BSi N*jT«2ji v Za mnva- niih trupla razmesarjena vsJed eksplozije, ki je -sledila kolizijl. Petdeset prijateljev je rafealo na Roosevelt polju, ker so domnevali. da bo dospel "Yailkee Doodle" ob desetih zjutraj ter porazil - -oj lastni rekord za polet brez odmora. Čakali so do treh popoldne, ko je'pozvonil telefon v hangarju. Bi! je brzojav za ljubico Collverja. Miss Eleanor AVaddell. iz Great Neck, .L. I. od njenega očeta v Los Angeles. Brzojavka je bila preeitana Mists Wad de II: HOOVER JE DOSPEL V CAUF0RNU0 i demokrat ično stranko p<>zval bo v petnajst minut trajajočem govoru v«e volilee. naj izvajajo svojo pra-vieo, privilegij in dolžnost glasovanja. Po vzgledu predsednika Cool- NA POSEBNEM VLAKU HOO-VERJA, 5. novembra. — Herbert Ho »ver je tskljtu'il svojo kampp-njo za predsednikvo tako kot jo ^ prod itirimi l^i np"bo 0me. Jt> prijel, — poln zaupanja, da bo republikanske stranke ali vpra-nj-govo največje osebno porfjet*. ^ ki ^ tvori,a vsebino kampa kar «* jih je doaedaj lotil, uspeš- j Posebni vlak je doepel v Palo Njegova kampanja se je konca-fAlto ob eni popoldne ter bil dele-la z najbolj ostrim napadom na žen privatnega sprejema, v ka-"naše naaprortnike" V Pueblo, Jterem je igralo glavno vlogo 3000 Colo, je prvikrat osebno navedel ^dijakov Btatiford vseučilišča. — Aeroplan se je ponesrečil v Arizoni včeraj ponoči. Charlie in Tueker ubita. Mlada ŽMtska je prebledela, a se pomirila ter odšla k skupini zunaj. Tam je povedala bratu in se-se.stri športnika, kdo je umrl in o-ba sta takoj zapustila letalno polje. Za nekaj <*a»sa je bilo nekaj upanja, da je bila brzojavka pomota, a to upanje je kaj kmalu izginilo. Bolj kopletno poročilo o tragediji je prišlo na iatok iz Preseott. Arizona, najbližje naselbine v kraju, kjer se je pripetila nesreča. Tuoker je bil lastnik aeroplana "Yai&ee Doodle", in Collver je bil pilot rekordnega poleta v Lou Angeles. Maurice Bloch, demokratični voditelj v ylvajiia Coal Company. Neki mladič, ki bi moral dobiti boljše mesto v uradu, je bil prezrt pri napredovainju. Xjegovj tovariši so nato zastav kali. Petnajst sto premogarjev je moralo nato odložiti delo. Ubit pri aeroplanski nesreči. KEENE. N. H.. 5. novembra.--Osemnajst letni liajmund Smith je bil ubit in letalski poročnik Durn-ham in neki nadaljni potnik sta bila težko ranjena, ko se je ponesrečil tukaj neki aeroplan tukajšnje letalske šole. Callesova hčerka se je poročila. Arnold Rothstein, zavarovalni agent ter dobro znan igralee in športnik, je bil ustreljen v trebuh od nekega napadalca, ki je streljal nanj iz avtomobila na sedmi -\tve. in 5.">_ cesti. Odvedli ->o ga v Polyclinic bolnico v kritičnem stanju. On ni hotel razpravljati s policijo o streljanju. Napadalec pa je ušel. Rothstein je hodil severno po sedmi Ave. ob poldvanajstih včeraj zvečer, ko je Čul Alfred Bcn-dre, taksišofer. .strel ter videl Rotlisteina. kako se je omahoval. Bender je skočil iz avtomobila ter pohitel proti Rothsteinu, ki je kolonrratil proti Park C telu na 56. cesi. Ko se na par korakov ranjenemu možu, f Vincent simptome mile blaznosti je videl Bender, kako je nekdo vr- šj poprej. Pokazal je včasih straš-gel revolver na tlak. Bender je re- Ob ravnava v moril nem .dnčaja lloffmana, ki s«- bo pričela ta te-oden. bo imela najbrž za posledico. da bo proces proti Riceu preložen na sredo decembra, kot je izjavil okrajni pravdni k Faeh. Medtem pa pripravlja zagovor nik dečka. Frank Inn ess, prejšnji, okrajni pravdnik. obrambo, v katero ho navedel blaznost kot opra-v i čilo zn umor li fe, ki je vii Roberta Rice, po-iiio;.wioga superintendenta urada za Street Cleaning Departinent-a za Sta ten Island, je priznal zadnjo soboto, da je zadavil deklico zadnji petek zvečer na njenem domu na Clinton Ave. v Port Richmond, St a t en Island. Pridržan je bil v Richmond okr. jetnišnici brez jamščine, pod ob-dolžbo umora po pfVem redu. On izgleda istotako neginjen kot včeraj. ko je bil predstavljen sodniku Bridge sn. Nekako dvesto ljudi je bilo v sodni dvorani. Sest policistov, šest pomožnih šerifov in vcčrsodnilr uslužbencev je stra/.Llo jetnika. Bil je čedno oblečen in njegovi lasje so bili skrbno počesani. Cent^^l bo. . 0Orren Rice, star 25 let in brat je približal | obtoženega, je izjavil, da je kazal kel. da ni videl, kdo je vrgel orožje na dot ičn o mesto. no jezo ter je bii ponavadi zelo molčeč, —- je rekel starejši brat. Rekel je tudi, da ni vedela njego- Rofttstein je medtem dosegel Ta družina,.da se zanima za Alice pritličje Park Central hotela, kjer Toost aIi za katero drugo de- so poklicali ambulanco. Ambulančni zdravnik, dr. Me-G-overn, je videl takoj, da je oj>e-racija nujno potrebna ter odvedel Pričel je kot prodajalec smCHlljg a klico, ker je bil fant vedno zelo molčeč in zakrknjen. Rothsteina v Polyclinic bolnieo, kjer .se je pozneje glasilo, da so prilike bolnika za okrevanje kaj majhne. RoMisteiir'je bil znana postavi v nočnem življenju New Yorka. se pomaknil na bolj d ob tč k a no sn a polja. Pozneje je posta! lastnik hlevov, a »pustil nato ta posel- preti nekako šestimi leti, čeprav jk š» vedno ozdržal zanimanje za ^Ifke in stave, zvezane s temi. Italijani pobijajo doma- »M . «. cine v Tripolisu. RIM, Italija, 5. novembra. — Domače italijanske -čete v Tripolisu so imele 28. oktobra spopad z večjim oddelkom domačinov v Giofra okraju ter ubile več kot »to. Številni nadaljni so bili ra- Maše so peli po eeld Italiji ter njeni, p recitali manifest z 24. maja 1915, | Na italijanski strani je padel en ki j« objavil vstop v vojno. častnik in 29 mož. MEXICO CITY. Mehika, 5. nov. Alice Ca I les, hčerka mehiškega predsednika, se je poročila včeraj s -Jorge Almada, renčerjem iz države Sinaloa. Rojalistični' agitatorji aretirani. ANGERS, Franeija. 5. nov. — Štirideset rojalistov je »bilo aretiranih včeraj v La Roche. Ob priliki razkritja (nekega spomenika za vojake francoske revolucije, ki so se branili priznali leta 1793 kralja, so skušali roj a listi zanetiti nemire ter so razdeljevali agitatorič-ne letake. . DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirak po sledečem ceniku: v Jugoslavijo I Din. 1,000 ..............$ 18.40 \ 2,500 ..............$ 45.75! 5,000 ..............$ 91,00 j " 10,000 ..............$181,00! M 11,110 ..............$200,00| v Italijo Lir 100 ....................$ 5.90 200 .................$11.50 300 ........ . $16.95 500 ....................$27.75 " 1000 .................$54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO SAKSER STATE BANK 88 COBTLANDT STREET, NEW YORK, N. T, TBL£FHONB: COKTLJLPTDT 4MT ' Ju ".isti: šM-ifr-* T GLAS NARQDA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation J Prank Sakser, President Lom« Benedik, Treasurer Dopisi. ZAGONETNA SMRT SLIKARJA Place of business of the corporation and addresses of aboTe officers: 32 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NAHODA (Voice o t 4be People) Issued Every Day Except Sundays and Holiday«. Za celo leto velja list sa Ameriko in Kanado ________________________$6.00 Za pel teta ................................