NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVC
AMERIKI
ŠTEVILKA (NUMBER) 241
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), DECEMBER 9, 1953
VOL. XXXVL—LETO XXXVL
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
Izvršujemo vsakovisine tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU
jerry MOHAR st.
Kakor smo včeraj poročali, je v ponedeljek zvečer umrl po enomesečni bolezni na svojemu do-oiu poznani Jerry Mohar st., ki je zadnjih 20 let vodil gostilno na 6033 St. Clair Ave. Star je bil 68 let in je bil doma iz vasi Mali log pri Ložkem potoku, odkoder je prišel v Ameriko pred kakimi 50 leti. Bil je član društva Jugoslav Camp št. 293 Wow in društva Janeza Krst-nika št. 37 ABZ.
, Tukaj zapušča soprogo Mary, I'ojena Gerbec, doma iz vasi Lip-senj pri Grahovem, sina Jerry %1., sinaho Florence in enega ■vnuka ter sestro Agato Zakraj-šek, v stari domovini pa eno sestro. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.30 uri iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
Frank J. Lausche na višku moči!
O Rimljanu Cezarju se je trdilo, da je takratni osrednji vladi v Rimu odgovoril iz Galije—sedanje Francije: "Raje sem v Galiji prvi kot pa v Rimu drugi."
Governer Frank J. Lausche je objavil svojo odločitev, da bo v letu 1954 zopet kandidiral za governer j a Ohio. S tem je odpadla vsaka kombinacija, da bi bil Lausche kandidat za ohijskega senatorja. Raje sem v Columbusu prvi, kot v senatu v Washingtonu drugi.
Napoved Frank J. Lauscheta
Kratke vesti s sveta
Na Koreji v Panmunjomu je bilo dosedaj .zaslišanih 220 južnih Korejcev s pozivom, da se Vrnejo domov. Vseh 220 ju^p Korejcev—vojnih ujetnikov, "je odklonilo povratek v domovino.
Ameriški podpredsednik Nixon 3e iz Pakistana danes v sredo prispel v Iran. Računa se, da se bo razgovarjal z Iranci o vprašanju kako končno rešiti anglo-^ranski petrolejski spor.
V New Yorku je končana stavka v časopisnih podjetjih. Listi so znova izšli. Pomanjkanje listov za časa stavke so naj-J^^lj čutili oglaševalci. List Herald Tribune" je moral iziti 88 straneh, toliko je bilo Oglasov.
je samo logična posledica njegove zadnje politike. Pokazal je,, da zna politično nadvse spretno manevrirati, dokazal pa je tuui, da je danes brez ozira na politične stranke najmočnejši politični mož v državi Ohio. V Cleve-landu je postavil za župana Cele-brezzea. Brez Lauscheta bi ne bilo Celebrezzea. Lausche se je čutil dovolj močnega, da je imenoval na mesto tipičnega repub-hkanca Taft tipičnega demokrata Burkea in tako bistveno pripomogel, da se je razmerje v senatu v Washingtonu, če vzamemo v poštev senatorja Morsea, po številu senatorjev nagnilo na stran demokratov.
Governer Lausche je tudi po-vdaril, da bo kandidiral na demokratski listi. Lausche ni več kak neodvisen kandidat, kakor tudi ni Thomas Burke, ki je istočasno prijavil svojo kandidaturo za ohijskega senatorja.
Svoje lavorike imata Lausche in Burke. O Parizu se trdi, da je Tariz Francija in Francija, da je Pariz. Isto lahko trdimo o Cleyelandu, da je Ohio in Ohio je Cleveland. Iz političnega torišča v Clevelandu sta šla tako Lausche, kakor Burke na širše polje v državo Ohio, oba pa spremljajo nedeljene simpatije, pa tudi pomen Velikega Cleve-landa. Lausche se zaveda vloge Clevelanda! Morda si bo Lausche postavil najmočnejši politični spomenik, ko bo s svojo podporo pripomogel Burke ju k izvolitvi senatorjem v državi Taftov, torej republikanske rodbine, ki je hotela na vsak način ustvariti neko tradicijo—republikanskih predsednikov USA.
V New Yorku je bila družina Arthurja Murraya, ki prireja preko televizije plesne programe, svojem stanovanju, drzno Ukradena. Roparji so s pištolami zakonsko dvojico prisi-da jim je izročila dragulje ^ baznih nakitov v vrednosti
$25,000.
Kam z atomsko energijo
NEW YORK, 8. decembra— Predsednik Eisenhower je v svojem govoru pred Združenimi narodi predlagal naj države, ki posedujejo atomsko energijo, dajo to energijo vsaj delno v miroljubne namene. Ustanovi naj se mednarodni urad v okrilju Združenih narodov, ki bo razpolagal s to energijo. Začne naj se nemudoma s privatnimi razgovori med prizadetimi državami.
O stanju atomske energije tu v Ameriki, je Eisenhower podal zanimive podatke. Združene države imajo izdelano vodikovo bombo. "A" bomba je v primeri s prvotno v razmerju kakor 5,000 proti 20,000 ton. Zaloga atomskega orožja je enaka po svoji sili kot so bile vse bombe in vsi izstrelki, padli in izstreljeni, v zadnji svetovni vojni. Amerika je imela do sedaj 45 poizkusov z atomskim orožjem.
Vtis po svetu je ugoden. Govor je ugodno odmeval tudi v kongresu. Ruski delegat Višinski je dejal, da mora govor Eisen-howerja preštudirati, da bo lahko dal kak komentar.
V Clevelandu se je v čakalnici otela Carter znašel trgovski Y®topnik Charles Davis iz New v nevšečnem položaju. Sinil mu je kovčeg, v katerem ® bilo nad sto dragocenih ur v
dednosti $12,000,
ZOB ZA ZOB!
NAIROBI, Kenya, 8. decern bra—Angleško vojaško sodišče je obsodilo na smrt deset pristašev gibanja Mau Mau. Umorili so ženo enega od obtožencev, ker se je branila, da bi zaprisegla pokorščino gibanju Mau Mau.
DOGAJA SE POVSOD POD DIKTATURO!
češki politični begunci se množijo. Skrivajo se v tovorne vlake, da pobegnejo preko meje. Poslužujejo se letal, ponarejenih potnih listov in podobno. Te družine pobeglih pripovedujejo, da hočejo komunisti razkrojiti družine. Po šolah kaže jo otrokom spomenik ruskemu dečku, ki je ovadil svoje starše protisovjetske-ga delovanja, nakar so bili prijeti, obsojeni in usmrče-ni.
Nič novega, kjer vlada diktatura. Enako je postopal Mussolini, enako Hitler. Ko so hitlerjanci zavzeli avstrijsko republiko, so hoteli uničiti tudi samostojno avstrijsko življenje. Poslušanje tujih radijskih prenosov, razen nacističnih iz Nemčije, je bilo prepovedano. Otroci v šolah so se poživljali, da ovajajo starše, ki poslušajo tuje radijske postaje. Koliko slučajev je bilo n. pr. v Gradcu in na Dunaju, ko so univerzitetni profesorji radi svojega poklica poslušali tuje radijske postaje, pa so bili po lastnih otrocih ova jeni in ko je prišla hitlerjevska policija, da jih aretira, so izvršili samomor s kroglo v glavo!
VELIKA POMOČ KOREJI
NEW YORK, 8. decembra— Skupščina Združenih narodov je odobrila veliko denarno pomoč Koreji. Izglasovala je kredit $177,000,000. Združeni narodi računajo s tem, da bo Koreja obnovljena v sredini leta 1955.
SREDNJA STAROSTNA DOBA
WASHINGTON, 8. decembra —Federalni urad, ki se bavi z gibanjem prebivalstva in njegovega stanja, je ugotovil:
Povprečna starost ameriške ženske znaša 39.5 let.
Povprečna starost ameriškega moškega pa znaša 43.2 leta. Moški torej živijo povprečno tri leta več, kakor pa ženske.
TUDI V EVROPI JE GORKO
PARIZ, 8. decembra—Vročinski val je zavzel skoraj vso Evropo. Velika nemška reka Rena je tako upadla, da smejo biti ladje, ki vozijo po njej vsled nizkega stanja vode le napol obložene. Zelo je udarjen turistični promet. Turizem v evropskih hribih, zlasti zimsko smučanje, je izredno razvito in nosi lepe dobičke. Letos ni snega in smučanje s tujci vred je odpadlo. Avstrija je posebno prizadeta. Njeni hribi, ki bi morali biti v decembru popolnoma zasneženi, so goli. Ponekod nagaja tudi deževje, kjer bi moral padati sneg.
AFERA SODNIKA CLARKA
Pred zgodovinsko usodno odločitvijo; ali so vsa plemena enakopravna ali ne
NE BESED—GRE ZA DEJANJA!
Svojevrstni
"ESTAMENT
Lexington, Kv., 8. decembra__"T\	> J >
z If	otroci! Ne vem,
^ aj naj še živim. Hočem iti za 31%
Ha
J ""•J oc	nočem iii /.a.
^ im očetom. Vem, da bolujem ^^ku in tega stanja ne mo-'n več prenašati. Kar imam
^puščam vam in si razdelite na ^8, svidenje in veliko ^ vsem—mati." To je bese-oporoke, ki jo je zapustila ■ etna Sadie Dean. Svojim šti-
Oftn	je zapustila $14,-
■ Sadie Dean se je obesila.
WASHINGTON, S: decembra —Zdi se, da kar očitajo republikanci Sovjetom glede njihove zunanje politike, da naj preidejo od besed in obljub k dejanjem, bi veljalo v prvi vrsti za republikance, ko gre za notranjo politiko, v prvi vrsti za delavske zakonodaje.
Delavski tajnik Mitchell zopet obljublja, 'da se bo socialna zakonodaja zboljšali in povečala federalna skrb za ameriško delavstvo.
