za to konferenco šefov držav članic Organizacije ameriških držav so se zavzemale predvsem Združene države Amerike. Njihova prva zamisel je bila, naj bi na taki konferenci ustanovili skupno poveljstvo vojaških sil, nekaj takega kakor je atlantski pakt v Evropi. V tem letu je bilo slišati tudi nekaj podrobnosti o tem načrtu. Zamislili so si ga kot pakt, ki naj bi obvaroval Ameriko pred »komunistično diverzijo«. Vrhovnemu poveljstvu bi dali takšna pooblastila, da bi samo odločalo, kdaj in v kateri državi nastaja nevarnost za takšno »diverzijo«. Zlasti so veliko govorili o takem paktu po intervenciji ZDA v Dominikanski republiki, kjer so se njihove čete izkrcale, potlej pa so si nadele naslov »medameriških sil«. Nič ni čudnega, če so taki načrti naleteli na hud odpor v večini latinskoameriških držav, saj bi si takle vrhovni štab lahko prilastil pravico, da bi vsakršno politično gibanje, ki bi se uprlo severnoameriški dominaciji, razglasili za »komunistično nevarnost« in si s tem vzel pravico, da z vojsko poseže v notranja dogajanja katere koli izmed teh držav. V tem letu priprav na konferenco v Punti del Este je bil tako načrt dokončno odklonjen. Še zunanji ministri, ki so se sestali neposredno pred konferenco, so razpravljali o medameriških vojaških silah in se naposled sporazumeli, aa o čem podobnem v tej situaciji zdaj ne more biti govora. Tako so ZDA doživele precej hud političen poraz, ker so morale navsezadnje sprejeti razpravo o povsem nečem drugem, kot pa so si same zamislile. Nekaj latinskoameriških držav je že v prvih pripravah na konferenco zahtevalo, da razpravljajo o gospodarskih problemih, o velikanskih razlikah, ki nastajajo med razvitim ameriškim severom in nerazvitim jugom. Poudarjali so predvsem, da so te razlike vzrok nemirom v teh državah, to zaostruje socialna nasprotja in te vzroke je treba odpraviti. Tako so ZDA naposled sprejele vsiljeno raz- Punta del Este pravo o gospodarskih problemih, ker niso mogle tvegati, da bi se osamile in da bi latinskoameriške države brez njih začele ubirati svoja pota, ki lahko pripeljejo kdo ve kam, prav gotovo pa ne pod va-ruštvo velikega severnega soseda. V takem vzdušju je moral torej ameriški predsednik Johnson na hitro roko sestaviti svoj program, da ga ne bi sestavil kdo drug. In tako se je rodil »sen nove Amerike«, kakor je dobil ta program ime. Obsega sedem točk. ZDA bi finančno pomagale bodočemu latinskoameriškemu skupnemu trgu, pomoč pri uresničitvi večnacionalnih projektov o razvoju, možnost znižanja carin po poprejšnjem sporazumu z industrijsko razvitimi deželami sveta, da bi olajšali prodajo latinskoameriških izdelkov v ZDA, pomoč v kmetijstvu, znanosti, tehnologiji in zdravstvu ter naposled kredite za gradnjo univerzitetnih središč v teh državah. Ta program je Johnson razvil kot zadnji govornik na konferenci, potem ko je moral poslušati takšno kritiko gospodarske politike ZDA, kakršne ZDA na tako visoki ravni doslej še niso slišale. Skoraj vsi govorniki so s številkami navajali, kako velik prepad zija med visoko razvito Severno Ameriko in med latinskoameriškimi državami glede industrijske in sploh gospodarske moči. »če se te razlike ne bodo zmanjšale, potem se svet neogibno približuje samomoru,« je dejal urugvajski predsednik. Le brazilski predsednik Ongania je bil antiko-munistično razpoložen, vtem ko drugi tega niso napihovali. Ob koncu so se predsedniki dogovorili, da bodo ustanovili skupni gospodarski trg. Posebej se bodo zavzemali za to, da bodo te države več izvažale, kmetijsko proizvodnjo je treba modernizirati in sploh spremeniti razmere na vasi, vojaške stroške je treba omejiti itd. Druge točke programa osmih točk govore o razvoju zdravstva, prosvete, znanosti in tehnologije. Veliko bolj kot namišljenega strahu o komunističnih nevarnostih se torej Latinska Amerika boji posledic velikanskih razlik med razvitimi in nerazvitimi, kar pa je vprašanje vsega sodobnega sveta. V NOVEM MESTU PREDLAGAJO UKREPE Pravico do varstva naj pokaže pečat v izkaznici! Ali res živi 30 odst. zavarovancev na račun rednih plačnikov? j— Predlagajo, naj bi bil prispevek kmetov za zdravstveno varstvo 40.000 Sdin 14. aprila je izvršilni odbor skupščine socialnega zavarovanja kmetov v Novem mestu določil, da bodo 90 odstotkov sredstev v skladu kmečkega zavarovanja letos porabili za zdravstveno varstvo, kar predvideva med drugim tudi finančni načrt. Republiški skupščini socialnega zavarovanja je predlagal, naj bi vsako leto potrjevali zdravstvene izkaznice, ker bi tako preprečili nerednim plačnikom, da bi uživali iste pravice kot redni plačniki. Temeljni zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov zaostruje merila za tot vrsto zaivarovanja. Izvršilni odbor skupščin« kmetov v Novem mestu menrt, da bd šteli — po merilih socialnega zavarova- nja — za kmeta le tistega, ki ima več kot 120.000 Sdin katastrskega dohodka, ker je od katastrskega dohodka odvisno tudi plačevanje »vstopnih« prispevkov za zdravste-no varstvo kmetov. Poudaril je, da bi morali nosilci pravic kmečkega zavarovanja plačati ne po 20.000, marveč po 40.000 Sdin, da bi bili lahko sploh zavarovani. Povedali so, da je med nosilci pravic kmečkega zavarovanja 30% takih, kd imajo manj kot 120.000 Sdin katastrskega dohodka. Razumljivo je, da za socialno zavarovanje tudi manj prispevajo. Ugotovili so, da plača teh 30% kmečkih zavarovancev le 44% odstotkov zdravstvenega varstva, tako da pravzaprav zanje plačujejo nosilci z večjimi prispevki. V razpravi so nadalje ugotovili, da mnogii kmečka zavarovanci neredno plačujejo prispevke in da nekateri dolgujejo denar za več let. Od tod tudi primanjkljalj v skladu — 260 milijonov Sdiin! Izkaznice bi potrjevali le tistim, ki bi plačali vse prispevke, pravico do zdravstvenega zavarovanja pa bi lahko uveljavila le zavarovanci s potrjenimi izkaznicami. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ SLAVNOSTNA SEJA CENTRALNEGA KOMITEJA ZK SLOVENIJE — Preteklo soboto je bila v veliki dvorani republiške skupščine slavnostna seja CK ZKS, ki jo je vodil prvi sekretar KPS Franc Leskošek. Govoril je tvorec manifesta ustavnega kongresa KPS Edvard Kardelj. Med gosti so bile delegacije centralnih komitejev iz vseh republik, sekretar izvršnega komiteja CK ZKJ Mijalko Todorovič, delegacija KP Italije in Avstrije in številni predstavniki družbeno političnih organizacij ter kulturni in javni delavci. Edvard Kardelj je orisal razmere, v katerih je bil ustanovni kongres KP Slovenije in naloge, ki so si jih bili takrat postavili komunisti v boju proti fašizmu. Partija je takrat pozvala vse sile slovenskega naroda, ki jim je kaj do narodnega obstoja, naj se združijo v boju proti vse bolj grozeči fašistični nevarnosti- Danes po tridesetih letih lahko znova rečemo, da je vse tisto, kar so si postavili za cilj komunisti takrat, uresničeno. • Tovariš Kardelj je tudi orisal, zakaj je komunistični partiji vse to uspelo. Predvsem zato, ker je bila partija edina nekompromitirana in organizirana politična sila, ki je lahko zbrala vse napredne sile slovenskega naroda okrog sebe, ker je trdno verovala v moč demokratičnih sil in ker ji je uspelo mobilizirati predvsem delavski razred. Potlej pa je tovariš Kardelj govoril o sedanjih nalogah, pri čemer je poudaril, da se osnovna funkcija vodilne družbene vloge zveze komunistov v našem času ne razlikuje veliko od tiste, ki jo je imela v času ustanovnega kongresa. Njen vpliv na družbena dogajanja je namreč odvisen od tega, koliko so komunisti sposobni povezovati živ družbeni in politični interes delavskega razreda in vseh delovnih množic s socialnim ustvarjalnim potencialom družbe ter njenim materialnim razvojem. To pa nalaga komunistom, da sproti zavzemajo jasna in odgovorna stališča glede tistih pojavov in problemov v družbenem življenju, ki bistveno vplivajo na potek aktualnega družbenega dogajanja. Razumljivo pa, je, da se morajo komunisti za svoja stališča boriti. ■ ZBOR SAMOUPRAVLJAVCEV V ZAGORJU V počastitev tridesetletnice usta- Vloga komunistov se bistveno ni spremenila novnega kongresa JKPS je bilo v Zagorju zborovanje okrog 500 samoupravljavcev zasavskih revirjev. Govorila sta sekretar izvršnega komiteja CK ZKS Franc Popit in sekretar področnega komiteja ZKS za Zasavje Marjan Orožen. Tovariš Popit je posebej opozoril na številne obletnice, ki jih praznujemo prav letos. Tovariš Tito je že 30 let pri krmilu naše partije, sto let je, odkar je izšel Marksov »Kapital«, sto let je tudi od ustanovitve prvega delavskega društva na Slovenskem in 50 let od Velike oktobr* ske revolucije. Posebej je poudaril pomen teoretičnega dela in preučevanja zgodovine socializma za razvoj samoupravljanja, saj si samoupravljanja ob neznanju in prakticistič-nem sprotnem odločanju, ne da bi znanstveno predvideli možne posledice takega _ odločanja, ni mogoče zamisliti. Med drugim se je ustavil tudi ob kulturnih vprašanjih ter poudaril, da bi bilo prav, če bi se tudi danes močneje slišal glas delovnega človeka, kakšni so njegovi kulturni interesi in zahteve. Ko pa je govoril o konkretnih sedanjih nalogah komunistov, je dejal, da so obseženf v resoluciji nedavne seje centralnega komiteja in zdaj gre za to, da jo uresničijo. ■ SVETOVNI REKORD V MAJDANPE-KU — Skupina bageristov je z bagrom »M-3« nakopala v pol leta milijon 600 tisoč ton bakrene rujle in s tem presegla vse dosedanje rekorde, ki jih dosegajo s tem strojem po drugih rudnikih na svetu. ■ ZAGREBŠKI VELESEJEM ODPRT — V Zagrebu so odprli spomladanski velesejem, na katerem sodeluje 727 domačih in 449 tujih razstavljavcev. Sejem je odprl predsednik zvezne gospodarske zbornice Tone Bole. Velesejem je urejen na 90 000 kvadratnih metrih razstavne površine. ■ EKK BO TREBA ZGRADITI — Izvršni svet je na nedavni seji razpravljal o poročilu posebne komisije, ki je proučevala, kako bi rešili problem Energo-kemičnega kombinata Velenje. Spričo tega, da za celotno naročeno opremo ni mogoče naiti kupcev in da nastajajo tako veliki stroški, ki jih bo treba tako ali tako plačati in še nič ne bi imeli od tega. se je izvršni sv«*t odločil, da bi W1o rmm^noie nrrf*rtni<' s spre- menjenim proizvodnim programom. ■ ŠTIRIURNI UDAR V GANI — V ponedeljek zjutraj je skupina oficirjev padalskih enot na čelu s podpolkovnikom Asasijem skušala izvesti državni udar. Druge enote vojske in policija niso podprle upornikov in tako so upor že v štirih urah zatrli. Predsednik ganskega sveta za narodno osvoboditev general Ankrab je na tiskovni konferenci izjavil, da je bila v poskus udara zapletena le majhna skupina nekega polka. Tako uporniki niso imeli niti časa, da bi povedali, kaj so pravzaprav hoteli. Tuje agencije ugibajo, če ne stoji za uporniki bivši predsednik Nkrumah, drugi pa spet trdijo, da gre le za upor plemena Ašanti, ki se že dlje časa ne strinja z vlado generala Ankraha. ■ NOV VESOLJSKI POSKUS — V ZDA so izstrelili vesoljsko ladjo, ki potuje na Luno, kjer naj bi »mehko« pristala in »pobrala« vzorce Luninih tal. Ladja ima posebno »lopato«, ki bi pobirala vzorce tal, kar bodo opazovali prek televizijskih kamer na Zemlji. Pravijo, da je namen tega poskusa, da bi ugotovili, če bi tla vzdržala pristanek večje vesoljske ladje z astronavti. ■ U LBRICHTO V A GRAJA IN PREDLOG — Na VII. kongresu enotne socialistične partije Nemčije je predsednik državnega sveta in prvi sekretar te partije VValtcr Ulbricht obsodil politiko sedanje zahodnonemške vlade kot izrazito desno in obremenjeno z revanšizmom ter imperializmom. Predlagal pa je, naj bi sc sestala premiera obeli vlad Kiesinger in Stoph. ■ OBTOŽENA LIU IN TENG — V Pekingu so obtožili predsednika republike Liu Sao Čija in generalnega sekretarja KP Kitajske Teng Ilsiao Pinga, češ da sta pripravljala državni udar in zahtevajo zanju smrtno kazen. Oba so pred nedavnim preglasovali v vrhovnem partijskem vodstvu. ■ MISIJA OZN SE JE SPORAZUMELA Z LONDONOM — Misija OZN, ki je preučevala razmere v Adenu, je naposled le prišla v London, kjer se je pogovarjala z britanskim zunanjim ministrom Brownom. Sporazumeli so sc glede dela v prihodnje, vendar ni gotovo, če bo misija nadaljevala svoje delo v Adenu. ■ POTRES V INDONEZIJI — Na indonezijskem otoku Cclebes je bil te dni hud potres, pri katerem je bilo ob življenje okrog 40 ljudi, 75.000 pa jih je moralo zapustiti domove. ■ GRŠKI PARLAMENT RAZPUŠČEN — Vlada premiera Ka-nciopula je razpustila grški par-lamet. Nove volitve bodo 28. maja, kakor je bilo 2e prej napovedano. ■ GRECKO — NOVI OBRAMBNI MINISTER ZSSR — Pretekli četrtek so za sovjetskega obrambnega ministra imdrtovall maršala Andreja Grcčka, ki tako nadomešča umrlega maršala Rodiona Malinovskcga. Hkrati so na vodilna mesta v vojski imenovali več novih osebnosti. ■ BOJ PROTI ALKOHOLIZMU — Vrhovni sovjet ruske federacije je na prvem zasedanju sprejel zakon o obveznem z-ivnvl.lenju alkoholikov.. Rn^tfainTV *>a bodo sodlšSa obsojala na .delovno prevzgojo od enega do dveh let. Temu ni treba namensko varčevati, toda če hočete kaj več kot gnezdo na veji, začnite namensko varčevati že ta teden! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA v Novem mestu je uvedla posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj Lastno stanovanje si lahko pridobite z varčevanjem, z vezanjem sredstev delovne organizacije ter s posojilom banke! Vključujte se v novo obliko varčevanja! - Vsa pojasnila dobite brezplačno pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njeni podružnici v KRŠKEM, kakor tudi v obeh ekspoziturah: v TREBNJEM in v METLIKI. „Na Dolenjskem je napredek očiten!" Razgovor z zveznfm javnim tožilcem dr. Francem Hočevarjem, kandidatom za poslanca republiškega zbora skupščine SRS — Tovariš Hočevar, kaj vas je, ko se po 10 letih, kot ste sami povedali, spet vračate v »staro domovino«, na Dolenjskem najbolj presenetilo? — Dolenjska spreminja svoje lice, tukajšnji napredek pa je zame toliko bolj očiten po 10 letih odsotnosti. Ta napredek je viden že na ljudeh, tako na vasi kot v mestu: veliko boljše so oblečeni kot včasih in bolj sproščeni so. Tudi takrat, kadar teče pogovor o t. i. »večnih problemih«, kot so davki, oene in podobno, se vprašanja o tem postavljajo drugače. Ljudje jih povezujejo s celotnim gospodarskim dogajanjem. Vidi se, da imajo občani večji pregled nad dogajanji v družbi in nad politiko in da oboje razumejo. Seyeda pa so jim nekatere stvari še vedno nerazumljive in tu so navadno tisti problemi, ki jih je treba reševati, na primer: odnosi kmetijske zadruge in gozdnega gospodarstva do zasebnega kmeta, ki še vedno vsebuje nekatere slabosti. Dolenjski kmet je vse bolj orientiran na trg. Zanima se za tržno proizvodnjo; zato nastajajo zdravi kooperativni odnosi, ki kažejo v kmetij- stvu ponekod lepe uspehe: kmetovalci uporabljajo umetna gnojila in sortna, preizkušena semena, uveljavlja se plemenska živinoreja, po poljih orjejo traktorji in zemljo obdelujejo kmetijski stroji. Vse to je toliko bolj pomembno, ker ima Dolenjska omejene možnosti glede razvoja kmetijstva. Prav zato pa je treba tu skrbno slediti vsemu novemu in to uporabljati. Družbene dejavnosti ne zaostajajo: imate veliko, novo bolnišnico, galerijo, študijsko knjižnico, več novih šol, lepo razvito zdravstveno mrežo itd. V novomeški občini je zdaj zaposlenih že okoli 13.000 ljudi, pred vojno pa tu sploh ni bilo industrije. Zdaj o njej lahko govorimo, saj je tu več raznih podjetij raznih industrijskih panog, npr. tekstilne, avtomobilske, farmacevtske in kemične. To ima velik vpliv na celotno novomeško področje. Vsa ta industrija je še mlada in tudi njen razred je mlad, zato se ni treba čuditi, če se vsako toliko časa pojavijo težave v vodstvu posameznih podjetij ali v samoupravljanju. To je šola, skozi katero gre naš delavski razred. Lahko pa re- čemo, da to najbolj spreminja lice Dolenjske! — Najbrž bi bilo preveč terjati od vas, da bi kar takoj našteli bodoče naloge; zato prosim, če poveste vodilo, ki ga je mogoče povzeti iz tega, kar ste pravkar povedali. — Doseženi uspehi predstavljajo trdno in dovolj veliko osnovo za še hitrejši razvoj tako v industrializaciji področja kot v gostinstvu, turizmu, kmetijstvu, trgovini in obrti. Hvalevredni primeri, kot sta KRKA in IMV, dokazujejo, da se dajo z vztrajnim delom in dobrimi načrti skoroda iz nič ustvariti industrijske zmogljivosti. To nam je lahko zgled in fc>ouk v bodoče, hkrati pa naj nas spodbuja, da bomo videli v strokovno, družbeno in gospodarsko razglednih kadrih, ki so sposobni dojeti razmere na domačem področju in jih povezati s širšim gospodarskim gibanjem v državi, največje in najtrdnejše zagotovilo za uspešen razvoj. Prepričan sem, da bodo tako zdravi pojavi organiziranosti, kot jih je zaslediti v industriji, kmalu opazni tudi v kmetijstvu, gostinstvu, turizmu, trgovini in obrti. Dr. Franc Hočevar, kandidat za poslanca republiškega zbora skupščine SRS _____ Italijanski gostje v hotelu Sremič 4. maja bo prispela v Krško prva skupina 50 italijanskih turistov, ki se bo zadržala tam do vključno 7. maja. V razmiku 14 dni bo obiska- lo krško občino še nekaj nad 20 takih skupin. Pošilja jih turistična agencija ETLLI iz Trsta, s katero se je uprava hotela že nekaj let dogovarjala za obisk trgatve na Sremiču. Širok posvet z vsemi činitelji v občini Predvojni komunisti-revolucionarji črnomaljske, kočevske, metliške m novomeške občine so ob tovariškem srečanju za 30-letnico ustanovnega kongresa KPS, ki je bilo 17. aprila v Dol. Toplicah, položili vence na spominski kamen VDV brigadi v Dol. Toplicah in na partizansko grobišče v Poljanah. Na sliki: med polaganjem venca v Poljanah. (Foto: Miloš Jakopec) (Nadaljevanje s 1. str.) republiki, in kar je še važ nejše, pričel se je odprt političen razgovor. Dosegli smo, da vse bolj poslušamo ljudi, ne pa da jim mi govorimo, da državljane bolj mobiliziramo za skupen dogovor in ta način lahko nadomesti številne zakone in predpise. ČASNIKI SO TRIBUNA DELOVNIH LJUDI IN VSEH DRŽAVLJANOV! V Novem mestu premalo menjalnic Po predpisih imeta menjavati tujo valuto v Novem mestu razen banke še hotel METROPOL in KOMPASOVA poslovalnica, kar je za boljši denarni promet v mednarodnem turističnem letu premalo. Menjalnico tujega denarja bi morale imeti tudi pošta in vsaj večje gostinske organizacije. SREČANJE PREDVOJNIH KOMUNISTOV Predanost, prodornost in brezmejno zaupanje v pravilnost revolucionarne poti, ki jo je nakazovala Partija, so bile tri glavne odlike predvojnih komunistov 17 aprila so se v Dal. kočevske, metliške in novo- Toplicah zbrali predvojni meške občane. Na tovariško komunisti iz črnomaljske, srečanje ob 30-letnici usta- novnega kongresa KPS so jih povabili občinski komiteji ZKS vseh štirih občin. Srečanja predvojnih komunistov revolucionarjev so se razen domačih predstavnikov druž-beno-političnih organizacij in občinskih skupščin štirih občin ter predstavnikov črnomaljskega in novomeške garnizije JLA udeležili še Viktor Avbelj, član predsedstva CK ZKS, inž. Marko. Bulc, član izvršnega komiteja CK ZKS, Jože Borštnar, sodnik ustavnega sodišča SRS in dr. Prane Hočevar, zvezni javni tožilec SFRJ. Vabljence je prisrčno pozdravil sekretar ObK ZKS Novo mesto Slavko Zierkel-bach, v krajših nagovorih med srečanjem pa sta obudila spomin na prehojeno pot in slavljencem čestitala tudi Viktor Avbelj in dr. Franc Hočevar. Dopoldne je srečanje potekalo v prostorih Zdravilišča Dolenjske Toplice, popoldne pa so udeleženca obiskali bazo 20 na Rogu. V zvezi s tem menim, da so tako imenovani »lokalni listi« oziroma časniki občin in kolektivov imeli in še imajo pomembno vlogo, ker s pomočjo njih lahko pridemo v najtesnejšo zrvezo z delovnimi ljudmi. Ti listi naj postanejo tribuna naših državljanov, da se tako zve za njihovo mnenje, ne pa samo na tradicionalnih organizacijskih sestankih. — Ko ste že omenili lokalne liste, vas prosimo, da nam podrobneje poveste svoje mnenje o tej njihovi vlogi in mestu, kajti ponekod je prišlo do nesporazumov in celo do nerazumevanja, čeprav gre pri tem za glasila oziroma tribune Socialistične zveze? — To je stvar konkretnega dogovora v nekem predelu ali občini, je rekel generalni tajnik SZDL Beno Zupančič, če je kakšen list glasilo Socialistične zveze, mora to v resnici tudi biti oziroma mora biti tribuna delovnih iju-di. če forum SZDL deluje na podlagi neposrednega dogovora z državljani, potem se mora to odražati tudi v listu. In nasprotno: če obstaja umetna in birokratska delitev, potem so forum, list in delovni ljudje med seboj ločeni. To pa ustvarja dilemo, ki je prav tako birokratska, kajti če politični forumi resnično poslušajo, kar delovni ljudje povedo, če uresničijo predloge in mnenja državljanov, potem ni nasprotja med političnimi forumi in članstvom in redakcija lista v takšni situaciji kaj lahko konstruktivno sledi političnemu delovanju. Tu je potrebno razčistiti tudi vprašanje avtonomije listov, kar ni tako enostavno, kakor nekateri tovariši mislijo, posebno takrat, kadar menijo, da oni sami kot delovne skupnosti ustvarjajo splošno politiko na svojem področju. Tudi zaradi tega smo v škripcih. — Kakšne sklepe izvajate iz tega? — če je Socialistična zveza tribuna delovnih ljudi v občini, potem svoje sklepe, svojo dejavnost in vse, kar pripravlja, podreja resničnim koristim in mišljenju delovnih ljudi, kar pa ne pomeni, da se mora vedno skladati tudi z vsakim posameznikom. Kadar pa gre za splošni družbeni dogovor, tedaj je stališče forumov hkrati tudi stališče članov Socialistične zveze in list mora biti sestavni del tega dogovora, zato mora izražati svoje mišljenje in pomagati oblikovati skupna stališča. Preprosteje povedano: če organizacija SZDL dobro dela, potem ne more priti do nesporazuma, listi pa so lahko le odraz takšne organske politične klime. Beno Zupančič, generalni tajnik Zvezne konference SZDL Jugoslavije: »Lokalni listi imajo posebno vlogo, ker z njihovo pomočjo lahko pridemo v najtesnejšo zvezo z delovnimi ljudmi. Ti listi naj postanejo tribuna naših državljanov.