$3.00 Za četrt leta ............................%1.S0 Za New York ta celo loto ,~.$7j00 Za pal leta_____,_________________$5.50 Za inozemstvo ta celo leto ....$7*00 Za pol leta .........................£3.50 Subscription Yearly 96.00 Advertisement on Agreement. "Gfas Naroda" ushaja vsaki dan izvtomK nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar saj M blagovoli poiiljati po Money Order, Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejinjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. •'GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 BROUN O SMITHU »h javil Brooklyn, N. Y. Nimam nič pose«bnega poročati iz~fe naše dol-ge v**!. Dela se kaj pridno. Vmk se svojega dela drži in tako mineva oas prehitro, nekaterim žalostno, drugpm veselo. Pa vendar se lahko štejemo »»rečnim, tla vodenj. nato pa ali moča. Tukaj imamo po večini sušo, bomo pa videli, kaj bo sedaj po volitvah.' No, pa mislim, da bomo vsak »po -voje preeej preskrbljeni z mokroto. Pripela je že trdna jesen z vso svojo zadnjo »krasoto. Polje je že prazno, tako tndi vinogradi obrani. Mislim, d* si ga je vsak dragi rojak napravil vsak .|>o svoji rno-či in. da -o napolnjeni sodi do vrha in še čez kipi. kajti do sv. >far-tina je še vedno mošt. Zapoved sv. Martina pa je: Jaz ;ra bout krstil. Moč njegov« je res velika ! Vinogradniki ga zelo častijo i ji se Biu priporočajo za dober pridelek in srečno trgatev. V.sa us<»da je v njejrovili rokah do 10. novembra, uu potem je pa v naši oblasli bi v ji a šili kleteh. Želja moja je, da bi Znani ameriški časnikar Heywood Broun ji* o Mnwk, iz katerega posnemamo slede?«*: — Herbert Clark Hoover se bo preselil v Belo Liso, j^kn dobro požegnal, da se ne Al Smith SC j«- p* ptftgtlH v siva možakov. Rajši bi bil bo do drugega Pisalo. Smith k<»t pa predsednik. V Washiiigtomi bo Mr. Hoover nedvomno na toplem, so pa še toplejši prostori kot je ta najvišji urad. Milijoni bodo šli na volišče. Pomisliti je treba, da jih ni spravil tja Hoover s svojo pišealjo, ampak Smith je vzel hir v roko in udaril. In množiee so se zganile. Pripomniti je treba seveda, da v tej silni procesiji niso vsi za Smitlia navdušeni. Najbrž se bo podala večina na volišče zato, ker ga sovraži. Ali pa zato, ker se ga boji. Našit doba ga ne pozna človeka, ki bi s tako silo o-svojil ljudsko domnevanje kot ga je on. On je mož, ki ima dušo in komolce. Ta bivši prodajalo«' rib ue pozna nevtralnosti. Ali si zanj ali si proti njemu. Ali mu prisrčno ponudiš roko, ali pa daš breo z nogo. Najbrž ho pri teh volitvah poražen. Toda, pri Bogu iti pri kontinentalnem kongresu, popolnoma ga ne bodo porazili nikoli. PROBLEM BREZPOSELNOSTI Konečno so se tudi politiki začeli zanimati za problem brezposelnosti. 0e je to dobro znamenje ali ne, je težko reči. Vsekakor — doslej so se za brezposelnost samo de* Javei zanimali, oziroma oni, ki so jo občutili na svoji lastni koži. Morda bodo politiki nasvetovali kako sredstvo, ki se iitegne obnesti. Vsa dosedanja priporočila so bila, žal, brezuspešna. Zadnjo zimo je bilo ogromno število moških in žensk hrt'Z dela. Nekateri so določali število na dva milijona, nekateri na osem milijonov. Prva številka je prenizka, druga najbrž previsoka. Lahko !>e pa reče z vso gotovostjo, da je bilo brez dela štiri milijone delavcev. Te vzamemo, da jih je povprečno pet v družini, je bilo brez zaslužka dvajset milijonov ameriških mož,"otoška duša. a vsak Slovenec ali Kakor vsako leto, je tudi letos sklenil "Slovan" prirediti koncert na .Martinovo soboto. 10, novembra. v Kočevskem domu na G57 Fairview Ave., Kidgewood. Začetek ob 8. uri zvečer. V slogi je moč<'im več nas bo, tem bolj bomo počastili in se izkazali hvaležnim za letošnje preša-nje. Okrog 12. ure bo prišel sam sv. Martin v vsej svoji svetosti in nam bo mošt prekrstil v pravo vinsko kapljo. Da bo pa še več zabave. boste videli, kako je Rog Kvet ustvaril in kašno moč ima vinska kapljica. "Slovan" vam bo zapel več krasnih pesmi, med katerimi bo nekaj novih, 'kii jih niste še slišali. Svirala bo izvrstna Ridgewood Trio Godba, ki bo za plesalce vedno na razpolago. Izžrebana bo import i rana ura-kukovica, jako krasen izdelek. Vabljeni ste v.si Slovenci in Slovenke iz New York a. Krooklyna in okolice. Vsi na krst na Martinovo soboto 10, novembra! Za abilno udeležbo se priporoča "Slovan". Cleveland, Ohio. V .soboto. 10. novembra, ob tretji uri popoldne bo v Slovenskem narodnem doiuu na St. Clairju zopet koncert iti to .pot za našo mladino, za naše matere in za. vse o-iie. ki še nis>o slišali naše umetnice in tudi za one, ki bi jo še radi slikali. Ga. Lovšetova bo izbrala poseben program za. naše malčke. za naše šolarčke. za deklice in fante. k.i že silijo v višje šole. Program bo tako izbran, da bo čutila žensk in otrok. To je pa dvajset odstotkov vsega prebivalstva Združenih držav. V industrije uvajajo vedno več Slovenka občutil še ibolj, kot bi pe-La o ti rast lini ljudem. Ona je bas umetuica, "ko do prinaša otroške-pestro jev. Z načrti, kako bi mogel delavec več produeirati, -mi. Saj smo jo slišali v pesmi: Giciban-Cicifuj, pa nas je pesem zbudila in pre rodila ter šla preko srca** kot veliki spomini otroške dobe. Ona pozna materinsko ljubezen, zato jo "tudi lahko tolmači ; ona »pozna otroško dušo, zato ji tudi lahko poje% -da jo razume sleherni otročiček. se bavijo vsepovsod. In to se kljub temu dogajaj, da industrija dosti več produeira kot je mogoče prodati. Dežela je preplavljena z agenti, lepaki, časopisi in magazini. Agent je hodijo od hiše do hiše od trgovine do trgovine, skušajoč prodati, kar je tovarna preveč producirala. , , , Matere in očetje, učitelji in uči- Ne eni,strani se vrse obupni poskusi, da se proda, kar ^ pozabite ta dan. Napol- je bilo preveč produeiranega, na drugi strani pa odtezajiute avditorij SND do zadnjega industrija dvajsetim milijonom oseb sredstva za nakup.isedeža- Vstopmna za v«ak«g* otro- mio 10 centov do 16 h " plačajo po 50 centov. iiUUUOUija uvajocmii imaijuuvm " * " «"» "f i To je preseneto slaba prosperiteta za delavce, tovarnar-10 centw do M Far«, Pa. Naša naselbina je bila obveščena. da nas bo posetila operna pevka gospa PavJa J»všHova dne 24. novembra ob 8. uri zvečer v Slovenskem Delavskem Domu. na eor. French in Baldin cesti. Apeliram na rojake v bližnjih naselbinah, da ne bodo priredili zabav za ta večer. (iospa Lovšetova je imela svoj prvi nastop v Clevelandu ter je žela burno pohvalo. fJospa Lovšeto-va je hčerka našega naroda, zato lie naša sveta dolžnost, tla poletimo ujeue prireditve. Za danes nimamo še natančnega programa. Ko ga bomo imeli v rokah, ga bomo objavili v slovenskih listih. Pazite! Frank Kramar. Chicago, III. Xa-z nan jam širši javnosti, da priredi drudtvo Zvon. št. 7<> J. S. K. -I. veliko jesensko veselico dne 10. novembra v šolski dvorani na vogalu Lincoln in 22. cesta. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina .">0e pri vratih, v pretfcprndaji 35e. Vljudno vabimo vse naše stare goste kakor tudi tiste, kateri se še »wte nikdar udeležili naših prireditev. Zagotavljamo vam. da boste popolnoma zadovoljni. Postrežba bo izvrstna, igrala bo, kakor ponavadi pri tem dnuštvu. ena najboljših godb. •Nekaj, kar ne sm«m omenili na tem mestu, bo tudi med plesom, tako da bo občinstvo popolnoma zadovoljno. Za veliko udeležbo se priporoča odbor. .John Zvezieh, tajnik. Edmonton, Alberta, Canada. Ker se večkrat kak naš rojak oglasi in pove svoje doživljaje, tako naj tudi jaz storim, in opišem čisto po domače naše canad-sko življenje. 1 Z delom, »re seveda bolj počasi, kakor -tudi drufsod; prvič zato. ker glavno delo je dokončano, drugič pa nimamo toliko tovarn in rudtvkopov. da bi se nas vse lahko za i Kalilo. Drugače pa živimo v braiski slogi z brati Hrvati — zato si lahko pojemo -Si o venae i Hr-vrat. za uvljek .hrat in brat. I'stanovi I i smo tudi podružnica jvodportie Jednate iz. Joliet. 111., h kateri prav .pridno pristopamo. saj nam je to prvo zavetje. t'e.ho šlo tako naprej, bomo lahko ponosni, ker upam. da bomo med prvimi. Torej tako nam mineva čas naprej. Ob prostih urah še |»a sestajamo ,pri naših rojakih -Joe K.o*rtelcu in Jolm Li-keviču. ter kaj radi prebiramo naš Olas Naroda in večkrat obžalujemo našega znanca Petra Zgago, kateri ima včasih res preveč smole. Ali le naj ne obupa. Katlar bo v stiiski. naj pride po nas, «aj smo vsi krepki — in nasprotnik mora pasti. Zatorej Peter le korajžo naprej m -ugani še kaj — ker radi čitamo in vemo. da imaš ylavo na pravem koneu. Zato te spoštujemo in te pozdravljamo. Končno pa pozdravljamo vse rojake .in rojakinje sirom domovine ter kličemo: na mnogo leta! Joe Radovich, Joe Starešinič. Anton Radovich. John Likevich, Joe Kostelec, Frank Mehak, A. Koče-var, J. Prus, I. Kralj, P. Mureta, M. Sopčič, J..Žagar, J. Fleinik. V. Protulipac, F. Princ, A. Goved-nik, A. Muliič, Joe Dragovan, M. Butala, S. Barešič, J. Cesar, J. Farkaš, K. Bahor, F. Meden, F. Urbas, 0. Stro>in, P. Pečarič. J. Tržak, A. Perušič. New York Edison Ura 8:00 do 9:00 Nocaj na WRNY 326 Meters ViO Kriocycl« The Edison Ensemble JOSEF BONIME. Dtmur Stalna radio-ixiozba za udob-i >at nuSih odjemjiK-fcv in javnosti na 134 XV. 4^'nd Street. The New York Edison Company Van na ras po laso. povzročilo Latillovo smrt. Pariška javnost je prepričana, da j'-bil Larille umorjen in la nasi kn^ gilija (ialicin jxtefttlno ill neposredno o.lgovornost za n j. g» \ trajji<"no smrt. Francoska policija stoji preti težko nalogo. Ure za nenadno smrt slikarja Georga Latilla. ki >o ga našli nekega dne mrtvega v postelji. Zjutraj*je bil še popolnoma zdrav in ni<" ni kazalo, da se mu bliža smrt. KritČnega dne je hotel napraviti Lat ill,, z avtomobilom izlet v Pariz. Ko «ra je hotel šofer z«ro-daj zjutraj zguditi. y:a je našel v postelji mrtveea. Takoj je poklical zdavnika. ki je ugotovil, da je slikar po.llegel morfiju, kokainu in opija. Zdravnik je dovolil. da se truplo pokoplje. Pogreb se j h vršil čez dva dni. Javnost se je p« čudila, dii ni bila vložena nobena ovadba, dasi >e je MEDNARODNI PUSTOLOVEC v slikarjevi spalnici in ateljeju poznalo, da .se je nesrečnež pred POD KLJUČEM smrtjo z nekom boril. Ova stola sta bila polomljena, dva predale- Te dni j«* prispela v Prerov na ka pisalne mize odprta in vse raz-j ft^knslovaškesn večja .skupina metano po tleh. Xa mizi našli j asirsko - kaldej.skih heiruneev po-l stekleničieo z u-k ► rjavkasto te-j yotbsrvom prof. ICir>hona Shvi-kočino. Stensko zrcalo je bilo!ena i, vasi Mata v Turčiji. M •-! razbiter. O vsem tem je |»ripove-1 begunci j«> bil tudi trgovce Ardic-loval šofer šele pogrebn. .Iav-'k0 Chalin-Tz kraja Van Javani v nost je takoj domnevala, da hoče- Turčiji. M«m1 vožuj-. iz ^ jo slikarjev! ožji prijatelji lijejro- j,. mož spoznal me\ da .>e preživlja s •>!•*-parijami Izdaja se za Salamona je, trgove? in za narod sploh. Amerikanec ranjen od lotajtlnh [Hrbtov« » IjONDON. Aufglija, 5. novembra. Poročila angleških listov javljajo, da je bil ec Amerikaaec ranjen od »banditov, kLao xapienili angle-tki parni k "^aaai" deset milj pod Nov zračni pristan. To je pršlik&,*ika^ere ne sme prezreti nobena mati. in. oče. Koncert se je napravilo namenoma na soboto popoldne, ko so AUBJJItN, Main«« 4. novembra. otroci prosti aole, ko pridejo Včeraj je bil podpisan kowtrakl očetje iz dela, ko ima mati -čas, da za zgrajen je -zračnega pristana, ki stopi i otrokom h koncerta, bo *tal aekarko $50,000. Ta pristav1 bo imel pristatoe iuči ter lopo, v „ 0 Wertu.m P^mx poro-. . . _. .. cam natančneje pozneje, kateri bo piMMtora aaH ak ose« i 11. novembra zvečer, Sheboygan, Wis. 18. novembra zvečer, Chisholm, Minn, - 25. not^mbra zvečer, Dnlnth, Minn. 9. decembra popoldne, Vinke- a i'sa ve tios*]MKlar je ve> vznevoljen vpr »-ll svojega novega tj>isM! ja : — Kje sle bili toliko t'-a>H ' Že z<*jiet ste se dve uri zakasnili? — Moja žena .je imela težak porod. — je odvrnil pisar ponižno. (iospodarju se je zasmilil. — Kje stanujete.' Pi-nr mu j.- povedal naslov, hi ko se j.- z večer vrnil, je vide! ua mizi košaro <«adja. kokoš in lv<- tekleniei vina. Poleg bil «la |K>šilja tf dobrote go^jrodar ... sarjevi ženi. liil je dobro>ritsn gosjiolar. Smilila se mu je uboga porodu t i. Po enem tednu j,, pisar zoj>et zakasnil. — Kje »te bili — «ra jf na h rn lil gu-po«lwr. — Oprostite. — je zajecal. -sem moral sam kuhati in prati .Moja na je imela hu 1 poro j. Kaaa.j : -e je razsrdil in tako f»ogleda I kol da hi sHm«- za j.' k.' v Klel. — Da. težak je j>orod. — je priznal pisar skesano. — Kaj pa je pravzaprav vasi žena .' — Habiea. se je glasil oo/o-vor. vr» nenatlno smrt potlačiti in zabrisati vse sledove. Latillovi starši so milijonarji in .«r> poslali sina študirat na pa-'Andreja in nastopa tudi pod dru-riško umetniško akademijo. Ma~ denič je bil zelo nadarjen, pa tudi častihlepen. Xa eni zadnjih.