Mitchell obljublja, da se bodo povišale podpore za brezposel-nost, da se bo povišala tudi najnižja delavska mezda, ki je sedaj določena s 75 centi na uro. Vsa sredstva se bodo uporabila, da ostanemo pri gospodarski stabilnosti in da dvignemo standard življenja.
In znani Taft-Hartleyev za-
kon? Vprašanje ali 'bo kongres z republikansko večino odobril namere Mitchella, tudi če je Mitchell mož dobre volje? »Te točke se Mitchell skrbno izogib-Ije. Naj jih .pojasnimo mi.
Tako v senatu, kakor v spodnji zbornici obstojata dva odbora, ki se pečata z delavskimi vprašanji in delavsko zakonodajo. Glede Taft-Hartleyevega zakona je bilo izvršenih v obeh odborih toliko zasliševanj, da gredo ti zapiski v debele knjige. Zaslišani so bili predstavniki iz delavskih in delodajalskih kro-gov pa tudi tisti, ki naj zastopajo interese javnosti na splošno, znan slučaj pokojnega Franklina Roosevelta in njegovjh stalnih borb z vrhovnim sodiščem, ko je šlo za to, ali so njegovi dale-kosežni socialno politični ukrepi ustavni ali ne.
FRANKFURT, Nemčija, 8. decembra — Ameriškemu sodniku v Nemčiji Williamu Clarku je bilo naročeno, da se povrne nazaj v Ameriko. Predvideno je, da bo sodnik Clark odslovljen iz vojaške službe dne 8. januarja 1954. Pred tem časčm pa je bil pozvan v Washington na zaslišanje. Svojih funkcij naj bi ne vršil več. Sodnik Clark je nastopil svojevrstno stavko, da namreč še naprej sedi v svojem uradu. Pravi, da se iz njega ne Umakne. V Evropi je v zvezi z ameriškimi oboroženimi silami v Evropi kakih sto ameriških advokatov, ki imajo svojo zvezo, ta zveza pa je sklenila, da bo posredovala v Washingtonu. Re dek primer.
DANES BO VRHOVNO SODIŠČE KONČALO ZASLIŠEVANJA
WASHINGTON, -9. decembra—Ali se sme v Združenih državah še nadalje vršiti diskriminacija ali ne? Ali smo vsi enakopravni, tudi ameriški otroci, ki posečajo šole? Ali imajo posamezne zvezne države kake predpra-vice, da same v lastnem območju z lastno zakonodajo urejujejo to vprašanje, ali pa naj za vse velja enaka ustava? Ali je 14. dopolnilo k zvezni ustavi ameriško ustavo res dopolnilo in kako naj se to dopolnilo tolmači? O tem bo odločilo vrhovno sodišče, ki bo danes končalo formalno razpravo in formalno zasliševanje o stvari.
Nekaj pojasnil, da se globina'
tega vprašanja tem bolje razume. Na zunaj je pac tako, da pe po šolah in javnih lokalih črnci ^na jugu ločijo od belcev. Tudi firi transportnih napravah.
Združene države so imele—
kmalu bo sto let tega, državljansko vojno, v kateri je šlo za dvoje temeljnih vprašanj. Prvo je bilo strogo državno politično in se je glasilo; Ali je Amerika ena država, ima torej eno centralno vlado s sedežem v Washingtonu,
ali pa so posamezne zvezne države, ki to Unijo tvorijo, samostojne države. V tem pogledu je šla srdita borba med ameriškim severom in ameriškim jugom.
Drugo vprašanje je bilo družabno vprašanje, naravno tudi politično, ali sme Amerika še trpeti suženjstvo ali ne. Takrat je bil ameriški predsednik Abraham Lincoln, ki je bil pristaš edinstva Amerike, torej Amerike kot države z eno centralno vlado v Washingtonu in pristaš ideje, da se odpravi suženjstvo.
Njegova ideja je v obeh točkah zmagala in Unija je bila ohranjena. Glede črncev se glaži njegov dekret, da so od 1. januarja 1863 svobodni za zmeraj.
Treba je bilo to svobodo prenesti v prakso. "Ameriška ustava se je rodila, ko je suženjstvo še obstojalo. Očetje te ustave so imeli doma kopico sužnjev črncev, čeprav suženjstva kot ljudje v svoji notranjosti niso odo-aravali. Po končani državljanski vojni je bilo treba dopolniti prvotno ustavo. Tako je Amerika prišla v letu 1868 do 14. dopolnila k ameriški ustavi. To dopolnilo pa pravi, da nobena zvezna država ne more odreči v svojem pravnem območju enako zaščito po zakonu nobenemu svojemu državljanu. Gre za pravno politično tolmačenje tega določila.
Trenotno je na zatožni klopi četvero zveznih držav in to so:
Južna Carolina, Virginia, Kansas, Delaware ter District of Columbia. Te pravne edinice trdijo, da je v območju njihove uprave, kako uredijo družabno
življenje, tudi šolstvo. Ni povsod enako, vendar gre za princip, da si lastijo izključno pravico, da one same tolmačijo dopolnilo k ustavi v skladu z domačimi zakoni, ki tam veljajo. "Sklicujejo se na eno odločbo ameriškega vrhovnega sodišča iz leta 1896, ki se je takrat izreklo za to, da imajo te zvezne države pravico ločevanja po plemenih, vendar tudi dolžnost, da se vsakemu preskrbi kljub ločevanju isto, kar ima na razpolago drugo pleme. V praksi bi se to reklo, da če imajo beli šolski otroci vse pripomočke, jih morajo imeti tudi črni. Isto velja glede transportnih sredstev in podobno.
Ameriški jug apelira na vrhovno sodišče, naj ne tolmači centralne ustave in dopolnila k tej ustavi drugače. V nasprotnem slučaju grozi, da bo dal vse javne šole enostavno zapreti. V dopolnilo naj navedemo, da se ločevanje po plemenih kar se tiče javnih šol, fakticno izvaja v 21 ameriških zveznih državah. Ponekod bolj, drugod manj stro-
go.
Stališče Washingtona
Federalno justično tajništvo je k temu vprašanju dalo svoje mnenje, ki je za to, da se diskriminacija v Ameriki odpravi. Po mnenju justičnega tajništva je vrhovno sodišče popolnoma kom. petentno, da se s tem vprašanjem bavi. Ameriški jug vrhovnemu sodišču to kompetenco namreč odreka.
Kaj bodo posledice, če se bo postavilo vrhovno sodišče na stran črncev, pa tudi na stran federalne vlade?
Južne ameriške zvezne države napovedujejo, da bo prišlo do srditega obračunavanja, do demonstracij, ki so redke v ameriški zgodovini. Verjetno bi nastopila znana organizacija Ku Klux Klan. Na vsak način bo razsodba v živo zadela vse ameriško družabno in politično živ-lienje in naj še dodamo, da je ameriško vrhovno sodišče dajalo ameriškemu javnemu življe-
nju tekom zgodovine velik usodni pečat. Predsedniki tega sodišča, če so bili močne osebnosti, so pomenili vsaj toliko, če ne še več, kakor ameriški predsednik. Imenujmo le ime Marshalla, ko se desetletja zgodnje ameriške zgodovine lahko imenujejo Mar. shallova doba.
Iz najnovejšega časa nam je Podatke in mnenja so torej zbrana. Treba se je le odločiti in to na katero stran? Ali na stran splošne ameriške blaginje, tudi delavstva, ali pa na stran izključnih koristi ameriškega kapitala, na kateri strani je vlada milijonarjev. Znano je tudi, da je bil, ko je bil Durkin tajnik za delo, itak že dosežen sporazum z Belo hišo, v katerih točkah naj se Taft-Hartleyev za-ion spremeni, sporazum pa je ail v Beli hiši preklican. Ali bo imel Mitchell, če resno misli, več sreče kot jo je imel Durkin?
Praktično vidimo nadalje, da razne korporacije izkazujejo ogromne dobičke, večje od vseh dosedanjih, pa odpuščajo delavstvo kar v masah.
v zraku smo močni!
WASHINGTON, 8. decembra —Obrambni tajnik Wilson je trdil, da imajo Združene države najmočnejše letalstvo na svetu. Letalski boji na Koreji so tudi izpričali in dokazali, da imamo enako najboljše pilote. Amerika mora nadaljevati s svojo obrambno politiko, da je nobena država ne bo prekosila v le-talstvu.
Wilson napoveduje, da se bo ameriško letalstvo spopolnilo tudi številično, posebno se po prvem juliju 1954, ko se bodo dali letalstvu nadaljnji krediti. Wilson predvideva 127 letalskih edi-nic. Vsaka letalska edinica ima od 30 težkih bombnikov do 75 bojnih letal. Wilson trdi, da je delna omejitev kreditov v letalstvu pustila letalsko silo kot tako neokrnjeno. Bodoči večji krediti pa da ne Bodo škodovali ne gospodarstvu na splošno, poja-čali pa bodo ameriško varnost.
GNUSNI ZLOČIN POJASNJEN
Iz bolnišnice
' Iz Glenville bolnišnice se je vrnila Mrs. Marion Slokar na svoj dom na 894 E. 237 St. Bila je ponovno operirana na očeh. Prijateljice jo lahko obiščejo na domu.
Popravek
V poročilu o smrti Katherine Gerbec je bilo napačno poroča-no, da je bila doma iz kraja sv. Jožef. Doma je bila iz Št. Jošta nad Vrhniko.
CHICAGO, 8. decembra— Tragedija v družini Ciucci je kolikor toliko pojasnjena. Vincent Ciucci, star 28 let, bo obtožen umora svoje žene in treh otrok. Našla se je puška, pojasnile pa so se tudi okolnosti, ki nedvojbeno kažejo na vzroke, zakaj je Vincent Ciucci izvršil zločin.