« PREDVOLILNA DEJAVNOST JE POVEZANA Z NAMENI REFORME — Prosil bi vas, da se po* vrneva na predvolilno dejavnost in da nam na kratko poveste, kaj pomenijo dosedanje izkušnje iz te dejavnosti za Socialistično zv&> zo? — Mi smo v celoti naredili velik napredek in ta izkušnja mora služiti za stalno dejavnost SZDL, ne samo v času volitev, ampak na splošno. Naša glavna naloga je in ostane družbena in gospodarska reforma, ki vpliva na naše celotno politično delo, spremembe v metodi dela SZDL pa so dejansko posledica družbene reforme. To je pozitivna posledica, ki se odraža tudi v naši predvolilni dejavnosti, ker se je povezala z oprijemljivimi nameni reforme. Tam, kjer so druga vprašanja stopila na prvo mesto, kjer se je razpravljanje sukalo okoli oseb in podobnem, tam so bile politične priprave slabe. Spričo tega sem mnenja, da mora Socialistična zveza v celoti zares izkoristiti to izkušnjo, da bi postala čim širša tribuna delovnih ljudi, s katere se bo slišal njihov glas. volivci so POKAZALI VELIKO ZANIMANJE ZA VSA VPRAŠANJA — Kaj navsezadnje mora biti prva naloga SZDL kot posledica bogate predvolilne dejavnosti, na katero ste opo zorili v tem razgovoru? — če gledamo v celoti, lahko rečemo, da je nas de lovni človek, naš državljan, na splošno pokazal v predvolilni dejavnosti veliko zanimanje za reševanje vseh vprašanj reforme, prosvete, socialnega zavarovanja, standarda in podobnega. Zdaj je naloga SZDL in vseh družbenih organizacij, da se pobrigajo za ohranitev tega političnega zanimanja delovnih ljudi, da bodo to zanimanje pokazali tudi na voliščih 23. aprila, ko se bodo odločali, kateremu kandidatu bodo dali svoj glas, in da z enako pazljivostjo zasledujejo tudi delo bodočih skupščin. A. B. METLIŠKA OBČINA PRED NEDELJSKIMI VOLITVAMI Osem let težav in uspehov Med dolenjskimi občinami, ki so zlasti v zadnjih letih dosegle viden napredek na raznih področjih, je tudi metliška občina. Ker ob sedanjih volitvah poteče mandat predsedniku Francu Vrviščarju, ki je celih osem let opravljal težavno funkcijo predsednika občinske skupščine, smo ga prosili, da je za naše bralce napisal obširen sestavek o težavah in uspehih, s katerimi se je s svojimi sodelavci srečeval pri uresničevanju zastavljenih načrtov. Prav živo mi je ostalo v spominu vse dobro in slabo, težave injus-pehi, ki jih je doživljala občinska skupščina, kateri sem predsedoval nekaj več kot celih osem ^ ^ let! Nikoli v življenju si nisem predstavljal, še manj pa želel, da bom prišel v skupino vodilnih ljudi, na katerih so sloneli takratni veliki problemi, težave in revščina tega predela Bele krajine. Prav na kratko so mi takrat po vedali: Mlad si, naloge in disciplino poznaš, predviden si za predsednika občinske skupščine! V kakšen položaj sem bil s takratnim občin skim odborom postavljen pred osmimi leti, sem se zavedel šele čez nekaj mesecev. Nekaj časa smo le spoznavali in razvrščali naloge in revščino v vrstni red in določali nujnost reševanja. Kaj več nam takratne materialne možnosti niso niti dopuščale. — Moja skromna pisarna je bila vedno polna ljudi: prihajale so matere, očetje, mladina in drugi, ki so prosili za zaposlitev; prihajali so mnogi, ki so želeli najosnov nejše, kar pripada človeku za skromno življenje, želj, hotenj, težav in problemov je bilo na kupe! Dobival sem občutek, da spričo takratne skoraj nepomembne materialne osnove nikoli ne bo mogoče rešiti težav. Vendar — kapitulacij nismo vajeni; položaj nas je opominjal, da se nekoč vendarle more spremeniti na bolje in da nekdo mora začeti boj z zaostalostjo in ne razvitostjo tega predela Slovenije. Čedalje močnejše je bilo tudi spoznanje, da je objokovanja in čakanja dovolj...« S temi besedami začenja predsednik Franc Vrviščar svoj prispevek o prehojeni poti metliške občinske skup ičine v zadnjem desetletju. Takole ga nadaljuje: Na vsakem koraku smo srečevali žalostno dediščino predvojnih in vojnih let »Zdravstveni dom se je nahajal v razpadajočih prostorih zasebne stavbe; osnovne Sole v občini so še kazale podobo vojnega stanja, v Metliki pa so bili šolarji vsak dsn izpostavljeni raznim nevarnostim v grajskih prostorih. V številnih vaseh so si občani želeli elektriko, na odseku za delo pa je bik) prijavljenih skoraj 1200 ljudi, ki so iskati kruh! Na vseh šolah je manjkalo učnih moti, seveda pa niso bile niti opremljene. Kadrov v zdravstvu in drugih službah ni bito dovolj, niti nismo imeli ljudi, ki naj bi začeli reševati gospodarsko stanje. Lahko trdim, da je ves sposobni kader, ki pa ga je bilo ie prej tako malo, po vojni ostal v rasnih službah širom po Sloveniji in Jugoslaviji V občini smo imeli takrat le 16 ljudi, ki so imeli srednjo ali višjo šoto! V Metliki je obstajala se ena gospodarska organizacija: tovarna BETI, vseh zaposlenih pa je bilo v občim približno 250. Narodni dohodek je znašal še pred pičlimi 10 leti komaj 73.000 S din na prebivalca! številka prepričljivo govori o takratni gospodarski moči občine in o bedi. Družbeni sektor sploh ni imel stanovanj, nemogoče stanje pa je bilo tudi v gostinstvu, saj nismo imeli niti enega sodobnega gostinskega lokala in niti ene sobe za prenočišče, ki bi imela kopalnico. Smo na vs6 to res že pozabili? Vsa Bela krajina je bila zaradi slabih prometnih zvez povsem odrezana od poslovnih in gospodarskih središč Slovenije. Ce si note! govoriti po telelonu z Ljub ljano, si moral imeti veliko sre čo, da ti je to uspelo v enem dnevu! Povsod je primanjkovalo vode. Vsa Bela krajina ni imela niti kvadratnega metra asfaltira nih cest, kaj Sele asfaltiranih ulic, trgov itd. Trgovine so bile majhne in žalostne V dvorani metliškega kina se je odvijalo celotno kulturno življenje. V Metliki ni bilo metra kanalizacije, da ne govorimo o drugi komunalni ureditvi mesta in občine. Železniški postaji Gradac In Ro salnice sta bili požgani in neobnovljeni. Klavnica se je podrla, po bencin pa smo hodili v Novo mesto ali Črnomelj. Pekatrija je bila v zasilnih, vendar neustrezni prostorih. Obrtništvo in usluž-nostne delavnice so po številu in delu zaostajale za potrebami, pravzaprav pa jih skoraj ni bilo. Vse to se je seveda poznalo tudi na razpoloženju ljudi, saj so nam take rasnere samo še oteževale' socialno stanje. Precej je bilo med ljudmi malodušja, tet da »se dalje pač ne da priti«. Razen naštetega smo imeli težave tudi izven občine. Nihče nam ni saupal sodelovanja in kreditov; na naše razmere so zaradi vsega naStetepa gledali r nem upanjem. V 8 letih: skok od 73.000 na 560.000 Sdin narodnega dohodka! Sestavili smo si čvrst plan za razvoj gospodarstva in drugih služb. Ko smo ga razlagali doma in izven občine, smo doživljali včasih posmeh; slišali smo tudi besede, da si zamišljamo nedosegljive stvari, da gradimo gradove v oblakih in da nimamo niti kadra niti pogojev za uresničitev naših nalog ... Odgovarjali smo kratko in jasno: »Poglejte nas čez 5 let!« Naši sklepi in načrti so bi- li zares jasni in določeni, njihovo uresničevanje pa disciplinirano, brez omahovanja. Zavedali smo se, da stavimo zelo visoko: šlo je za rešitev nalog, za ves naš prosti čas, pa tudi za naša imena! K sodelovanju smo povabili vsakogar, preganjali pa smo mlačnost in oportunizem in malodušje. Enotnost in vztrajnost smo nagradili na vsakem koraku. Punkcije so bile razdeljene, z njimi pa tudi velike odgovornosti! Krog delovnih ljudi se Je Siril z novimi kadri, brez katerih uspehov ne bi bilo. Ni- koli ne bom pozabil sodelavcev in borcev iz tega časa. Med slednje štejem predvsem tovariša Petra Vujčiča, ki se je marca 1959 vrnil v Belo krajino in se pogumno lotil dela ter odstranjevanja revščine. Tu so še tovariši Frenk Molek, Tine, Kobe, Jakljevič, Gačnik, Jerman, Jankovič, dr. Pečaver, magister Jug, 2ele, Belopavlovič, Manek Fux, Martin štefanič in vrsta drugih tovarišev in tovarišic, katerih imena dobro poznamo, prav tako pa tudi njihove zasluge za zgraditev gospodarstva v občini. Razvijati so se začele obstoječe gospodarske organizacije in nasta jati nove: BETI, obrat NOVO- TEKS, lesno podjetje LEPIŠ na Suhorju, KOMET, kmetijska zadruga, Komunalno podjetje, pa trgovina, gostinsko podjetje itd. V njih so se začela odpirati <4* Vabilo na prvomajske prireditve Občanski sindikalni svet v Brežicah pripravlja v sodelovanju z Zvezo mladine, Počitniško zvezo, taborniki In garnizijo v Cerkljah bogat program za počastitev 1. maja. Komisija za rekreacijo pri ObSS organizira športna tekmovanja v trdi disciplinah: v igranju šahovske simultanke 16. aprila ob 9. uri v Prosvetnem domu, v streljanju z zračno puško in kegljanju. Na predvečer praznika dela bodo planinci zakuri- li kres pri Šentvidu. Taborniki se bodo 26. aprila zvečer zbrali ob tabornem ognju poleg Prosvetnega doma v Brežicah. 23. ali 30. aprila bodo zakurili propagandni taborni ogenj na bizeljske gradu. Pri organizaciji prvomajske proslave bodo sodelovali mladinski aktivi iz vse občine. Kresove bodo zažgali povsod v večjih krajevnih središčih. Napovedane so tudi množične športne prireditve. V viteški dvorani brežiškega gradu bodo prirer. lili 27. aprila ObSS vse-čano akademijo. Nastopi harmonikarski orkester SVOBODE iz Šentvida nad Ljubljano. Na premično jutro bosta kapelska in brežiška godba zaigrale prvomajski pozdrav Brežičanom in prebivalcem v krajevnih centrih. V Cateških Toplicah bo dopoldne tudi promenadni koncert. Viktor Avbelj v Brežicah. Zadovoljen zapušča prosvetni dom, kjer je imel ražgovor s predstavniki gospodarskih organizacij. (Foto: J. Teppey) ZAČETEK PROIZVODNJE OPEKE SE JE ZAKASNIL V opekami jih je ukanila pomlad Opekarji nestrpno pričakujejo toplejše dni — Mraz sredi marca je napravil precej škode — Skupina sezoncev je odložila svoj prihod — Letos bodo napravili delavci brežiške OPEKARNE sedem milijonov kosov opečnih izdelkov — Naprodaj bodo imeli nov izdelek, votli zidni blok 4/1 — Za začetek gradbene sezone imajo v zalogi še 450.000 kosov žgane opeke Viktor Avbelj v pogovoru z volivci Predstavniki gospodarskih organizacij so gosta seznanili s prizadevanji za uresničevanje reforme in kritično spregovorili o vsem, kar ovira kolektive na tej poti — Zbor volivcev je bil izredno dobro obiskan — Udeležili so se ga občani iz vseh krajev občine Kandidat za zveaii zbor zvezne skupščine Viktor Avbelj je 13. aprila Obiskal volivce v Brežicah. Dopokkie je imel razgovor s predstavniki gospodarskih organizacij, zvečer pa srečanje z volivci iz vse občine. V dopoldanskem delu je predsednik občinske skupšči-I ne Milan Šepetave za uvod seznanil tov. Avblja z gospodarsko razvitostjo občine in s predvidevanji za njen na daljnji obstoj. Prihodnost imata po dosedanjih analizah predvsem kmetijstvo in turizem. Brežiška občina je pretežno agrarna, se 41 odstotkov prebivalstva preživlja s kmetijstvom. Možnosti se odpirajo tudi za razvod turizma, za kar so potrebne Se precejšnje investicije. Pomemben bo zlasti zdraviliški turizem. Oateške Toplice te privabljajo goete iz ranih dežel, boljšo zasedenost pa si obetajo šele potem, ko jim bodo lahko nudili kaj več kot kopanje in zdravljenje. Predstavniki delovnih organizacij so v razgovoru našteli vrsto težav, s katerimi se srečujejo v dobi reforme. Sem sodijo zlasti pomanjkanje obratnih sredstev in ovire pri najemanju kreditov za modernizacijo proizvodnje. Tudi zasebni kmetje želijo, da bi imeli možnost najemati bančne kredite za nabavo kmetijske opreme. V raspravi so navzoči govorili še o politiki cen kmetijskih pridelkov in žhrme, o težavah pri izvossu, o odnosih v transportu, o problemih v gocsdarsbvu, o položaju trgovine in v zvezi s tem opoeaarJali na potrebo po večjem vplivu na oblikovanje zakonskih predptoov. Tovariš Avbelj je nato odgovarjal na zastavljena vpra- šanja in pohvalil zavzetost razpravljavcev pri obravnavanju perečih gospodarskih problemov, ki so jih prisotni deloma že nakazovali v obliki predlogov. Gost si je še tisti dan ogledal zdravilišče Cateške Toplice, vrtnarijo kmetijske zadruge na Čatežu in grad MOkrice. Zvečer je govoril na zboru volivcev v prosvetnem domu. Poudaril je pomen volitev, ki sovpadajo s časom največjih prizadevanj za uresničitev gospodarske ki družbene reforme in ki bodo potrdile soglasnost volivcev z novo ustavo. Dvorana Je bila zasedena do zadnjega kotička. Razen Brežičanov se je zbora udeležilo tudi veliko volivcev iz okoliških krajev. Njihov prihod na zbor so organizirale krajevne organizacije SZDL. It. S PRVE RAZŠIRJENE SEJE NOVEGA KOMITEJA Več svežine v organizaciji ZK! Dejavnost komunistov ne sme biti omejena le na delovne organizacije — V krajevnih skupnostih upravičeno pričakujejo, da se bodo zaposleni člani ZK vključili v dogajanja na terenu — Mladini odslej na široko odpreti vrata v Zvezo komunistov 14. aprila je bila v Brežicah prva seja novoizvoljenega občinskega komiteja Zveze komunistov, ki so Ji priso- stvovali tudi sekretarji osnovnih organizacij. Skupaj so obravnavali sklepe konference, ki zahtevajo od članstva večjo delovno zavzetost in vsebinsko obogatitev dela v organizacijah, kritičen odnos do družbene morale, odpiranje organizacije navzven ter odkrito in natančno obveščanje o vseh bistvenih vprašanjih, ki jih obravnava Zveza komunistov. Vse to zahteva prožnejše orgamzacdjske oblike ki usmerjanje komunistov v de- lo po interesnih področjih. Zaživeti naj bi aktivi komunistov prosvetnih delavcev, aktivi komunistov iz gospodarstva, zdravstva, članov ZB NOV, aktivi komunistov v krajevnih skupnostih in drugod, kjer je to potrebno. V Zvezo komunistov Je treba omogočiti vstop vsem občanom, ki sprejemajo njen program in Id so ga pripravljeni uresničevati na vsakem koraku. Na Široko je treba odpreti vrata zlasti mladim ljudem, za katere so bili dosedanji kriteriji prestrogi. Delo komunistov se mora čutiti povsod, v delovni organizaciji in v krajevni skupnosti, kjer živijo. Do sedaj so se zaposleni vse preradi izmikali dolžnostim na terenu z izgovorom, da so vključeni v osnovno organizacijo v podjetju. Iz razprave na seji lahko povzamem, da bo komite zahteval, naj vsak član aode- luje povsod. V prihodnje naj bi bilo tudi sodelovnje z ZB NOV in garnizije JLA plodnejše. Toplo vreme je spodbudilo kolektiv brežiške OPEKARNE, da je že 14. marca odprl delovno sezono. Iz Srbije so poklicali skupino 26 delavcev, ki vsako leto prihaja delat v OPEKARNO. Toda 25. marca je nastopil mraz in 50.000 opeke je zmrznilo. Vse de- lo je bilo zaman. Vodstvo podjetja je takoj sporočilo sezoncem, naj počakajo doma, dokler ne bo spet toplo. Muhasta pomlad je 6. aprila ponovno prinesla sneg. Opekarji so se mora- li s tem sprijazniti, četudi si še tako neučakano žele začetka nove delovne sezone. » Plan, ki so ga sestavili za letos, je enak lanskemu in se omejuje na 7,000.000 opečnih enot. Kolektiv si bo prizadeval, da bo izdelke prodal. V poštev pridejo predvsem kupci iz bližnjega okoliša. To zaledje sega do Sevnice. Na oddar ljeoejše kraje ne morejo računati, ker prevoz opeko izredno podraži. Od lanskega leta ima OPEKARNA na zalogi še 450.000 kosov žgane opeke. Kup se bo verjetno zmanjšal, ker se že začenja grad bena sezona. Toda zidovi zdaj počasneje rastejo in tudd poraba opeke se omejuje. Razen tega si zasebni graditelji pomagajo s cenejšimi cementnimi izdelki. Pretežen del odjemalcev predstavljajo zasebniki. Le 15 odst, opečnih izdelkov proda OPEKARNA družbenemu sektorju. Letos nar meravajo v podjetju zmanjšati proizvodnjo polnih zidakov za 1 milijon. Delali bodo več votlih blokov. Na trg bodo poslali nov izdelek, votli zidni blok 4/1. Tako si bodo zagotovili prodajo, ker je po- vpraševanje po tovrstni opeki mnogo večje. Tudi stropni in strešni izdelki gredo dobro v denar, le za polne zidake ni bilo dovolj zanimanja. Pred srečanjem v Brežicah Dne 15. apr. je bila v Cerkljah zabavna mladinska pri-'reditev »Pokaži, kaj znaš«. Do sedaj so bile podobne prireditve že v Artičah in na Bizeljskem, v kratkem pa bo še v Dobovi. Zmagovalci ekip ki sodelujejo na prireditvah »Pokaži, kaj znašt, se bodo srečali na glavni prireditvi 18. maja v Brežicah. Mladina je v Cerkljah skupaj z vojaškim klubom tamkajšnje garnizije organizirala uspelo prireditev v dvorani gasilskega doma. V programu so sodelovali mladinci in vojaki z zabavnimi in narodnimi glasbenimi točkami ter literarnimi sestavki, ki so jih Šolstvu stalnejše vire dohodkov Občinska skupščina v Brežicah planira letos kar za 21. odst. večji priliv dohodkov kot v minulem letu. Vseh dohodkov bo 12,000.000 Ndin. To povečanje je izredno razveseljivo, toda porabniki proračuna se morajo kljub temu zadovoljiti s skromnejšimi vsotami. Veliko denarja je namreč namenjenih za poravnavo lanskih obveznosti. Dolg znaša 2,260.000 Ndin. S tem denarjem so lani modernizirali ceste in ga uporabili tudi za Šolstvo in razna komunalna dela. Ce odštejemo poravnavo dolgov, potem se proračun poveča le za 7,2 odst. Šolstvo bo dobilo do tega 45,25 odst., kar bo zadostovalo le za osnovno dejavnost. Za investicije bodo morali zbirati denar delovne organizacije in občani, kajti drugih virov niti v občini niti v republiki ni na razpolago. Svet za finance je predlagaj naj se stekajo v občinski šolski sklad predvsem stalnejši proračunski dohodki, kot so: prispevek iz delovnega razmerja, prispevek iz kmetijstva in prispevek od obrti. jm m recitirali avtorji. Dvorana je bila premajhna, da bi sprejela vse, ki so hoteli obiskati prireditev. V dve uri trajajočem programu smo slišali razen zabavnih melodij še pesmi jugoslovanskih narodov. Največ točk sta zbrala mladinka Zdenka Zaletel s skladbo »Ti ljubiš drugo« in vojak Aga Sarajlija. Prireditve »Pokaži. kaj znaša organizirajo mladinsKi aktivi na pobudo občinskega komiteja Zveze m'adine iz Brežic. V v BREŽIŠKE VESTI * Vi" > ■TOV‘" A V KOVINARSKI ne gre brez mehanizacije. Dvigalo na kolesih nalaga na kamion dolge in težke železne dro. gove. (Foto: J. Teppey) Jože Rakoše -šestdeset let Mnogi ljudje od Novega mesta pa tja do Krškega, zlasti pa Podgorci, ga poznajo. Kako ga tudi ne bi! Pred vojno je tod kot delavec opravljal najrazličnejša dela, med vojno je kot najbližji sodelavec narodnega heroja Vinka Paderšiča — Batreje organiziral ljudi v boj proti okupatorju in sedaj kot upokojenec kljub bolehnosti opravlja razne dolžnosti in naloge v odborih ZB, SZDL in upokojencev v Kostanjevici. Tovariš Jože je bil na novomeškem področju med pr- vimi, ki je stopil v vrste OF. Zaupane so mu bile težke in važne politično-gospodarske naloge. Dalj časa je bil sekretar rajonskega oziroma okrajnega odbora OF Stopiče-Novo mesto, bil je tudi član KUNI pri predsedstvu SNOS. Naš jubilant je nosilec partizanske spomenice in za svoje požrtvovalno delo je bil odlikovan tudi z redom in medaljo zaslug za narod. Po vojni je opravljal razne posle v gozdarstvu. Gorjanci so mu prirasli k srcu, zato ni vzdržal na Gorenjskem in Štajerskem. Tam, kjer se je boril, je hotel delati tudi po vojni V Kostanjevici je bil pomočnik upravitelja Gozdne uprave od 1946 od 1952. Medtem je bil kot član okrajnega ljudskega odbora Krško leta 1951 izvoljen tudi za okrajnega poverjenika za gozdarstvo. Potem je sedem let hodil ali se vozil izpod ljubljenega Trdinovega vrha, iz Gabrja, opravljat odgovorno službo v Novo mesto, kjer je bil upravitelj revirne gozdne uprave..-ana uxnaeiNDDI zvečer vračal domov, so ga tam zopet čakale nove in nove naloge, saj je bil član različnih vaških odborov. Po upokojitvi leta 1959 se je preselil v svoj novi dom v Kostanjevici in tam delal z vso vnemo . v raznih krajevnih organizacijah in društvih. Jože Rakoše je dopolnil 18. aprila 60. leto. Mirnemu, poštenemu in nesebičnemu tovarišu iskreno čestitamo in želimo, da bi pod svojimi ljubljenimi Gorjanci, pod Opatovo goro. dočakal še mnogo zadovoljnih let. F. C. SAVA in SGP PIONIR? 