—. ....... p-...... raztav so vzbudila njegova «lela|faneo&kcmu konzulatu. kajti gimi izmišljenimi imeni. Trgo\\*< je sprejel sleparja v svoio družbo. da bi »a na Dunaju izročil splošno pozornost, zlasti portret mlade kneginje Galicin. Zdaj se po Parizu govori, da ie nenadna smrt v zvezi s to odlično damo. ICneginja Marija Luisa Oalicin biva že več let v Parizu in občuje največ v umetniških "krogih. Med pariškimi slikarji, kiparji in «?1as-beniki ima mnogo prijateljev. Med njimi je bil tudi Latilie. ki mu denarja nikoli ni manjkalo. Mož je radevolje podpiral siromašne kolege i" živel je zelo razsipno. Kneginjo GaJicin so Testo videli v njegovi družbi in La-tille jo je neštetokrat portretiral T'sodnega dne so stanovalci do-tične hiše videli. pravljat ženski portret. Po skici glave je šlo spet za kne-sinjo. ki jo je hatilh' ponovno slikal. Policija zdaj preikuje. v koliko je udeležena pri nenadni Latillovi smrti ruska kneginja. Nedvomno se ie vršila v ateljeju srdita borba. Čudno je. da je kne-ginja nenadoma izginila iz Pariza. Policija je odredila eksliumi-acijo slikarjevega trupla in ves Pariz napeto prieaknje izida obdukcije, ki bo pokazala, kaj je francoska vlada je razpisala nagrado onemu, ki Simona iz-dt'di. * _ Ker je pa itn 1 Simon vozni listek samo do Moravske Ostra ve. so ira v Pre rovu izročili policiji, ki ga je aretirala. Že oče aretiranega Sini >na bil premeten slepar. Izdajal se j<* za duhovnika in je sleparil pobožno ljudstvo v Rusiji. Imel je štiri sinove in vsi so se naučili oe po Sviei. lielgiji. Ilolandski. Fram-iji. Xenačiji. Polj^kj in < Ako.slovaški. k.ier s » poseeali cerkvene dostojanstvenike in pripovedovali. da prihajajo iz Palestine in da so poverjeniki armenskega patrijarha. \a ta način so pri-sleparili mnogo lenarja» s katerim s* razkožno živeli. ROJAKI. NAROČAJTE SB KA "GLAS NAHODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNETOIK V ZDR DRŽAVAH ZAKAJ SO NAŠE P0Š1LJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! ki izviraj« Is poslovanja v velike« obrala« v korist. Naši sMU za pnnm nakazila m manjftl. vried f» ■or so cene pri nas nižje kot pri agenta ali zavodu, ki mora poslati Tato nakaznico s iz vršenje t New York. flitr—I nsiffs poslovanja is anininiijiTs. nil naftfp velikega pnnete lahko Tzdriujano tako obširne »veze. da so naive«jo pozornost. brzoparni* in na* Id odpluje iz New larks — toraj brez k*vanja. ■o ebjavljcM dnevno v Hsto "Glas Naroda". ud j radevoyo primerno nil jo mm, ka-poiljete nalog. izven New Yerka, SAILER STATE BAWL Te lučajno prišle v New York, naj mi prej piše. Rom Š-! v Detroit za tiste dni. kajti odkritosrčne že»n.ske so dandanašnji tako redke, da se jih je treba ^.korn ba I i. * — To je pa čudno. — je rekla mlada ženiea svojemu možu. — to je pa čudno, da mnje matere že toliko časa ni bilo. Meseea maja je bila zadnjič pri nas. Saj nič ne rečem, tnalo si-tna je ve as i, pa vseeno, (mino se mi z»li. Pa je že Višaj ti nisj razžalil. ko je bila pri :ui>. Kuj •>] ji rekel — <> nie. Rekel sem ji. ko je odhajala. da ji želim veselo in srečno novo leto. Hoover pravi. a radikalno sredstvo. .Jako radikalno. Tako radikalno, da so skoro v^i vzeli slovo, ki je niso mogli prenesti. Ostali .jo pa prenašamo. 'nekateri malo Ko!j. nekateri manj junaško. (V drmrepra ne, prohibieija .ie utrdila želodee ti-«li»i. ki se bavijo z njo. Želodci so taki, kot iz usnja. Pa kaj iz usnja! Železni so! Znati mi je ua primer slučaj, ko se je rojak v potrebi hudičevega namesto rieun-isovetja olja posln-231. Zmoti! se je. Flašiea je flaši-ei podobna, zdravnik je pa dobro odvajalno sredstvo priporočil. Hudičevo olje je res hudičevo olje. Toda rojakov želodec je '»-stal popolnoma nepoškodovan. Samo lajbele mu je .preeej raz-jedto. * Tako daleč .smo prišli, da je ženska obleka bolj široka k">t pa dolfira. * BoIjšt» je dajati kot pa posojati — pravi pogovor. Nazadnje so pa stroški isti v obeh slučajih. Vprašanje: Zgraga. ti vedno praviš, da na vsa "vprašanja odgovoriš. Zdaj te bom pa jaz nekaj vprašal. Zakaj je koristna tista glava, v kateri ni uobenili možgan. Te pozdravlja in se ti priporoča. A. Cleveland, O. Odgovor; Tudi jaz te lepo pozdravljam in se ti še lepše priporočam. Gle-jde glave, ki je brez možgan. ti pa j rečem: Tudi taka glava je koristna. Če za drugo ne. za to, da ušesa narazen drži. G-IjAS NARODA. 6. NOV. 1928 k obmejne Notranjske. FTlAXk TROHA. Barbrrton. it. Od kolodvora Rakek pa do hr-^ae. Pa vse raditega, ker ni želez- di nekdaj bolje imeli kakor -se "5-luajo danes. Imeli .so mnogo živi-jne. ker živinoreja se j»* se najlmlj VOZitl zi.la. uro dale«* i/ "Pre- Imajo pa vseeno sr«P*o. da jim ni obnesla. Imeli so še nezasekaue! doeda j šv uobenkrat požar uapr« gozdne parcele, katere so čuvali za J vil večje škode. kakor d;« je ka ALICE WRIGHT: KAJ NAS JE SPRAVILO NA POCITNICE Poritniee .so *am<» v nadlogo, * )•■ dejala moja žen« oni dan, ko j« hiln /D(M»t pu^-hno slab- volje. "Jaz pravim, da letos ostaneva doma. pa mir iM tt-di, nikamor *t» ne ganeva, "i me razumel?" Kaj pa da .>»-ni j« razumel. Iiua.-, prav, le oManiva doma. Jaz s,-in tudi /•• mi \>ak. hoditi v \\ aveville. Doma bova lenarila. >e \ resnici odpočila ter kvečjemu po vrtu tu pa tam kaj brskala/' Tisto popoldne j" ena izmed ua-h h sosed, .Mrs. Sniythe, "sanjo za eno minuto." pogledala k nam. Kaj se pravi pri .Mrs. Smytbe in m«»ji ženi en« minuta, to irak ve- "Kam pa jo bo»ta lePi* mahnila v počit nieah i K morju, v gore. ali pa zopet v \Vavevillr '" je pri čela .Mrs. Smythe. "Prav nikamor ne gremo, lepo mirno d:uui ostaneva." »' in li -ro odvrnil mesto žeue. Ha! setn namreč. da hi *e ne premislila, kot je to že večkrat storila. Mrs. Smvth- j«, postala nad v,>e prija/na in Ijnheznjiva. Nsi mogel tolmačiti zakaj. A kmalu hem zvedel za vzrok "Prav imate." je odvrnila, "kar doma ostanita, saj j«* doma tudi prijetno. Totla, ker ravno ne gresta nikamor, pa bosta gotovo lakn ljulnznjiva ter pazila na mojega Fiueteljna, mojega malega ljubkega Kineteljna. kuj ne. d« bfwta ? A11 s»r» m » namreč v Brighton k morju, »koda da ne gr:-st« z nami." Pro; i večeru, ko sem se- nahajal na vrt n. je čez ograjo pokukal >o-sed llir*t. "Kaj. nikamor ne greste? Ali j^ to verjetno?" je pričel brez vsa-kt'«j?a uvoda. Takoj sem uganil, da jnu je soseda Smvthe novico gorko prenesla, "Kavno j>rav." je nadaljeval Ilirst. *4gotov© ne luist,. ine'li pro Ji temu. ak t mojih še.st kokoši za čas nase odsotnosti vtaknrauo v vaš prazen kurnik. Za trud in >krh in pa za pi«*o si }>a lahko vzameta vsa jajca, le žal, tla baš seda; nič ne ležejo." Nadaljni pogovor s xx>edom Hirstom je prekinil gla- sosede (»Ugger.ston, ki sH j«' prikazala za plotom na drugi strani vrta. "Oprostite, da motim. M r. Jones." je vpil«. ''Toda ravnokar sem zvedela novico, da letošnje počitnice ostaneta doma in ne gre-s a nikamor. Kot nalašč. Mi ž.1 jutri od|»otujemo v South port iu mačke s petimi eueieami vendar n,» luntviu ► pustiti doma brez nadzorstva. Kaj ne da ne boste hudi, ako jih prinesem k vam za teh šest tednov? Nobene nadlege vam ne hodo povzročile in igrali se boste lahko z njimi Vi ne veste, kako ljubke so mlade inačice. Tisočkrat hvala za va>.. ljubezn^ivo>t! Lah ! P,:l >< m ravno na tem. da omed- ko noč!" Ravno sem hotel v hišo. da že-ni \»oveni o vsem. kar se je bilo v tem kratkem času na vrtu dogodilo. ko pridn i k inenina vrt. "To je pa vendar nerodno."' je dejala nevoJjno. "Mr.