Vincent Ciucci se je v letu 1950 spoznal v neki gostilni z gdč. Amora. Sestanek je imel za posledico, da sta oba navezala prijateljske razmere, ki so se stopnjevale do tega, da je Vincent Ciucci zapustil družino in
se preselil k Amori, ki mu je licijsko stražo
tudi porodila nezakonskega otroka. Amora je navedla, da je imela po svojem očetu zapuščino v vrednosti $2,200, njemu, Vin-centu, pa je že dala $1,300, vse v prepričanju, da se obsta poročila, ko bo Vincent dosegel raz-poroko od svoje žene.
Zaslišan je bil tudi Vincentov oče Frank ,star 47 let. Oče Frank je silil v sina Vincenta naj preneha razmerje z Amoro. Ta pa mu je odvrnil, da se bo nekaj zgodilo, če bo prišel nazaj k družini. To se je sedaj tudi uresničilo. Vincent je trenotno v bolnici, kjer se zdravi radi za. dobljenih opeklin. Je pa pod po-
Zaroka
Mr. in Mrs. Louis Resetič iz 15012 Hale Ave. naznanjata, da sta se zaročila njiju hčerka Vilma R. Matteucic in Mr. James J. Koeth, sin Mr. in Mrs. Koeth iz 15501 St. Clair Ave. Čestitamo! Na obisku
Mr. John Breščak, bivši Cle-velandčan, ki se^ že nekaj let nahaja na farmi v Burton, O., je prišel kot običajno vsako leto za nekaj dni na obisk svojih prijateljev in znancev tu. Prijatelji se lahko sestanejo ž njim v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Božična darila
V trgovini A. Grdina in sinovi na 15301 Waterloo Rd. si boste za božične praznike lahko izbrali razne predmete, ki napravijo lepo in trajno darilo. Imajo pohištvo in komade nalašč za otroke, kakor tudi popolno zalogo hišne opreme, televizijskih in radijskih aparatov ter električnih pripomočkov za gospodinjstvo.
Vse nakupe, ki jih napravite sedaj, vam dostavijo pravočasno za praznike.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST
99
, Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. ■391 8T. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderion 1-5311 — HEndersMi 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): Por One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za šest mesecev) Por Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 . e.Of _ 4.0f
For Canada, Europe and Other Foreign Countrler (Za Kanado. Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)____
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
. 7.00 . 4.5:
Entered as Second Class Matter AprU 26th, 1918 at the Post Office a' Cleveland, Ohio, under the Act oZ Congress of March 3. 1879.
104
TA ZLATA AMERIŠKA MLADINA...
(1)
Naslov je primeren, ko se moramo pečati o naraščajočem kriminalu med ameriško mladino.
Neizbrisen je vtis iz filma "Peter Veliki," ko ruski vladar, ki je postavil prve temelje ruske države, države kot take, pograbil svojega sinčka, zamahnil z njim po zraku in cmokne po njegovem dobro razvitem stegnu. Takratni ruski medved je hotel pokazati svetu, da bo imel za seboj že sedaj zdravega medvedka. Zdrav duh v zdravem telesu!
Ii -j?-.
Končno je z nami takole: Starost odhaja in ima edino, skrb kaj bo s tistimi, ki ji bodo sledili. Kako so pripravljeni na življenje, kako so sprejeli borbo z življenjem. Ali so telesno zdravi ali so moralno in umstveno podkovani, da bodo lahko dobri člani človeške družbe, recimo tudi svojega stanu v ožjem smislu besede, pa tudi dobri državljani, s katerekoli strani že gledajo na državo.
Preneseno na narode in na države velja isto. Narod in država sta bistveno enako organična kakor je organična družina. Po domače bi rekli, da gre za razširjeno družino. Zato priča zgodovinski razvoj vsakega naroda in vsake države, ki je hotela kaj veljati in ki ni hotela zaspati z enim rodom, da se je polagala prva skrb vedno na vzgojo in vzrejo mladine. Koliko slavospevov, koliko bodrilnih besed ravno nanjo! Ni samo slučaj, da se ravno mladina, ki se zaveda recimo nasledstva svojih staršev, mislimo na zavestno in zdravo mladino, zaveda svoje naloge. Koliko začetnih idej, uporniških gibanj, ki narastejo končno v velike poplave, ravno iz vrst mladine! Študentje vseh kategorij so začeli, tako se navadno bere. Gre skratka za živ-Ijensko vprašanje zdrave mladine, s tem pa zdrave družine, zdravega naroda in zdrave države.
Vprašanje nam postane popolnoma jasno in odgovor nanj tako naraven, če se ozremo le malo okrog sebe. Končno je vse narava. Tudi mi smo del narave. Mlado drevo, ki ga zasadimo na vrtu, morda ne raste pravilno, naravna pamet nam veleva, da ga uravnamo, mu damo podporo s kakim kolom, mu dajemo hrano in pijačo, da rabimo besede iz našega vsakdanjega življenja. Roža se ne more razrasti, ne more dati vsega iz sebe, se ne razvija pravilno. Prav po naravni pameti vrtnar ali vrtnarica dirigirata kako naj raste, da bo končno vse odgovarjalo, kar zahteva vrtnar od nje in kar roža lahko od sebe tudi da.
Kriminal med ameriško mladino narašča. To je dejstvo. Ce rabimo besedo "ameriška," jo rabimo radi tega, ker živimo pač v Ameriki in je ta mladina naša. S tem pa nočemo reči, da bi kriminala po drugih državah in med drugimi narodi ne bi bilo. Lahko ga je več, lahko ga je manj. V Ameriki obstoja in to ne le po velemestih; značilno je, da se je razmeroma še bolj razpasel po manjših, kakor po večjih mestih in da je posegel tudi v podeželje.
Amerika ima 164 mladinskih sodišč, vsaka država zase, navadno vsaka večja občina pa ima ali bi morala imeti svoja posebna mladinska sodišča. Tudi pri mestnih policijah imamo oddelke, ki imajo izključen delokrog, da čuvajo nad mladino oziroma, da rešujejo njene zločine.
Poleg državnih oblasti je Amerika razpredla, vsaj na papirju, ogromno mrežo raznih privatnih ustanov v zaščito mladine. Pri tem vprašanju sodeluje zakon po svojih tolmačih, sodelujejo zdravniki, psihologi, vzgojitelji, socialni politiki, šola, zastopniki raznih veroizpovedi, sodelovali pa naj bi predvsem starši. Takoj v zvezi s to besedo raj pojasnimo, kakšna je naloga mladinskih sodišč. Skoraj brezizjemno, ko študiramo te ustanove, naletimo na tale stavek: Pravno in kazensko naj oblast nadomesti to, kar bi sicer morali dati mladini njeni Starši! Torej mladinska sodni j a, mladinski sodnik naj le nadomestita starše, > i v ogromnih slučajih niso in ne izpolnjujejo svoje dolžnosti do svojih otrok!	L.Č.
KRANJČANI IN NJIHOVE TEŽAVE
Glavna seja društva Mir št. 142 SNPJ
CLEVELAND, Ohio — Društvo Mir št. 142 SNPJ bo imelo svojo glavno letno sejo v nedeljo, 13. decembra v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. Pričetek ob 1.30 uri popoldne. Po seji bo prosta zabava in servlrala se bodo okrepčila. Naš tajnik Frank Suštaršič na mbo postregel z več let staro kapljico, zapisni-karica Frances Sušel in Josephine Suštaršič pa z okusnimi jestvinami. Poleg vsega tega, bomo dali lepo nagrado in se vam nudi lepa prilika, da jo dobite če boste navzoči.
Ker je to letna seja, imamo na dnevnem redu veliko važnih zadev za rešiti in volitev uradnikov za leto 1954. Članstvo bo tudi imelo priliko glasovati o inicijativi, ki je na splošnem glasovanju. Torej, še enkrat opominjam članstvo društva Mir št. 142 SNPJ, da se gotovo udeležite te važne seje.
Dolžnost vsakega člana in članice, ki se zaveda, da je dober član društva in naše velike Slovenske narodne podporne jednote, je da podpira in pomaga društvu s svojo udeležbo na sejah. Jednota nudi pomoč in točno postrežbo v vseh prilikah. Žalostno je ko umrje član ali članica, pa ga niti društveni uradniki ne poznajo. Nekateri člani tudi pravijo, kaj hočem hodit na sejo, samo-da plačam svoj mesečni asesment. Seveda je to lepo, da ste točni s plače-vanjm, toda kaj ko bi bili vsi člani in članice taki, da ne bi prihajali na društvene seje? Ne bi bilo ne društva in nikogar, komur bi mogli plačati asesment in tudi ne bili bi včlanjeni v SNPJ.
Društveni celokupni odbor je imel izredno sejo, kjer je pripravil vse potrebne nujne zadeve, ki jih bo predložil članstvu v odobritev. Upamo, da se seja kmalu zaključi, da bomo imeli dovolj časa za člansko zabavo.
Ker imamo kampanjo za novo članstvo in obenem bomo obhajali 50-letnico SNPJ, ^e naša dolžnost, da pridobivamo nove član»- v našo društvo. Mi se staramo in izumiramo. Letos smo pri našemu društvu zgubili osem članov in štiri članice, skupaj 12, torej moramo skrbeti, da jih nadomestimo z novimi.
Torej, v imenu celokupnega Ddbora vas še enkrat vabim na glavno sejo v nedeljo popoldne v Slovenski dom na Holmes Ave. Z bratskim pozdravom
Anton Bokal, predsednik
Letna seja društva Nanos št. 264 SNPJ
CLEVELAND, Ohio—Članstvu društva Nanos št. 264 SNPJ se sporoča, da se glavna letna seja vrši v nedeljo, 13. decembra ob 1.30 uri popoldne v navadnih prostorih.