17. aprila je v Krškem zasedal zbor proizvajalcev skupaj s predsedstvom občinskega sindikalnega sveta ter delavskim svetom gradbenega podjetja SAVA. Obravnavali so gospodarske razmere v SAVI in priporočili kolektivu, da bi priključil svojo gradbeno operativo podjetju PIONIR, medtem ko naj bi proizvodnjo gradbenega materiala osamosvojili. SGP PIONIR je pripravljen prevzeti gradbeni del SAVE, hkrati pa bi tudi odstopili svojo gramoznico. PROGRAM IZDATKOV ZA ŠOLSKE IN KOMUNALNE OBJEKTE Izgradnja v obdobju 1967-1972 V krški občini bodo tudi v prihodnje zbirali finančna sredstva za uresničevanje skupnih načrtov — Gospodarske organizacije bodo financirale predvsem izgradnjo takih objektov, ki jih občani najteže pogrešajo in ki bodo pomagali k splošnemu napredku — Upravičenost posameznih investicij vsakokrat skrbno pretehtali Z združevanjem denarja za skupne potrebe občine se v Krškem lahko pohvalijo, saj so se gospodarske organizacije že odločile za precejšnje prispevke v korist mostu in šolstva. Letos nameravajo zbrati 320,000.000 za nadaljevanje gradnje mostu čez Savo, 64,000.000 za šolo v Brestanici, 14,000.000 za vzgojno-varsbveno ustanovo, 6,000.000 za obnovo gradu v Kostanjevici, 8,000.000 za zaščito Valvasorjeve hiše, 2,000.000 za ureditev stadiona, 5,000.000 za mrliško vežico v Krškem ter 4,000.000 za ureditev pokopališča Senovo-B restanica. V naslednjih letih bo skupna naloga gospodarskih organizacij izgradnja osnovne šole v Vidmu, dograditev šole v Koprivnici, modernizacija ceste Senovo—Kostanjevica z odcepom proti Podbočju, prispevek za udeležbo občine pri modernizaciji ceste Zidani most—Drnovo, prispevek za varstveni ustanovi na Senovem in v Brestanici ter drugo. Del sredstev za te namene se bo stekal v občinskem proračunu. Zgoraj so naštete samo potrebe, delovne organizacije pa se bodo skupaj s predstavniki občinske skupščine dogovorile za vrstni red investicij. Iz prispevka za urejanje mestnih zemljišč se bo v petih letih predvidoma zbralo na območju Krškega, Kosta-ljevice, Brestanice in Senovega 158,000.000 Sdin, za razširjenje komunalnih objektov pa 75,000.000 Sdin. Ta denar se bo namensko stekal pri Zavodu za komunalno dejavnost in pri (krajevnih skupnostih. KAKO SKRBIJO ZA VARSTVO OTROK V OBČINI KRŠKO V varstvenih oddelkih je 183 otrok V krški občini imajo osem vzgojnovarstvenih oddelkov pri osnovnih šolali — Ponekod so otroci preveč utesnjeni in manjka jim tudi igrišč — Za malico je poskrbljeno povsod, toda en obrok ne zadostuje, zlasti ne tam, kjer imajo vrtce odprte od 7. do 14. ure Za dnevno varstvo otrok je v krški občini na razpolago osem predšolskih vzgojnovar-stvenih oddelkov pri osnovnih šolah. Njihova zmogljivost je primerna za J.40 varovancev, v varstvu pa je kar 183 otroka Med njimi je 153 otrok do 7. leta starosti in 29 šolarjev. V tujih družinah je v varstvu 36 otrok večinoma do 3 let. Vzgoj novarstvena ustano va na desnem bregu Save v Krškem je bila zgrajena 1959 Za predšolsko varstvo upo- ZAHTEVE ZA LETOS PRESEGAJO MOŽNOSTI PRORAČUNA Po reviziji so podpore celo zvišali Izdatki za socialno varstvo v občini Krško so znašali lani 924.590 Ndin — Pri pregledu podpor niso ugotovili nobenih nepravilnosti — Vsi, ki so prejemali pomoč, so bili upravičeni do nje Izdatki za vse vrste socialnega varstva ' prebivalcev krške občine so dosegli lani 924.590 N din. Zahteve za letos so precej večje, toda svet je v svojem predlogu upošteval zmernejše povečanje, na kakršno ob razpoložljivi proračunski vsoti lahko računa. • Socialnemu varstvu je torej namenjenih 1.090.400 N dinarjev. V tem znesku so upoštevane redne podpore odraslim, študijske podpore, oskrbnine v mladinskih domovih in do-movih počitka, rejnine za odrasle in rejnine za otroke, letovanja in zimovanja otrok, novoletna jelka, preživnine za kmete, priznavalnine borcev NOV, študijske podpore, kategorizacija otrok in drugi izdatki. Lani je bilo kategoriziranih 116 otrok od 149 prijavljenih V posebnih šolah je 38 otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Vsi drugi, ki bd bili prav tako potrebni šolanja v ustreznejših razmerah, obiskujejo redne šole. Konec lanskega leta je bilo v raznih zavodih 20 otrok, v reji pri tujih družinah pa 23. Občinska skupščina plačuje oskrbnino v zavodih za 17 otrok, rejnino pa za 19 otrok. Povprečna mesečna oskrba v zavodih znaša 784 N din, povprečen prispevek za rejo pri tujih družinah pa 64 Ndin. 37 otrok iz revnih družin je prejemalo redno mesečno podporo. Med letom je bila ta pomoč ukinjena 8 otro. kom. Studijsko podporo je dodeljevala služba za socialno varstvo 17 dijakom in vajencem. Letovalo je 507 otrok. Njihov oddih Je pomagala organizirati občinska Zveza prijateljev mladine. Denarno pomoč so prejemali konec leta 204 podpiranci. Najnižji znesek je bil 30 N din, a najvišji 250 N din. Ob reviziji družbene denarne pomoči so nekaterim podpirancem vsoto zvišali, ukinili pa nikomur. V domovih počitka in drugih zavodih Je 'bilo lani 38 občanov. Povprečna oskrbni- na zanje Je 445 N dan. Denar-* no pomoč so lani dodelili tudi 9 družinam, katerih hranilci so služili vojaški rok. Med borci in aktivisti so boli deležni pomoči tisti, ki žive v slabih socialnih razmerah. Uživalcev občinske priznavalnine je bilo 76. Višina priznavalnine se je gibala med 60 in 200 N din. Josip Ressel in Kostanjevica 18. aprila je bila v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki otvoritev razstave o izumitelju Josdpu Resslu ter predavanje profesorja doktorja Vladimira Murka. Za razstavo je bilo precejšnje zanimanje, pokroviteljstvo te prireditve pa so prevzeli: Gozdno gospodar- stvo iz Celja, Kmetijsko gozdarsko podjetje iz Brežic, Gozdno gospodarstvo iz Novega mesta ter kartuzija Pleterje. Iz teksta, ki je priložen vabilu, povzemamo nekaj misli prof. dr. Murka o Josipu Resslu. S prpslavo stopetdesetlet-nice prihoda Josipa Ressla v Slovenijo se spominjamo človeka, ki sodi med najbolj vsestranske svetovne tehnike, obenem pa tudi človeka, ki Je skoraj vse svoje življenjsko delovanje posvetil našim krajem, našim ljudem, našim gozdovom na Dolenjskem... V zgodovipd tehnike ga poznajo skoraj samo kot iznajditelja ladijskega vijaka, ki ga Je preskušal na reki Krki pri Kostanjevici, pozneje pa bojda tudi na Ljubljanicd, v Parizu in v Trstu, ker je s pravim parnikom dosegel pri poskusni vožnji hitrost 6 milj, želeč zagotoviti Trstu pomembno vlogo v svetovnem prometu in trgovini. Mnogo manj so znane nekatere druge Resslove iznajdbe z vseh področij tedanje tehnike, ki so temelj današnji znanosti. Seznam Resslovih iznajdb in predlogov nas torej more prepričati, da Je bil genialen in vsestranski tehnik, ki je prihajal s svojimi iznajdbami in predlogi pogosto prezgodaj, ko še nd bilo potrebe in razumevanja zanje ... Razstava je vsekakor več kot vredna ogleda. Odprta bo vse do 2. maja ter si jo bodo lahko ogledali številni dijaki iz Dolenjske ter ljudje, ki jih zanima ta veliki mož, ki je tako tesno povezan z deželico pod Gorjanci. P. B. rabljajo samo eno uči’n:co. Druga je namenjena svobodnim dejavnostim šolskih otrok. Malico prejemajo varovanci iz osnovnošolske ku hinje. Ob stavbi je tudi igrišče, ki ga vzorno vzdržuje Društvo prijateljev mladine. Na levem bregu Save ima varstvena ustanova prostor v stanovanjskem bloku. Tu so prostori neprimerni. Tudi igri šče ni urejeno. Iz denarja kra jevne skupnosti Videm bodo po sklepu zbora volivcev popravili zgradbo na Nunčiče-vern in preselili otroke tja. Trenutno imajo v varstvu tega oddelka 31 otrok. Vzgojnovarstvena ustanova na Resi ima prostore v preurejenem družinskem stanovanju. Na razpolago sta dve učilnici in vsi drugi prostori, vendar so otroci utesnjeni. Hišo obdaja zelenje, ob njej je tudi lepo igrišče. V tej ustanovi imajo v varstvu 42 otrok. Prejemajo ie malico, čeravno je vrtec cd-prt od 7. do 14. ure Prehrana torej ni urejena. V Brestanici je uredu prostor za varstvo kblektiv Elektrarne v stavbi krajevnega urada. Pomanjkljivost te ustanove je, da nima v bližini igrišča. Po izgradnji nove osnovne šole pa imajo Bre-staničani vse pogoje za var stvo šolskih in predšolskih otrok. Kolektiv šole bo potreboval pomoč in razumevanje sklada za šolstvo, sveta za šolstvo in drugih organom da bo lahko te načrte čimprej izpeljal. Lepo dela tudi vrtec v Kostanjevici. Otroci uporabljajo za igralnico šolsko učilnico. Na Senovem so varstveni prostori v gasilskem domu. Tudi ti otroci nimajo igrišča poleg vrtca. Trenutno je vpi sanih vanj 23 predšolskih otrok. Varstvo je pomanjkljivo, ker ni na razpolago dovolj prostorov. Otroci so utesnjeni. Vrtec na Senovem bi nujno potreboval več pro štora in seveda tudi igrišče. Vzgojnovarstvčno delo v ob čini so torej prevzele šole, ki gospodarijo po svojih možnostih. Njihovo delo z razumevanjem spremlja občinska Zveza prijateljev mladine in se zavzema, da bi dobili varstveni oddelki več možnosti za razvoj. Nov izdelek Kovinarske" v Krškem Za novo leto so v KOVINARSKI dobili uvoženo hidravlično stiskalnico in stroj za robljenje podnic, ki jih izdelujejo za vse vrste cistern. Prej so podnice, to je pokro-ve za cisterne, izdelali ročno. Delo je šlo veliko bolj počasi od rok in zanj so potrebovali tudi po štiri kovače, ki so ure in ure udarjali s kladivi po razgretem železu. Hidravlična stiskalnica izdeluje podnice brez povišane temperature. Podnice z njo najprej bombardirajo, nakar jim da dokončno obliko stroj za robljenje. Podnice^ izdelujejo za vse vrste cistern, do premera 4 metrov in do debeline 24 milimetrov. Tovrstne izdelke dobavljajo izdelo-valcem cistern v sodelovanju z ENERGOINVESTOM, METALNO in drugimi podjetji. Delovni kolektivi za šole Prošnji za prispevke, namenjene izboljšanju higienskih razmer na osnovnih šolah, so se v občini Krško doslej odzvali trije delovni kolektivi. Pri občinskem odboru Rdečega križa smo zvedeli, da so prispevala po 5000 Ndin tale podjetja: ELEKTRARNA v Brestanici, KOVINARSKA K^rško in ELEKTRO CELJE, poslovna enota Krško. / Načrti PRESKRBE v krški občini Na Vidmu bo trgovsko podjetje PRESKRBA iz Krškega odprlo po dograditvi poslov-no-stanovanjskega bloka moderno samopostrežnico z bifejem in delikateso. Na desni strani Save je prodajnih površin dovolj in jih ne bodo bistveno povečevali. V prosto-rih, kjer posluje zdaj uprava, bodo uredili prodajne lokale in tako razbremenili utesnjeno trgovino v pritličju zgradbe. Na Raki in v Leskovcu nameravajo prenoviti še dva zasebna lokala, na Senovem pa že gradijo skladišče za poslovalnico skupaj s podjetjem DROBNE S SENOVEGA ■ PRETEKLI TEDEN so na rudniku imeli V vseh enotah predvolilne zbore, na katerih so predlagali in potrdili kandidate za delavski svet in svete delovnih enot. Volitve bodo 27. aprila. ■ UR. J02E BRILEJ se je pretekli teden pogovarjal s šenovskimi volivci o aktualnih problemih kraja. Dr. Brilej Je v tej volivni enoti poslanski kandidat za republiški zbor republiške skupščine. ■ REZERVNI. OFICIRJI in podoficirji končujejo z letošnjimi tak-Učnimi nalogami; izvesti morajo le Se pohod po azimutu. Sodelovali bodo tudi pri kurirčkovi pošti. ■ RUDARJI POVEČUJEJO storilnost dela. S številnimi ukrepi nameravajo skrajšati delovni čas. ■ ORGANIZACIJA ZB je za novega tajnika izbrala Stojana šibilo, nekdanjemu tajniku Antonu Vrstovšku pa so se za uspešno delo zahvalili. ■ GOfc/TlLNA SEVNICA DO kmalu odprla nov lokal, ki so ga prizidali k stari gostilni. ■ SENOVSK1 NOGOMETAŠI niso zadovoljni s porazom z NK Bre-iice, saj so glede na priprave pričakovali boljši rezultat. ■ PROMETNI ZNAK, ki označuje kraj Brestanico. Je na severni strani trga že dalj časa naslonjen ob tla in steber, na katerega Je bil včasih pribit. Morda se bo kdo le potrudil in ga pritrdil na pravo mesto? I IZ "J / Ste tudi vi za kranjsko klobaso? Vsak narod ima svoje posebnosti in turisti, ki prihajajo k nam, se tudi zanimajo za naše posebnosti. Med take spadajo jedi in _ pijače, saj vemo, da vsak človek rad kaj dobrega poje in popije. Dolenjska je znana po svojih hribčkih, po vinskih hramih, po cvičku (ne ponarejenem), pa tudi po kranjskih klobasah. Kranjska klobasa, posebno suha, je še danes pojem za nekaj dobrega Ce si šel pred vojno v Avstrijo ali Italijo, si dobil v marsikateri delikatesni trgovini kranjske klobase, kn so bile označene s plombo izdelovalca. Po takih klobasah še danes sprašujejo. No, pa tudi kakšen Ljubljančan, ki gre čez nedeljo malo na oddih na Dolenjsko, bi si jo rad privoščil. In ali ni že samo po sebi razumljivo, ko prideš v zidanico ali domačo gostilno, da stoji poleg vrča cvička hlebec domačega črnega kruha in doma izdelana suha klobasa! To z »andohtjo« režeš na tenke rezine, prigrizuješ s kruhom * in zaNješ s pristnim cvičkom. In prav iz slovesa, ki ga ima še danes kranjska klobasa, bi si morali »kovati denarce«, posebno sedaj, ko moramo misliti na vse mož-« nosti pridobivanja in ko delamo šele začetniške korake v našem zelo primitivnem turizmu. Danes se adcer prodajajo »kranjske klobase«, toda to so kranjske klobase samo po „Ježeš, vojska bo!" Ko je pred tedni delavska univerza iz Kočevja organizirala več predavanj »Kaj storiti v primeru vojne?«, so se nekateri ljudje v Dr a-garski dolini precej prestrašili, češ da je vojna pred vrati. Pravijo, da so nekateri že pripravili zaloge za primer vojne in da so imele trgovine na tem koncu nekaj časa kar dober promet. Menda je neka preplašena stara mamica celo prinesla mlademu fantu kako kilo masla, češ: »Kar ti ga uživaj, ko si še mlad, mene bo vojna tako kmalu vzela.« Take resno-smešne stvari se zgode, če ljudje zaradi svoje preprostosti ne razumejo ali pa če predavatelj ne predava dovolj jasno. obliki, daleč od tistih, kakršne so izdelovali nekoč. V resnici le redko dobiš dobre, in to pri' kmetu ali zasebnem gostilničarju, ki si je pogosto pridobil sloves prav z njimi. • Kranjskih klobas ni mogoče izdelovati na industrijski način, pač pa le na obrtniški, zato jih mesarska podjetja ne izdelujejo. Tak način izdelave je sicer dražji, toda za kaj dobrega ljudje radi odrinejo nekaj več. Ni vseeno, iz kakšnega mesa jih ješ in kakšne začimbe daš vanje. Prava klobasa je izdelana iz mesa domačih prašičev, dolenjskih belih ali pa-sastih, ki so krmljeni s kmetijskimi pridelki in pomijami, torej po domače. Ni dvoma, da bi bilo za te izdelke dosti odjemalcev doma in v tujini. Dolenjska pa ima za izdelavo klobas vse pogoje: tradicijo, dobre domače prašiče in krmsko bazo zanje, po celi Dolenjski pa je dovolj malih mesarskih podjetij. Začeti bi morali načrtno izdelovati samo standardne klobase ter jih tudi zaščititi. V zvezi s tem bi morali začeti s kooperacijsko rejo takih prašičev in dajati navodila za rejo, način prehrane itd. Tako bi se razširila dolenjska prašičereja; s tem bi se povečala njena donosnost in večje število ljudi bi dobilo nov vir zaslužka. Na to pa moramo pomisliti zlasti danes! Dr. Milan Dolenc Valvasor o gradovih v dolini Krke h 1 STRUGA Kje leži grad Struga. Pomen njegovega imena. Lepa grajska okolica. Lepo drevo z balkonom, na katerem je mogoče jesti in plesati. Kdo je ta grad. na novo postavil. Prejšnji lastniki gradu. Sedanji lastniki gradu. Grad Strugga, v deželnem jeziku Struga, leži v Slovenski marki, ki jo sedaj prištevajo k Srednji Kranjski, oddaljen pa je od Ljubljane devet, od Novega mesta pa eno miljo. Tako kranjsko kakor nemško ime pomenita sicer isto, vendar izvira sled nje iz prvega. Struga pomeni v deželnem jeziku rečni rokav, vendar le tam, kjer se reka razdeli na dva dela in se manjši del reke popolnoma loči od glavne struge. Ker se je na tem mestu reka Krka, preden je bil tu pozidan grad, razdelila podobno na dva dela in je Krka manjši del vode pustila teći na eni strani gradu, je Kranjec ta kraj imenoval »Na strugi«, to je »na rečnem rokavu«. To ime pa je tisti, ki je dal grad postaviti, skrajšal in ga imenoval Struga. Graščina stoji tik ob reki Krki na robu velikega gozda, v prav prijetni okolici. Tik pred gradom raste precej košato drevo, ob njegovem deblu pa so precej od tal napravili čeden lesen bal kon, na katerem poleti često večerjajo in po večerji plešejo, za kar je ta pro stor dovolj velik. Do balkona pa je mogoče priti po lesenih stopnicah. V prej šnjem stoletju je gospod Karl pl. Ju rič, ki je imel v zakupu graščino Mehovo, grad popolnoma restavriral in mu dal kranjsko ime Struga. Po njegovi smrti je graščino podedoval sin Jakob pl. Jurič, iz čigar rok je ta prešla v roke dediča, gospoda Karla pl. Juriča. Ta je šele pred nekaj meseci odšel s tega sveta in posest zapustil svojim de dičem. iEnonadstropni grad Struga stoji približno 8 km od Novega mesta na desnem bregu Krke in nekaj minut hoda od gradu Otočec. Struško posestvo ima danes v upravljanju kmetijska zadruga KRKA iz Nove ga mesta, ki ima v pritličju nekaj stanovanj in skladišča, prvo nad stropje pa zaseda Kongregacija šolskih sester.) Za na »Odpad«? Na eni zadnjih sej občinske skupščine Črnomelj so se menili, katere odbornike bodo ob volitvah zamenjali novi. Tedaj je prišel v sejno dvorano direktor Odpada (Dinosa) tov. Dular. Ker zamujanje ni njegova navada, je vprašal eden od odbornikov soseda: »Tone, zakaj pa je Dular zamudil?« »Počakal je pač, da bo videl, kateri med nami je za ODPAD,« je ta odgovoril. Voda v mleku Na zadnjem predvolilnem zborovanju v Leskovcu je eden izmed kmetov napol v šali, napol zares povedal tudi tole: »Res je, naše ženske mešajo namolzeno mleko z vodo — saj je voda dražja kot mleko! Ne verjamete? Steklenica kisle vode stane 120 dinarjev...« Eden pa se je v ozadju dvorane oglasil: »Potem pa prodajate že kar kislo mleko...« Resnična — iz ust kmečke ženice Nedolgo tega je v pisarni zdravstvenega doma v Trebnjem stala kmečka ženica s šopom papirjev, spetih s pisarniško sponko. Pa se je dogodilo, da ji je sponka s papirjev pa-dla na tla. Ko se je s težavo skušala pripogniti, da bi jo pobrala, ji je usluž. benka dobrohotno rekla, naj se ne trudi s pobiranjem navadne sponke in naj jo pusti na tleh. Ženica se hitro znajde in odgovo. ri: »če ne bo zato participacija večja?!« Ribniški stoletnik in špile za klobase Predajo sredo je Alojz Tomšič v Ribnici na Dol. dočakal visoki jubilej: stoti rojstni dan! - Deset križev vrlega Ribničana je počastila tudi občinska skupščina po svojem predse niku; spomnili pa so se ga tudi predstavniki društev in organizacij. JANEZ KURALT UMRL V 103. LETU V torek dopoldne je v 103. letu življenja umrl znani dolenjski stoletnik Janez Kuralt, ki je živel v Volavčah pri Mokrem polju (blizu Šentjerneja). Še lani decembra smo objavili gornjo fotografijo, ko mu je 17-letna hčerka Nežika čestitala za 102. rojstni dan. Že prejšnja leta smo poročali o življenju našega korenjaka, ki nam je pred leti potrdil znano resnico: zmerno življenje — dolgo življenje! Janez Kuralt je bil bolehen samo zadnje čase, sicer pa je bil kljub visoki starosti vseskozi krepak možakar. Kot enega redkih stoletnikov v našem ožjem krogu ga ohranimo v lepem spominu! se ima za pravega Ribničana. Priznati je treba, da mu nihče ne bi prisodil desetih križev, tako dobro se drži. Družbo mu delata žena Ivanka, s katero je sklenil zakonsko zvezo pred 68 leti in jih bo kmalu štela 90, in hči Marija, ki vzorno skrbi za očeta in mater. Oče Tomšič ima izvrsten spomin: prav rad pripoveduje o nesojeni neve. sti, ki mu jo je »pripravljal« oče (umrl je 92 let star), pa mlademu Lojzetu ni bila všeč, čeprav je bila iz bogate družine. »Med starši je bilo vse domenjeno, priredili so zaroko, na kateri so pili, jaz pa ves večer neveste še pogledal nisem,« pripoveduje Tomšičev oče. Zapustil je zaročenko in dom ter odšel po svetu. Našel je dekle po svojem srcu in svojo Ivanko ima še danes rad. Tomšičev oče si je izbral težak poklic — postal je tesar. Obtesal je na tisoče tramov in pragov in vihtel težko plenkačo iz dneva v dan iz leta v leto vse do svojega 92. leta. Njegovi svojci menijo, da bi mu morali priznati 75 let delovne dobe za pokojnino, saj je delal vse življenje! Pred prvo svetovno vojno je odšel k vojakom in nato štiri leta prebil na fronti v Galiciji. Z očetom je odšel v voj. sko tudi 17-letni sin, ki'je padel na soški fronti. Za toliko let dela prejema Tomšičev oče le 33.000 starih jurjev, vendar pa kljub letom še rad prime za delo. Ko ni šlo več s plenkačo, je začel delati špile za klobase. Kljub desetim križem še vedno ne potrebuje očal ne pri delu ne pri branju, še nikoli v Mend'bi lahko na prstel&U sloven-ske SeL.med njimi je fRibničan> ki je a ta častitljivi jubilej Jurila. T<: oče je vse do let0S !J0val rojstni in šele ko Je J 5ftlčnem uradu zamenj^o osebno iz. kaznico, .novo, so ugotovili, Je bil rojen v vasi Knežaku na pri®fl? ne februarja, ampa*, • aprila 1867. sPrejel z veliku® peljem. »No, saJ star, kot S sUj0>« je pri-povedoj- CePj* rojen v Rib- nici,. P, ^ v tem kraju orezive\ toi^o let da Na sobotni otvoritvi razstave »Slovenska narodna noša« v ® r«.!f -i® pel tudi moški pevski zbor »Dušan Jereb« pod vodstvom Tone,, J i. uovorila sta tudi ravnatelj Etnografskega muzeja iz Ljubljane dr- B0»|\ r In ur. Marija Makarovič, ki je goste vcxlila po razstavi. Na sliki: med F rtom pevskega zbora (Foto: M. Moškon) AVTOMOBILSKI SEJEM V NOVEM MESTU Ponudba večja kot povpraševanje Dvorišče je bilo polno avtomobilov in ljudi — Najprej fički, potem tudi večji — Prihodnjič bo za posel že bolje urejeno - : . * . *■' g ■< ' ' ' ^ ' TOMŠIČEV OČE iz Ribnice na Dolenjskem je v marsičem podoben znanim ruskim stoletnikom: »Noben dan brez koristnega dela!« — tako je njihovo življenjsko pravilo, pri takem opravku pa ga je zalotil tudi ribniški fotograf D. Mohar: stoletnik Alojz Tomšič še vedno rad rezlja špile za klobase, potem ko je vse do svojega 92-leta vihtel tesarsko plenkačo ... Prvi radovedneži so prišli že pred 8. uro zjutraj. Na avtomobilski sejem v Novem mestu namreč! Da, prav ste slišali: tudi naše področje je tako dobilo uradno svoj salon, čeprav zaenkrat le rabljenih avtomobilov. Največ je bilo fičkov, ki so kmalu napolnili vse dvorišče hotela Kandija. Težko je bdlo prvo uro ugotoviti, kdo prodaja in kdo kupuje, saj je bilo med zbranimi moškimi (ženske so od začetka opazovale le s pločnika na Zagrebški cesti) največ firbcev — takih, ki so imeli voerila na dvorišču, in takih, ki so jih imeli še doma. pa so se prišli le pozanimat, kako »^oje cene.« Srednje ohranjen fičko je imel pod brisalcem stekla za- taknjen listek s ceno 1,200.000 — drugi cen niso dali na spregled, vendar dosti pod 900 niso šli, čez 1.100 pa tudi ni nobeden glasno zahteval zanj. Za povprečnega fička s 33.000 prevoženimi kilometri so zahtevali okroglo 1 milijon starih dinarjev. Bili so tudi volkswagni, tau-nusi in opli. Za taunusa je hotel lastnik 3 in pol milijona. Pa ga ni prodal. Nekaj se jih je odpeljalo tudi na poskusne vožnje. Na-aaj niso prišli in težko je reči, ali je bila kupčija narejena ali ne. — Zares sta bila prodana dva avtomobila in eno motorno kolo. Na splošno je bilo več resnih prodajalcev kot resnih kupcev. Saij ni nihče pričakoval,-da bo sejem po enem samem oglasu v časopisu že tako živahen! Najbolj zadovoljen je bil direktor hotela Kandija, ki pravi, da mu je ta dopoldan promet v gostišču precej porasel. Povedal je, da bodo uredili parkirne prostore, razširili dvorišče, prodajo pa organizirali s parkirnimi listki, tako da bodo na dvorišču med sejmom samo avtomobili, ki jih lastniki res mislijo prodati. Poskrbeli bodo tudi za strokovno pomoč pri sestavljanju pogodb. Sejmišče se je do pol dvanajstih izpraznilo. V nedeljo lahko pričakujemo še več sejmarjev na dvorišču hotela Kandija. Tudi nejeverni Tomaži so se zdaj prepričali, da gre bu zares! m. le. treba ji mo! v SRL je do- ma^./V £> Krant aPrila pre-m8g*p?edJ^°* 2sn s 17:14 (10: 2 Arh, Šemi* ,»y 2p? U. aprila fP^ji Vos^ *2 Jesnice p rfj ia^lo Je vozilo nflJPS'1 je DrfnaSati- P°‘ SVrnil°- drselo P? 0,u 51 metrov d^ISV'^oSS®10 na svoji st^°^ fiata 750 je P®V^jetia ^ria, škoda pa )e ^ na 7ft00 Ndin. življenju ni bil resneje bolan, v bolnišnici pa je bil le enkrat zaradi poškodbe! V zakonu se mu je rodilo pet otrok; trije od teh še živijo. Jubilant se je rodil v družini, ki je imela osem otrok, venda-r je le še Lojze ostal med živimi. Visoko starost je dočakala tudi njegova se. stra, ki je umrla stara 95 let. Seveda smo ga vprašali po »receptu« za tako dolgo življenje.