\ Hunter je bila ravnokar pri meni ter me pršila, ako .»me svoje /late ribi-cn .spraviti k oaui za ■"■a- njt-in* odsotnosti, ko gre v letovišče. Zw-l*-la je nekje. da midva ostaneva doma in sev«*da ji nisem mogla »ki-reči. Tisto malo hran«* bova ribicam že dajala. Slišiš. telefon kliče." Žena j,, govorila v telefon, jaz pa sem stal poleg ter poslušal. "Da. da. go&p hI major Fireworks", j<' dejala. "Ne. res m* gremo nikamor, doni« ostanemo. Kako' Ilele miši.' Ihn. ja. o zakaj pa li*-. Saj ni veliko opraviti z njimi, menda.' <> gotovo, ho /■' kako. N«'. nikakor ne. gos p hI m«-i jor. Rrez >krhi. Pozdravl)i-ni!" Xato sva seva šla. .-»-tlaj sva tukaj. Vse. kar je prav. Kokoši lahko spraviš v kurnik. psa v pasjo uto. mačko in mačiee v drvarnico, zlate ribice v stekleno posodo, miši i it pa j *a ga j a pa v kletko. Toda tašč« iu tri neomožene hčere, ne, tega pa ne. Boljše je iti za tri mesece v Waveville kot pa imeti pod streho taščo, ki navsezadnje še tvo-ija ni. vatske meje je prw*j obsežen kos nice, katera bi Ijmijein tlotičnega!slabe Čase in si zmeraj hranili ne- ka kajža- pog».nda. Oe hi ;.a dučaj-Notranjske. Malo se je še pisalo v 'ozemlja nudila najboljše sredstvo.' kaj —------------------- , , T . javnosti o tistih pokrajinah. Ko sem se zadnjič mudil j Za železnico v sedanjem ča»u ni ( za upati, ker potem bi Italijan še! rezerv^ no izbruhnil jn^žar v večjem o*e-Sedaj j.- |ia (lovolj ul.nš-va. k.r hi 1 "» Ljubljani i„ prod,jallJ «»« -oje _ b™^ m. « ^ ^^ ^ V"J ............................. in trgovin, me je tu in tam, kateri vprašal, od kod sem doma. Ko sem povedal, da sera iz Bobnega Polja, jim je bilo vseeno, kot bi jim rekel. da sem iz ^urškega, ker tisti kraj jim je bil ]>opoinoma neznan. Šele ko sem jim nadalje raztolma-&1. da sem tam od hrvatske meje in blizu Loža. jim je bilo razumljivo. Zatorej sem po svoji zmožnosti zbral nekaj podatkov iz ti>tesra o-zemJja in napisal za "Glas Naroda'. .Mogoče bo zanimalo tudi one. kateri so se izselili odtam. Tisto ozemlje je največ radite«?a ostalo tako nepoznano in nerazvito. ker ni nobene železice preko njega. Od Rakeka na Notrajskeui pa do Delnic ali Lokev na Hrvatskem je okoli 2;"» ur pešpoti po glav ni cesti. Med tistima oddaljenima postajama so številna sela in vasi. nadalje velikanski gozdovi. med katerimi zavzemajo največ jx)vr- ši slovenski zemlji. Železnica bi mu po trideset. štirideset izvira ime va>i Uai>no Polje. «>m. zelo prav prišla, ako bi zopet po-!'',inarjev njl ri Sv MiW«vžu. pokrjinah. ; na se jim je uničila. Najbol j jih'» Ko Tnrk: privreli v va«. Cul sem večkrat praviti, la se pa tepejo od leta od leta .slaba vre--jo razdejali in zažgali. o turškem običaju. (Kr*nec prihodnjič.) V tistih pokrajinah Notranjske' in Hrvaške, ni vsepovsod rod ovit -1 na zemlja. Po enih krajih je prav; slab kraj za kmetovalce. V največji meri jim pa mraz škodi, in jih prisili, da morajo z vožnjo služiti svoj vsakdanji kruh. Najboljši kmetovalci so v okoli-j ei Cerkniškega jezera ozr. v eerk- j "Sest r» milosn-niea". je začela gi-niškem okraju. Nimajo prav veli- j banje, ki je tlovedlo do modernega kih posestev, ali skoro vse jim tlo- • izšola ti ja bolnieark. Za rasa Krim- ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANQUAQE INFORMATION service — JUGOSLAV BUREAU ŠOLE ZA BOLNIČARKE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Florence Nightingale, angleška jmerna za ta poklic, in da more so- ugotoviti njeno znanje, jakosr, OSEKANA GLAVA ŽIVI šine grajski, kateri so last grajšči-^bro obrodi; slami jim malokdaj sk.e vojne je bila dodeljena voja-ne Snežnik in grajščine t'abra. ( pomori. Imajo tudi lepe satlne vr- .ški bolnici in tem svojstvu je iz-Omenjeni gozdovi se razprosti- tnVe, kateri jim prinašajo različne revolueijonirala vojaško bolniško rajo na kilometre daleč, preko šir-(jn vsakovrstne sadeže. [postrežbo. Tekom ameriške Civil- sj osobuo u st. Akt, gova rja jo djst-rvac jii vztraj-s<- vidi. tla učenke otl"-i-**m osnovnim Zalitc- Že nad sto let si učenjaki raz-kdo j" hotel z menoj govoriti. Culj^ij, di^av in narodov prizadeva-da ostaneva doma in prišel je! j0 0^iv:t; odsekano glavo. Belgi- nih strmin in dolin. Gozdovi nudijo največ zaslužka okoliškim pre bivaleem. I Nekako o red 22 leti so vladni je. da ostaneva noma m pnse. je: jo oživiti odsekano glavo. Belgi-' 5nženipj. merili in deUVl na;.rte za prosit, ako bova pazila na njo««-j j« Heiman je spojil glavo enega želcz!lico> katerP pro?a >se hi imeia vega pagagaja. Nisetu sicer vajen, ^ s telesom drugega. Praneoz polo>iti od Rakeka (Vz loiko doi5. takih žival«, a odree, mu vend >r Labord j« hotel pritrditi celo no do hrvatske meje od tam pa na. nisem mogel, s sosedi je vedno do. ?lavo nR ffiljotini llSmrčenega člo- • do prY0 pahtaj(1 IU1 Hrvats-bro hiti prijatelj, ne v-s kdaj t, Yf*a na trnp. Zdaj, k0 je skem. Delnic ali Lokev, lahko izkaze j o .ndngo. ru#slri učenjak dr. Brjulionenko ; Ko pa je enkrat glas. izbruhnil, da bodo delali železnico, jih je bila večina proti. Kmetje iz loške doline so najbolj nasprotovali, Tako sva bila do sedaj go.ova, j jzumn aparat za umetni obtok da dobiva v hišo kokoši, psa, maČ-; krvi jp pasrer-il0 uresničiti ta ke, zlate ribice, bele miši in papa- j poizkus. Odsekana pasja glava gaja. "Kaj bova počela z vso to „a videz živ; ,liha kažp zohp pisano in tako različno družbo? 'i sem dejal ženi. ko sem končno le v miru po večerjal. ".Taz tudi ne vem in tudi ne— ne" je pričel a žena. toda njen nndaljna modrovanja j(. [irekinil močan glas hišnega zvonca. Izkazalo m' je, da je prišel še pogoltne košček sira. ki pade iz roltanea. Poizkus češ. da jim bo železnica odvzela zaslužek. Tistikrat so dobro zaslu- žili z vožnjo, ko so les prevažali iz eden izmeti sosedov, Jenuigs po i- j mrtve?a or?ai)iznia y laboratfv menu. Bil je v,det, preeej raz- ^ imajo y pwsebnih raztopinah burjen. ko ic vstopil. Skoro oha . , . . . J , , j rastoče prste, katerim morajo od hkratu sva ga vprašala z;t vzroku . „ . ... . , -r , r časa do časa postriei nohte. Med njegovega prihoda ob tej ]>ozni uri. "Moja tašča je dospela ter seboj pripeljala svoje tri. še neomožene hčere. Pravi, da bo ostala najmanj dva meseca pri nas. Svojo hišo je dala v najem." "Nič dobrega ne pomeni to." sem dejal ter z radovednostjo pričakoval. kaj bo sedaj .sledilo. "Nič dobrega, seveda," j,, zopet povzel Jennings, "pa se ji niti zameriti ne smem. Vendar pa moramo v letovišče, ker Smo že vse tako dogovoril i. Samo za tri tedne gremo. Čuli pa smo. da vi ostanete doma ter ne greste'nikamor na letovišče. Zato sva z ženo sklenila, da vas kar najuljuilneje — — prerezanega vpliva na človeka fantastično, pravi fiziolog profesor Kuljabko.:^3 d° Žaf j" 0<1 tiim t> • , i t» • i i • i kolodvor Rakek. Poizkus dr. Brjulionenka se jP po - . „ A .. ... ,1 Cul sem pa sam vec starih ljudi njegovem mnenju sijajno obne- , ,, _ , t Tr „ ... ..v ko so prerokovali prekletstvo, ka- spI. V Rusiji so napravil ze mno- ' , , . . v , . v . , . , ! .. ... , . dar bo vse pdelezla "zelezna kaea go poizkusov, da bi oživili dele ... , . , In tako so tudi pravih, da je bilo že zdavnaj prerokovano, da bo ta- I krat gorje na svetu. lake so bile tis^e sauje starih