Na dnevnem redu bodo volitve društvenih odbornikov za prihodnje leto in tudi glasovanje o iniciativi. Torej, prošeni ste, da se udeležite v polnem številu in da poravnate tudi svoj asesment za to leto, da bo imel vsak član plačan svoj asesment do konca leta, to jo do 31. decembra.
Prosim članstvo, da upošteva to naznanilo ter kličem: na svidenje na seji v nedeljo, 13. decembra.
CharlM Zakely, tajnik.
Mtak« |/»f mimn Umi L—* u»r
Join th*
GtOUND OBSERVER CORPS
CALL CIVIL DEFCNSe
Še o Mormoncih
EUCLID, Ohio—Ko se dela, se dela s svestjo, da je tako prav, to je od zibelke pa do onemoglosti. V prvem štadiju ra-steš in gledaš kar ti da mamica pod zob. Ko ti počnejo rasti brke, začneš delati in planirati za boljša nebesa na zemlji.
Zadnje čase smo čitali o Mormoncih, med katerimi jih je še vedno nekaj, ki verujejo v mno-goženstvo. Tisti fantje imajo srce, junaško srce, da si upajo vzdrževati več kot eno ženo v današnji draginji.
Vera v mnogoženstvo je stala Mormonce mnogo gorja. Bili so preganjani iz kraja v kraj. Ko so uvideli, da zanje ni obstanka med ali v soseščini eno-ženskih kristjanov, so se odločili, da se umaknejo daleč na zapad, kjer jih ne bo nihče nadlegoval.
Ko so se nastanili v okolici slanega jezera, so začeli z iriga-cijo na zelo primitiven način. Zemlja se je izkazala rodovitno in polagoma je iz primitivnega početka zraslo eno najlepših mest v sredi ogromne puščave, katero je dobilo ime Salt Lake City, in ki danes z mnogimi predmestji se v noči sveti kot biser sredi puščave.
Vsi Mormonci, izvzemši onih vročekrvnih, ki so se odcepili od modernejših ter se umaknili v nedostopno divjino v Arizono ob južni meji Utahe, so opustili mnogoženstvo. Kdor je kdaj vozil skozi Zion park in delno krenil iz glavnega pota po stranskih še vedno komaj prehodnih poteh, se čudi kako da je mogoče tam živeti. Človeka prime strah ko vozi po vijugastih potih, po ozkih soteskah, iz katerih se dvigajo naravni skalnati kolosi različnih barv. Cesta, ki se vije paralelno ob vznožju naravnih velikanov s suhimi, v nebo štrlečimi vrhunci, teče tudi rečica Virgin. Deviška zemlja, v kateri se ni mogel niti Indijanec preživljati radi premalo padavin, si je junaški Mormo-nec sezidal svoj dom, katerega je blagoslovil z več kot eno boljšo polovico. Narava je postavila na noge človeka. Izklesala naravna čudesa sotesk in skritih kanjonov kot nalašč za orgije mnogoženstva. Kristalno čista voda, par večjih potokov in rečica Virgin je vse, kar slišiš o tistih krajih. Odmev deroče vode v globinah sotesk, pregloboka za uporabo pri namakanju kakih majhnih med skalovju rodovitne oaze.
Ko voziš med to naravno lepoto, pazi, da ne boš pozabil, da sediš za volanom drvečega avta, ker bi se sicer lahko znašel v globokem prepadu, iz katerega bi dolgo iskal izhoda, če bi ga sploh našel!
V tem jiržnem delu države Utah so vse poti, odnosno ceste, izklesane skozi najlepše pasade naravnih čudes, kot naprimer Great Shaft, Tensles, Sheer Walls, Temple of Sinawana, Angels, Landings, Great White in Calob Canyon. Ako si na poti v Californijo ter jo režeš doli od Salt Lake City po cesti št. 91, si oglej ta del južne Utahe in obmejno Arizono. V nekaj urah lahko vidiš mnogo naravnih čudes. Ce bi si pa poželel videti junaške Mormonke, ki junaško prenašajo staro vero zvestobe možu, zapelji avto v Kanaan Spring. Od tu pa do Short Creeka čez mejo v Arizono je samo 24 milj, in evo ti, tam so.
Morebiti bo kak nas rekel svo. ji boljši polovici—si videla, slišiš? Jaz imam samo tebe pa še ti si me navila pod svoje pod-ložništvo. Oni v Short Creeku jih ima {K)1 ducata, pa vse tikajo kot ura po stari šegi!
IVlichael Chuk.
Prebivalstvo se je množilo hitreje, kot je utegnilo mesto rasti
Prebivalstvo v Kranju se je v 25 letih podvojilo, skorajda po-trojilo. Samo mesto je pa ostalo skoraj ravno tako, kot je bilo takrat, ko je bil Kranj še maloštevilno podeželsko mestece.
Kranjsika industrija zaposluje okrog 9500 ljudi, izmed teh se jih vozi kakih 300 iz okolice, povprečno več kot 5 km oddaljene. Škoda zaradi izgubljenega časa in voznine znaša približno 70 do 90 milijonov. To bi bilo znatno olajšano, če bi stanovanj, ski urad lahko ustregel tistim 700 do 800 prosilcem, ki čakajo na stanovanje, če bi jim hotela občina zgraditi nova stanovanja, bi stala ta gradnja nad dve milijardi dinarjev. Kranj prav zaradi stanovanjske stiske ne !more dobiti ne inženirjev, ne zdravnikov. Letos bo sicer okoli štirideset družin spravljenih pod novo streho,—vsega skupaj je sedaj še v delu okoli 100 stanovanj, to je 14 blokov,—toda to je še vedno le kaplja v morje proti 800 prosilcem.
Več kot tretjina mesta brez vodovoda
Kranj ima zelo slabo cestno omrežje, kolikor toliko urejeno kanalizacijo ima samo center, periferija je pa brez nje, ali pa samo s površinsko kanalizacijo. Desni breg, Stražišče, kjer žive večinoma samo delavci, je ves brez vodovoda. Mestni občinski odbor se je z veliko skrbjo lotil teh del. Stražišče bo po tridesetletnem prizadevanju letos le dobilo tekočo vodo. Predvideno pa je, da bi združili stražiški in kranjski vodovod, ker je v Preddvoru dovolj pitne vode za vse Stražišče.
Paberkovanje po zapisniku s sestanlca volivcev
Kranjčani se predvsem zanimajo za komunalno ureditev mesta. Kako je s stanovanjski-
mi bloki, kaj z vodovodom v Stražišču in Kranju, kako s šolami, odlok o uvedbi mestnih taks, to m še marsikaj drugega so bila glavna vprašanja, ki so jih zbori volivcev pred nedavnim pretresali. Vendar je Kranjčane še marsikaj zanimalo. Skrbi jih predvsem mladina, ki rada po-nočuje in pijančuje. Resda je marsikdo zaskrbljen, ker motijo njegov nočni počitek, toda večini je le do tega, da naši mladi ljudje ne bi zašli na kriva pota. Zato so LO mestne občine predlagale marsikaj pametnega; gostinski obrati, ki podaljšajo obratovalni čas, naj plačujejo višje takse; organi Ljudske milice naj bodo strožji s pijanimi in razgrajajočimi ponočnjaki. Zelo koristen in upoštevanja vreden pa je predlog, naj LOMO podpre akcijo za ustanovitev vajeniškega doma in naj poostri disciplino v samskih domovih. Komu je še potrebna poslovalnica za zaposlovanje, če je tako...
"Sporočamo vam, da smo v mesecu maju 1953 sprejeli 19 tovarišic na delo. Spodaj navajamo rojstne podatke ter kraj bivanja." Kratko in jedrnato je sporočila 9. t. m. Gorenjska predilnica v Škofji Loki posredovalnici za delo v Kranju svoj korak.
Vse bi bilo lepo in prav, če po-sredovahiica ne bi imela med 505 registriranimi brezposelnimi 379 žensk. Med sprejetimi pa je bila samo ena registrirana, ki je tudi prejemala oskrboval-nino. Res je, da večina kranj-
krajem, temveč tudi novi veliki hidrocentrali Gojak, ki jo grade blizu Ogulina. Tam bodo zgradili dvoje velikih umetnih jezer in speljali vodo po deset kilometrov dolgem predoru. Ko bo hidrocentrala dograjena, bo daljnovod dovajal električno energijo elektroenergitskemu sistemu Hrvatske in Slovenije.
V Osijeku so izdelali prvo stiskalnico za sušenje sliv
Osiješka tovarna poljedelskih strojev je nedavno izdelala prvo stiskalnico za sušenje izvoznih sliv. Vsaka stiskalnica je težka pol tone. Prvi poskusi so pokazali, da so doma izdelane stiskalnice popolnoma enakovredne inozemskim.
(Slovenska izseljenska matica)
Raznoterosti
Mnogi ljudje, celo zelo izobraženi, često ne znajo prebrati števil z mnogimi številkami. Raze ntega se težko znajdejo v izrazih bilijon, trilijon itd. To ni nič čudnega, če pomislimo, da je bila šele oktobra 1948 v Parizu Deveta mednarodna glavna konferenca za uteži in mere, na kateri So bile odstranjene razlike v teh matematičnih izrazih med posameznimi državami. Tako zdaj na vsem svetu imenujejo milijon milijon bilijon, milijon biljonov pa trilijon. Slede kva-drilijon, kvintilijon, oktilijon, nonilijon in decilijon. Decilijon
je število s 60 ničlami.
*
Po razglasitvi neodvisnosti so se ZDA v gospodarskem oziru hitro krepile. Razvita industrija je zahtevala politiko ohranitve ostalih dežel za ameriški trg ter
-»-VWO	VtOi VCVxilld ividllj- t	^	o
skih podjetij išče nove delovne I izpodrivanje vpliva Anglije in moči na posredovalnici, toda! drugih evropskih dežel nanj čudno je, da Gorenjska predil-1 Zahtevo niča ni upoštevala njenega po-1
mena in vloge. Kaj bodo dejale prosilke, ki jih vodi posredovalnica v svojem spisku, saj iščejo zaposlitev povprečno že po 7 mesecev, nekatere pa že tudi leto in še delj.