- »Vse življenje sem živel zmerno, zmerno sem jedel in zmerno pil! Dolgo časa sem kadil pipo, nekaj let nazaj pa čikam tobak. Vedno grem rad med ljudi.« Letošnjo zimo se ga je prijela gripa in zdaj ga hči Marija, ne pusti ven, dokler ne bo spet lepo vreme. Ker pa oče rad vrže karte, se zdaj kar doma zbero okrog mize, ker ne more. v gostilno. Za Ribnico je Tomšičev jubilej velik dogodek, saj takega po pripovedovanju starih občanov ni bilo že več kot petdeset let. Ko smo ga vprašali, kako se ob jubileju počuti, je dejal, da je bila njegova velika želja dočakati sto let. In zdaj se mu je izpolnila! želimo mu lahko le še vnaprej veliko zdravja in zadovoljstva v družinskem krogu. K. ORAŽEM 12. aprila je praznoval Alojz Tomšič iz Ribnice svoj stoti rojstni dan. 11. aprila je priredila zanj in njegove ožje sorodnike sprejem občinska skupščina. Stoletniku je najprej čestital in ga v imenu skupščine obdaril predsednik Franc Ilc, nato pa so mu čestitali še predstavniki nekaterih drugih organizacij in organov (Foto: Mohar) I. geološka ekskurzija po Dolenjski s n - »»-II,e?,5h Ma^’. Prodali pa SA?^si" vo,jali Na ^ * Brežicah l5\f\' bSjfHali kme. io^lCJ% *>ski spie m irUlsf?« p“™ ^ ooiSn i° 11 v <*• ,,lir 7 HO ^ klin Ve6^ »)a I*> ,loKrani Žive t&#• Udeleženci so bili s potjo nadvse zadovoljni in so se zahvalili predavateljem. Vsa predavanja bi kazalo objaviti v obliki vodiča po Dolenjski ali pa v , Dolenjskem listu. Potrebno bi bilo še, da bi nam'kdo odkril tudi Gorjance, ki so še vedno premalo znani, čeprav so nadvse zanimivi! BOZO RACIC-KUME Delfini pregnali morske pse »SEJM BIL JE 2IV tokrat bolj radovednežev kot pravili sejmarjev. Zasedli so tudi ulico, ki teče vzporedno z Zagrebško cesto (Foto: M. Moškon) V nedeljo, 2. aprila, je priredilo Geološko društvo iz Ljubljane prvo ekskurzijo po Dolenjski, kl se je je udeležilo 80 ljudi. Bila je zelo za-, nimiva in poučna, zato bi kazala ponoviti takšne izlete še večkrat, saj bi tako Dolenjci znali še bolj ceniti in spoštovati svojo deželico. V nedeljo smo imeli v svoji sredi znanstvenike in strokovnjake, ki so nam odkrili geološke, arheološke in botanične posebnosti sveta, po katerem smo potovaji. Ekskurzijo je vodil prof. Pavlovec, sodelovali pa so še dr. Gams, dr. Sribar in botanik prof. dr. M. Vraber. V Novem mestu je udeležencem razlagal posebnosti profesor Janko Jarc, v Kostanje-vioi pa ravnatelj šole Lado Smrekar. Vodil nas je po Ko-tanjevici in razkazoval njene zgodovinske in kulturrte zanimivosti. < O pustolovskem doživetju pripoveduje zakonski par iz Vero Beacha (Florida, ZDA), ki je izpluj na majhni barki na odprto morje in se pet dni ni mogel vrniti domov. Vseh pet dni je skupina delfinov branila zakonca pred napadi morskih psov. Motor na barki, na kateri so bili Frederick Rambo, njegova žena in njun psiček, je nenadoma utihnil. Barka je bila tako na milost in nemilost Izročena visokim valovom in vetru. Nenadoma je pričelo obkrožati barko, večje krdelo morskih psov, in psiček, ki je slutil nevarnost, je pričel divje lajati. V tem trenutku se je iz morja pojavila skupina delfinov m »pregnala morske pse. Dva dni so delfini stražili okoli barke, od časa do časa izginili, toda se takoj vrnili, kadar so se morski psa približali barki. Delfini so spremljali barko tako dolgo, dokler je niso ugodni vetrovi prignali nazaj na floridsko obalo. Se da staranje zavreti? Nauk najstarejšega človeka Pot V visoko starost Sodobno zdravstvo in boljši živi jenski pogoji pa so vendarle pripomogli, da se je podaljšala povprečna življen-ska doba nad 60 let. To pa je prav gotovo dvakrat več kot pred enim stoletjem. —Ce bo znanost premagala raka, potem bo po 50 letih povprečna življenjska doba ljudi v najbolj razvitih deželah dosegla sto let, pravi dr. Aslanova. Še ena potrditev te teorije Napovedi dr. Aslanove o verjetni dolgosti človeškega življenja v prvih desetletjih prihodnjega tisočletja je pretrgala novinarka z začetka tega stoletja. Vstopila je v sobo dr. Aslanove s korakom odločne ženske, brezhibno opravljena, z nasmehom in žarečim licem. Navadila se je, da obišče vsak dan ob določenem času dr. Aslanovo. Takoj je izrazila željo, da se z mano spozna. Povedala je, da je bila tudi ona novinarka že pred prvo svetovno vojno in po nji. Bila je urednica nekega demokratičnega lista in se je borila za žensko volilno pravico. Bila je večkrat v Beogradu in se spominja nekaterih podrobnosti izpred 40—50 let iz tistih »starih časov«. Zatrjevala je, da pozna novinarski poklic, zato ni hotela ovirati pogovora. Naglo se je vrnila v svojo sobo in nadaljevala z branjem nekega romana. Dr. Aslanova je povedala, koliko je stara ta novinarka: pred kratkim je stopila v devetdeseto leto. Ko je pred nedavnim prišla semkaj, ni mogla hoditi, sedaj pa včasih niti ne mara za dvigalo. Ima dober spomin, zanima se za dogodke in je vedrega duha. Njo imajo na tem inštitutu za živ dokaz in potrdilo pravilnosti prakse tega zavoda, in to še v večji meri, ker pripada poklicu, ki ga znanost ima za enega najbolj izpostavljenega staranju zaradi narave novinarskega poklica in življenjske naglice. Ljudje visoke starosti žive na kmetih Ta primer je toliko bolj zanimiv, ker je inštitut v svoji dolgoletni izkušnji med izobraženci redko naletel na starčke. Inštitut je s pomočjo svojih sekcij po vsej deželi prišel do spoznanja, da je največ starčkov med tistimi ljudmi, ki so vse življenje preživeli daleč proč od zatohlih in tesno zaprtih prostorov. Največ starčkov, starih čez 80 let, živi v Romuniji na kmetih, med ribiči, pa tudi delavci, ki so delali na svežem zraku in pod soncem.- Vprašali smo nekega kmeta, starega čez 120 let. Do svojega 95. leta je delal na polju; spal je poleti in pozimi na svislih, nikdar pa ne v zaprti sobi. Prebivanje na svežem zraku močno pomaga v boju proti zgodnjemu staranju. Tistim, ki so prisiljeni, da delajo sede ali v zaprtih prostorih in so že v letih, priporočamo, da se od časa do časa malo sprehodijo, če ni izvedljivo med delom samim, moramo to nadomestiti ob nedeljah v večji meri. Takšni kratki sprehodi omogočajo človeku daljše življenje. Žilavost je odvisna od gibanja Večletne ankete in raziskovanja poteka življenja mnogih stoletnikov so pokazala, da je zdravstveno stanje in smotrno delovanje njihovega organizma bilo v sorazmerni odvisnoti od njihove telesne aktivnosti v celotnem življenju. Dr. Aslanova zatrjuje, da je delavnost mišic bistvenega pomena za delovanje telesa in njegovih organov, živčnega sistema, krvnega obtoka in nekaterih žlez. Več se moramo gibati in manj sedeti pred televizorji in avtomobilskim krmilom. Sodobni človek nič več ne napenja mišic, to pa po mnenju in izkušnjah tega inšituta povzroča atrofijo mišic, kar je prvi znak starostne onemoglosti. . ‘. Oprimite se kakšnega športa.1 2e davno vemo, da sta šport in gibanje koristna človeškemu organizmu. To velja posebno za mlade ljudi. Prof. Aslanova sodi, da je potrebno siliti k športu tudi ljudi, ki so stari že nad 70 let. Priporoča jim celo tenis, plavanje,’ jahanje in lov in podobne športe. Med drugim so opazili, da člani baletnih in gledaliških skupin dlje žive. Tisti, ki niso naklonjeni športu ah pa nimajo možnosti, da bi ga gojili, se prav lahko oprimejo pešačenja ali pa hoje v gore, če so za to še sposobni. Tako se bodo zavarovali pred sklerozo srčnih arterij, kajti opazili so, da so tej bolezni podvrženi tisti, ki so se prizadevali skozi vse življenje, da bi čim manj hodili. Sodobni človek plačuje velik davek nekaterim dobrotam civilizacije. Veliko raje se vozi z avtomobili, kakor da bi pol ure hodil, raje sedi pred televizorjem, kakor pa da bi resnično na prostem gledal kakšno tekmo, raje presedi noč v zakajenem baru ali kakšnem klubu, kakor pa da bi šel na izlet v gozd ali se sprehodil ob reki. človeški organizem vse to »zapiše« kakor avtomatska blagajna. Smisel vsega tega je, da civilizacija omogoča ljudem, da več in hitreje žive, prav tako pa lahko pospeši pot k starosti, če človek zlorablja dobrote civilizacije. Komite razpravljal o resoluciji 18. aprila je sevniški občinski komite ZK na 20. razširjeni seji obravnaval resolucijo 7. plenuma CK ZKS. Izoblikoval je tudi program delovanja in akcij, ki sledijo iz tega važnega dokumenta. Bodo šli gozdni delavci v Avstrijo? Po podatkih sevniške podružnice Zavoda za zaposlovanje iz Celja je v sevniški občini registriranih 175 ljudi, ki nimajo zaposlitve. To pomeni, da se je število nezaposlenih zmanjšalo, saj je znašalo konec lanskega leta še 224. K temu je pripomogel tudi sevniški Jugotanin, ki je zaposlil več sezonskih delavcev; kaže pa, da bo zavod v kratkem organiziral odhod večjega števila gozdnih delavcev v Avstrijo. V nedeljo dne 16. aprila je zavod že poslal v Avstrijo skupino deklet, med katerimi sta bili dve tudi iz sevniške občine. KRATKE Z VSEH VETROV ■ VOLITVE V KOMBINATU. V sevniškem kmetijskem kombinatu bodo v soboto, 6. maja, volitve članov delavskega sveta. — Izbrati bo treba polovico (devet) novih članov. ■ GOSTOVANJE TRBOVELJČANOV. Mešani pevski zbor Slavček iz Trbovelj je priredil v soboto, 15. aprila, v domu Partizana v Sevnici celovečerni koncert, za katerega je bilo med Sevničani veliko zanimanje. ■ JELOVEC — luknji na mostu. Jelovški betonski most, katerega tla so pokrita z lesenimi kockami, je pokazal na sredini dve veliki luknji, ki se naglo večata. Ljudje, ki most uporabljajo, so pred kratkim zahtevali, naj pristojni čimprej popravijo most. ■ DVE OBČINI —DVE KATEGORIJI. Cesta, ki vodi iz Hrastovice na Veliki Cimik, ima dva gospodarja. Povečini spada v sevniško občino, kjer je uvrščena v cesto 4. reda, in je redno oskrbovana, dober kilometer pa sega na področje trebanjske občine, ki jo je uvrstila med vaška pota, in se zanjo nihče dosti ne briga. Ker je ta odsek skrajno zanemarjen, je oviran normalen promet, zato vaščani Vel. Cimika in drugih vasi pozivajo, naj domača občina že enkrat nekaj ukrene glede tega. ■ SEVNICA — zbor upokojencev. V nedeljo, 14. maja, se bodo zbrali člani sevnlškega društva upokojencev v dvorani gasilskega doma, kjer se bodo pogovarjali o društvenih problemih. Ob tej priložnosti bo tudi manjša pogostitev. Ta shod bo nadomestil občni zbor, ki ga prirejajo vsako drugo leto in letos ni predviden. ■ OSEBNE IZKAZNICE. Do konca prejšnjega tedna je imelo v sevniški obžini nove osebne izkaznice 10.790 občanov. Ker je skupno treba zamenjati dobrih 12 tisoč osebnih izkaznic, pomeni to, da imajo še dva tisoč zamudnikov. ■ ODLOKA NE SPOŠTUJEJO. Letošnjo zimo je sevniška občinska skupščina sprejela odlok o obveznem odlaganju smeti na področju mesta Sevnice. Vendar se stanje žal ni dosti zboljšalo, zato ljudje, ki jim ni vseeno, kakšno je mesto, zahtevajo, naj se odlok dosledno izvaja in kršitelji kaznujejo. ■ BOŠTANJ — ELEK. NAPE-IJAVA. Skoraj ne mine javni sestanek v Dol. Boštanju, ne da bi obravnavali tudi javno razsvetljavo. Kot pravi zapisnik zadnjega zbora volivcev, pa so vaščani bolj aktivni v besedah kot v dejanjih. Elektro Krško je namreč predložilo Boštanjčanom, da jim za 400 tisoč starih dinarjev uredi javno razsvetljavo, vendar prebivalci niso bili pripravljeni prispevati, zato je vse ostalo pri starem. ■ PECJE — TEŽAVE Z VODO. Na Pečju imajo vsega dva vodnjaka, ki ju uporabljajo za ljudi in živali. Vendar je bila kljub temu do nedavnega okolica tako zanemarjena, da ni bila v čast vaščanom. Morali bi pač bolj skrbeti za skupne dobrine. ■ TELECE — OSNUTEK JE NAREJEN. Idejni osnutek za novo šolo na Telčah je narejen, v kratkem pa bodo začeli pripravljati glavni načrt. Računajo, da bo jeseni Jte razpisana licitacija za izvajalce del, spomladi 1968 pa bodo že začeli graditi. Viktor Avbelj med krmeljskimi kovinarji Kandidat za zveznega poslanca Viktor Avbelj je v petek popoldne, 14. aprila, obiskal Krmelj in v proizvodni dvorani Metalne govoril na predvolilnem sestanku krmeljskih kovinarjev Direktor krmeljske Metalne, in kandidait za odbornika bodoče sevniške občinske skupščine Vlado Senčar je v uvodnih besedah opisal dosedanji razvoj podjetja in navedel glavne ovire, ki so pripeljali do lanske izgube, o čemer smo že pisali v našem tedniku. Znova je naglasil eno največjih ovir, da podjetje ne more dobiti več dela, ker ne more kreditirati izdelave opreme za inozemske in domače kupce. Naglasil je, da je treba v najkrajšem času sistemsko urediti takšno kreditiranje, ker bo sicer narejena velika škoda. Pri tem je navedel zgovoren primer, kako jim je pred kratkim prevzela de- lo pri gradnji pristaniških naprav pri Beogradu in Plo-čah v svetu skoraj neznana madžarska tvrdka, ki je to opremo lahko kreditirala, ni pa imela posebnih izkazov o sposobnosti (referenc). S takimi primeri se srečuje Metalna predvsem pri gradnjah v nerazvitih deželah, ki zaradi ekonomske nerazvitosti pričakujejo, da bodo dobile opremo na kredit. Kako je tcf pomembno, potrjuje tudi dejstvo, da se ce- lo dobro stoječe tvrdke, npr. nemški Krupp, zadolžujejo, da lahko gradnje kreditirajo in s tem ne izgubijo dela. Kot je znano, prav zdaj te. stvari sistemsko rešujejo zvezni organi in od tega si tudi Metalna obeta nemajhno korist. Viktor Avbelj je zbranim kovinarjem in drugim prebivalcem Krmelja omenil koristnost ukinitve krmeljskega rudnika in začetek kovinarstva, za kar ima velike zasluge sedanji predsednik občinske skupščine Jože Knez, čigar vztrajnost si je Viktor Avbelj kot takratni predsednik izvršnega sveta Slovenije dobro zapomnil. Sedanje težave mnogih premogovnikov po vsej Jugoslaviji kažejo, da je bila preusmeritev dobra zamisel in da je treba v tem iskati izhod tudi za druge rudnike, ki delajo na meji rentabilnosti. »NE IŠČIMO KRIVCEV IZVEN NAS!« Ko je govoril o razlikah v razvitosti med posameznimi področji Slovenije, je opozoril na povečanje razlik v jugoslovanskem merilu. Dejal je, da nismo dosledni, če želimo zmanjšati razlike samo znotraj Slovenije, manj vneme pa kažemo za zmanjševa- nje razlik v celotni federaciji, čeprav je to v interesu Slovenije, ki s tem dobiva večje tržišče za svojo industrijo.-Pripomnil je, da se je treba zavedati, da zdaj Slovenija kot politfčno-teritorialna enota federaciji ničesar ne daje, marveč dajejo le njene delovne organizacije oziroma zaposleni v obliki davkov in drugih dajatev, katerih enotni odstotki veljajo za vso Jugoslavijo. Ker pa ima Slovenija relativno večji dohodek, j^ tako tudi njen prispevek večji. »Ne iščimo krivce izven nas samih,« je pripomnil, ko je govoril o vsesplošnem po-pomanjkanju obratnih sredstev. »Izterjati je treba medsebojne dolgove in pospešiti obračanje denarja, ker je to neizprosna zahteva gospodarske preobrazbe. Samo to je pot, da ne bomo šli v novo razvrednotenje denarja, v novo dodatno tiskanje denarja v topčiderski tiskarni!« Pri ocenjevanju dosedanje predvolilne aktivnosti je tov. Avbelj ocenil kot spodbudno predvsem to, da se nismo vrteli okoli kandidatov, marveč smo govorili o pomembnih vprašanjih in ukrepih za njihovo reševanje. Dejal je, da je za nas vse skupaj, predvsem pa za zunanje opazovalce, važna tudi udeležba na nedeljskih volitvah, ki je zunanji znak pripadnosti socializmu. Pri tem ni odveč povedati tudi uspehe, ki jih sicer vsi poznamo, kaže pa, da ne znamo ceniti, kaj pomeni v 14 letih podvojiti družbeni proizvod, kar je dosegla Jugoslavija, ki se kot maloka-tera dežela lahko ponaša s tako naglim razvojem. M. LEGAN Viktor Avbelj v razgovoru pred krmeljsko Metalno. Z leve proti desni stojijo: Maks Bilc, direktor Kopitarne in republiški poslanec, Jože Bogovič, sekretar občinskega komiteja ZK in republiški poslanec, Vlado Senčar, direktor krmeljske Metalne, Viktor Avbelj in inž. Kodrič, tehnični vodja Metalne. (Foto: Marjan Legan) Po ostrih razpravah - proračun sprejet Za letos je predvidenih 733 milijonov Sdin proračunskih dohodkov, kar je 5 odst. več ko lani — Ker so porabniki proračunskega denarja zahtevali precej več, kot je bilo denarja na voljo, je bilo usklajevanje zelo težavno — Osnovno šolstvo je dobilo 281 milijonov Sdin (36,5 odst. vsega), kar zagotavlja porabo 105.000 Sdin na učenca ali 12 odst. več kot lani O predlogu občinskega proračuna za letošnje -leto je svet za finance večkrat razpravljal, prav tako pa tudi potrošniki proračunskega denarja. Končno je posebna komisija naredila predlog, ki ga je svet za finance predložil občinski skupščini v nedeljo, 9. aprila. Predvideno je, da bodo dohodki občinskega proračuna znašali letos 733 milijonov S din, kar je dobrih pet od- POGOVOR Z ODBORNIKOM „S prostovoljnim delom se da marsikaj doseči!" Lojzeta Urha iz Canj pri Blanci občani zelo dobro poznajo, saj je edini lončar v Zasavju. Letos so ga izbrali za odbomiškega kandidata v volilni enoti Blanca, zato smo ga povprašali, kako si predstavlja svoje delo v sevniški občdnsfcti skupščini. »Predvsem bo treba Skrbeti za nadaljnji napredek vasi v občina,« je dejal. »Urediti morajmo krajevne poti, tako na primer cesto od Blance do čanj. S prostovoljnim delom in ob pomoči krajevne skupnosti in občinske skupščine bomo to delo lahko opravili. Popraviti bo treba tudi gasil- ski in prosvetna dom ter osnovno šolo. Zlasti pa bo treba poskrbeti za kultumo-prosivetno življenje. Prepričan sem, da nam bodo s sredstvi priskočile na pomoč tudi delovne organizacije, zlasti enb-ta GG v Sevnici in KK SevnJ- r>a Vi no&a -not' ilTKVTflJbllsfa!« stotkov več kot lani. Glavni vir dohodka bo prispevek iz osebnega dohodka zaposlenih (267 milijonov), zatem dopolnilna sredstva republike (178 milijonov) in dohodki od prometnega davka (146 milijonov). Pri izdatkih so _>e pojavile nove obveznosti, od lani pa je izpadla dotacija Cestnemu podjetju iz Novega mesta, ker bo financiranje cest tretjega reda prevzela republika. Za osnovno dejavnost šolstva je po zadnjem predlogu predvidenih 281 milijonov, kar je 11,53 odst več kot lani. Za šolstvo druge stopnje je predvidenih 16,5 milijona — precej manj, kot je zahtevalo. Občinska skupščina je sprejela priporočilo, naj bi vse delovne organizacije sklenile s skladom pogodbe o enoodstotnem prispevku od bruto osebnih dohodkov. V razpravi so odborniki zahtevah, da je treba povečati dotacije krajevnim skupnostim, saj je 4,7 milijona Sdin prav gotovo premalo za njihovo dejavnost. Vendar se zaenkrat tej želji ni dalo ustreči, upoštevali pa jo bodo pri sprejemanju popravkov občinskega proračuna. Po pojasnilu predsednika občinske skupščine bi potrebovali vsaj še 30 milijonov Sdin, če bi hoteli zadostiti najnujnejše potrebe. Tako dela na primer občinska knjižnim v rtpmopočih razmerah, denar bi potrebovali tudi za asfaltiranje ceste v Krmelju, več bi bilo treba dati tudi občinskemu sodišču in javnemu tožilstvu v Brežicah. Prav tako je upravičen zahtevek Društva prijateljev mladine iz Sevnice, kr zahteva povračilo pol milijona dinarjev. Tej obveznosti se občinska skupščina ne bo mogla izogniti, čeprav v proračunu ni predvidena. Na nedeljski seji so hoteli odborniki tudi podrobno zvedeti, kakšne so naloge Zavoda za prosvetno - pedagoško službo iz Krškega, za katerega je predvidenih 4,7 milijona Sdin, zahteval pa je več denarja. Bilo je tudi prav malo predlogov, katere izdatke naj bi zmanjšali. Na zadnji seji so odborniki, ki odhajajo, prejeli v dar knjigo »Sv, Urh.