ljudi, kateri so bili v veliki zmoti. | Kjer je prelezla "železna kača", rso danes cvetoča mesta in vasi. V Loški dolini jim tudi dobrotne vojne je vplivala na organizi-nspeva. ker imajo tudi rodovitno pranje poijnili in taborskih bolniš-zemljo in največ v ravnini. Samo nie. velike povodnji jim napravijo j Prve ameriške bolničarke so do- mnogo škotle. .vršile svoje šole v BeLlevuv Ilospi- Kmetjp so se pred časi bolj dr- v New Yorku lei;i 1S72. Senl , žali kmetijstva, kot se ga danda- vsaka večja bolnišnica v deželi nes. Kakor je opaziti, se imajo se- tudi svojo šolo za bolničark *. daj slabše kot so se Imeli pred le-J 1>f> poročilu federalnega pro t; 'svt-riie^a urada imamo danes v tej o* „ ~ deželi 17!»7 bolničar šol i nurse SeiLsoma so se v večjem številu ^ umi .v t v v i• training schools) s 77.7l»S učenka- o prijema li vožnje m zaceli preva- ^ Snr; i i - , mi. \ e<- kot ^^0(l jih je pohajalo zari les. Takrat s > se dobro zaslu- . , 1 J šoli p •tlrzavi New York. v 1 va ni ji. skoraj <>000 v Uti- predavanjem politehničnem' Znižana Brzojavna Pristojbina ZA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO Za denarna nakazila bodisi v dinarjih ali dolarjih računamo sedaj za nakazila potom direktnega brzojava v Jugoslavijo le $2.50 mesto kot do sedaj po $4.— Pristojbina za brzojavna pisma kot do sedaj po $1.—. Pristojbina za izplačila v dolarjih »naža oziroma naj man je 60 centov za nakazilo. SAKSER STATE BANK: 1 Hew York, N. T- 83 OorUandt Street : ~m m ' - / .V:" muzeju leži na katedru zajeje srce, ki je spojeno z električnim zvoncem in eijrar utripanje se melodično odraža na zvoncu. Za te poizkuse se zanima ves kulturni ^svet. Profe*^r Kuljab-ko je ]>rvi na svetu oživil izrezano človeško .sfc»e, ki je ležalo 30 ur v ledu. Zajčje srce oživi sedem dni po smrti zajca. Moderna znanost je dosegla na tem polju 2: mnogo tcspehov. Toda centralni živčni sitem, glava, je najvažnejši del organizma in zato ni čuda, da je zbudil največjo senzacijo ]>oizkus oživiti odsekano pasjo glavo, ki so ga napravili na ne-davnflm kongresu rnjskih fiziologov. Znanosti je bilo omogočeno ugotoviti, kaj oživlja možgane ;n kaj jim škoduje, na drugi strani pa vse. kar je v tesni zvezi z za gonetko življenja in smrti. Sovjetska vlada je obljubila dr. Brjuhonenku in njegovih sot rudnikom zgraditi nor laboratorij, v katerem se bodo senzaeijonalni poizkusi nadaljevali. Nad štiri leta je dr. Brjuhonenko eksperimentiral in konstruiral aparat za mehanični obtok krvi. s pomočjo katerega odsekana glava živi Glava reagira na dotik dlake, zapira in odpira usta in kaže sploh vse znake živega organizma. Ce se poizkusi v polni meri posrečijo. nastane v za n ost i velik pravrat. Človeštvo že od pamti veka h repen' po možnosti nado-hadomestiti obrabljene dele organizma. kakor se lahko nado-meste deli stflojev. Srebrne cevi se že damo rabijo kot nadomestilo goltanea. Uspehi dx. Brju-honenka so načeli v tem pogledu Se mnogo drugih važnih problemov. žili. in vsakdan je bil gotov denar. Zaslužili so z parom konj ali volov . , „ , ... . - . Jioisu. okolo o-lOfl v Masachuset.tsu. tlo sest «roldinarjev na i . t - ^ HoJmeai-stvo je že od zdavnaj i>o- tudi ver. i , . ............J ' , , - -stalo zetisiki poklic. Le ->4f» moških Ko so {»ostali skoro vsi sami voz-'- - - , , ..... . . , , .. je najti \ bolnicarskih šolah v "J.) mki. jim je zaeelo kmetiistvo nro- , . . .. . , , , . . .., . državah, m te so večinoma sole, ki padati. Tisto iih je nanravdo. .|a' - . , . r ' so spojene z blazmcami. Le po ene- so sedaj na slabšem. I ■ga moškega moremo najti za vsa- Losko dolino t>okriva mnogo va- ,, , •- ... 1 ^ kili .{«• oolnn-arskih sie. s faro in občino Stari trsr v > v . . • , spio.smmi holmsnieami in i sredi. Otl Starega trga zapadno , ,. i. , ■ - , 7 enega /a \-%ake tj-i sole v zvezi z nekako dvajset minut hoda je sta- hlaznieami rodavno mesto Lož. Mesto se pa j število dovršenih ' učenk holni-malo razlikuje od navadne vasi. f5arskih 5o, j(. ,jilo N,t;l 1!l27 __ Kakor zgodovina pove. je bit 18623. i„ „«1 teh je bilo le IlT. m«,: Lož jjroglašen za mesto zgolj ra
  • ljšj bodočnosti. Pogojev je dovolj. Poglejmo sedaj po tistih krajih, kako slabo se ♦razvijajo. Cesta je v takem stanju, da se Bogu smili, prevoznina lesa in življenjskih potrebščin je otežko-čena. Zasluški gozdnih delavcev in tudi voznikov so strašno slabi. Cena lesu je zelo niska, plača delav-eev na žagah zopet slaba, življenjski produkti silno dragi. Čemu vse tako narobe ? Ako pre. mislimo eno in drugo, pridemo takoj do zaključka. Oteškočenje s p revo zn in o dvigne ceno življen-skim potrebščinam, katere mora ljudstvo kupovati. Iz Bakeka do Čabra je kilometre in kilometre dale«, številni strmi klanci, ee-sta slaba, potem ne more biti eu-da, ako je taka draginja, ko je to« liko sitnosti in težav z blagom, predno pride na naročeno mesta Pravtako je z lesom. Tramovje svelarje, deske in drugo treba cele dneve daleč voziti a konji in voli do kolodvora Rakek. Podjetniki hočejo svoj profit; les zopet prodati po smerni eeni. Radi-tega pride do tako beraškega zaslužka .Upanje je pa zelo malo na boljše, vsaj dokler cest n« popra« jo. Ali je potem misliti o* kako razva- ,.nega do štirih let. Navadno se /.a-line podrtega starodavnega gradu hteva starost ls let za vstop v šo-in spominjajo na krvoločno turško h>. Tudi pogoji predhodne izobraz-dejanje ter otl roda do roda ka- be so -različni, začenši od tlovrši-žejo narodu znamenje pradavne tve osemrazretlne ljudske .štde tlo civilizacije. j diplome srednje šole i high Nadalje se je razvilo več parnih school). V državi iXeu* York >e za žag. kar nudi domačinom vsaj ne- hleva eno ali dve leti srednje šole. kaj zaslužka. Samo prav pičel je Lsto se zahteva v lllinoisu. New ter nikakor ne zadostuc v tako ve- Jersey in'Massachusetts. Težnja pa liki draginji. Vozniki zaslužijo o- je po čim večji predhodni izo koli sto dinarjev dnevno, mogoče včasi kaj več. ali tudi manj . brazbi. Prošnje za vstop v šole »preje- Za tistih sto borih dinarčkov se ma superintendent bolničarvke šo- bolj industrijo T Nikakor je treba mučiti z Vprego eeli dan hi še jionoči večkrat. Ako količkaj neprevidno ravnaš ž njimi, pa je po njih kakor po kafri. Malo zaviti v obcesto krčmo, par litrov fina. pa je pozaslušku za katerega se je bilo treba mučiti ves dan, pa še živino zraven. Ako ne bo zopet kake vojne, je upati na boljše v nekaj letih. Zadnja vas ob Hrvaški meji je Babno Polje. Vas ima svojo faro. spada pa pod občino Stari trg. V tistem kraju je slab položaj za kmete; mraz in slana jim delata neprestano od leta do leta škodo. Enkrat jim slana pomori, ko so poljski pridelki v najlepšem razvoju, drugič jih'jim zopet suša uniči. Preteklo poletje je sneg padal celo sedemnajstega junija. Prebivalci se največ preživljajo z zaslužkom, ki jim ga nudi gozd. Gozdarji tešejo tramovje in švelar-je ter režejo hlode. Vozniki