(PQ "LJUDSKI PRAVICI")
"Ameriko America-je zlasti vneto zagovarjal predsednik ZDA Monroe leta 1823 in po njem je ta zahteva dobila ime Monroeva doktrina-
Kratke vesti iz Jugoslavije
Jugoslovanska plavajoča
letovišča
Rojaki, ki so na jugoslovanskih ladjah potovali na obisk v staro domovino, so zelo pohvalili lepo in udobno urejene jugoslovanske ladje, ki so jih imenovali jugoslovanska plavajoča letovišča. Tudi krožna potovanja so v letošnji sezoni privabila izredno veliko število tujih letoviščar-jev na jugoslovanske prekooce-anske ladje. Veliko se jih je vkrcalo v Združenih državah Amerike, v severoevropskih državah, pa tudi v Angliji in drugod. Izkrcali ao se na Reki, ter se nato z natovorjeno ladjo zopet vrnili v svoje kraje. Od maja do oktobra ni bilo na jugoslovanskih prekooceanskih ladjah prostega niti enega ležišča.
V letni sezoni je bil takšen naval na jugoslovanske ladje, da so morali kapitani dostikrat prekršiti stroga pravila, da so lahko ustregli željam čakajočih tujih letoviščarjev. Nameščali so na ladje večje število postelj, kakor jo bilo dopustno. To sc je dogajalo zlasti pogosto v Tan-ger|Li, tem vmesnem pristanišču, kjer sc ustavljajo jugoslovanske ladje na potu iz Amerike na Reko. Večina jugoslovanskih prekooceanskih linijskih ladij ni namenjenih samo za prevoz potnikov, temveč so to predvsem tovorne ladje in sprejemajo le omejeno število potnikov.
Tako lahko sprejme ladja "Hrvatska" le 60 potnikov, "Srbija" 35, ostale velike jugoslovanske prekooceanske ladje, kakor "Slovenija," "Črna gora" in "flaKedonija" pa lahko sprejmejo le po 12 potnikov.
Kljub omejenemu številu ležišč, pa so'jugoslovanske ladje, ki nosijo imena jugoslovanskih republik od maja do oktobra letos prepeljale skupno 638 pot-
Estežibmetri so posebne naprave za merjenje občutljivosti na koži, kakor so mraz, toplota, dotik, bolečina. Esteziometrov imamo več vrst, kakršna je pač , občutljivost, ki jo hočemo meri-več ameriških rojakov, ki so šli ti. Razna merjenja občutljivosti na obisk v svoj stari kraj. Velik na koži so pokazala, da vsa po*
vršina kože ni enako občutljiva. Na koži je približno milijon točk za dotik, za mraz kakih 500,000, za toploto pa kakih 30," 000. Največ jih je za vročino, in sicer kake štiri milijone. P"" sameznewrste teh točk niso enakomerno razporejene. Koža j® na raznih delih našega telesa različno občutljiva: na koncU prstov je dvakrat več točk za do-
naval potnikov je bil na jugoslovanske ladje tudi na progah, ki vzdržujejo promet z Srednjim vzhodom, predvsem v Aleksandri ji. Na progah s severno Ev-rojo pa potuje z jugoslovanskimi ladjami največ Angležev.
Temu porastu potniškega prometa na jugoslovanskih ladjah je predvsem vzrok to,Ma so potniki s potovanjem na teh ladjah
W ^WV/VQIIJCIII lia LCii IčtUJdil *	•'	-----
res zelo zadovoljni. To dokazu-i kakor za bolečino, na hrbtu, jejo tudi neštete pohvale, zapi-l trebuhu in gornji strani roke pa sane v knjigah vtisov na ladjah.: jj® znatno manj. Največ točk
Po mnenju tujih letoviščarjev so jugoslovanske prekooceanske ladje zelo udobne in urejene za okus in potrebe vsakega potnika. Tuji letoviščarji so zlasti zadovoljni s prvovarstno hrano in postrežbo, čistočo in redom. To
i za bolečino ima človek na koZi hrbta in lic, najmanj pa na kon* cih prstov.
Tihi ocean meri 17,679,000 kvadratnih kilometrov. Atlantski ocean je nekoliko manjši;
štiri Odlilie so največ ,,ripomoJ"T''°!
glo, da so se jih letos v tako ve	, T'"
74,917,000, Severni ledeni ocean
pa 13,100,000 kvadratnih kilometrov.
likem številu posluževali potniki iz vseh krajev sveta.
Zelo zanimiva je zgodba o letošnjem dopustu dveh ameriških novinarjev, zakoncev Stockly, ki sta se v Londonu vkrcala na jugoslovansko ladjo "Avalo" ter priplula na Reko samo zato, da
bi senato zjugoslovMiSl,oladjoj^,„j,,„f, OBLCTNICK SMBI'
lahko vrnila v Ameriko. Zanimi-I vo je tudi to, da so letos priha-'
jali na Reko mnogi tuji letovi-:
ščarji, ki so pripotovali v Evropo s tujimi ladjami, vrnili pa so se z jugoslovanskimi.
Novi sloji premoga blizu
I
V blag spomiit
JOHN KOSHEL
KI JE IIMKL DNK 9. DBXIKMBRA
Slavonske Po& gw
V premogovniku Ratkovica pri Slovanski Požcgi so odkrili nove bogate sloje premoga. Rudnik sedaj razširjajo in odpirajo nova rudniška okna.. Odkritje jc velikega gospodarskega pomena za ves okraj.
Dokončali so gradnjo daljnuv(Mla Duga Kosa-Ogulin
Ta daljnovod bo dovajal elck-
Lahka naj Te zemlja krijt'-spavaj, dragi naš, sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo.
Žalujoča dni/-'"®
V Clevelandu, O., dne 9. decembra 1953.
nikov, med katerimi je bilo naj- trično energijo ne le okoliškimi
J
r
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Domovina se klanja
spominu Etbina Kristana
(Nadaljevanje) 12 ŽIVLJENJA ETBINA KRISTANA
Dne 23. novembra je "Slovenski poročevalec" priobčil nastopni članek:
Nekaj mesecev pred svojo smrtjo je Etbin Kristan sprejel "^šega novinarja ter mu v dol-Sem razgovoru pripovedal o svo-3ein življenju in delu. Čeprav je bil že v 86. letu starosti, je naš znani pisatelj, politični in javni delavec po prihodu iz Amerike z ^ladeniško svežino prihajal v na-delovne kolektive, v mesta in Vasi, predaval o začetkih socia-izma v naši državi, o življenju jugoslovanskih izseljencev v ^%eriki in o svojem literarnem Pisati je začel tudi svoje spomine, toda smrt je preprečila, ^ jih utegnil končati.
Etbin Kristan se je rodil 15. ^Prila 1867 v Ljubljani. Po kon-gimnaziji je vstopil v vojno ? ^demijo v Karlovcu in jo kon-Vendar ni dolgo ostal oficir ^ avstroogrski vojski. Posvetil ^ je političnemu in književnemu v svojem rojstnem mestu. O nam je stari književnik, en izmed prvih borcev za socia-'2em v Sloveniji, dolgo govoril ^ekega toplega letnega dneva.
popol-
Ko sem izstopil iz avstrijske Vojske, sem se oklenil novinar-® ega poklica kot sodelavec te-Janjega "Agramer Tagblatta" v 3-grebu. Tu sem spoznal pred-
a,vnike nekih delavskih orga-, _______
|||zacij, kar mi je zbudilo zani-; roškem, v Istri in Dalmaciji, 9-nje za socialistično gibanje, kjer so bile dotedaj nezaželjeni nialu sem preko Dunaja vsto- gosti. Leta 1907 so bile razpisa-]sq ^ delavsko gibanje. Leta i ne volitve in smo tedaj pozvali ^ 6; smo tudi v Ljubljani ustar Jugoslovansko socialde-
ni smo imeli precejšnje število strokovnih organizacij, vendar nismo imeli lastne politične stranke, kakor so jo v tem času že imeli Čehi, Poljaki in drugi. Ustanovitev socialistične stranke je izzvala med delavci veliko navdušenje. Stranka je razširila svoje delovanje iz Ljubljane vse do Trsta, kjer je biMnekaj časa tudi njen sedež. Tako smo začeli delati v političnem, istočasno pa tudi narodnem gibanju. Največja Aktivnost- stranke je bila leta 1905, ker je bila v tem času v polnem razmahu borba za splošno volilno pravico. V vseh krajih Slovenije smo uspeli vzpostaviti delavske organizacije in razviti veliko tekmovanje, tako da je 4. novembra istega leta, ko je bil ponovno odprt državni zbor na Dunaju, v tedanji majHni Ljubljani po oceni, službenega lista "Laibacher Zeitung" — demonstriralo preko 13,000 ljudi, generalni štrajk pa je uspel v vsej državi. To je bilo istega dne, ko je baron Gautsch, tedanji predsednik vlade, ki je prej izjavljal v parlamentu, da Avstrija nikoli ne bo imela enake volilne pravice, stopil pred parlament z deklaracijo, da bo vlada "Njegovega Veličanstva" v najkrajšem času predložila državnemu zboru zakon o splošni in enaki volilni pravici.'
Ta zmaga je dala našim delavcem novega poleta, organizacije so se krepile v taki meri, da so dobile korenine in prišle do izraza tudi na Štajerskem, Ko-
^okratsko partijo, kar
da
pomeni,
smo že takrat računali, da bo-
Ivana Cankarja, naj prevzame kandidatsko mesto. Pristal je in prišel v Ljubljano, kjer sva živela skupaj polni dve leti. V tem
čakalo 30 starih tovarišev, med njimi tudi oče Vicka Krstuloviča, ki se je spominjal tudi prve proslave 1. maja v Splitu leta 1907.