« Krvodajalski akciji se je takoj odzval 5. aprila je bila v Loki pri Zidanem mostu krvodajalska akcija, katere je bila celjska ekipa prav vesela, saj je iz razmeroma majhnega področja darovalo kri kar 32 ljudi-Če bi bilo prišlo še več ljudi iz Brega, Šentjurja in Raz-borja, bi akcija še bolj zadovoljila. Posebno se je izkazala Kle-novškova družina, kjer so dali kri: mati Valerija, stric Martin in sin Stanko. Ko smo se s Stankom zapletli v razgovor, smo zvedeli, da je že tretje leto predsednik mladinskega aktiva v Loki. Ko je zvedel, da bo v Loki krvodajalska akcija, se je takoj prijavil, čeprav je že proti koncu lanskega leta pri pred-vojaški vzgoji daroval kri-Pri vredvojaški se je odlikoval tudi kot dober strelec, znan pa je vrh tega kot prizadeven mladinec. Ko smo ga vprašali za letošnje načrte pri delu z mladino, je povedal, da bodo mladinci pomagali pri organizaciji volitev 23. aprila, organizirali bodo športno dejavnost v Loki iri tekmovanja za dan mladosti, poleti pa s pro stovoljnim delom pomagali pri gradnji krajevne poti i* Loke v Radež. Ribe vozijo na boštanjski jez Prejšnji teden so ribiči sevniške družine v Mirni pribo-štanjskem mostu dvakrat z mrežami lovili drsteče podu-sti in jih v sodih s svežo vodo prepeljali v Mirno nad boštanjski jez. V četrtek so jih tako preložili deset sodov, lovili pa so jih tudi v petek-Računajo, da bodo tako razmnožili to vrsto rib po vsem tistem toku Mirne, ki spada v njihovo družino. LOŠKE VESTI ■ PRETEKLO NEDELJO je prišel v goste zabavni ansambel Rom iz 2alca z instrumentalni«! in vokalnim kvartetom. Poslušalci so izvajalce domačih viž topl° pozdravili. . ■ V RACICI je umrl upokojeni mizar Vinko Krohne, ki Je občanom vedno rad pomagal pri delu. Gasilci so mu postavili častno stražo ob mrtvaškem odru * gasilskem domu, od njega pa se je na zadnji poti poslovila množica ljudi. ■ OSKRBOVANCE V DOMU POČITKA V LOKI so pretekli teden obiskali upokojenci iz Trbovelj, ki imajo svoj pevski zbor-Res je lepo, da se oskrbovancev spomnijo pevski zbori ali ansambli in poskrbe za njihovo razvedrilo. Zakaj le en kandidat? Ker so bili že izrečeni nekateri pomisleki, zakaj imajo volivci Bučke, Krmelja, Radne in Sevnice (Trg svobode) samo po enega kandidata, je prav, da pojasnimo, kako je do tega prišlo. Na zborih, ko smo razpravljali o možnih kandidatih za odbornike občinske skupščine, Je bila aktivnost Socialistične zveze usmerjena predvsem v razprave o dosedanjem delu in nalogah skupščine in krajevnih skupnosti. Na teh zborih so volivci tudi sprejeli programe dela in razvoja krajevnih skupnosti, kar je bilo skupaj kriterij za izbiro bodočega odbornika. Že na teh zborih so ponekod upntovili ne kaže predlagati več kandidatov, ker so menili, da je dani predlog najboljši. To so P°* trdili tudi na kandidacijskih zborih, kjer ni bilo na večkraten poziv delavnega predsednika nobenih dodatnih predlogov. Ker sta bila izbor in število kandidatov prepU' ščena izključno volivcem, menim, da so volivci dobro pretehtali predloge, kar bodo dokazali tudi z udeležbo na nedeljskih volitvah. Samo v volilni enoti Log i® v kmetijski skupini Studenec — Bučka je prišlo do enega kandidata zato, ker drug1 kandidat ni podpisal kandidature. ELKA GRB# SliVNISKI VESTNIK Področje Mirne je najbolj izpostavljeno Ko je pred kratkim štab za varstvo pred elementarnimi nezgodami sprejemal načrt delovanja, je določil, kako naj bi posamezne službe hitro in u* činkovito delovale v primeru nesreče. Ugotovljeno je, da so na območju trebanjske občine najbolj nevarni potresi, poplave, požari in neurja, pri tem pa je posebno izpostavljeno področje Mirne. Zato je bilo odločeno, kar je že tudi potrdila občinska skupščina, da morata Tovarna šivalnih strojev in Dana z Mirne organizirati popolno službo varstva pred elementarnimi nezgodami in drugimi nesrečami, vse druge delovne organizacije pa tako, kot to določajo zakonski predpisi. Pri krompirju je še veliko nejasnosti Na sodišču v Ljubljani je trebanjska kmetijska zadruga dobila tožbo za 200 ton pogodbenega krompirja, vendar se celjski Agropromet lahko še pritoži na republiško gospodarsko sodišče. — Zadruga bo skušala s tožbo uvejaviti tudi druge pogodbe s trgovskimi organizacijami. — Kljub grenkim izkušnjam je letos zadruga posadila več krompirja kot druga leta. Kmetje niso še nobeno leto zamenjali toliko jedilnega krompirja za semenskega kot letos. Največje je tiilo zanimanje za sorto igor, zatem pa za dobrin, veliko manj pa za cvetnik, ki je bil prejšnja leta vodilna sorta. Pričakovati je, da bo zaradi dobrega semena kljub manjšim površinam precejšen pridelek, pa tudi dosedanje vremenske razmere so zelo ugodne. Nikjer pa ni mogoče zvedeti, kako je s pogodbami za intervencijski krompir iz Poljske, ki je zelo vplival na prodajo in cene domačega krompirja. Zadruga je sklenila pogodbo z državnimi rezervami, ki dajejo sicer razmeroma nizko, vendar zajamčeno ceno. Stari trg: v nedeljo o odškodnini Novomeško Cestno podjetje je sklicalo za nedeljo, 23. aprila, sestanek s prizadetimi lastniki zemljišč in zgradb, s katerimi še ni bil dosežen sporazum o odškodnini zaradi gradn>je ceste skozi Stari trg. Nekateri spori so namreč še popolnoma odprti, vendar pričakujejo, da jih bodo v nedeljo zgladili in odpravili. Stavbe in zemljišča, oziroma prizadeto škodo bodo ocenjevali uradni cenilci. ^ Ljubljansko višje gospodarsko sodišče je tožbo odločilo v korist trebanjske zadruge, čeprav je celjski Agropromet najel najboljše advokate in mislil, da jo bo unesel tako, da bo plačal samo pogodbeno kazen (penale), pogodbe pa ne spoštoval. Vendar ta odločitev še ni dokončna in se tožena stranka lahko pritoži še na republiško in zvezno gospodarsko sodišče. Kakšnih rešilnih bilk se celjsko podjetje oprijemlje, da bi rešilo, kar se. rešiti da, naj pove naslednji naivni poskus njegovega zastopnika. Pred kratkim se je v zadrugi zglasil zastopnik Agropro-meta in hotel imeti trenutno na vpogled vseh 200 ton krompirja, češ da ga bo prevzel, čeprav je znano, da zadruga ni grosistično trgovsko podjetje in ni obvezna imeti tudi skladišča, temveč krompir lahko hrani pri kmetih, in zato potrebuje vsaj nekaj ur, da organizira prevoze in odkup. Krompirja seveda ni mogel v trenutku dobiti in domnevajo, da so po nasvetu pravnikov Celjani to navedli tudi v pritožbi na višje sodišče. KZ Trebnje je tožila tudi druge pogodbene odjemalce krompirja, ki jim je konec marca potekel rok za prevzem krompirja. Računajo, da kmetje hranijo v kleteh zanje še 1300 ton krompirja, in je trenutno zelo nejasno stanje. Toplota priganja, krompir kali in sili v porabo, vendar mora biti na voljo pogodbenim trgovskim organizacijam, dokler o njegovi usodi ni dokončno odločeno. Zaenkrat je tudi negotovo, kako bo zadruga plačevala krompir tistim kmetovalcem, ki bodo ali ki so prodali po zajamčenih cenah, in tistim, ki so morali prodati po nižjih; oboji pa so pogodbeniki-kooperanti. Pojavilo se je tudi sprejemljivo mnenje, da bi v primeru, če zadruga ne bi uveljavila tožb, kmetom krompir pustila in jim izplačala pogodbene kazni, ki do njih vežejo zadrugo, vendar bi ta denar vložili v kmetijski sklad za pospeševanje zasebnega kmetijstva. Vse to so seveda šeie predvidevanja in bodo o tem odločili organi samoupravljanja skupaj s prizadetimi kooperanti. Zaradi nenehnega prizadevanja in veliko dobre volje, ki jo je vodstvo zadruge pokazalo pri utrjevanja kmetijskega trga in uvajanju zajamčeni cen, kar priznavajo tudi kmetovalci sami, je treba poudariti, da je zadruga naredila, kar je bilo v njeni moči. Zato ne bi kazalo, da bi kmetje s tožbami proti zadrugi zahtevali spoštovanje pogodb tudi v primeru, če zadruga proti trgovskim organizacijam tožb ne bi dobila. M.LEGAN * V Komunalna skupnost ne plača Ko je zadrega februarja trebanjska občinska skupščina sprejemala občinski proračun, je bilo namenjeno za sofinanciranje medobčinskega zdravstvenega centra in zdravstveno preventivo petkrat več denarja kot leto dni prej. V obrazložitvi je bilo navedeno, da je tolikšna postavka tudi na račun tega, ker bodo letna odplačila za zdravstvena domova v Trebnjem in na Mirni prevzeli skladi zdravstvenega zavarovanja, podobno, kot je bilo narejeno v nekaterih drugih občinah. Tako ni to Letno odplačilo, ki znese skupno z lanskim neplačanim dolgom 80 milijonov S din, sploh prišlo v občinski proračun, kar je tudi povzročilo, da pri sprejemanju proračuna ni bik> tolikšnih težav, kot so jih ime- li v nekaterih drugih občinah. « Ker pa je komunalna skupnost za socialno zavarovanje Novo mesto odklonila plačevanje teh anuitet, je trenutno popolnoma nejasno, kdo bo plačal dolgove, ki so bili potrebni, da so v trebanjski občani uredili zdravstvo. ZADNJIC GLASUJEJO V TEM SESTAVU. V nedeljo bomo izvolili polovico novih odbornikov občinskega zbora. Odločili se bomo za ljudi, za katere vemo, da se bodo vnoto zavzemali za koristi volivcev in širše družbene skupnosti. Na sliki so odborniki, ki glasujejo zadnjič v tem sestavu na seji skupščine 9. aprila. (Foto: V. Juvane) Pred kratkim je bila Tovarna šivalnih strojev z Mir- ne prisiljena zmanjšati cene šivalnim strojem ali bolje re* Z OBČNEGA ZBORA GASILCEV V TREBNJEM 2. APRILA Še en klic: Mladih nam manjka! Življenje je pokazalo, da so glavna sila v boju proti nesrečam kljub poklicnim gasilskim skupinam v mestih ie vedno ljudje, organizirani v požrtvovalnih prostovoljnih gasilskih društvih, ki jih je zato treba v vsem podpirati Zelo živahna razprava delegatov 2*5 gasilskih društev s čez tisoč člani je hitro spravila ne dan glavne tefave, s katerimi se ubadajo društ-▼ trebanjski občini. 2e po dedegaitih sodeč, držijo vrste gasilcev pokonci starejši ljudje, s srcem predani plemenitemu namenu, ne da bi od svojega dela pričakovali kakršnokoli plačilo. Zal pa že pešajo v močeh, zato bi jih moral nadomestiti mladi rod. Kot je povedal poveljnik zive-*e Franoo Bille, pa vsa društva skupaj premorejo le pet-najst mladincev. Manjka jih Predvsem v industrijskih sredinih. Prav nič bolje ni s Pripadnicama organizacije. Ne zadovoljuje tudi strokovna usposobljenost in več govornikov je poudarjajo, kaj je treba ukreniti. Dmga največja težava je stalno pomanjkanje denarja, ® ga gasilci nujno potrebu-■Jejo za nakup sodobnejše °Preme in za vzdrževanje sta. r®. Kot je povedal v poročilu Predsednik zveze tov. Pavel «aPelj, na ho Com, Ameršek in Goleč, za »Elan« pa je bil dvakrat uspešen 2ika Maksimovič.' Tekmo je sodil Novome-ščan Mrzlak. ■ DELIKATESA DO SEZONE — Delikatesni lokal ob križišču Vrhovčeve ulice in Ceste komandanta Staneta v Novem mestu bo, kot so povedali te dni pri komunalnem podjetju, urejen do glavne turistične sezone. Lokal so zaradi neštetih vzrokov ureja- li dolge mesece, ko so nekaj časa delali, pa spet dolgo nič in so se končnih del šele pred kratkim resneje lotili Komunistom je zdaj na voljo dyoje: ali organizirati osnovne organizacije ZK po teritorialnem principu (po posameznih krajevnih območjih v občini) ali pa po teritorialno-proizvodnem principu (nekatere osnovne organizacije bi delovale v okviru krajevnih območij, nekatere pa v okviru podjetij). Brez dvoma se je proizvodni princip organiziranosti ZK že preživel, saj je ZK že opravila v proizvodnji tiste naloge, ki so narekovale takšno organiziranost še v časih, ko sta bili kapitalna izgradnja gospodarstva in pro: izvodnja glavni gospodarski in družbeno-poUtični ter idejni nalogi. Zato razmišljajo v novomeški občini o tem, da bi organizirali osnovne organizacije po kra- Nepoučen opazovalec bi lahko sodil, da komunistom v novomeški občini ni veliko do reorganizacije, saj do zdaj glede tega še niso naredili nič otipljivega. Toda to ni res: že več mesecev se v občinskem vodstvu ZK in v organizacij sko-kadrovski komisiji zelo veliko raspravlja o tem, kako izvesti reorganizacijo. Ker so jo poclredHi vsebinskim nalogam ZK, ne hitijo, pač pa preudarno zbirajo podatke, tehtajo 'n se pripravljajo. V novomeški občini je nekaj manj kot 1800 članov ZK. Ti so včlanjeni v 73 osnovnih organizacijan: 43 osnovnih organizacij ZK deluje v delovnih organizacijah, 23 je vaških. 3azen to ga delujejo še 3 vkr.ivi ZK. Osnovni organizaciji, ki imata do 5 članov, sta 2, takšnih, ki imajo od 5 do 10 članov, je 14, od 10 do 2<’i članov ima 24 .osnovnih organizacij, od 20 do BO članov ima 30 osnovnih organizacij, nad 60 članov pa imata samo 2 osnovni organizaciji. Izkušnje kažejo, da so obstoječe osnovne organizacije ZK premajhne, premaloštevil-ne in da zato nimajo zadostnega vpliva. Zunanji odraz reorganizacije ZK, torej sprememba v mreži osnovnih organizacij ZK v občini, mora biti podrejen vsebinskim ci ljem reorganizacije. Ti vsebinski cilji pa so zajeti v eni sami misli: povečati idejno vlogo in učinkovitost ZK v družbenem življenju. če želimo, da bi osnovne organizacije bile učinkovitejše, in če želimo, da bi povečale svojo idejno vlogo, morajo biti večje. Mora jih torej biti manj, zato pa morajo združevati večje število članov. Nato bo študijsko izobraževanje komunistov v njih laže organizirati, saj se bo v marsičem spremenil tudi izobrazbeni sestav osnovnih organizacij oziroma njihovega članstva. jevnih skupnostih, v podjetjih pa bi ostale samo tam, kjer so dovolj številne. M. J. O Sindikat, samoupravljanje, odgovornost! V sindikalni dvorani na Društvenem trgu v Novem mestu se bo jutri ob 12. uri začel občni zbor občinskega odbora sindikata industrije in rudarstva. Razpravljali bodo o sindikalni organizaciji v sistemu samoupravljanja, pri čemer nameravajo predvsem osvetliti vprašanja odgovornosti, delitve dohodkov in političnega vpliva sindikata. Po razpravi bodo izvolili nov občinski odbor v sindikatu industrije in rudarstva ter delegate za republiški občni zbor. RAČUN SOCIALNEGA VARSTVA: 60 milijonov deljeno z 267 Skrb za socialno varstvo v občini je novomeška občinska skupščina prenesla na Center za socialno delo in mu v ta namen stisnila v mošnjiček 60 milijonov Sdin. Družbeno pomoč v obliki socialnih podpor, rejnin in oskrbnin bo letos prejemalo 267 ljudi v novomeški bbčini. Redne socialne podpore bodo izplačevali 140 občanom, rejnine 18 odraslim, pomoč žrtvam fašističnega nasilja bo dobilo 13 oseb, 25 rejnin pa bo izplačano za otroke brez staršev. Podobno bodo plačali tudi oskrbnine: v domovih počitka in socialnih domo- vih za 55 ljudi, v vzgojnih in drugih zavodih za mladoletnike pa za 16 otrok. Za vse to je letos na voljo 60 milijonov Sdin ali za 14 odstotkov več kot lani. Povečanje sredstev za socialno skrbstvo pa je le navidezno, zlasti če upoštevamo, da so se življenjski stroški podpirancev in oskrbovancev povečali v zadnjem času za 20 do 25 odstotkov. Mesečni stroški v oskrbnih domovih so se povečali na oko- li 48.000 Sdin, medtem ko stane oskrbni dan mladoletnika v vzgojnem zavodu več kot 2330 Sdin, pri čemer je mesečna oskrbnina okoli 70.000 Sdin. Proučevati, izboljševati, uveljavljati se... Odgovarja tov. Franci Kuhar, kandidat za odbornika v Šentjerneju in sedanji tajnik občinske skupščine v Novem mestu Tovariš Kuhar, rabi bi slišali vaše mnenje o nadaljnjem razvoju gospodarskih in družbenih dejavnosti v novomeški občini, zlasti še. na območju, kjer kandidirate? Menim, da bo treba dograjevati industrijska podjetja, več vlagati v sodobno opremo in izboljšati tehnološke postopke, ob tem pa preučevati tržišča in proizvajati blago, ki ga bo možno dobro prodati. V tej smeri so že IMV, SPG Pionir in nekatera druga podjetja. Nadaljevati bo treba, kar je bilo zastavljeno ob začetku reforme: uveljavljanje v mednarodni delitvi dela. To naj bi veljalo zlasti za delovne organizacije, katerih proizvodnja je odvisna od uvoženih reprodukcijskih materialov. Trgovina bo morala predvsem izboljšati preskrbo prebivalstva s kvalitetno zelenjavo, sadjem in mesom in pri-, sluhniti tudi zahtevnejšim kupcem, če ne, se bo odliv kupne moči — pri tem pa je treba govoriti o milijonih di-. nar jev — še povečevai. Ne nameravam zanikati, da je bilo na tem področju že veliko narejenega. Za kmetijstvo je nedvomno spodbudna pot novomeške kmetijske zadruge, ki se je, kot kaže, znebila strahu pred izgubami. Zasebno kmetijstvo še ne daje potrebne blagovne proizvodnje. Morda je majhen razlog v tem, da zasebniki še ne vedo, kaj se najbolj splača pridelovati. Morda ni tržnih presežkov iz zasebnega kmetijstva tudi za- „Ne pozabimo: od zrna do zrna...“ Pogovor s tov. Nado Gostič, odbornico občinske skupščine v Novem mestu in predsednico sveta za kulturo ob koncu njene 4-letne mandatne dobe S kakšnimi občutki ste prišli na prvo sejo skupščine in s kakšnimi občutki skupščino zapuščate? Ko sejn prišla, sem takoj občutila resnost dogajanja in bojazen, kako biti kos nalogam v skupščini' ob dejstvu, da tudi delovno mesto vsak dan zahteva celega človeka. Ob odhodu bi kazalo napraviti obračun: ali sem delo opravila vsaj zadovoljivo? Zavedam se tudi, da sem naredila, kar sem mogla. Je skupščina po vašem mnenju dajala prednost obravnavi manj važnih problemov? Se vam zdi, da ima še vedno odprte probleme? Na je skupščina dajala prednost manj važnim problemom, ne bi smela reči. Kar je bilo prioritetno, je imelo prednost v obravnavi. Čutimo pa, da nas v tem delu Dolenjske tarejo še mnoge težave in skrbi. Ce pa smo prepričani, da nam je — kot občanom pot jasno začrtana, se ni bati, da ne bi rešili gospodarskih, prosvetnih, kulturnih in socialnih vprašanj, ki so kljub večkratnim obravnavam še vedno odprta. Kdaj ste kot odbornica ob- čutili največje zadovoljstvo in kdaj največje razočaranje? Najbolj zadovoljna sem bila takrat, kadar so bila mnenja in stališča v skupščini različna in so z glasovanjem zmagala tista, za katera sem bila tudi jaz. V teh besedah seveda ni odgovora na drugi del vprašanja, ker mislim, da ni mogoče predvideti vsega v širini in globini družbene razgibanosti. Mislite, da mora odbornik v vsakem primeru zastopati mnenje svojih volivcev? Kdaj da, kdaj ne? Volivci bodo verjetno razočarani, ker je moj odgovor: NE. Povsem naravno je, da vseh mnenj, zahtev in želja občanov ni mogoče uskladiti s širšimi smotri, še bolj s trenutnimi možnostmi za reševanje. Lahko govorimo o naši učakanosti in o času, potrebnem za zbiranje denarja. Ne pozabimo: od zrna do zrna pogača, od kamna do kamna palača ... Kako bi označili odbornike po njihovi aktivnosti v skupščini? Težko vprašanje, težak odgovor. Najbrž ni res, da je aktiven le tisti odbornik, ki se v skupščini veliko oglaša. Odbornikovo vrednost je mogoče ugotoviti tudi po oblikah sodelovanja z volivci in po tem, kako uresničuje v življenju sklepe svoje skupščine. Ka.j hi lahko povedali o de- lu sveta za kulturo, kateremu ste predsedovali? Področje kulture je pri nas podobno kot drugje v Sloveniji, zato smo bolj posegali v dejanska programska in kadrovska dogajanja v kulturnih ustanovah in društvih. Načelni nismo mogli biti. Največji uspeh je svet dosegel, ko se mu je posrečilo . obnoviti Trdinovo nagrado. Trenutno se ukvarja z ustanovitvijo Trdinovega sklada. Potrebno pa si bo še prizadevati za ustanovitev sklada za kulturo, sklada, katerega moč ne bi bila odvisna le od občinskega proračuna. to, ker kmetje še nimajo dovolj drobne mehanizacije.. Pri vsem tem ne bi smel pozabiti navesti, da je gospodarjenje v novomeškem GG spodbudno, kar se kaže v velikem vlaganju te organizacije v obnovo gozdov. Take poti ne bi veljalo opustiti. Na področju gostinstva je med najbolj zanimivimi vprašanji vprašanje integracije oziroma poslovnega sodelovanja novomeških gospodarskih podjetij. Zasebni gostinci pa naj bi predvsem izboljšali postrežbo in higieno prostorov, -to velja t,udi za novomeške gostilničarje. Pomemben vir za plačevanje komunalnih dejavnosti je krajevni samoprispevek. Pripomnil pa bi, da se mi zde merila zakona o samoprispevkih preveč ostra in pravniško suha, predvsem, kar zadeva določilo, koliko občanov sme sklepati o uvedbi samoprispevkov. Glavno vlogo na področju komunalnih dejavnosti naj bi še nadalje imele krajevne skupnosti. Na šentjernejskem območju, kjer kandidiram, so pereča tale vprašanja: preskrba z vodo, kanalizacija, modernizacija ceste Šentjernej— Dobrava, urbanistični program z zazidalnimi načrti za Šentjernej in dozidava šent-jernejše šole. Težko je vedeti in tudi predvideti, kdaj bo kaj rešeno, študijo za vodo-preskrbno območje bi dobili sredi prihodnjega leta, zazidalni načrti pa bodo, kot kaže, sprejeti že letos. Kaže tudi, da bi ob pomoči delovnih organizacij že letos lahko pričeli posodobljati cesto, ki drži proti avtomobilski cesti — proti Dobravi. Denar za i Franci Kuhar: »Odbornik naj bi bil čimbolj samostojen, brez .tovariša’ z občine ...« dozidavo šole bi dobili od prodaje večjih družbenih stavb v Šentjerneju. Predvideno je tudi, da bi ob pomoči trgovinskih organizacij v Šentjerneju povečali prodajalno in uredili postajo milice. Kaj pa menite o nalogah odbornikov v novem delu občinske skupščine? Preveč bi pričakovali, če bi mislih, da bo novi odbornik kaj posebnega »izumil«. Odbornik je navsezadnje le človek, čeprav človek z boljšimi kvalitetami kot drugi ljudje. Mislim pa, da bo moral samostojneje nastopati, »brez tovariša z občine«. Ta »tovariš« bi mu naj bil le za pomoč. Deloma je to že v praksi, povsem pa še ne. I. ZORAN OBČINSKA KONFERENCA RK NOVO MESTO RK predvsem preprečuje in vzgaja 2. aprila je bila v Novem mestu ob res veliki udeležbi izvoljenih delegatov občinska konferenca RK, na kateri so pretresali delo te humano organizacije v zadnjih dveh letih. Kot gostje so se Je udeležil predstavnik GO RK Slovenije Janez Ogorevc, republiški poslanec Slavko Vute in načelnik oddelka za gospodarstvo pri ObS Novo mesto Marjan Simič. Iz poročila predsednika Borisa Savnika in iz razprave lahko izluščimo ugotovitev, da je RK v zadnjih letih prerasel v pomembno družbeno organizacijo, ki ni take vrste, da bi delila miloščino najpotrebnejšim, pač pa pomemben dejavnik, ki preprečuje zlo na socialnem in zdravstvenem področju in vzgaja občane v duhu humanih načel socializma. Prav to dvoje pa je preobrazilo RK ob njegovem demokratičnem delova- nju v koristno šolo samoupravljanja za občane. RK Je priredil v zadnjih dveh letih v novomeški občini 107 zdravstvenih predavanj, ki jih Je obiskalo 10.374 ljudi, zbral je 4100 krvodajalcev, ki so darovali 862 litrov krvi, šolskim mlečnim kuhinjam je razdelil za 40.344.450 starih din raznih živil iz mednarodne S omoči (ObS Novo mesto je pri im plačala samo 5,576.000 Sdin režijskih stroškov), socialno prizadetim posameznikom je razdelil za 5,312 441 Sdin pomoči v živilih, obleki, obutvi in denarju, v raznih akcijah pa Je med občani zbral 18 milijonov starih din prispevkov. Tako Je bilo v nabiralni akciji za, poplavljene zbranih nekaj več kot 8 milijonov starih din 3,307.000 Sdin je bilo nakazano za prizadete od poplav v Prekmurju. 4,656.000 Sdin pa prizadetim od poplav in elementarnih nezgod v naši občini. V nabiralni akciji za pomoč Indiji Je bilo zbranih 9,881.000 Sdin. Rdeči križ zdržuje v svojih vrstah v novomeški občini 6292 odraslih članov ter 7790 podmladkai-]ev in mladincev RK. RK ie zategadelj predvsem organizacija mladih. V svoji' razvejani dojav-nosti ne obravnava človeka zgolj kot bitje, potrebno pomoči, pač pa ga vključuje v skupno reševanje njegovih lastnih in splošnih družbenih težav. Nič čudnega toroj, če so delegati na konferenci izražali začudenje, pa tudi malce jezo, ker se njihovemu vabilu kot gostje niso odzvali predstavniki SZDL, ZK. sindikata in Medobčinskega zavoda za zdravstveno varstvo RK namreč ugotavlja, da vedno bolj potrebuje širšo družbeno in politično pomoč in da jo bil te pomoči doslej premalo deležen. NOVOMEŠKA KOMUNA iO> ZAKAJ SMO BILI EN DAN BREZ ELEKTRIKE Kje teče ta nesrečni kabel? V ponedeljek zjutraj je center Novega mesta ostal brez elektrike. PIONIRJEV bagerist je pri poglabljanju terena za novo poslovno stavbo OBRTNIKA med Furlanovo in Andrijaničevo hišo na Cesti komandanta Staneta z bagrom zadel visokonapetostni kabel in ga poškodoval. Ko je delovodja Korasa s krampom poskušal ugotoviti, kakšna je poškodba, se je iz kabla zabliskalo in pokadilo, da je ves bled od strahu odskočil. Lahko je vesel, da je ostal živ ... Kako se je moglo to zgoditi? Pod ulico tik gradbišča, kjer so pretekli teden pričeli delavci pospravljati ruševine, ta teden pa že pripravljati teren za temelje, leži visokonapetostni (20.000-voltni) zemeljski kaljel, ki papaja transformatorsko postajo Center. Zapisali smo, kaj pravijo o nesreči prizadeti: Delovodja Korasa: »Mene nihče opozoril, da teče kabel prav tu. Ker je na bližnji steni nekakšna omarica, sem bagerista opomnil, naj bo previden, ker lahko naleti na kakšen kabel...