odvažajo na žage in od «am naprej do kolodvora. Ž njimi je isto kot z vozniki v loški okolici. Kmetje Babnega Polja so se tu- le. Po zdravniškem pregledu se učenke sprejemajo na domesečni poskus. To omogočuje, da more učenka ugotoviti, da-li je res pri- vam. morajo i »odpisa t i pogodbo za ostalo dobo šole. •> katero >e ubve-/njejo. da bodo ubogale predpise boln:šn:ee in pohajale šoie do konca . Tečaj učenja vključuje anatomij". filozofijo iu vse oddetke zdra vo-lovja. Glavne bolničarke jih podu«"ujejo v obvezovanju ran. 1 <-j|ji» -ve porodništva iu ;i/.i na predpisano dajanj.' med »e in. Zabeležiti jnora najiiianjišo spremembo v stanju pa-cijenra in v slučaju potrebe poklicati takoj zdravnika iri sploh znati v vili. kaj treba storiti, kajti življenje bolnika je dostikrat odvisno od trenotnega čina. Delovne ure bolničarke učenke-poiuočnice sj t r»d s do 1*J ur na dan. Leta je bilo '».">4 šol. ki ->o za- htevale osem ur alela. je za- htevalo 10 iti nekatere celo 12 ur dela na dan. Šolnine in plače. Izmeti 1707 ji* !" •")> zahtevalo vpisnino od $2"» do $'12.") /,a poj»olni tečaj. V večini šol stanujejo učenke v "domu", ki je --po jen /. bolnišnico, nosijo u-niforme. ko >o v službi, dobivajo hrano, stanovanje in malo iw^kod-ttino. Velika je razika v tej jh»-:nožni plači, ki ji> učenke dobivajo. V šolah splošnih bolnišnic plačujejo $100 ozivu. Druge dovršene bolničarke Ostanejo v bolnišnicah. LORD DALMENY IN NJEGOVI PSI tmmw.mwMM2 Angleški lord. Dalmeny uživa sloves,, da ima najpopolnejšo zbirko lovskih psov. , , ^ .. v— glas Nahoda, sov. ms Samotar iz West Enda. BOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil O. P. T (Nadaljevanje.) Vsled tega je žel Patrick naprej vedrega, pokončnega duha, {'a pričakuje smrt z istim pogumom, katerega je kaza! v svojem življenju. Bilo je par dni po tem. na božični večer, ko je bila Sara. ki je prišla 7. ve>«4im dovtipoiu rut ustnih ter velikim šopkom zimzelena na jokali, naenkrat ustavljena od mrzlega miru majhne >ob<-_ Družinski voziček je bil potisnjen k oknu in ona je lahko videla zadnji del 1'atriekove glave z gostimi, sivimi lasmi, a on >e ni obrnil ob zvoku njenih korakov, ko je vstopila. — Strie. ali me čuješALi spiš? . . . Strie! Njen frlas j»* zvenel ostro, v -taeeato tonu. a naenkrat prestal. Nikako {ribanje* ni prišlo iz stola. Molk je vladal nemoten, raz-ven tiktakanja ure in glasnega utripanja njenega lastnega srca. Oba tja pa sta se strnila navidezno v en velikanski pulz... sličen nt-pre-staneinu grmenju velikanskega in nepomirljivesra morja. Ona se je nekoliko opot« kla. oprijemajoča .se vrat za oporo. Na to pa je srčno utripanje ponehalo in ona »e je zavedala le še samote. 1 a ko intenzivne, da je pritiskala od v veli strani nanjo kot živa stvar. Hitro, ua krilih terorja, je prekoračila tiobo ter obstala, zroča navzdol ua nepremično postavo .svojega strica. Njegov obraz je bil obrnjen proti .»olncu ter je nosil izraz popolne sreče in zadovoljstva, kot tla je ravnokar našel nekaj, kar je že dolgo iskal. Tako je izgledal pač tL-oč-krat. kailar jo je iskal ter je naenkrat prišla k njemu iz kak^a skrivnega, kotička vrta. Lahko je skoro slišala -nje«rov izraz : — .VI«, tukaj >1. mala tovarcšiea 1 Dvignila je roko. ki je počivala mirilo na njegovih kolenih. V i jeni lastni je jKjčivala. nepremična in hladna ter jo silila s svojo lrasno pasivnostjo U spoznanju resnice. Patriek je bil mrtev! Sodeč po njegovem izrazu, je našel smrt "zelo dobro stvar", ravno kot je pričakoval. Nekaj časa je ostala Šara. stoječa poleg tilie j>o.stave v Sitolu. Nič več, nikdar več ne bosta tako sama kot sedaj, Patrik sedeč na svoje in običajnem mestu, s priljubljenim monoklom na traku, ki je visel preko prsi. 1'stnici sta se ji stresli. — Premagaj se! — ji je navidez zvenel glas Patricka v uše-: ih. — Nosi to hrabro, mala tovarišiea! Zatrla je v sebi stok, ki ji je silil po grlu navzgor ter obstala mirno, kot zroča na sovražnika. To je bil torej konec prvega poglavja njene eksistence. — poplavni zavarovanega, srečnega življenja v Barrow in v teh mirnih tienutkih, ko je bila zadnjikrat sama s Patrickom Lovellom. je skušala Sara črpati moč in pogum iz svojih spominov na njegov razveseljiv optimizem, ki jo je učil zreti mirno na vse. kar jo bo zadelo v trm velikem svetu, v katerega se bo morala kaj kmalu napotiti. Tretje poglavje. SV EŽENJ SPOMI NOV. POGLED NA SWANNANOA COUNTRY CLUB V VIRGINIJI V«tMie parni kov - Stripping s T. novomK-»: UauKtenU. Cherbourg President, Rooaelvelt. Cherbourg. I Bremen a november: Muencfaen. Cherbourg, Bremen Roma. NapolL Genoa 10. Mv«rbra: Homeric, Cherbourg I~a.pl and. Cherbourg Antw»rpni j Hamburg. Cherbourg. Hamburg kjer bo preživel predsednik Coolidge Zahvalni dan. COSULICH LINE Manifest cesarja Karla pred desetimi leti. raz- mi. Ves brezglavi I>unaj s buri. Budimpešta ponavlja svoje j puhle grožnje, v Zagrebu pa se i ] konstituira Narodno veče pod pre-. dsedstvom dr. Korošca, Sveto- Paveliča. . , zarja Pribičeviea in dr. Manifest cesarja Karla o lede- .skorn srbske vojske izgubljala po- v i ... .Narodno veee ostane v peniianeu- . ......* ... . lozaj za p0]02ajem armada v Uk- . r\ • t> j* 1 ' ei, zveze z Dunajem in Budimpe- rajmi je kolebala in so se v ni>-j v, , , . . _ . J sto so ]»retrgane: Ovstro-ogrski začeli nevarni poskusi upora, voi- T » ■ » i -i- 1 ' Jugasloveni so dobili svoj suve-ska ob Piavi pa je po zadnji ne- rativni preuredbi Avstrije je bil slaboten klic moža. ki hoče s par besedami potolažiti nastajojoči vihar. Xaroiii, ki jim je veljal t-esarjev proglas. so se bili že davno obrnili od Habsburžanov in od Avstrije in jim je bilo pozno prizadevanje vlade ter njene obljube samo prazen zvok. Jugaslovo-ni in Čehi, kojih narodni program je daleko presegal vse navidezne koncesije, ki jih jih je nudila dunajska vlada brez konkretnih podrobnosti, so odklonili manifest na celi črti. Njih poslanci So izjavili na merodajnem mestu da sta j ugoslovensk o in čeli^slovaško vprašanje že davno prenehali biti notranji avstrijski zadevi in da spadata v okvir problema, ki ga bo reševala in rešila na temelju pravice samoodločbe narodov svetovna mirovna konferenca. HITRA VOŽNJA V SLOVENIJO PREKO TRSTA Iz Trata do Slovenije Je po železnici komaj par ur. Nobenih stroikov za vizej. Velike, zračne kabine. Soba za lanske. soba za pisanje, kadilnica in bara. Ogromna obednica. kopeli in pr. in« kopeli. Godba in kinematograf vaak dan v tretjem razredu. Cpna za tretji razred iz New Yorka Je zelo imerna. Preskrbite ai zgodaj povratni permit. Vozni liatki po vseh agencijah. PRIHODNJA ODPLCTJA: SATURNU 8. novembra 11. decembra PRESIDENTE WILSON 13. novembra 27. decembra Drusi razred pak> nešteto Lovellov svoje zadnje spanje. Zavese so nile potegnjene navzgor in žalovalei so se razšli po svojih potih. Le|nJu* rovi lastnik Courta je še o*tal, a tudi on -bo sedaj kmalu odšel. Sara. oblečena