V Ameriko med delavce—izseljence
Leta 1912 me je Jugoslovanska socialistična zveza v ZDA povabila na serijo predavanj našim izseljencem. V tem času sem bil upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani in čeprav me je kulturno življenje zelo zanimalo, sem smatral, da je delavsko gibanje važnejše, in sem zaradi tega odpotoval v Ameriko, kjer sem imel v treh mesecih 48 predavanj in več različnih konferenc. Po povratku v Ljubljano so me začeli ponovno vabiti iz Amerike, naj se vrnem za ponovno serijo predavanj v tistih krajih, ki jih na svojem potovanju nisem utegnil obiskati. Tako sem leta 1914 ponovno odpotoval v Združene države Amerike. Medtem pa je, ko sem prispel v New York, v Evropi izbruhnila vojna, ki me je zadržala v Ameriki. Tam je bilo mnogo dela, saj je tedaj vladala tamkaj neka čudna psihoza. Vsi listi so obsojali cesarja Viljema kot zločinca in obenem prikazovali Avstrijo kot nekakšno nedolžno žrtev. Morali smo zadevo prikazati takšno, kakršna je bila v resnici, predvsem našim ljudem in potem tudi Amerikancem. Začeli so prihajati tudi predstavniki tako imenovanega londonskega odbora z krfsko deklaracijo v žepu, zahtevajoč, naj jo priznajo tudi ameriški Jugoslovani. To pa je bilo nemogoče. Tako seje pojavila potreba borbe na dve strani. Pokazala pa se je še nova težava. Jugoslovanska socialistična zveza je bila vključena v ameriško socialistično partijo. V času kongresa te organizacije je naša zveza predle)-
stična partija dolžna podvzeti vse, kar je v njeni moči, da prepreči vojno. Če pa vsa sredstva ne bi dosegla cilja—saj se je vojna že začela—potem se mora vsaka stranka odločiti, katera zmaga bi bila kvarna za delavsko in socialistično gibanje. Po tem bi se morala usmeriti socialistična politika. Ta deklaracija je dobila na kongresu manjšino glasov, dočim je večina sprejela idejo popolnega pacifizma. Mi se s tem nismo mogli strinjati, ker bi to preprečevalo vsako aktivnost, in smo iz ameriške socialistične stranke izstopili.
Tako smo se morali boriti z lastnimi silami. Ob nasprotni agitaciji nam je uspelo ustanoviti slovensko, čez nekaj časa pa jugoslovansko republikansko združenje. To gibanje se je kmalu okrepilo med našimi ljudmi v Ameriki v taki meri, da je tudi organizacija dona Nike Grškovi-ca odstopila od krfske delaraci-je z izjavo za jugoslovansko federativno republiko. Seveda v tistem času nismo mogli uspeti, vendar je tradicija starih zborovanj in intenzivnega dela ostala živa in nam je mnogo pomagala v trenutku, ko je Jugoslavija padla v novo krizo zaradi podpisa pakta Cvetkovičeve vlade in zaradi kapitulacije stare jugoslovanske vojske.
V drugi svetovni vojni z vsem srcem na strani oboroženega upora naših narodov
Ta kapitulacija nas je pustila pred najtežjim problemom, ker dolgo časa nismo mogli izvedeti resnice o tem, kar se v Jugoslaviji dogaja. Ameriški tisk, londonski radio in končno tudi izseljenska vlada v Londonu so nam lagali o "junaštvih" Draže Mihajloviča. V Ameriki so izdelali celo film "Četniki Draže Mihajloviča—borbeni gverilci" v katerem je prikazan Draža Mihajlovič kot veliki narodni heroj. Film je prikazoval, kako so prišli nemški oficirji poklonit
° ^ bližnji bodočnosti doživeli i času je cvetel socializem v mno-svoboditev in zedinjenje jugo-{gih jugoslovanskih mestih. Lani, žila resolucijo, v kateri je lo narodov. V Ljublja- ko sem obiskal Split, me je pri- poudarjeno, da je vsaka sociali
Gentlemen...
SURPRISE YOUR LOVED ONE WITH LOVELY GIFT ITEMS IN A
PANDORA BOX from
GRDINA SHOPPE
se Draži Mihajloviču in kako jih je on nagnal ter se pred cerkvijo v Kotoru zaklel, da ne bo prenehal boriti se, dokler ne "bo zadnji Nemec pregnan s te svete zemlje. Dalje je film prikazoval ves Dra-žin štab na konjih v črnogorskih planinah, kar je spominjalo na posnetke kovbojskih filmov iz ameriških prerij. Tako so nas poskušali preslepiti. Največ nam je pomagalo to, ker so poslanci pobegle vlade v svojih izjavah neprestano padali v protislova. To nas je opozarjalo, da jim ne smemo verjeti. Mnogo zaslug pri odkrivanju resnice imata pokojni Louis Adamič in Stojan Pribi-čevic. Tudi meni je uspelo spoznati pravo resnico. Tako je bila večina naših izseljencev prišla do zaključka, da obstaja v domovini samo ena sila, ki se resnično bori proti okupatorju. ^ V začetku seveda še nismo vedeli, katera je ta sila. Ko smo imeli v Clevelandu prvi slovenski kongres, smo lahko v resoluciji samo ugotovili, da bo organizacija osnovana na tem kongresu, pomagala le tej sili, ki se v Jugoslaviji renično bori proti okupatorju. Za nami so imeli svoj kongres tudi Hrvati, napredni Srbi pa so še pred nami že imeli svoj vidovdanski kongres. Tudi bol-garsko-makedonska zveza je^ imela kongres v Detroitu ter sprejela naše zaključke. Na kongresu SANSA smo končno spoznali vse, ker je dobil Louis Adamič pismo od maršala Tita, ki je vsebovalo pravo resnico. Takrat smo si začeli prizadevati, da bi vzpostavili zvezo z Roosevelto-vimi ljudmi—z nekim oddelkom ministrstva zunanjih zadev ZDA, z vojnim obveščevalnim centrom in z nekimi drugimi organizacijami, bili pa smo povabljeni tudi v radijske postaje, kjer smo dajali izjave o ciljih naših narodov vedno, kadar koli je prišel kakšen tuji diplomat, kakor so to bili Eden, Churchill, dr. Be-neš in drugi. Pripravljali smo memorandume, v katerih smo
razlagali upravičenost jugoslovanskih zahtev. Lahko trdim, da so v tistem času jugoslovanski izseljenci v resnici storili vse, kar se je od njih moglo pričakovati.
Po končani vojni in ko so bile spet vzpostavljene zveze z Jugoslavijo, so naše organizacije začele zbirati gmotno pomoč. Zbirale so prispevke za bolnišnice in razne druge ustanove in šo za svoje delo prejele toliko priznanja, da lahko rečem, da so bila njihova prizadevanja zelo uspešna. Medtem pa naše socialistične organizacije v Ameriki niso pozabile svojih kulturnih nalog. Ustanovile so mnogo pevskih društev, tudi po najmanjših naseljih. Iz teh organizacij so vz-niknile tudi diletantske skupine, ki so bile v začetku še skromne, pa so se razvile tako, da so se lahko lotile tudi zelo resnih dra-matskih nalog. Tako so prikazovale Cankarjeva dela, Gogolje-vega "Revizorja," Gorkega "Na dnu," Nušičeve drame in komedije in podobno. Iz pevskih društev so se razvile celo opere. V Clevelandu so te skupine nastopale z "Zrinjskim," "Trubadurjem," Mascagnijevimi "Gluma-či" itd. To delo je uspevalo do take mere, da so pričeli na naše predstavo prihajati tudi Ame-rikanci. Lahko rečem, da je kulturno življenje Jugoslovanov v Ameriki visoko nad povprečjem kulturne aktivnosti ameriškega ljudstva.
Po 30 letili spet v domovini
Po tridesetih letih sem zdaj spet v svoji domovini, v novi Jugoslaviji. Videl sem že skoraj vso Slovenijo, velik del Hrvatske, del Dalmacije, nekatere kraje v Bosni, videl sem Beograd ^in Novi Sad, mesta v Srbiji in upam, da bom kmalu lahko obiskal še Črno goro, Makedonijo, Metohijo, Kosovo, vzhodno I Bosno in še nekatere kraje v Srbiji in Vojvodini, ki jih se nisem
B O
PANDORA
of
rayon li NCE
$10.00 fir Up
X
r i e
PANDORA BOX
of
nylon lingerie $20.00 & Up
.Other Suggestions
*	Costume jewelry
*	ManicL|re Sets Cosmetics
*	Hosiery
*	Scarfs
*	Babushkas
*	Purses
*	Cloves
*	Hankies Pajamas Negligees

m
robes & .dusters $3.95 to $13.95
All Purchases Attractively Gift Wrapped Free of Charge
SINGER

STRAIGHT NEEDLE • SWING-NEEDLE (Zii Zan » SLANT-NEEDLE
New Angle Leaf Cabinet FEATHERWEIGHT* portable Budget Cabinet


De Luxe Desk
Budget Portable
V '#. S#

GRDINA SHOPPE
6111 ST. CLAIR AVE.	HEnderson I-6800'
S	A SMALL DEPOSIT WILL HOLD UNTIL XMAS
Model
Kakršenkoli tip ali model šivalnega stroja, ki ga imate raje, naj.bo SINGER vaša izbera. Preko enega stoletja izkušnje v izdelovanju šivalnih strojev, vam zagotovi stroj, kije izdelan za trajno.
Vi ste tudi lahko preskrbi glede SINGER poslugc ... je tako blizu vas kot vaš telefon. Preko 45 trgovin v severni Ohio je pripravljenih, da vam postrežejo s SINGER deli in poslugo.