« Lani vodnjak in dom, letos dvorano Mladinci in gasilci Stranske Vasi so lani sezidali ličen gasilski dom in izkopali okoli 4 m globok vodnjak za požarno varnost kraja, letos pa nameravajo predvsem urediti v gasilskem domu dvorano, Ki lahko sprejme okoli 250 sedežev. v vasi bodo poslej ‘ahko imeli kino in prirejali druge kulturne prireditve. Mladinski aktiv, ki šteje že 32 članov, kar je za kraj z nekaj več kot 50 hišami pre-ceJ. ima v načrtu ustanovitev dramske skupine. Socialne podpore v reviziji Pred kratkim so za£eii v novomeški občini preverjati podpore socialno ogroženih občanov. V reviziji bodo marsikomu zmanjšali družbeno pomoč, drugim pa povečali. Pričakujejo, da bodo socialne podpore zmanjšali zlasti staršem, ki imajo dobro preskrbljene otroke, s tem pa naj bi dosegli, da bi otroci čutili večjo odgovornost do staršev. Družbeno pomoč bodo poslej dobivali res najbolj potrebni občani. Predstavnik ELEKTRO: »Bili smo na gradbišču pred začetkom del. Pokazali smo jim, kje teče kabel. Niso nas pa nič poklicali, ko so začeli kopati. Tudi nadzornega organa od Stanovanjskega pod-' jetja ni bilo zraven ...« Vodja gradbišča tov. Jalovec: »Od ELEKTRO bi morah dobiti natančen podatek, kje teče kabel. Izvajalec mora pred začetkom del dobiti urejeno zemljišče, še posebno glede lastninske pravice in podzemeljskih komunikacij!« Slavko Guštin, gradbeni tehnik pri PIONIRJU: »Ker ni bilo gradbenega dovoljenja, nadzorni * organ ni predal ustreznih dokumentov. Tako delovišča nismcfc prevzeli z zapisnikom, ampak smo dobili samo naročilnico za odvoz ruševin. Ko so prišli na gradbišče predstavniki podjetij za komunalne naprave, delovodje ni bilo zraven. — Z gradnjo se nam je mudilo zaradi roka.« Predstavnik Stanovanjskega podjetja tovariš Maraš: »Gre za prestavitev kabla v končni fazi. Prejšnji teden smo sklicali vse prizadete, da bi ugotovili, kje tečejo podzemeljske komunikacije. Tudi mi smo bili zraven. O napeljavah pod zemljo bi moral biti obveščen delovodja, kabel pa bi morali odkopavati ročno, pod nadzorstvom električarja. Pripominjam, da je bilo delovišče uradno predano (z gradbenim dovoljenjem in projektom) v ponedeljek ob 9. uri, torej že po nesreči. S komunalnimi napravami imamo v Novem mestu ves čas težave, ker nimamo katastra komunalnih naprav. Vsi prizadeti: pošta, ELEKTRO, VODOVOD, Komunalno podjetje in drugi bi nam ga morali že zdavnaj dostaviti!« Tako smo v zadnjih dneh priča že drugi veliki nerodnosti pri novih gradnjah. Zadnjič je bila poškodovana glavna vodovodna cev, tokrat pa glavni električni kabel. Električarji so v ponedeljek dopoldne preklopili potrošnike s TP Centra na TP Sodišče, da so imeli vsaj luč. Meščani pa so ostali brez vode, ker je podjetje VODOVOD moralo ustaviti črpalko v Pugljevi ulici. Tovarna zdravil KRKA in nekatera druga podjetja so morala omejiti proizvodnjo, ker večine strojev niso smeli pognati. Večje obremenitve TP Sodišče ne bi vzdržala. Za popravilo kabla so morali poklicati strokovnjaka iz Kranja. Materialna škoda pri uporabnikih vode in elektrike ni bila majhna, precej stanejo tudi popravila poškodovanih naprav (zaradi poškodbe pri Andrijaničevi hiši je nastala tudi okvara na električnem omrežju na Marofu), najhuje pa je to, da so zaradi takih malomarnosti delavci v življenjski nevarnosti! M. MOSKON J. Kabel, ki ga je bager poškodoval, teče prav na tem mestu okoli žive skale. Sicer je zaščiten z betonsko cevjo, ki pa se seveda ne more upirati močni bagro vi »ročici« Foto: M. M.) Razgovtfr s poslancem na Otočcu Junij Levičnik, poslanec republiškega zbora skupščine SRS, se je v nedeljo srečal z volivci Otočca in okolice. Ob lepi udeležbi je tekla beseda o nekaterih perečih vprašanjih krajev (Grčevje, Koti, štravberg itd.) Govorili so tudi o družbenih dajatvah kmetov iz četrtega okoliša, ki so bili doslej teh prispevkov oproščeni. Ljudje težko razumejo, da smo pred leti utemeljevali, kako je treba tudi s primerno davčno politiko spodbujati kmeta za boljše gospodarjenje v hribovitih predelih in mu z olajšavami pri dajatvah pomagati, danes pa se trdi in ukrepa nasprotno. Beseda je tekla tudi o položaju kmetov pri nakupu kmetijskih strojev. Kmetijske organizacije so glede tega na boljšem, saj nabavljajo stroje pod ugodnejšimi pogoji kot zasebni kmetje, ki jih predpisi štejejo za »potrošnike«. Glede samoprispevkov, ki jih uvajamo na določenih območjih, so na zborovanju 5 stanovanj ali blok? 15 milijonov Sdin 25 kmetom - borcem menili, da bi jih morali plačevati vsi, ki imajo zemljišče na območju, za katerega velja samoprispevek. Ljudje so navedli primere številnih lastnikov zemljišč, ki živijo izven območja krajevne skupnosti ali celo občine, samoprispevka pa ne plačujejo. Tudi glede gospodarjenja in izkoriščanja gozdov je preveč togih predpisov, pravijo ljudje. Kubični meter lesa za razrez za domačo porabo je premalo, kadar gre za večja popravila 'kmečkih poslopij (hlevov, senikov). Predpisi bi morali biti prožnejši, so dejali ljudje tovarišu poslancu. Takih razgovorov s poslancem, ki so koristni za obe strani, si tudi na Otočcu še želimo. Na nedeljskih volitvah pa bomo izmed treh kandidatov — kandidirajo Martin Tomšič, Jože Florjančič in Franc Bevc — izvolili odbornika za občinsko skupščino. B F. Dr. Franc Hočevar v Novem mer Dr Franc Hočevar, kandidat za poslanca republiškega zbora v volilni enoti št. 72 Novo mesto, je imel 18. aprila popoldne v Novem mestu razgovor s predstavniki gospodarstva in družbenih služb. Odgovoril je na več vprašanj o reorganizaciji ZK, o reformi in njenih vzrokih in posledicah v gospodarstvu, o položaju družbenih služb, o delitvi med ožjimi in širšimi družbeno-političnimi skupnostmi ter o uvozu kapitala. Istega dne zvečer je dr. Franc Hočevar obiskal tudi volivce na Malem Slatniku. Slovenski oktet v Novem mestu Koncertna poslovalnica pri glasbeni šoli v Novem mestu bo 28. aprila prire. dila zadnji letošnji abonmajski koncert. V zgornji dvorani Dolenjske galerije bo nastopil z mednarodnim sporedom znani Slovenski oktet. To bo šesti abonmajski koncert, ki ga prireja Koncertna poslovalnica. Po nastopu Dubravke Tomšič (prejšnji abonmajski koncert) jeza te najkvalitetnejše glasbene prireditve v Novem mestu veliko zanimanje. Zve. deli smo, da bo oktet nastopil tudi popoldne, ko bo pel za mladino. 10 tisočakov za malomarnost Občani, ki do 1. maja ne bodo zamenjali starih osebnih izkaznic, bodo kaznovani z izdatno kaznijo: za malomarnost bodo morali po 20. členu zakona o osebnih izkaznicah (Uradni list SFRJ 8/1965) odšteti 100 Ndin! V novomeški občini bi morali izdati okrog 27.000 novih izkaznic, do konca preteklega tedna pa so jih izdali šele 23.300. Zamudniki imajo le še dva tedna časa. Zanimivo je, da je med njimi največ (1700) prebivalcev Novega mesta, ■ TURISTIČNO DRUŠTVO je te dni ugotavljalo, kaj vse bo treba v Toplicah izboljšati in urediti, da bodo zdraviliški gostje kar najbolj zadovoljni. ■ V ZDRAVILIŠČU preurejajo dele zdraviliškega poslopja. Za kopalce bodo napravili ležalnike, tako da se bodo po termalni kope- j li lahko ohladili in ne bodo šli ' vroči na zrak. Kako je z republiškim posojilom, se še ne ve, zato tudi ne vedo, ali bodo družinam borcev dali na voljo pet stanovanj ali blok. 25 kmetom borcem, ki so prosili posojilo za popravila hiš, je komisija pri občinskem ZZB razdelila 15 milijonov S din, posojilo pa je dala Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu. Posojilo za popravila hiš išče še okoli 50 prosilcev; potrebno bi bilo vsaj 36 milijonov S din, da bi vsem ustregli. Od leta 1960 je dobilo stanovanja že okoli 50 družin borcev, stanovanja pa so dobile predvsem ob pomoči občinskega združenja ZB NOV. Družbena skupnost si prizadeva preskrbeti primer- Jutri: o skupščini in NOVOTEKSU Na jutrišnji 37. skupni seji obeh ‘borov občinske skupščine v No-Vejn' mestu — pričela sc bo ob 9. jjr* v Domu kulture — bodo obrav-"®yali delo občinske skupščine v *adnjem mandatnem obdobju, o j*e*u njene uprave v letu 1966 in Poročilo komisije upravnega or-Kana 0 zadevi NOVOTEKS. Razpravljali bodo tudi o spremembah 'n dopolnitvah občinskega statuta, JPrejeli odlok o ukrepih za pospeševanje živinoreje in zdravstvenem •arstvu živine in odlok o subvencioniranju stanarin v letu 1967 ter soglasje k zaključnima ra-Runoma občinskega sklada za šol-*Vo in sklatla za borce NOV. Na Jjnevnem redu bodo tudi volitve in "nenovanja. »Zajezili bi radi odseljevanje" šolski upravitelj Roman Čelesnik je kandidat za odbornika v Škocjanu — Skocjanci in okoličani ^^lijo, da je dobil Škocjan P° osvoboditvi premalo in da J® bil vedno preveč odrinjen. govorijo o tem, omenjajo Jovarno SIPOREKS, ki naj bila zgrajena v bližini, pa *SKrin obrat, ki bi lahko Qelal v malo preurejenih pro-sušilnice v Škocjanu .***• V šolo se vpisuje vsako et° manj otrok, ker odhajanj ljudje v svet za kruhom. J*®sti ISKRIN obrat bi nam u dobro prišel, saj se vozi J* delo v šentjemejšo ISKRO dan, pozimi in poleti, vsakem vremenu blizu 100 JUdl! Tudi žensk, ki bi se ra-r® zaposlile, je tu precej. Ne rJamo politične tovarne, pač k* kakršenkoli proizvodni o-W bi 1111111 Pomagal za-1 odseljevanje. Primeren ostor je na voljo v sušilni- ci, ker bodo v njej letos zadnjič sušili hmelj! „S pomočjo občanov bo že šlo!" Predsednik KS Pavle Zupet kandidat za odbornika v Škocjanu no bivališče še preostalim družinam, ki do zdaj niso prišle na vrsto. Denarja za nova stanovanja ni na pretek, zato bi morale pri zbiranju sredstev v ta namen več kot do zdaj prispevati delovne organizacije. Pri občinskem ZZB menijo, da bi imelo stanovanja znatno več družin borcev, ko bi podjetja borcem, preden so bili upokojeni, omogočila če ne nova, pa vsaj primerna stanovanja. Najbolj primerna okolica Novega mesta 11. aprila so na seji komisije za reševanje ciganskih vprašanj menili, da je v okolici Novega mesta sedem primernih mest za stalno naselitev ciganskih družin. Komisija je sklenila, da bo vztrajala pri tem, da je treba ciganske družine iz Žabjeka razseliti na taka mesta, kjer jih bo možno tudi stalno nadzorovati. Novomeška kronika ■ DELOVIŠČE NA TRDINOVI cesti so povečali do kandijskegu križišča, tako da cesta ni več prehodna. V dneh lepega vremena so porušili kostanje na letnem vrtu hotela K ANDI JA, da bi lahko razširi traso. Zemeljska dela bodo kmalu opravljena. ■ NEKATERE MOTI, DA JE DREVJE in okrasno grmičje v parkih spet začelo zeleneti, saj Je že videU odlomljene vejice in veje, ki Jih ljudje z malo srčne kulture mečejo sem in tja. Nekateri tudi nočejo videti koškov za smeti, saj je videU odpadke povsod, kjer jih ne bi bilo treba. Smo se tako pripravili za mednarodno turistično leto? ■ GRADBIŠČI NA GLAVNEM TRGU in ob Cesti komandanta Staneta, kjer so pred kratkim začeli urejati temelje za nove poslovne prostore, sta zelo živahni. Na oestl komandanta Staneta so postavili tudi ograjo za pešce in postavili prometne Hiake. — Krajevna skupnost v Škocjanu ima letos obsežne načrte: radi bi napeljali vodovod v Za vin ek, Staro vas in Grmovlje, elektrificirali Goriško in Zagradsko goro in temeljito popravili poti in mostove. Za vse to ima KS predvidenih okoli 5 milijonov Sdin, ki se bodo zbrali s samoprispevkom občanov, razen tega pa bodo prebivalci tako kot vedno pomagali tudi s prostovoljnim delom in vožnjami. Res pa je, da nekateri slabo plačujejo samoprispevek in da so z njim v zaostanku. Brez denarja se ne da nič narediti, tega se moramo zavedati, in bremena, ki smo si jih naložili, plačevati! Odbornika, ki bo na našem koncu izvoljen, čaka veliko dela, pa tudi vsi občani mu bodo morali pomagati, ker drugače ne bo u-speha! ■ ZA NOVO NOVOMEŠKO SO-IX) se je do ponedeljka, 17. aprila dopoldne, nabralo 10,072.461 Sdinarjev. ■ UPRIZORITEV CAMUSOVE drame »Nesporazum« v Domu kulture v torek zvečer je bila deležna velikega zanimanja pri občinstvu. Mestno gledališče ljubljansko, ki ima to tridejanko že nekaj časa na sporedu, je na gostovanjih pri nas pokazalo že več del sodobnih francoskih dramatikov. ■ DA ŽIVILSKI TRG NI VED-NO najbolj čist, vedo povedati prenekatere gospodinje, ki hodijo tja nakupovat. Več pripomb je slišati na račun blatne solate in druge zelenjave, ki bi sicer morala ob strožji kontroli v odpad. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Jožefa Draginc iz Foer-sterjeve 1 — dečka, Alojzija Jerman s Prešernovega trga 10 — Andreja, Stanislava Gačnik lz Slakove 2 — Karlo in Anico Kastrevc iz Muzejske ulice 5 — deklico. VESTI IZ DOLENJSKIH TOPLIC ■ JESENI so v Dolenjskih Toplicah in okolici urejevali električno napeljavo. Takrat so s tlakovane ceste odstranili kup kock, ki še danes ležijo na kupu ob cesti. Tudi ograja na mostu, ki Jo je jeseni podrl nepreviden voznik, še ni popravljena, pač pa Je le pritrjena z žico. Bliža se glavna turistična sezona; le kaj' si lahko mislijo turisti ob pogledu na tako nemarnost? Obiščite zanimivo razstavo v DOLENJSKEM MUZEJU! Obveščamo vso javnost, šole in delovne kolektive, da je v Dolenjskem muzeju prirejena razstava »Slovenska kmečka noša v 19. in prvi polovici 20. stoletja«. Razstava je odprta vsak dan od 8. do 13. ure, ob sredah in petkih pa tudi ojl 17. do 19. ure. Po podatkih ZZB potrebuje primerna stanovanja še 20 družin borcev. Letos je zagotovljeno 21 m^ijonov Sdin za zidanje, kar pa zadostuje le za pet družinskih stanovanj, če bi dala republika na ta znesek še enkrat večje posojilo, bi imeli za stanovanja borcev več kot 60 milijonov Sdin in bi lahko zidali stanovanjski blok. Pred pripravami za nastop v Linzu Slabo vreme je povzročilo, da se na otvoritvenem atletskem tekmovanju ni zbralo toliko atletov, kot smo pričakovali. Kljub temu pa so bili doseženi nekateri dobri rezultati. Rezultati: pionirke 60 m: M. Šajkovec 9,3, M. Grandovec 9,5, D. Karasa 10,1; pionirji 60 m: Željko Gričar 7,9, Ivan Hidek 8,0 in Andrej Pristavec 8,1; mladinci 100 m: Jože šlajkovec 11,7, Zdravko Slak 12,0, Branko Suhy 12,5; mladinci 300 m: Tone Kovačič 40,4, Primož Jazbec 40,4, Željko Grimčar 44,9; skok v daljino — mladinke: Meta Zagorc 3,75, Stanka Macedoni 3,70, Milena Grandovec 3,15; skok v daljino — mladinci: Jože Šlajkovec 5,85, Branko Suhy 5,63 m, Zdravko Slak 5,48; skok v višino — mladinke: Meta Zagorc 1,30, Milena Grandovec 1,10; skok v višino — mladinci: Boštjan Jenko I,60, Žarko Kovačevič 1,50 m; krogla — člani: Jože Smodej II,24 m, Milan Velkavrh 10,93 m; krogla — članice: Martina Zacja 8,48; krogla — mladinci: Kostja Virant 12,56 m, Bojan Poreber 11,94 m, Bojan Pavlič 11,32 m; krogla — mladin* ke: Darja Udovc 8,98 m. Vera Jarc 8,40 m in Jožica Bukovec 7,76 m; krogla — pionirji: Boštjan Jenko 11,61 m, Jože Peterle 10,65 m; kopje — mladinci: Bojan Pavlič 48,17 m, Branko Suhy 45,30 m, Jože Šlajkovec 35,72 m; troskok — mladinci: Jože Šlajkovec 12,24 m, Zdravko Slak 12,19 m; kopje — mladinke: Meta Zagorc 31,02 in. Razveseljiv je rezultat mlade metalke Zagorčeve, ki je kar za pet metrov Izboljšala svoj lanski rekord. Tudi šlaj-kovec je izboljšal svoj osebni rekord v teku na 100 m. V soboto se bodo ob 15.30 novomeški atleti ponovno zbrali na tekmovanju, na katerem bodo določili člane reprezentance, ki se bo 14. maja v Linzu pomerila s tamkajšnjim klubom Vost. V novomeški ekipi bodo nastooili tudi atleti, ki trenirajo v Novem mestu, pa nastopajo za druge klube. Vabilo Je bilo poslano tudi rojaku Cervanu in novomeški atleti upajo, da se bo vabilu odzval. J. Glonar Lepa udeležba na medobčinskem krosu Zmagovalci: Anica Papež, Danica Dečan, Evgen Pungeršič, Branko Ruden, Jožica Janežič in Matija Vidmar letošnjem spomladanskem Vuosu se je zbralo 269 tekmovalcev iz štirih dolenjskih občin. Kros sta izvedla občinska zveza ,\a telesno kulturo in zavod za prosvetno pedagoško službo iz " Uspeh Novome-ščank v teku na 400 metrov Na otvoritvenem mitingu slovenskih atletov v Novi Gorici so bile Novomeščanke najboljše v teku na 400 m. Zmagala je Katja Močnik z rezultatom 63,4, sledila ji je sestra Danica s 64,8, in takoj za njo še Bratkovičeva z rezultatom 66,2. To je vsekakor lep uspeh tekmovalk v začetku atletske sezone. Pet posavskih pionirjev na republiškem prvenstvu Na spodnjeposavskem šahovskem prvenstvu za pionirje, ki so ga odigrali v Krškem, je med starejšimi pionirji zmagal Banda iz Brežic s 5 točkami in pol, pri mlajših pionirjih It. Novšak iz Bo-štanja s 7, najboljša med starejšimi pionirkami je bila z 2 in pol Zorkova iz Brežic, medtem ko je med mlajšimi pionirkami z 3 točkama zmagala Senica iz Dolenje vasi. Zmagovalci krškega prvenstva in Jožica Keber iz Šentjanža bodo igrali na republiškem prvenstvu ob koncu aprila v Ljubljani. D. B. ELAN : Medvode 1:1 16. aprila so nogometaši Elana v prvenstveni tekmi igrali na svojem igrišču z Medvodami 1:1. Za Novomeščane je dosegel gol tik pred koncem tekme Brankovič. — Pred maloštevilnimi gledalci Je tekmo sodil Zorko iz Ljubljane. JAP Novega mesta. Tekmovali so pretežno srednješolci in osnovnošolci. Sestri Močnik in Bratkovičeva so bile na republiškem atletskem mitingu v Novi Gorici. Razveseljiva je ugotovitev, da dobrih atletov ninamo le v Novem mestu, marveč tudi v manjših krajih kot v Smarjeti, Šentjerneju, Dolenjskih Toplicah, Velikem Gabru, Žužemberku in drugod. Med mladinkami so bile najboljše črnomaljske gimnazijke, ki so zmagale ekipno pred dijakinjami grmske kmetijske šole. Novomeška gimnazija je prijavila deset mladink, tekmovala je le ena. Med mladinci sta zbrali ekipi ekonomske in poklicne šole največ točk, tretji pa so bili novomeški gimnazijci. Rezultati: mlajše pionirke: (64 'tekmovalk): Anica Papež. Šmarje-ta, Jožica Šinkovec (Novo mesto), Vesna Saje (N. m.) — ekipno: Novo mesto, šmarjeta, 2u- žemberk; starejše pionirke — 500 m (43 tekmovalk): Danica Dečan (šmarjeta), Marjeta Martinčič (Šent.), Darinka Medved (Veliki Gaber) — ekipno: Dol. Toplice, Šentjernej, Šmarjeta; mlajši pionirji — 700 m (69 tekmovalcev): Evgen Pungeršič (N. m.), Vojko Dragoš (N. m.), Matija Gril (Dol. Toplice) — ekipno: Novo mesto, Dol. Toplice, šetjemej; starejši pionirji — 700 m -(56 tekmovalcev): Branko Ruden (Šentjernej), Tone Kuzma (Dol. Toplice), Jože Sučič — ekipno: Šentjernej, Novo Mesto, Črnomelj; mladinke — Krmeljski nogometaši premagali Olimpijo V prvi spomladanski tekmi ljubljanske conske lige so krmeljski rokometaši 16. aprlia v Ljubljani premagali Olimpijo s 23:17 (11:9). Za Krmelj so najbolje igraJi Metelko, Zaman in P. Mirt. D. B. Berlan pristreljal zlato puščico 9. aprila je bilo v Pionirjevem samskem domu v Bršlinu občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za zlato puščico. Med 16 tekmovalci je zbral največ točk pionirjev tekmovalec Janez Berlan in dobil zlato puščico. Rezultati: Janez Berlan 494 krogov, Branko Pirc 478, Marta Florjančič in Božo Kopina po 468, Martina Bračko 457 ln tako dalje. 800 m (8 tekmovalk): Jožica Janežič (gimn. N. m.), Irena Meslar (gim. Črn.), Jožeca Adlešič (gim. črn.) — ekipno: gimnazija Črnomelj, kmetijska šola Grm; mladinci — 1000 m 28 (tekmovalcev): Matija Vidmar (Kš Grm), Jože Vencelj (ESŠ N. m.), Julij Brine (gimn. Črn.) — ekipno: ESŠ Novo mesto. Poklicna šola Novo mesto, gimnazija Črnomelj. 