v črno, je šla preko dvorane k mestu, kjer je stal major Durward poleg velikegaj odprtega ognja kadeč pipico ter čakajoč, ua karo. ki naj -bi' ga odvedla na postajo. Hotel je odložiti svojo pipico. ko se je ona približala, a ona mu jes dala znamenje, naj tega ne stori. Nikarte, — nikar te. — je rekla. — .Taz ljubim to. Vsaka star izgleda ibolj naravna. Stric Pat — in ona se je nekoliko nasmehnila, — je vedno kadil. Njene črne oči .so bile zase-nčene in žalostne. Major Dimvard jo •e opazoval z brezbrižnim izrazom na svojem dobrohotnem licu. — Vi ga boste zelo pogrešala. — je rekel. —- Da. ja/. ga boni pogrešala. — je odvrnila enostavno. Vrnila lini je |K>gled ua odkritosrčen način. — Bil je zelo tak kot ste vi. — ,iy dostavila povsem nenadno. K^la je resnica. Veliki, vojaški mož ]>oleg nje. s svojimi veselimi, modrimi očmi m kratko pristriženimi brki. je bil presenetijvo j>odoben Patrieku i ai vel lel, je njegova slu«ost r mrtvim .bratrancem takoj ustanovila Čut sorodstva, ki je bil še bolj poglobljen, ker je priznala tenko-arčtiOMt in brigo Durwarda za njen komfort Takoj je prevzel kontrolo zadev ter vzel z njenih ramen vse neizogibne podrobnosti. Obnašal pa se je vendar proti njej. kot da je gospodinja Courta, kot. je bila dejanski ,pred smrtjo njenega strica Na vsak način je skušal olajšati stvari zanjo in ona mu je bila zato primerno hvaležna. — te m asi i te, da sem Uk kot 011. — je rekel Durward nežno, ali mi hočete dovoliti, da zavzamem nekoliko njegovo mesto? Jaz lafolim. — je j>ojasnil na hitro, ker se je bal. da ga napačno razume, — da boste pogrešali njegovega varaštva ter skrbi za vas, kot dober t o v rlš, katerega ste našla v njem. Ali mi hočete dovoliti, da izpolnim vse vrzeli, v katerih je moški lahko koristen? Ah, — je nadalieval s kra.tkim usiuevom, — težko je pojasniti to, kar mislim! — Jaz mislim, da vem, — je rdkla Sara 'ter se nekoliko nasmehnila. — Sedi j, ko je stric Pat umrl, hočete vi. da naj se ne čutim popolnoma zapuščene na svetni. Veliki mož, ovrran oil svoje moške plahosti v težavnem položaju, se je nasmehnil olajšan. — Da, to je, — je urno rekel. — Jaz .hočem, da me smatrate za neke vrste sidro, katerega se lahko oklenit« v viharju. — Hvala vam. — je rekla Sara. — To hočam tudi storiti. Upam pa, da ne -bo viharjev takega obsega in velikosti, da bi morala vleči 7a sidro preveč trdo. Durward je besno kadil za trenutek, a nato je nadaljeval: — Ne morete si predstavljati, kakšen divjak se čutim, ker vas moram pregnati iz Courta. Jaz bi želel, da bi tega sklus da sta bili potrebni vsega goče in zaokrožiti Nemško Avtri- preje nego papirnatih sladkih be- jo tako, da bi čim več Slovanov sed. Jugovzhodna armada cen- ostalo pod njih oblastjo. tralnih sil je pod stalnim priti- SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. .60 .75 .50 Božične pripovedke o strahovih • Hubad, pripovedke ............. Iz dežel potresov, Baukart...... Izbrani spisi Hinko Dolenc ____ Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in zasebnem življenju, IJonton 1.20 Kruh (Malešie) Povest slovenske krajine. trda vez...............1.40 Liberalizem............■........ .75 Materija in Energija. Cermelj .. .75 Novo življenje < Detela > ......... .40 Otroci Solnea. Pregelj, t.v........1.— Pesmi v prozi, 49, t. v......... .50 Povesti (Kuhar) .............. .45 Pravo in revolucijo. Leo Pltamlc .35 Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma (Prijatelj) l.£5 Sodnikovi, Stritar ............. .60 Solnce in senee ................ .40 Sosedje, Cehov ................ 30 Slovenski pisatelji: 1. »vez. Pr. Masle: Podlimbarski, Krokarjev Peter. Handzija Ma-to, Markiči, ištričevi darovi in dr. povesti ..............L75 Tigrov i zobje. Maurice Leblaa&e .. .30 l'vod v Filozofijo. Veber...... Tri legende • razpelu, Ze.ver t. v. .60 Večerna pisma« Kmetova ...... .60 Vladar ........................ .33 Vojska na Turškem ............ -25 Znanost in Vera* ved oslovim Studi ja. Veber.................. I*— Žrtve, Fr. ZbaSnik. povest ...... - 1 A.f (Dalje pri|iollnnetonka, Ch«-rboure Conte Grande. Napoli. Cenova Albert Uulliii. Chertiour*. Hamburg Rotterdam. BouIi>k»'! i)ir Mer. Kot-teWam Georir« Waahlnston. Cherbours. Bremen. 21. novembra: Berenrarla. Cherbourr Ameriea, Chtrl)«uri;, Bremen 22. novembra: Mt-rnntic. Ha\-re Drewien. Cherbourc. Bremen 24. novembra: Olympic. Chertourj; New York, CherlMjurp. Hamburg A UKUKtuff, N'apoll. d«-ru>v« New Amsteroam. Uoulu^ne aur >ter, Hotterdam 28 novembra: Mauretanla, Cherbourg Columbus, C.ierbourg, Bremen President Hardinr. Cherbourc. 6 DNI PREKO OCEANA Ngjkrajla In najbolj ugodna pot u potovanje na ogromnih oarnlklh: lie de France 16. nov.; 7. dec, Paris — 30. nov. — 17. dec. (Ob polno*!.) Najkrajla pot po ieleanld. Vi*kdo )« t posebni kabini 1 vjemt modernimi udobnosti. — Pijač« ln slavna trucotka knblajt. Itredno nlsk* VprptaJV* toUrn ilmU »ooMaatw>ta*f«to *U FRENOH LINE 1» -Hew York. H. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazat v Ameriko. . Kdor Je namenjen potovati ▼ sta* rl kraj, ie potrebno, da Je ponSen A potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled nafte dolgoletne la-kušnje Vam ml zamoremo dati oaj-boljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne braoparnlke. Tudi nedrfavljanl ramorejo potovati t stari kraj, toda preskrbeti al morajo dovoljenje all permit la WashingtonH, bodisi za eno letoa>!l 6 mesecev- ln se mora delati prodajo vsaj en m^aec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. C.» na generalnega naselnlškega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila ▼ veljavo 3L julija 1926 se nlkomnr več ne poni je ivermi t po poŠti, r.mpak ga mora iti iskat vsak prosilec oseb-no, bodisi v najbližji naselnlški u-rad all i^a ga dolrl v New Torku pred. odpotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na avejo lastno odgovornost. KAKO DOBITTSVOJCE IZ STAB£0i ■ J . ' .r ' Od prvega julija je^V/veljavi nova ameriška priseljeniška postavk. Glasom te postave ram o rejo ame-riSki državljani dobttj, jproje, JSeae ln neporočene otroke ^lz^od 21, leta ter ameriške državljanke svojo mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928, leta poročene, Izven kvote. -Jugoslovanska kvota znaša Se va. Ono -671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-riši ameriških državljanov, molja amerifikih državljank, ki so s« po 1. junija 1928. leta poročili ln po. Ijedelcl, oziroma žene ln nepor*. Ceni otroci izpod 21. leta onih na* državljanov, ki so bili postavila pripuSčenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Val ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v isti, pa se a« sprejema nlkaklh proSenJ ■ rfkanske viae j«. SAKSER STATE BANK SS Certlan** Btn*i NEW SOIR PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdot kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI Vittap Naroda" .j-- fe