In pomnite, priznani SINGER šivalni tečaj, ki ga poučujejo izurjeni učitelji, je vaš z nakupom vašega novega SINGER stroja.
Ta Božič, in skozi vsaki dan tekom leta, boste našli vse za žono, ki šiva, pri SINGER SEWING CENTER v vaši bližini ... in po cenah, ki se ujemajo z vsako denarnico.
videl, tako da bo moja slika o novi domovini še popolnejša. Na podlagi tega, kar sAn videl doslej, lahko rečem, da je vse visoko preseglo moja pričakovanja. Ko sem odhajal iz Amerike, sem vedel, da moram gledati na novo Jugoslavijo z odprtimi očmi in da ne smem pozabiti, da je to država, ki je materialno trpela mnogo več od vsake druge države, da so naši narodi žrtvovali več od vsake druge okupirane države in da se vse to, kar se gradi sedaj,—gradi na ruševinah. Ko sem imel vse to pred očmi in začel obiskovati kulturne ustanove v Ljubljani, Zagrebu, Splitu in drugod, velike tovarne v Sloveniji, Hrvatski, Dalmaciji in Bosni, ogromne hidro-centrale in druge objekte, ko sem poslušal seje delavskih svetov, ko sem govoril z zadružniki kmečkih in ribiških zadrug in poslušal njihovo pripovedovanje o nekdanjem in sedanjem življenju, sem prišel do spoznanja, da je to edina država, v kateri so i vodje i narodi razumeli pravi socializem in katera tudi zato gradi in dviga pravi socializem. Posebno sta me o tem prepričala kongres sindikatov Jugoslavije in kongresu miru v Zagrebu in sem spoznal, da postaja Jugoslavija socialistična učiteljica vsem naprednim in zaostalim, osvobojenim in satelitskim državam, vsem tistim narodom, ki verujejo v socializem in iščejo pravo pot do njega. Vidim, kako prihaja vedno več resno zainteresiranih ljudi iz raznih držav Zahoda in Vzhoda, Severa in Juga, ki hočejo videti kako in kaj se dela v tej državi, ki hočejo videti to, kar so narodi Jugaslavije že ustvariU."
%
O LITERARNEM DELU ETBINA KRISTANA
Pred prvo svetovno vojno je delal v Narodnem gledališču, v dramski šoli, bil je režiser in dramski pisatelj. Nekaj dram, posebno "Ljubislava," "Kata Vrankovič," "Tovarna," "Samosvoj" in druge so bile predvajane z velikim uspehom. Etbin Kristan je napisal tudi nekaj novel in ciklus pod naslovom "Vitez Ivan." Napisal je tudi nekaj manjših dramskih del za diletantske odre, od katerih je najuspešneje "Na rodni grudi." V Ameriki so poleg te drame igrali tudi "Osveto," "V zadnjem času" in druge.
Pred prvo svetovno vojno je Etbin Kristan urejeval list "Rdeči prapor" in "Zarjo," v Ameriki pa "Proletarca," literarni list "Cankarjev glasnik" in druge. Letos je bila v ljubljanskem Mestnem gledališču tudi premiera njegove drame v štirih dejanjih "Gospodar." Vsa Kristanova dela imajo socialistično vsebino. Drama "Samosvoj" prikazuje nemogočnost buržoaznega individualizma, "Kata Vrankovič" neuspešnost meščanskih opozicij, ki nijnajo zaslombe v delovnem ljudstvu, najnovejša drama "Gospodar" pa prikazuje, kako predstavnik kapitalizma doživlja svojo tragiko, ko spozna, da je nepotreben. (Konec)
NEW SINGER SEWING MACHINES ARE PRICED FROM
^ Liberal Trade-In Allowance • Minimum Don-n Payment ' Easy Terms
•A Trnic Mark of Til K siNr.EB mfo, ro.
SINGER SEWING CENTER
Označeni v vaši telefonski knjigi samo pod imenom SINGER SEWING MACHINE CO. .. . poiščite trgovino bpzu vas.
BOŽIČNO DARILO!
Kupite si to krasno novo harmoniko, za žensko, 120 basov, 8 vrst, 6 ključev. Samo $195. Prodaja lastnik.
Vpraša se na 7710 MELROSE AVE., od E. 79 St. in Wade Park Ave.
IŠČE SE STANOVANJE
STAREJŠA DVOJICA
nujno potrebuje stanovanje, najrajši 4 sobe. če ima kdo za oddati, naj sporoči na
IV 1-2005
DELO DOBIJO MOŠKI
IZVRSTNA PRILIKA
za moškega, ki ima izkušnjo v prodajanju, da se pridruži našemu podjetju. Mora ima obširno po-znanstvo in govoriti slovenščino. Določena plača, provizija in avto za demonstracijo.
FRANKEL CHEVROLET
1258 EAST 105th STREET
k
\
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
L. N. TOLSTOJ
RODBINSKA SREČA
/J24'
ROMAN
(nadaljevanje)
Toda prišla je pomlad. Katja in Sonja sta se čez poletje preselili na deželo, našo hišo v Nikol-skem so pričeli prezidavati in preselili smo se v Pokrovsko. Stara pokrovska hiša s svojo terasi, z zložljivo mizo in s klavirjem v svetlem salonu in z mojo nekdanjo sobo z belimi zavesami in z mojimi, kakor tamkaj pozabljenimi dekliškimi sanjami, je bila taka, kakor v starih časih. V tej moji sobi sta stali dve postelji: moja nekdanja, v kateri sem vsak večer prekrižala rejenega in vsega razmetanega Kokošo, in druga—majčkena, v kateri je iz plenic gledal obrazek Vanje. Ko sem ju prekrižala, sem se večkrat vstavila sredi tihe sobice in mahoma so iz vseh kotov, iz zidov in izza zastorov vstali stari, pozabljeni mladostni prividi. Stari glasovi so pričeli peti dekliške pesmi. In kje so ti prividi? Kje so te mile, sladke pesmi? Vse se je izpolnilo, kar sem si komaj upala nadejati. Nejasne prelivajoče se sanje so postale resnica, a resnica je postala težko, mučno in brezradostno življenje. Tukaj pa vse, kakor je bilo: isti vrt se vidi skozi okno ista terasa, ista stezica, ista klo-pica tamle nad posipom, iste pesmi slavcev se razlegajo od ribnika, isti španski bezeg v bujnem cvetju in isti mesec stoji nad hišo, in vendar seje vse tako strašno, tako nemogoče spremenilo! Tako hladno je vse, kar bi bilo lahko tako drago in tako blizu! Prav tako kakor v starih časih sediva s Katjo v spre-jemnici in tiho govoriva o njem. Toda Katja je vsa nagubana, vsa je žolta v obraz, njene oči ne gore od radosti in upanja, marveč izražajo sočutno žalost in pomilovanje. Ne navdušujeva se več nad njim, kakor svoje čase, temveč ga sodiva; ne čudiva se več, zakaj in kako da sva tako srečni in nič več ne želiva, kakor zarotnici šepetava med sabo in se v stotič vprašujeva, zakaj se je vse tako žalostno spremenilo. Tudi on je še vedno isti, le guba med obrvmi je globlja, več sivih las je na njegovih sencih, toda njegov globoki, pozorni pogled je pred menoj vedno zastrt z oblakom. Tudi jaz sem še vedno ista, toda v meni ni ne ljubezni ne želje po ljubezni. Ne potrebe po delu, ne zadovoljnosti s seboj. In prejšnja verska vzhiče-nja in prejšnja ljubezen do nje-
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
FOR SALE
CHRISTMAS GIFTS — Perfumes, accessories, custom jewelry, pens, toys, etc. Attention dealers, lodges, clubs, churches, manufacturing plants, unions, beauty stores and agents. Wholesale only. — P. F. BALAS & CO., 608 S. Dearborn., WA 2-1944
DOMESTIC FEMALE
Nice Suburban Home needs RESPONSIBLE HOUSEKEEPER. No laundry or windows. Must like children. Excellent salary. Stay.
FOrest 9-8292
COMPETENT WOMAN — General housework. Assist with care of baby. Small apartment in elevated building. Stay or go. Good salary. Must speak English.
GRaceland 2-8549
ga se mi zdi tako nemogoča in tako daleka. Zdaj ne bi več razumela, kar se mi je prej zdelo tako jasno in resnično: sreča je življenje za drugega. Zakaj za drugega, če se mi niti zase ne ljubi živeti?
Odkar sem se preselila v Peter-burg, sem muziko popolnoma zanemarila; toda stari klavir in stare note so mi vzbudile novo zanimanje.
Nekega dne sem bila nekaj malega bolna in sem ostala sama doma: Katja in Sonja sta šli z možem v Nikolsko gledat novo poslopje. Čajna miza je bila pregrnjena, jaz sem stopila v pritličje in sem v pričakovanju sedla za klavir. Odprla sem sonato quasi una fantasia in sem jo pričela igrati. Nikogar ni bilo videti ne slišati, okna so bila odprta na vrt in v sobi so zadone-li znani turobno svečani zvoki. Končala sem prvi stavek in sem se popolnoma nezavedno iz stare navade ozrla v tisti kot, kjer je prejšnje čase navadno sedel mož, ko me je poslušal. Toda zdaj ga ni bilo; stol, ki ga že davno ni nihče premaknil, je stal v svojem kotu; in skozi okno se je videl grm španskega bezga na svetlem zahodu in večerna sve-žost seje prelivala skozi odprta okna. Naslonila sem se na klavir, si zakrila z obema rokama obraz in se zamislila. Dolgo sem tako sedela in se z boljo spominjala prejšnjega, nepovratnega in sem plaho mislila na bodoče. Toda bilo je kakor da pred mano ni ničesar več, kakor da ničesar več ne želim in ne upam.