1 Šport v Kočevju ■ ŠKODA ZARADI POPLAVE. Lanskoletna poplava je naredila športnemu centru v Gaju, predvsem pa nogometnemu stadionu, precej škode. V sredo so že začeli popravljati garderobe s prhami in most čez Rinžo. Uprava bo dala popraviti tudi šeststezno atletsko tekališče, za katerega že dovažajo rdeče ugaske, ki jih bodo potrebovali čez dve sto kubičnih metrov. V bodoče bo potrebno tudi več discipline v društvih m klubih, ki se bodo morali bolj ravnati po navodilih uprave športnih objektov. ■ ODBOJKA. Prvo kolo republiškega odbojkarskega prvenstva se bo začelo v nedeljo, 23. aprila. V drugi ligi bo tekmovalo 10 moštev. Dolenjsko bosta zastopali ekipi Kočevja in Trebnjega. Za vstop v prvo ligo se bodo verjetno potegovali Kamnik, ki je lani prišel' iz prve lige, Kočevje in Trebnje. Pričakujemo borbene in izenačene tekme. Kočevski odbojkarji bodo igrali v devetih kolih spomladinskega dela štirikrat doma, petkrat pa v gosteh. Vadili so vso zimo in svoje moštvo izpopolnili * nekaterimi mladimi igralci. ■ KEGLJANJE. V nedeljo je bilo v Kočevju pokalno tekmova-vanje v kegljanju, v katerem so tekmovale 4 ekipe, sestavljene kot nekdanje sekcije, ki sicer ne trenirajo skupaj. Sodelovale so tri moške ekipe: Plamen, Šofer, Komet in ženska ekipa kegljaškega kluba Kočevje. Izid tekmovanja je bil naslednji: Šofer 2301 kegljev, Plamen 2280, Komet 2269 in ženska ekipa 2233 podrtih kegljev. — Med moškimi so dosegli najboljše rezultate: Henigman (Komet) 424, Zbačnik (Šofer) 411, Deržek (Šofer) 403 in med ženskami An-dolšek 398 in Soš 392. Rezultati drugih udeležencev pa se skoraj vse leto vrtijo okoli istih številk. A ARKO NK BELA KRAJINA krepko vodi V nedeljo, 16. aprila, je v prvenstveni nogometni tekmi ljubljanske nogometne podzveze moštvo NK Bela krajina imelo v gosteh NK Usnjar z Vrhnike. Tekma se je končala z rezultatom 2:1 (0:0) v korist domačinov. S to zmago so si belokranjski nogometaši pribo- Dolenjske Toplice in Novomeščan Jerančič 16. aprila je bilo v novomeškem domu JLA občinsko šahovsko prvenstvo za pionirje. Udeležilo se ga je 6 ekip. Med starejšimi pionirji so zmagale Dolenjske Toplice s 15 točkami, med posamezniki pa Novomeščan Matija Jerančič. Prvakinje med starejšimi pionirkami so postale učenke iz Šmihela pri Novem mestu, med posameznicami pa je zmagala Anica Kapš. Med mlajšimi pionirji so zmagali šahisti osnovne šole Katje Rupena z 10 točkami pred Šentjernejem. Pri posameznikih v tej skupini je zmagal Ervik Poredoš iz Novega mesta. M. TRATAR Zlata puščica v Ribnici V nedeljo, 9. aprila, je občinski strelski odbor v Ribnici organiziral v domu JLA tradicionalno tekmovanje za zlato puščico. Udeležilo se ga je več kot 30 strelcev, že tretjič zapored pa je zmagal Tomo Vučimilovič s 592 krogi, za njim pa so se uvrstili: Lesar 527, Ivanovič 524, Farkaš 523, Gorše 522. Petek 521 itd. Strelci, ki so izpolnili normo, se bodo udeležili republiškega tekmovanja. rili nadaljnji 2 točki in tako s 25 točkami krepko vodijo na prvenstveni tabeli. Vreme je bilo ugodno in teren primeren za igro. Sodniška trojka je dobro opravila svojo nalogo. Preko 300 gledalcev je z zanimanjem spremljalo tekmo, živahno so bodrili domače moštvo in odločitve sodnikov. V nedeljo, 23. aprila, bodo nogometaši prosti, 30. aprila pa bodo v Novem mestu igrali z NK Novo mesto, ki je tudi eden izmed resnih kandidatov za prvo mesto v NLP. Glede na dosežene uspehe, dobro razpoloženje in požrtvovalnost igralcev moštva NK Bela krajina ponovno pozivamo gospodarske organizacije, naj upoštevajo finančni položaj kluba in mu s prispevki pomagajo. Nogometaši pa se lepo zahvaljujejo rudniku rjavega premoga Kanižarica in kmetijski zadrugi Črnomelj, ki sta odpisala terjatve iz prejšnjih let, prav tako pa se zahvaljujejo za denarno pomoč podjetju Belsad, Gostinskemu podjetju in opekami Kanižarica. K. W. Pogo vor z zdra vnikom KAMNI Kjerkoli je v telesu kakšna votlina ali votel organ, se pravzaprav lahko narede kamni. Ker so pa določeni predeli telesa tako malokdaj napadeni od kamnov, da praktično to niti ni splošno znano, se bomo zadržali le pri tistih organih, kjer so kamni razmeroma pogostni. Najpogosteje slišimo, da ima ta in ta kamne v žolčniku ali v žolčnih vodih ali pa da ima kamne v ledvičnem mehu in urinskih vodih. Kamni so lahko poedinci ali pa jih je več, včasih so v obliki peska. Lahko so lepo zaobljeni, lahko pa imajo ostre robove, posebno tisti, ki leže drug ob drugem in se med* seboj drgnejo. Tudi njihova barva je lahko zelo različna; odvisna je od snovi, iz katere so sestavljeni. Kamni nastanejo iz zelo različnih vzrokov; največkrat zaradi motnje v presnovi hrane, pa tudi nagnjenosti k tvorbi kamnov; razen tega zaradi prevelike koncentracije določenih telesnih sokov, oviranega izločanja nekaterih * snovi in seveda tudi zaradi krajevnega vnetja. Napadi, ki jih povzroče kamni, so združeni z neznosnimi bolečinami, ki trajajo minute, ure in celo dneve in jih lahko umirimo le z močnimi zdravili. Bolniku vzame sapo, šili ga na bruhanje, dobi vročino, postane poten, predvsem pa se kar zvija od bolečine. Kdor je kdaj imel tak napad, ga zlepa ne bo pozabil. Posledice, ki jih puste kamni, so lahko nevarne. Žolčni kamni zajeze odtok žolča, povzroče vnetje žolčnika, zlatenico, vnetje trebušne slinavke, celo zamaše črevo. Vse to povzroča nevarna stanja, ki imajo lahko za posledico smrt. Včasih celo po operaciji napadi bolečin ne prenehajo, in sicer zaradi tega, ker so nastale v žolčnih vodih krepke zarastline ali pa, ker so se kamni ponovili. Kamni v ledvičnem mehu in izvodilih lahko zapro odtok urina; posledica tega, če gre za zaporo na obeh straneh, je popoln zastoj urina in čez nekaj dni smrt zaradi zastrupljenja z lastnim sečem, ki se ni mogel izločiti. Zaradi zapore urina na eni strani se razvije hidronefroza, to se pravi vodena led\»ca, ki se s časom popolnoma pokvari in za bolnika nima več nobene vrednosti kot organ. Zaradi kamnov rada nastanejo tudi gnojna vnetja ledvic in ledvičnega meha. Ledvična izvodila v mehur se zaradi kamnov lahko močno razširijo, če se kamen v njih zagozdi. Včasih pa kamni iz ledvičnega meha brez večjih težav potujejo po izvodilih v mehur, od tam pa po sečni cevi na prosto. Zanimivo je, da so žolčni kamni pogostnejši pri ženskah, ledvični pa pri moških. Verjetno se žolčni kamni razvijejo pri ženskah posebno radi v nosečnosti, ker je zaradi povečane maternice in tesne obleke oviran odtok žolča, pa tudi koncentracija holesterina v žolču je tedaj večja. Ledvični kamni naj bi bili pri moškem pogostejši zaradi daljših sečnih vodov, kar bi naj bila večja ovira ,za izločanje še majhnih kamnitih jeder, okrog katerih se pozneje razvije vedno debelejši kamen. će so se kamni razvili, naj bo to kjerkoli že, je treba takoj začeti z zdravljenjem, da jih eventualno spravimo od tam, kjer so, in da preprečimo njihovo nadaljnjo tvorbo. če pa to ne gre, potem je edino sredstvo za njihovo odstranitev uspešna operacija, da ne bi prišlo do posledic, ki jih bolnik morda ne bi prenesel. Dr. Božo Oblak KONEC REPUBLIŠKE KEGLJAŠKE LIGE: Kegljači PIONIRJA odlični sedmi! PIONIRSKI KROS ZA POKAL JPI 80 mladih tekmovalcev v Leskovcu Pri pionirjih Kostanjevica, pri pionirkah Senovo — Tekmujejo za pokal JPI ob 25*letnici Zveze pionirjev V tekmovanju za pokal JPI (Jugoslovanskih pionirskih iger) se bodo pionirji in pionirke krške občine pomerili v krosu, atletiki, rokometu in pripravah na praznovanje dneva mladosti. Tak spored pta pripravili občinska pionirska komisija in občinska zveza za telesno kulturo. 11. aprila se je 80 pionirjev in pionirk iz krške občine v Leskovcu pomerilo v krosu. Tekmovanja se udeležilo po osem ekip pionirjev in pionirk. Pri pionirjih je zmagala Kostanjevica (131 točk), pred Krškim (126), Senovim (107), Leskovcem (100), Brestanico (92), Rako (90), Podbočjem (58) in Koprivnico (47). Med pionirkami so bile najboljše tekmovalke s Senovega (127), druge ekipe pa so se razvrstile takole: Krško (112), Podbočje (100), Brestanica (98), Kostanjevica (94), Leskovec (81), Koprivnica (74) in Raka (73). Najboljši posamezniki: Janez Bratkovič (Kostanjevica) 40 točk, Marjan Mavsar (Krško) 39 in Martin Volovec (Brestanica) 38. Najboljše posameznice: Anica Fabjančič (Brestanica) 40 točk. Frida Mlakar (Senovo) 39 ln Jožica KavSek (Kostanjevica) 38. V tekmovanju za pokal JPI so pionirski odredi do zdaj zbrali: Senovo in Krško po 18 točk, Kostanjevica 16, Brestanica 13, Podbočje in Leskovec po 12, Raka 8, Koprivnica 7. Pionirji Iz Velikega Trna se prvega tekmovanja niso udeležili. Zmagovalne ekipe so dobile pokale, posamezniki pa bodo dobili doplome ob dnevu mladosti. —ic Zaključeno je letošnje prvenstvo Slovenije za kegljače po ligaškem sistemu. Vsaka ekipa je imela šest nastopov na treh kegljiščih. Kegljači Pionirja so lepo presenetili, saj so brez večsteznega kegljišča na nastopih v republiški ligi pokazali, da se z borbenostjo kljub slabšim pogojem da doseči odličen uspeh. Dosegli so šesto mesto med najboljšimi 16. ekipami Slovenije ter obenem pravico sodelovati na državnem prvenstvu. Prehiteli so take ekipe kot so Celje, Gradis, Konstruktor, Fužinar, Slovenija ceste, ki imajo svoja štiristezna kegljišča. Za ta uspeh je zaslužna vsa ekipa Pionirja, posebej pa prvi štirje tekmovalci, ki imajo pov-preček nad 846 kegljev iz šestih nastopov v Ravnah, Ljubljani in Cerknici. Dosegli so tri rezultate Po premoru spet nogomet Po dolgem premoru Je bila 9. aprila v Ribnici spet odigrana nogometna tekma, v kateri so se Ribničani pomerili z moStvom NK Lončar iz Dolenje vasi. Zasluženo so zmagali gostje z rezultatom 2:0. nad 900 keglji: Rodič in' Krušič po 905 na Ravnah in Hren 901 v Cerknici. Povpreček Pionirjevih tekmovalcev pa je: Hren 875, Krušič 855, Legiša 852, Mrzlak 846, Rodič 816, Barbič 810, Turk 808, Romih 807, Zidanek 802 in Hrovat 777. Vrstni red v republiški ligi: Triglav, Branik, Jesenice, Brest, Ljubljana-Center, Pionir, Celje, Gradis, Konstruktor, Slovan, Lokomotiva, Slovenj Gradec, Slovenija ceste, Kranjska gora, Ljubelj, Fužinar. — Prvih sedem ekip se je uvrstilo na državno prvenstvo, zadnje štiri ekipe pa so izpadle iz lige. Šentvid : Novo mesto 24:22 Pred kratkim so novomeški rokometaši gostovali v Šentvidu, kjer jih je tamkajšnja ekipa porazila z 22:24. Na tekmo je šlo samo šest novomeških Igralcev. JAP Takole-so tekli čez cim in stm pionirji krške občine 11. anrila v Leskovcu na tekmovanju za pokal Jugoslovanskih pionirskih iger v počastitev 25-letnice pionirske organizacije (Foto: Rezi Pirc) KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Preteklih 14 dni so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji:Martin Bartolj, član kolektiva IMV, Novo mesto; Martina Flajs ln Albina Judež, članici kolektiva splošne bolnice, Novo mesto; Anica Berus, članica kolektiva SO, Novo mesto; Miha Irt, zidar iz Novega mesta; Beti Plaznik, Niko Padcvski, Franc Verče in Franc Golob, člani kolektiva Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij, Novo mesto; Alojz Zupančič in Janez Redek, člana kolektiva Krka, Novo mesto; Karolina Prus, gospodinja iz Gotne vasi; Janja Kobler, gospodinja iz Jedinščlce; Štefka Zupančič, gospodinja * iz Regerče vasi; Marija Matko, gospodinja iz Gotne vasi; Gabrijela Gašper, članica kolektiva HMZ, Ljubljana; Vinko Šuštaršič, član kolektiva Industrije obutve, Novo mesto; Slavka Šuštaršič, članica kolektiva Delavske restavracije, Novo mesto; Marija Durič in Franc Bobič, člana kolektiva Zdravilišče Šmarješke Toplice; Karlo Majetič, član kolektiva Komunalno podjetje Novo mesto; Ana Majetič, gospodinja iz Igienka. Janez Rudman, Franc Pavletič, Joie Lenart, Ivan Stamfclj in Janez Mislej, člani kolektiva IMV Novo mesto; Stane Hočevar, član kolektiva Lskra, Novo mesto; Ivan Kopina, član kolektiva Gorjanci, Straža; Jožefa Mavsar, gospodinja z Velikega Slatnlka; Julka Brulc, gospodinja iz Smo-lenje vasi; Pepca Kovačič, članica kolektiva Novoteks, Novo mesto; Peter Neničar, član kolektiva Standard, Novo mesto; Jožefa Jakša, Marija Jakofčič, Marija Movern, Antonija Fir, Marija Jakša, Dragica Plut, Antonija Križan, Martin Lavrin, Štefka Lenič in Ivan Štukelj, člani kolektiva Iskra, Semič; Ana Gazvoda, gospodinja s Potovrha; Frančiška Penca. članica kolektiva Novoles, Straža; Jan<-z Mohar, tesar iz Smo-lenje vasi; Terezija Kirn, gospodinja z Malega Slatnlka: Franc Papež, delavec s Potovrha; Antonija Šuštaršič, gospodinja iz Smolonje vasi; Franc Vidrih, posestnik iz Smole-nje vasi; Francka Slejkovec, gospodinja z Malega Slatnika. Marija Krlali, gospodinja z Volikega Slatnika; fVančlška Mežnar, gospodinja z Velikoga Slatnika; Marija Vehar, gospodinja Iz Smolenje vasi; Marija Pavllvič, dolavka iz Sli-novic; Jože Božičevič in Janez Jerman, člana kolektiva Zora, Crnomell; Antonija Lozar, Ivanka Rajgelj, Silva Zupančič. Anica Švajger, Milka Strucclj, Anica Vrščat in Mnriia Doltar, članice kolektiva Beti, Črnomelj; Ivan Štrucl in Ki-hard Andrljašič, člana kolektiva PL Črnomelj; Franc Kunič, delavec iz Pustega Gradca; Stefan Možina, član kolektiva Llč, Črnomelj; Bogomir Novak, član kolektiva SO Crnornrtl; Marija Sime, članica kolektiva KZ Črnomelj; Anton Pavlilia, člpn kolektiva Komunalno podjetje Črnomelj; Fri»nc Žalec, posestnik z Obrha; Janez Kumn. upoknfcoee ? Obrha Nihče mi ne more plačati...! Pravi mati narodnega heroja Martina Kotarja, mati treh padlih partizanov in aktivistov, ki bo v torek, 25. aprila, praznovala 76-letnico življenja šestinsedemdesetletno Kotar je vo mamo iz Velikega Bana, mater narodnega heroja Martina Kotarja, sem našel Pri vinograda. »Rada vidim, če me kdo obišče,« je rekla, »dolg čas noi je, delati pa zaradi starosti in prestanega trpljenja ne morem.« »Dve vojni sem preživela,« je nadaljevala. »Iz prve se je mož vrnil kot 40-odstotni invalid. Imela sva dvanajst °trok. Pet jih je umrlo, ko so bili še čisto majhni. Ko se je začela druga svetovna v°jna, nisem mislila, da bo tako kruta in izdajalska. Italijani in Nemci so bili naši sovražniki, hujši so bili do-tnači izdajalci. Kar čez noč je zmanjkalo sinov — Martina in Karla! Nisem vedela, kam sta odšla, kje sta, dokler se nista javila iz hribov. Začela sem se bati zanju, da ne bi pad-ia, skrbelo pa me je tudi za hčer Nežko, ki je bila mladinska aktivistka. Decembra 1943 je še šlo, sinova sta se mi javljala in tudi za Nežko sem vedela ... Nikoli ne bom pozabila 14. decembra 1943! Tega dne je pod izdajalskimi 'krogla-fni padla Nežka, prva žrtev naše hiše ... Dober mesec kasneje se je oglasil partizanski kurir. Opazila sem, kako se nekam čudno nosi, pa me je obšla zla slutnja. In res ... Kurir je prinesel sporočilo brigadnega štaba, da je v bojih za Turjak 21. januarja 1944 padel sin Karel. Ni me strlo. 2ivel je še Martin. Zavedala sem se, da bo maščeval brata in sestro. Spet je prišlo sporočilo, še bolj črno in žalostno. V bo- ju za Tuhinj na štajerskem je 2. marca leta 1944 padel Martin... Potkopan je s svojimi borci.. m Kotarjeva mama, zdaj že s sivimi lasmi in globokimi gubami na obrazu, se je od časa do časa zazrla po Šentjernej ski dolini, kot bi upala, kot bi pričakovala, da se bo zdaj zdaj od nekod prikazal Kuharske bukvice Reja malih živali Reja malih živali je na deželi že nekaj običajnega, vendar zasluži še več pozornosti. Perutnino gojimo zaradi jajc in mesa. Izbirajo naj se le dobre vrste, ki dajejo ali veliko jajc (leghom) ali pa več mesa (rodajlend). Pri nas prav uspešno redimo Štajerko — jerebičarko, ki je dobra nes-nica in ima okusno kratkovlaknato meso. Kokoši ne smejo biti skupaj s kravami, da ostane mleko snažno. Ob vodah gojite čim več rac in gosi. Na Dolenjskem in štajerskem je uspešna reja puranov. Tudi reja velikih kuncev je koristna zaradi obilice niesa in kož, ki jih lahko dobro prodaste. Priporočljiva je , tudi reja angorskih kuncev zaradi dragocene dlake. Vsi hlevčki malih živali naj bodo dovolj zračni in snažni zaradi muh, ki prenašajo bolezenske klice. Tam, kjer Je prilika za gojitev ovac, gojite predvsem °vce z dobro volno, da jo uporabite za domače pletenine ali zamenjate za sukno. Ovčje meso je zelo redilno. Dobro je tudi posušeno. kateri njenih padlih otrok in ji zaklical: »Mama, živ sem, med vami...« Kotarjeva mama se še spominja noči, ko je odpirala borcem in jim kaj dala... »Zdi se mi, da nekateri že pozabljajo vojne strahote, da pozabljajo marsikaj, kar so občutili na svoji koži. Zadovoljna pa sem, ko vidim, da žrtve niso bile zaman. Ljudem je dobro, kruha imajo, če le hočejo delati... 2e!im, da bi imeli mir, da bi bili vsi srečni, želim si zdravja, to pa želim tudi otrokom, vnukom in pravnukom. Ženam in materam želim, da bi v miru in ljubezni vzgajale hčere in sinove v zavedne Slovence, ne v sovražnikove hlapce in dekle.« Ostala je bolečina, bolečina, ki se zaseka vanjo, kadar se spomni svojih in ko tiho reče: »Dobro pokojnino imam, nič mi ne manjka, toda nihče mi ne more plačati, kar sem izgubila: otrdk ...« POLDE MIKLIČ Škocjan: čedalje več osamelih kmetij Letos je odšlo iz Škocjana in okolišnih vasi iskat zaposlitev v druge kraje okoli 30 ljudi, od tega nekaj -več kot 20 mladincev. Doma na kmetijah so zapustili stare ljudi. Ce bi imeli kakšen proizvodni obrat doma, ne bi šli dru. gam služit kruh. Nekaj časa je celo kazalo, da bi v tak obrat lahko preuredili sušilnico hmelja v Škocjanu, vendar iz zamisli ni bilo nič. PISMA UREDNIŠTVU Kotarjeva mama: »Ni me strlo.. « Lovska družina ni poravnala škode Dolejski list je 6. aprila pisal, da divjad ne dela kmetom velike Škode in da lov ska družina redno plačuje odškodnino. Meni so divji praiiči uničili pred tremi leti ves pridelek (300 kg koruze, 200 kg pšenice, 100 kg prosa, 300 kg krompirja), pa mi lovec Franc Gorenčič iz žu-žemberške družine ni hotel priznati toliko škode. Po treh letih nisem dobila od lovcev še niti dinarja, čeprav tem imela njive zavarovane s smrdljivim oljem, kot zahteva zakon. Da bi vse noči pazila pridelek pred divjadjo — tega ne zmorem več! Zaradi divjadi sem si uničila življenje, tako da brez bergelj ne morem nikamor več. Nino vse lovske družine enake* IVAN KOMAN Malo Lipje 17 p. Žužemberk V avtobusih nič več gneče Tovariš urednik! Ni dolgo tega, kar so od-pravili stojišča v avtobusih. Te odločitve pa niso vsi sprejeli najbolj navdušeno. Prav je, da so s tem odpravili neznosno gnečo in prerivanje po avtobusih, vendar pa se zdaj zgodi, da potnik zaman stoji na avtobusnem postajališču, na katerem se avtobus sploh ne ustavi, ker nima prostih sedežev. Tak potnik bi bil tudi s stojiščem zadovoljen, le da bi pravočasno prišel na cilj svojega potovanja. Mislim, da ne bi bil prekršek, če bi v avtobusih le dovolili nekaj stojišč, ki pa bi jih bilo seveda lahko le toliko, da stoječi ne bi ovirali vstopanja in izstopanja potnikov. Potniki sami pa bi morali biti do sopotnikov uvidevni in ne bi smeli zasedati sedežev z majhnimi otroki ali s prtljago, kar se še vedno dogaja. Večina potnikov je še vedno proti rezervaciji. Navadno pride potnik z rezerviranim sedežem tik pred odhodom avtobusa, ko so Se vsi sedeži zasedeni. Starim in bolnim so doslej potniki odstopili svoj prostor, zdaj pa tega ne bo nihče storil, ker bi se moral sicer odpovedati vožnii. kajti stoiišč ni. V. PREZELJ SPE ENKRAT: »Ker nisem hotel podpisati — odnovftd« Tovariš urednik! Josip Tomc je v vašem tedniku 6. aprila 1967 trdil, da sem mu kot upravnik Kino podjetja odpovedal, ker ni hotel podpisati nepravilno sestavljenega inventurnega elaborata. Naj navedem razloge, ki so narekovaH takšno odločitev. Josipa Tomca sem zaprosil v prvi' polovici meseca januarja za sodelovanje v inventurni komisiji. Trikrat je opravil inventuro, a se še ni mogel odločiti, da bi jo podpisal. Od njega nisem zahteval, naj na hitro podpiše, saj je imel na voljo kar mesec dni časa. Ker je z odlašanjem onemogočil delo podjetja, ki rti. moglo zaključiti letnega poslovanja, sem mu odpovedal civilnopravno razmerje. 13. februarja 1967, ko je bil že zadnji čas za dostavo zaključnega računa in je Josip Tomc dokončno in odločno odbU sodelovanje z ostalima članoma inventurne komisije ter pri tem podprl svojo odločitev z dvomom o poštenosti celotnega kolek- tiva, sem se poslužil omenjene odpovedi, njega pa je v komisiji zamenjala druga oseba. Zaprosil sem občinsko skupščino v Metliki, naj pregleda pravilnost inventure. Ta je s posebno komisijo ugotovila pravilnost in zakonitost inventure. Josip Tomc dvomi o vsem in ni sposoben ugotavljati dejstev. Ko trdi, da je izginilo več predmetov — med njimi tudi fotoaparat v vrednosti 120 000 S.dinarjev — ne da bi kdo vedel, kam so izginili, ne navaja, kar ve ves kolektiv, člani uprave ObS Metlika itd. Tudi njemu sem namreč povedal, ima pa ctld kopijo dopisa o tem, da je fotoaparat v družini pokojnega upravnika Kino podjetja, ki ga ima kot drag spomin nanj, saj je ta aparat dolga leta uporabljal kot fotograf. Zato sem raje plačal manjkajoči znesek, kot da bi nasilno zahteval vrnitev predme 'a, posebno še ko zlepa nisem ničesar dosegel. Ni res, da aparat predstavlja takšno vrednost, kajti pri revalorizaciji je ta vred-no st znašala 38 000 Sdinarjev. Josip Tomc ni slučajno zamolčal dejstva, da je bivši upravnik nenadoma umrl. Zadela ga je kap, a tega razen domačinov bralci ne vedo. Zlonamerno je to zamolčal, da me je lažje prikazal kot krivca za nastali manko, manko tistega, česar mi nikoli in nihče ni izročil v varstvo. Nepojasnjena je ostala tudi resnica, da se primopredaja ni nikoli izvršila. Delovna skupnost našega podjetja je sklenila, da Josipu Tomcu preneha civilno pravno razmerje tudi iz drugih razlogov, zlasti zaradi neprimernega odnosa do članov delovne skupnosti in obiskovalcev kina. Njegove izmišljene trditve predstavljajo blatenje podjetja in obrekovanje mene, vendar zoper njega sedaj ne nameravam predlagati • kazenskega postopka, ker spoštujem njegovo visoko starost. Silvo Mihelčič, Metlika, CBJ št. 15 Moj trud ni bil zaman V šoli nam je učiteljica povedala, da bomo zbirali prostovoljne prispevke za odkup doma pisatelja Franca Finžgarja. Takoj sem se prijavil za akcijo in bil vesel, da so mi zaupali to nalogo. Toda začetni uspehi so bili kaj skromni, saj sem nabral komaj 150 S din, mama pa mi je rekla, da je zbiranje pri• spevkov nehvaležno delo. Sklenil sem, da se bom vseeno izkazal, ker nH je pisatelj Finžgar zelo všeč. Njegov roman Pod svobodnim soncem je zame ena najlepših knjig, kar sem jih do sedaj prebral. Nedeljsko popoldne sem se odpravil na pot, doma pa rekel, da grem na obisk k sošolcu. Toda hodil sem od hiše do hiše in ljudem govoril, kako je pisatelj pomemben in koliko knjig nam je zapustil. Moj trud ni bil zaman: nabral sem pet tisočakov in bil ponosen na ta uspeh. Bilo pa je tudi nekaj razočaranja. V neki hiši, kjer so pred kratkim prejeli milijonsko dediščino, sem mislil, da se bodo posebno izkazali, pa sem se zmotil. Dejali so mi, da imajo samo nekaj dinarjev v Ljubljani, in me odslovili. Vseeno pa sem bil zelo vesel razumevanja vaščanov Slovenske vasi, da se obvarujejo naši kulturni spomeniki bodočim rodovom.' Cvetko Miler, učenec 7. d v Kočevju Mar res Škocjan najslabši? Pisanje v Dolenjskem listu pod naslovom »Škocjan naj-slabšuc nam ne 'more biti v spodbudo. Novinar, ki je pred tedni to vest zabeležil, bi jo moral tudi razložiti oziroma utemeljiti. Zdi se nam, da je družba na nas pozabila. Starši nam pripovedujejo, da smo imeli v Škocjanu lepo šolo, ki je med vojno pogorela, zato imamo danes pouk v nekdanji stanovanjski hiši, ki so jo po vojni udarniško adaptirali. Niti ena izmed učilnic ne ustreza zahtevam za moderen pouk. Tla iz desak so polna špranj m lukenj, dva razreda imata pouk v dvorani, kjer je pozimi tudi pouk telesne vzgoje. Dvakrat im teden je ta prostor kino dvorana, tu nastopajo cirkuške skupine, ob nedeljah pa se v njem zbirajo odrasli na sestankih krajevne skupnosti in množičnih organizacij. In kako je šola preskrbljena z učili? Vse »bogastvo« je shranjeno v prostoru, ki meri 18 m2. Pred leti se je zrušil del stropa, ki so ga na-to popravili, a zdaj spet preti, da se bo podrl V ustarn piše, da imajo vsi občani pravico do enakih pogojev šolanja. KAKO DALEČ JE ŠE ČAS, KO BOMO TUDI PIONIRJI NA NASI SOLI DELEŽNI SODOBNEGA POUKA, KOT GA IMAJO PO MESTIH IN NPVIH ŠOLAH? PIONIRJI OSNOVNE ŠOLE V ŠKOCJANU NE HODI DOMOV BREZ <85rw j>r. Minka Maležič; Higiena v življenju žene Kadar ne nastanejo bolečine V križu zaradi bolezni ženskih spolnih organov, nastajajo najčešće zaradi enega njenih Poslanstev: začetka, razvoja in vzgoje novega človeka. Bolečine torej nastajajo zakadi posebne in nežnejše zgradbe ženskega telesa; zaradi tega se žena tudi veliko hitreje utrudi. Posebno pogosto imajo bolečine v križu žene, ki so slabokrvne in slabše hranjene. Te žene običajno tudi težje prenašajo večje telesne *n duševne napore. Velika večina . bolečih kri-ZeY ima svoje začetke v nosečnosti ali pa na-stanejo po Porodu. Med nosečnostjo po. stane vse telo sočne j še, in ker 2ena nosi težo — bodočega otroka, se spremeni tudi njena orža. Zato lahko nastanejo spremembe na kosteh, vezeh 111 mišicah, pa tudi nepoprav- ljive posledice, zlasti takrat, ko prične žena po porodu prekmalu opravljati svoje delo. Star ljudski pregovor pravi, da je žena šest tednov po porodu z eno nogo v grobu. Vsaj šest tednov po porodu bi morala mlada mati paziti nase in ne bi smela težko delati. S primernimi telesnimi vajami po porodu (naučite se jih lahko v porodnišnici!) bi se lahko marsikatera žena izognila bolečinam v križu. žena, ki ima bolečine v križu, naj se posvetuje z zdravnikom, ker so te bolečine lahko tudi znak bolezni drugih organov (lolezni hrbtenice, vnetje slepiča, vnetja debelega ali tankega črevesja, različnih kil, obolelega mehurja, ledvic, vnetja živcev in še drugih bolezni). Na žalost pa moram poveda ti, da mnogo žena trpi zaradi bolečin v križu, ker so imele nesrečo in so splavile ali pa so morale ali želele splaviti. Posledice (vnetje in brazgotine materničnih vezi), ki jih splav povzroči, so včasih zelo hude in mnogokrat ostanejo ženi za vse življenje bolečine v spodnjem delu trebuha, ki izžareva v križ. Potomstvo lahko načrtujemo, vendar ne s splavi! Odkar živi človeški rod in si ustvarja družino, si želi načrtovati potomstvo. K temu ga sili življenje; splav je ena izmed oblik, ki jih za to tudi uporabljamo, je pa neprimerna! Splav je neprimeren predvsem zaradi posledic, ki poslabšajo zdravje tistih žena, ki so primorane ali pa hočejo uravnavati število otrok sspla- 3vom. Neprimeren je splav tudi zaradi ekonomske škode, saj prihaja do izostankov z dela, ko se splav izvrši in potem, ko žena zboli zaradi posledic, ki jih splav pogosto povzroči. Splav imenujemo odstranitev ploda iz materinega telesa — maternice, preden postane sposoben za življenje. To je nekako do šestega, sedmega meseca nosečnosti, do osemindvajsetega tedna nosečnosti. Splav lahko nastane sam od sebe (samoodseben) ali pa ga umetno izzovemo (izzvan splav). Približno 15 odst. vseh splavov nastane samih od sebe; za veliko večino vemo, zakaj nastanejo, pri nekaterih pa ostanejo vzroki za samoodseben splav neznani. Naj naštejem nekaj vzrokov za samoodseben splav: lahko je že samo jajce nezdravo in zaradi tega nastane plodova smrt in nato splav. Splav lahko nastane tudi zaradi bolezni matere. Ne. pravilno razvita maternica (sedlasta, dvoroga, dvojna), brazgotine in vnetja maternice, nepravilna lega maternice (miomi), šibkost notranjega materničnega ustja — vse to lahko povzroči splav. mati zboli za kakršnokoli boleznijo, je vedno nevarnost, da bo splavila. Torej lahko splavi tudi zaradi ošpic, škrlatinke, tifusa, pljučnice, vnetja slepiča, vnetja ledvičnih čaSic, sifilisa, srčne napake, ledvične m jetrne bolezni, sladkorne bolezni itd.) Samoodseben splav nastane tudi zaradi nepravilne prehrane (o prehrani nosečnic bomo pisali v enem izmed kasnejših člankov), zaradi pretežkega dela, zlasti dviganja težjih bremen, zaradi nočnega dela itd. Tudi padci, udarci na trebuh, močno bruhanje in kašljanje lahko povzroče splav pri občutljivih ženah. Nekatere žene splavijo več. krat zaporedoma, ponavadi ob približno istem času nosečnosti. Takim ponavljajočim se samoodsebnim splavom pravimo habitualni splav. Velikokrat za vžrok vemo (npr.: sedlasta maternica, slabost notranjega materničnega ustja). V teh primerih se ženi da pomagati z operacijo, da lahko otroka donosi. DANES NOVE AVTOBUSNE PROGE! VOZNI RED SENOVO-KRŠKO-NOVO MESTO-LJUBLJANA Velja od 20. 4. 1967 dalje 1 Postaje 2 4.50 SENOVO 16.35 5.20 KRŠKO 16.10 5.45 SMEDNIK 15.40 6.20 NOVO MESTO 15.05 7.35 LJUBLJANA 13.45 * OPOMBA: Avtobus obratuje vsak dan. VOZNI RED NQVO MESTO-RATEŽ-ŠENTJERNEJ Velja od 20. 4. 1967 dalje 15.05 NOVO MESTO 18.17 15.15 RATEŽ 18.07 15.37 ŠENTJERNEJ 17.45 OPOMBA: Avtobus obratuje samo ob delavnikih. VOZNI RED ' NOVO MEŠTO-ŠMAR. TOPLICE-ŠKOCJAN Velja od 20. 4. 1967 dalje 1 2 3 4 8.30 11.00 NOVO MESTO 10.05 13.15 8.43 11.13 OTOČEC 9.52 13.02 8.55 11.25 ŠMAR. TOPLICE 9.40 12.50 9.15 11.45 ŠKOCJAN 9.20 12.30 —........... ■ - -l- - . ----------- OPOMBA: Pod 1 in 3 obratuje avtobus ob nedeljah in praznikih. Pod 2 in 4 obratuje avtobus vsak dan. VOZNI RED NOVO MESTO-DOLENJSKE TOPLICE Velja od 20. 4. 1967 dalje 6.30 14.05 20.35 NOVO MESTO 6.50 14.25 20.55 VAVTA VAS 6.55 14.30 21.00 DOL. TOPLICE 5.20 7.25 15.00 5.00 7.05 14.40 4.55 7.00 14.35 OPOMBA: Avtobus obratuje samo ob delavnikih, in to poleg že obstoječih voženj. Krojaško podjetje TREBNJE razpisuj e JAVNO USTNO LICITACIJO za večje število ŠIVALNIH STROJEV znamke CSEPEL 111 z motorjem Licitacija bo 24. aprila 1967 ob 8. uri v prostorih podjetja. Komisija za delovna razmerja trgovskega podjetja na debelo in drobno »DOLENJKA«, Novo mesto razpisuje za novo prodajalno v Bršlinu prosto delovno mesto 1. POSLOVODJE in objavlja za novo prodajalno v Bršlinu prosta delovna mesta \ 2. POMOČNIKA POSLOVODJE 3. DVEH MESARJEV - SEKAČEV 4. DVEH KUHARIC 5. NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA Za novo prodajalno v Trebnjem objavlja naslednja prosta delovna mesta: 6. POSLOVODJE 7. DVEH PRODAJALCEV Delavci, ki žele stopiti na ta delovna mesta morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še te posebne pogoje: pod 1. VKD trgovske stroke s 5 leti prakse ali KD trgovske stroke z 10 leti prakse, pod 2. VKD ali KD trgovske stroke s 5 leti prakse, pod 3. kvalificiran mesar — sekač z najmanj Ž letoma prakse, pod 4. kvalificirana ali pojkvalificirana kuharica, . pod 6. VKD trgovske stroke s 3 leti prakse ali KD trgovske stroke s 5 leti prakse, pod 7. KD trgovske stroke (živilska ali mešana). Na prosta delovna mesta se sprejmejo delavci za nedoločen čas. Za vsa prosta delovna mesta je določeno poskusno delo. Nastop dela po dogovoru. Rok za vlaganje prijav je 8 dni od dneva objave. Kmetijska zadruga BREŽICE bo prodala na LICITACIJI dne 26. aprila 1967 naslednja osnovna sredstva: 1 mlatilnico z elektromotorjem Licitacija bo na sedežu področne uprave Dobova; pričetek ob 9. uri. 1 mlatilnico znamke Zmaj 1070 Licitacija bo na sedežu kmetijskega posestva Mali vrh v Globokem; pričetek ob 9. uri. 1 traktor Štajer s koso, eno brano ter 2 mlatilnici znamke Zmaj 430 Licitacija bo na sedežu kmetijskega posestva Cerklje; pričetek ob 8. uri. 4 valilnike Licitacija bo na sedežu kmetijskega posestva Mokrice; pričetek ob 8. viri. 1 motorno kolo znamke Puch Licitacija bo na dvorišču sedeža uprave KZ Brežice, šentlenart 72, pri kolodvoru. Prednost nakupa ima družbeni sektor, 1 uro po preteku pa zasebniki. Ogled osnovnih sredstev je možen vsak delavnik od 8. do 12. ure na sedežu omenjenih obratov kmetijske zadruge Brežice. !■■■■■■■■■■■■■ Z Gradbenik Pepe pravi: najsolidnejši temelj za novo hišo je hranilna knjižica DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO! 8 Dobite jo v Novem mestu, Krškem, Trebnjem in v Metliki ter \ pri vseh poštah na področju teh občin! t Tovarna pohištva BREŽICE razpisuje po sklepu delavskega sveta JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih strojev: stroj za rogličenje, stroj za lepljenje letvic »TILLEKE«, ročno brusilko LICITACIJA bo 28. 4. 1967 v prostorih Tovarne pohištva Brežice: za družbeni sektor od 9. do 11. ure, za ostale interesente pa od 11. ure dalje. Gostinsko podjetje hotel PUGLED - Kočevje proda najboljšim ponudnikom rabljeno opremo (stole, mize, radioaparate) Za informacije se zglasite na upravi podjetja. NAJHITREJE BOSTE POD STREHO, če boste zaupali gradbena in obrtniška dela GRADBENEMU IN OBRTNEMU PODJETJU NOVO MESTO S svojimi obrati: zidarskim, krovskim, kleparskim, pleskarskim, mizarskim in ključavničarskim opravi vsa dela tudi do zaželene faze poceni, hitro in solidno. Vse informacije: Novo mesto, Germova 4 telefon 21-570. Gradbeno in obrtno podjetje Novo mesto z vsemi svojimi obrati čestita vsem cenjenim strankam in delovnim ljudem za praznik dela — 1. maji Stanovanjsko podjetje Črnomelj proda NA JAVNI LICITACIJI STANOVANJSKO HIŠO v Gribljah št. 28 (trosobno stanovanje} Licitacija bo v Gribljah 27. aprila 1967 ob 8. uri dopoldne. Izklicna cena je 43.000 Ndin. Interesenti morajo pred licitacijo položiti kavcijo v višini 10 odst. od izklicne cene. , ' ' 0 C Ju jo j -.m, * „INŠTALATER" NAJHITREJE IN NAJCENEJE vam napravimo vodovodno inštalacijo, centralno kurjavo, vsa kleparska dela in napeljemo strelovod ter popravimo vse tovrstne naprave in napeljave. Za nove instalacije garantiramo 2 leti! Vedno imamo na zalogi ves potrebni material po zelo ugodnih cenah. Oglasite se pri obrtnem montažnem podjetju OMP »Inštalater« Novo mesto, telefon: 21-276 Tonetov plen: kosmatinec z 250 kg! lovec Tone Ožbolt iz Ko- žine Osilnica 250 kg težkega čevja je 12. apnila ob 19.30 medveda. Kosmatinca, ki je ^ zalaz (ni čakal na preži) bil star 10 do 12 let, je srečni ^Plenil v revirju lovske dru- lovec zadeJ v vrat in mu NEVSAKDANJA FOTOGRAFIJA: takole so v Kočevju »zložili« s kamiona 250 kg težkega kosmatinca, kate-j5P*u je upihnil kosmato dušo kočevski lovec Tone ^zbolt. Kako trdoživa je ta zver, ponos kočevskih Sozdov, lahko preberete v spodnjem članku! — Foto: J°že Svete, Kočevje. pretrgal vse glavne žile. Trdoživi medved pa je kljub temu hlačal še nad 20 kilometrov daleč, končno pa je popolnoma izkrvavel in se zgrudil v 10 metrov globok prepad. Medveda so našli z odličnim krvosledcem, psom lovca Ivana Grajša. Seveda je medved Tonetu Ožboltu in njegovim lovskim tovarišem prizadejal precej dela, preden so ga našli, zvlekli iz prepada in prepeljali v Kočevje. Medved je težak nekoliko več kot povprečni medvedi. Precej težkega pa je pred kratkim uplenil Franc Indi-har, član lovske družine z Blok. V zadnjih nekaj letih so domači lovci uplenili na Kočeivskem šest medvedov. Medvede običajno odstrelju-jego tuji lovci, prav pa je, da uplenijo kakšnega tudi domači in tako ostane trofeja doma. Za uplenjene medvede dobe lovske organizacije res precej, vendar dosedanji računi kažejo, da je z njimi kljub temu več stroškov kot dohodkov. Precej namreč stanejo lovske naprave, krmišča, krma, plačilo škode, ki jo povziroče medvedi, itd. J. PRIMC Starši pomagali razkriti mlada vlomilca ^■ličnikom so pomagali pri odkrivanju tudi starši obeh mladih vlomilcev V dobrem mesecu sta štirikrat vlomila, pri vlomih pa sta uporabljala rokavice Mladoletnika brata N. N. ^ I- N. iz Kočevja sta v dobrem mesecu dni zagrešila štori vlomne 'tatvine, nekaj mesecev prej pa še eno. ^ 4. marca sta vlomila v kočo Planinskega društva na Mestnem vrhu, kjer sta odnesla 4 litre alkoholnih pijač in liter malinovca. Skupno sta povzročila škode za 132 N-din. 3. aprila popoldne je vlomil N. N. sam v leseno barako Cestnega podjetja No-y° mesto pri kočevskem ^amrboiomu, nato pa še v £v°je priročnih skladišč. Is-al je denar. Ker ga ni našel, innVzel 36 kosov razstreliva, r vžigalnih kapic in 3 met-® zažigalne vrvice. V noči 17. in 18. marcem sta gomila v Ljudsko knjižnico ^.Kočevju, kjej. sta vzela li^n! denarja, dve na- peresi, dva noža in Ves denar sta porabi-cprnu 1211616 in nakupe. 1. de-*fibra lani in 4. aprila le-^ sta vlomila v podjetje kjer sta odnesla raz-orodja v skupni vred- nosti okoli 1500 N-din. Nekateri oškodovanci so dobili del ukradenega nazaj. V podjetje ITAS pa so dobili vrnjenega še več, kot so sami prijavili, da jim je zmanjkalo. Mlada vlomilca sta vajen- ca. Pri vlomih sta uporabljala rokavice. Miličniki so ju izsledili 12. aprila, odkrili pa so ju po ukradenih predmetih. Pri razkrivanju vlom-nih tatvin so miličnikom precej pomagali tudi starši vlomilcev Sam je pripisal delovno dobo Ko se je B. V. iz okolice Titovega Užica, po poklicu rudar, zaposlil v rudniku Kanižarica, je predložil delavsko knjižico, ki pa je bila sekretarju podjetja takioj sumljiva. Izkazalo se je, da j? ponarejena. V. B. je kupil formular ter vanj vpisal, da je delavsko knjiž/ioo izdala občina Valjevo, izmislil si je registrsko številko 2558 ter vpisal daljšo delovno dobo, kakor jo je v resnici imel. Knjižico je opremil še z lažnimi podpisi in pečati ter jo predložil kot duplikat upravi rudnika. Ponarejanje Jčstin mu je dalo poguma, da je kmalu zatem ponovno poizkusil. Zdravstveni dom Črnomelj mu je odobril en dan bolniškega dopusta, V. B. pa je poročilo o trajanju začasne nezmožnosti za delo predrugačil tako, da je bil 10 dni doma. Zadevo je pred kratkim obravnavalo novomeško okrožno sodišče. V. B. je obe kaznivi dejanji priznal. V opravičilo je navedel, da je stoodstotni invalid in da mu je bila invalidska pokojnina zaradi prekratke delovne dobe zavrnjena, zato si je hobel pomagati sam. Senat mu je prisodil 5 mesecev zapora. p. . Strah mopedistov odkrit V treh mesecih si je 19-letni Enver Kaukovič sposodil ali izmaknil najmanj 8 mopedov in motornih koles POGLED NA ŽALOSTNO PRIZORIŠČE hude nesreče v Livoldu: mrtvi Viktor Lavrič (pokrit) leži ob motorju, ki ga je brez vednosti lastnika vzel in vozil brez dovoljenja težko ranjeni Žnidaršič (Foto: Andrej Pogačar, Kočevje) Lavrič mrtev, Žnidaršič težko poškodovan 16. aprila ob 2.45 sta v L1 voldu trčila mopedist Viktor Lavrič iz črnega potoka in motorist Darko Žnidaršič iz Kočevja. Lavrič je pri nesreči izgubil življenje, medtem ko so težko poškodovanega Žnidaršiča prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Na vozilih je za 1300 N-din škode. Do trčenja je prišlo na sredini 6 metrov široke ravne, asfaltirane ceste. Žnidaršič, ki je motor vzel brez vednosti lastnika, ni imel dovoljenja za vožnjo z motornim kolesom. Ponesrečenca sta bila pred nesrečo na veselici v Dolgi vasi. V teh dneh so odkrili doslej neznanega zmikavta mopedov in motornih koles v Ribnici in Kočevju. Devetnajstletni Enver Kaukovič iz Zardastovega sela (Bosna in Hercegovina), začasno stanujoč v Gorenji vasi 1 pri Ribnici in zaposlen pri Stanovanj sko-komunalnem podjetju v Ribnici, si je od decembra lani sposodil ali izmaknil po dosedanjih ' ugotovitvah najmanj 8 mopedov in motornih koles. 25. decembra lani je v Ribnici vzel moped Antonu Osvaldu iz Ziidolja in ga odpeljal v Bosno. Moped so odkrili miličniki iz Bosne in ga v teh dneh z vlakom vrnili. 4. februarja je v Kočevju vzeil moped, Marjana Kaplana iz Rakitnice, se z njim vozil in ga nato pustil v Ribnici. 25. februarja je vzel v Ribnici motorno kolo Franceta Cvera iz Lipovšce in se z njim peljal proti Bosni. Pri Karlovcu ga je ustavila prometna milica in ugotovila, da nima niti vozniškega niti prometnega dovoljenja. Vozilo je dobil lastnik vrnjeno. 17. marca je vzel v Ribnici moped Ivana Miheliča in ga nato pustil v Kočevju. 18. in 25. marca je vzel v Ribnica motorno kolo Albinu Ponikvarju. Obakrat ga je po uporabi spet pustil na različnih krajih v Ribnici. 23. marca je vzel moped Janeza Pahulje iz Ribnice, se z njim vozil in ga potem spet pustil. 27. marca je vzel moped Ludvika Goršeta iz Ribnice, se z njim peljal v Kočevje in ga pustil na Rudniku. Nato je v Kočevju vzel moped Jožeta Vidmarja iz Kočevja, se z njim peljal v Ribnico in ga tam pustil. že p red tem pa je ukradel z nekega vozila na parkirnem prostoru v Ribnici tudi opremo za vožnjo z motornim kolesom ali mopedom: čelado, rokavice, očala, za nameček pa še aktovko. Organi Ljudske milice do-mnevaijo, da si je Kaukovič sposodil še več motornih koles ali mopedov, ki pa so jih lastniki potem sami ali s pomočjo Ljudske milice našli, a niso zahtevali postopka proti izposojevalcu. prireja zanimivo SAP-TURIST BIRO LJUBLJANA vabi NA ZANIMIVE IZLETE Z AVTOBUSOM: v času od 28. maja do 1. junija potovanje na OTOK ELBO Na tem potovanju boste spoznali lepote, zgodovinske in naravne znamenitosti tega otoka v Tirenskem morju in še drugih znanih italijanskih mest. Prijave sprejemajo do 5. maja naše poslovalnice v Ljubljani, BREŽICAH, KRŠKEM, Hrastniku, Trbovljah, Zagorju, KOČEVJU, Cerknici in Idriji. PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA NAŠIH TURISTIČNIH AVTOBUSOV ZA VOŽNJE, ŠOLSKE IN POUČNE EKSKURZIJE. ZAKLJUČENIM SKUPINAM NUDIMO POSEBEN POPUST! . Prav sovražil je obuvalo, iznebil se ga je, kjer je mogel. Kadar ni bilo očeta doma, se je klatil bos °*??g po prahu, po blatu, a najrajši po lužah. Ali se je bilo vsak čas nadejati očeta. Mračilo se Je že in pred nočjo pride oče, ako se kaj posebnega ne zgodi. Andrejčku pride dobra misel. »Veš kaj, Zalka?« pravi svoji sestrici, »pojdiva ^£etu m Tinetu naproti. Samo malo počakaj, da skočim v tiste neumne čevlje; precej bom tukaj.« ..Nekoliko časa potem sta veselo koračila po cesti, OCetu in bratu naproti. Gredoč se pogovarjata: »Kaj praviš, Drejče, kaj mi prinese Tine z Du-aja? Lani mi je prinesel lepo punčko, prav po go ?Posko napravljeno, s kakršnimi, je. dejal, da se igra--1° deklice na Dunaju; tudi cesarjeva hči ima tako.« »Cesarjeva hči? Beži, beži! Cesarjeva hči se bo tako igrala kakor drugi otroci! To ta je samo tako ?^Kel, da bi se ti bolj imenitna zdela tista neumna grača. Kaj ve Tine, kake igrače ima cesarjeva hči!« »Kaj meniš, da Tine m bil nikoli pri cesarjevih kosilu ali pri večerji? Saj ga tudi gospod župnik Zvabijo vselej, kadar je kaka velika pojedina.« »Kajpada! Cesar morda še ne ve, kje Tine stanje, pa ga bo vabil! Cesar ima druge opravke, da 1 na Tineta mislil.« »Kaj pa dela cesar? « . »Kaj dela! Denar dela! Pomisli, koliko časa je J^a, da ga samo toliko naredi, kar ga imajo naš v5®! koliko ga imajo pa še drugi! Kaj misliš, da se ^®nar tako hitro dela. Vinarji, to je še in desetice, J* Petaki, desetaki, stotaki, to ni kar tako! Potem se j pa še vojskovati in vladati; zakaj ga pa imenu-vladarja? Kaj veš ta, kaj je to: vladanje!« * , Zalka res ni vedela, kaj je vladanje; ali Andrej-k sam, dasi za dve leti starejši, težko da bi bil av natanko vedel, kako se vlada. To je bilo dobro, da ga ni sestrica vprašala, kakovo je to opravilo; v zadrego bi ga spravila, ako bi ji bil hotel odgovarjati. Vprašala pa ga je nekaj drugega, ker sta že o cesarju govorila. »Ti, ki si tako pameten in vse veš, pa mi povej, zlikaj pravijo v molitvi cesarju ,naš presvetli cesar'? Kaj je res tako svetal?« »Kaj bi ne bil svetal, ker je ves v zlatu in srebru? Pa zlato krono z dragim kamenjem ima na glavi in v eni roki drži zlato jabolko, v drugi pa zlato palico, ki se ji pravi žezlo, in tako vlada!« Po tem ravno tako jasnem kakor korenitem razlaganju je začelo vendar nekoliko svitati v Zalkini glavi, kako se vlada. Ali imela je še druge pomisleke. »Kako pa, kadar hoče jesti ali kaj drugega delati, če ima v eni roki zlato jabolko, v drugi pa tisto teslo ali kako si dejal?« »žezlo se pravi, ne teslo. Ti govoriš kakor otrok! Kadar jč, položi seveda jabolko in žlezo na mizo. To je samo takrat, kadar vlada.« To so bili gotovo prav imenitni pogovori o cesarju; ali Zalki so rojile druge, še imenitne j še stvari po glavi. »Jaz že vem, kaj bi naj mi Tine prinesel; veš, Drejče, take zlate uhane, kakor jih ima komisarjeva Julika; morda mi jih pa bo. Kaj bi pa ti rad, Drejče?« »Da bi mi le kakih neumnih bukev ne prinesel; bukev sem že sit v šoli. Ko sva bila z očetom v mestu, sem videl v nekem oknu, kjer prodajajo igrače, majhen »hlapon«; prav tak je, kakor je na železnici, samo da je manji; zakuri se, pa teče kakor na železnici. Ko bi mi Tine kaj takega prinesel!« V takih pogovorih sta bila prišla že precej daleč od trga. Deklico je bilo že malo strah, ker se je mračilo; zato se ustavi ter reče: »Pojdiva domov, Drejče! Bog ve, kdaj pridejo; mati bodo hudi, da sva šla tako daleč sama.« Andrejčka sicer ni bilo strah; vendar bi se bil vrnil zaradi deklice. Ali v tem trenutku pridrči voz po cesti. Vesel reče Andrejček svoji sestrici: »Vidiš, tamle so; jaz poznam voz in konja. Dva sedita na vozu; oče so pa Tine.« In res sta bila oče in Tine. Ker je začelo iti v klanec, je šel voz malo bolj počasi. Otroka mu tečeta naproti. Andrejček maha od daleč s svojim pokrivalom in vpije: »Oče, Tine, dober večer!« Ko prideta do voza, ustavi oče konja ter jima pravi z voza: »Kaj pa vidva tukaj? Ali vaju ni strah tako pozno?« . Pogumno mu odgovori Andrejček, plezaj e na voz: »Mene strah! Do mesta bi vam šel naproti, če ni drugače. Tako si vendar prišel, Tine? Zdaj bo pa veselje!« »Kako pa doma, vsi zdravi?« vpraša Valentin brata, ki je že sedel poleg njega. »Vse zdravo!« »Kaj pa ti, Zalka? Le hitro gor!« Rekši, se pripogne z voza proti deklici ter jo zavihti k sebi na voz. Zalka ni vedela, kaj bi dejala, kam bi se (Jala, vesela je bila svojega brata, pa v zndrepi ie tndi bila. V TEM TEDNU VAS ZANIMA KR' NE TEDENSK» Ndlnnrfpv. i' Oblačila očisti KEMIČNA ČISTILNICA, Novo mesto, Germova 5. Ob težki izgubi našega ljubega moža, očeta, deda, strica in brata * KARLA MARTINA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih trenutkih čutili z nami in spremili pokojnika na njegovi poslednji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom in sovaščanom, ki so nam v teh bridkih dneh tako nesebično in na razne načine pomagali. Martinovi in drugi sorodniki Pr^kfipa, 17. aprila 1967 DOLENJSKI LIST UUSTNlKi i N IZUAJAIKLJI oočmslD od Dori SZDL Ure tiče. Črnomelj, Kočevje Krško Metlika Novo mesto Ribnica Sevnica in freonje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOK Tone OoAnik (glavni in odgovorni urednik) Ria Bačor Miloš Jaknpec Marjan gan, Jože Primc ložich TVone' ir. fvan Zornr- rohnični urednik Marlan Moškor IZHAJA vsa« Aetrt<>n i*osum-ina Meviutu »i jut starih dln> - Letna naročnina 20 novtb dinarjev '2000 starin din), polletna 10 novi* dinar)«* M00C starih din); plačljiv# Jo vnaprei - inozemvvr V> SO m.vih dtnanev '3 7