"Ali sem res že odživela?" sem pomislila in sem z grozo dvignila glavo; in da bi pozabila in se raztresla, sem jela znova igrati in spet isti andante. "Moj Bog! —sem pomislila, — odpusti mi, če sem kriva, ali pa mi vrni vse, kar je bilo tako lepo v moji duši; ali pa me nauči, kaj naj storim, kako naj živim." Zaslišal seje šum koles po travi in pred vhodom in na terasi so se zaslišali oprezni znani koraki in so utihnili. Toda na zvok teh znanih korakov se ni več odzvalo nekdanje čuvstvo. Ko sem končala, so se zaslišali koraki za menoj in roka mi je legla na ramo.
—To je pa res lepo, da si zaigrala to sonato,—je rekel on.
Jaz sem molčala.
—Ali nisi pila čaja?
Odkimala sem, ne da bi se ozrla nanj, da ne bi izdala sledov razburjenja, ki so ostali na mojem obrazu.
—Onidve bosta takoj tukaj: konj se je nekaj plašil, zato sta šli od velike ceste peš,-je rekel.
—Počakajva ju,—sem rekla in sem odšla na teraso; nadejala sem se, da pride tudi on za mano; toda vprašal je po otrokih in je odšel k njim. Spet sta mi njegova navzočnost, njegov preprosti, dobri glas pregnala vero, da sem nekaj izgubila. Kaj pa naj si še želim? Dober je in kro-tak, dober mož je, dober oče, saj sama ne vem, kaj bi še rada. Šla sem na balkon in sem sedla pod platno na isto klop, na kateri sem sedela takrat, ko sva si razodela najino ljubezen. Solnce je že zašlo, pričelo seje mračiti in temen pomladni oblak je visel nad hišo in nad vrtom; le skozi drevje se je videl jasni rob neba z ugašajočo zarjo in z večerno zvezdico, ki je pravkar zagorela. Na vse je legala senca lahnega oblačka in vse je pričakovalo tihega pomladnega dežja. Veter je otrpnil, niti en list, niti ena travica se ni zganila, duh španskega bezga je ležal tako gost nad vrtom in teraso, kakor da bi ves zrak cvetel, in je postajal v pljuskih zdaj
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicolt 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
«52 EAST 152nd STREET	TeL; IVanhoe 13118
RAZPIS SLUŽBE OSKRBNIKA
Tem potom se sporoča, da je razpis službe OSKRBNIKA REKREACIJSKE FARME S.N.P.J. v Chardon, Ohio. Prosilci naj navedejo starost, kvalifikacije in kdaj lahko prevzamejo delo. Vse prošnje morajo biti v rokah tajnice Agnes Stefanic, 436 East 152 St., Cleveland 10, Ohio, na ali pred 21. DECEMBROM 1953.
V	naznanje
društvom in posameznim članom korporacije
"Slovenski delavski dom"
15335 Waterloo Road, Cleveland, Ohio
REDNA LETNA SEJA
KORPORACIJE SDD
SE VRŠI
V	nedeljo,
dne 31. januarja 1954
v spodnji dvorani SDD
Pričetek ob 2. uri popoldne
Za direktorij
VINCENT COFF, tajnik.
močnejši, zdaj slabotnejši, tako da se je človeku hotelo zapreti oči in ničesar ne videti ne slišati, samo srkati ta sladki duh. Geor-gine in grmiči vrtnic še brez cvetja so stali nepremično vzravnani na svoji prekopani črni gredici, kakor da bi polagoma rastli navzgor ob svojih belih olupi j enih oporah; žabe so pod posipom z združenimi močmi regij ale na vse pretege, kakor za odhodnico pred dežjem, ki jih bo pognal v vodo. Njihovo regij an je seje slišalo kakor en sam tenak nepretrgan voden zvok. Slavci so se klicali in se oglašali drug za drugim in slišati je bilo, kako nemirno letajo z mesta na mesto. Tudi letošnjo pomlad se je eden izmed njih skušal vgnez-diti v grmu pod oknom in ko sem stopila na teraso, sem čula, kako je odletel za drevored. Tam je zagostolel in je tudi on utihnil v pričakovanju.
Zaman sem se mirila: nečesa sem pričakovala in nečesa mi je bilo žal.
Mož se je vrnil od zgoraj in je sedel poleg mene.
—Naši dve bo pa menda ujelo, —je rekel.
—Da,—sem odgovorila in oba sva dolgo molčala.
Oblak pa se je v brezveterju pogrezal nižje in nižje; vse je postalo tiše, bolj dišeče in bolj nepremično in nenadoma je padla prva kaplja in kakor da bi od-skočila od platnene strehe nad teraso; druga se je razbila na pesku na stezi; udarilo je po lapuhu in pričel je kapati debel, svež, vedno gostejši dež. Slavci in žabe so popolnoma utihnili, le tenki vodeni zvok je še vedno zvenel po zraku, čeprav seje zdel skozi dež bolj oddaljen, in nekaka ptica, ki se je najbrž stisnila med suho listje in nedaleč od terase, je enakomerno ponavljala svoji dve vedno isti noti. Mož je vstal, in je hotel oditi.
—Kam pa,—sem ga vprašala in ga pridržala.—Tukaj je tako lepo ...
Dežnik in galoše jima bo treba poslati,—je odgovoril.
—Ni treba, saj bo takoj j en j al.
Pritrdil mi je in ostala sva skupaj ob balkonski ograji. Oprla sem se z roko na spolzki mokri prečnik in sem nastavila glavo dežju. Sveži dežek me je neenakomerno škropil po laseh in po vratu. Oblaček se je izlival in se je polagoma razredčil in razgubil. Enakomerni šum dežja je nadomestilo kapljanje redkih kapelj, ki so padale od zgoraj in z listja. Tam doli so zopet zareg-Ijale žabe, zopet so zaprhutali slavci iz mokrih grmov in so se jeli oglašati zdaj tu, zdaj tam. Vse se je razsvetilo pred nama.
—Ah, kako je lepo!—je spregovoril. Prisedel je k meni na ograjo in me je pogladil po mokrih laseh.
Ta preprosta nežnost je učinkovala name kakor očitek: zahotelo se mi je jokati.
—Kaj pa naj si človek še želi?—je rekel.—Zdaj sem tako zadovoljen, da ničesar več ne rabim, popolnoma srečen sem.
"Nekoč si mi čisto drugače govoril o svoji sreči,—sem pomislila.—Tako velika kot je bila, pa si govoril, da si še vedno želiš več in več. Zdaj pa, ko imam jaz v duši nekaj, kakor neizpoveda-no kesanje in kakor neizplakane solze, zdaj si miren in zadovoljen."
(Dalje prihodnji?.)
Pri nas radevolje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Lepe spalne sobe
v prijetni okolici, se odda v najem mirnim moškim ali ženskam. Blizu transportacije.
Za vse podrobnosti pokličite rv 1-3360
ali se zglasite na
17902 Nottingham Rd.
Oglašajte v Enakopravnosti
Zanimiv program
Jutri zvečer se zopet vrši zanimiv program v rokoborbi v clevelandski Areni na. 3700 Euclid Ave. Prva bitka bo med Don Eagle in "The Great Scott," ki sta se spoprijela pred dvemi tedni in je Škot dobil zmago. Jutrišnji spopad obeta biti še bolj privlačen kot zadnji.
Poleg teh dveh, bodo pomerili svojo moč sledeči; Ralph "Ruffy" Silverstein in novinec Len "Cowboy" Hughes iz Wyo-minga; Bobby Managoff, ki bo sedaj v tretjič nastopil v Cleve-landu, in John Sowinski, kot glavna atrakcija pa bo bitka med dvemi rokoborkami, rdeče-laso Cora Combes in Ethel Brown, ki'obeta post^iti izvrstna rokoborka.
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
PryoTTSlna popravila na Tseli
Trst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
1363 E. 45 Si. — HE 1-3028
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoli 1-3113
Dva pogrebna zavoda |
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo |
po
! CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokliči*#
A.GRDINA.tr'SONS Funeral directors
»lAktA*
PREDELUJEM IN PRENAVLJAM
kuhinje in kopalnice ler o** pravim lepe rekreacijske sobe-Vlagam asfallne pode in obijem z vsakovrstnimi ploščic®" mi (tiles).
Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni.
Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE.
KE 1-6597
V NAJEM
Sobo se odda v najem mirni, pošteni ženski.
Blizu trgovin in transportacij®-Vpraša se na 11101 REVERE AVE. ali pokličite DI 1-8029
NAPRODAJ
Proda se trgovski prostor s stanovanjem s 4 sobami.
VSE NANOVO DEKORIRANO.
Vpraša se na 16725 WATERLOO RD., zadaj! IV 1-5549
Mandelnove predbožične posebnosti
V MANDEL S SHOE STORE
BOSTE DOBILI NAJBOLJ POPOLNO IZEBRO
HIŠNIH COPAT ZA VSAKEGA ČLANA V DRUŽINI
COPATI NAPRAVIJO IDEALNO DARILO OB BOŽIČU
Ne čakajte do zadnje minute, ker imamo popolno zalogo vseh
mer in barv ter stilov
^ t-
ŽENSKI SHEARLINGS
z podlogo in usnjenimi podplati
4.98
ŽENSKI COPATI (KANADSKI)
Vrhnji rob iz kožuhovine
2.98
ŽENSKI COPATI IZ SATENA
1.98
in vec
OTROŠKI FELT COPATI
z zipperjem
1.49
in več
MOŠKI ROMEOS
iz usnja
3.98
DEŠKI IN DEKLIŠKI
COWBOY BOOTS
Vse mere—Črni in rjavi
4.98
MANGEL'S SHOE STORE
6125 ST. CLAIR AVE.	Dvoja vrata od North American bank^