NJVAK. b LAZ 1553 E.30 ST. CITY 12 20 40 Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni NEODVISEN DNEVNIK L I T Y ^VENSKE DELAVCE V AMERIKI ^OLUME XXV. — LETO XXV. The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising ^ Medium FmpEFENSE ffŽžrr- »tate s tWr savings 8? STAUPS framfflSSiiHiiiiB'jTifa CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), FEBRUARY 9, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 33 jhrt generala todta, slavNEGA nemškega inženirja Nemški generali in druge nacijske veličine vsi drug za drugim misteriozno umirajo Danes zjutraj se je pričela re-regis-tracija inozemcev Vatro J. Grill v j Novi igredi v pravosodni službi Kaj ioi rat]t °ne vrste nesreče, in so u-u : General Todt je baje žrtev e nesreče. JE VZROK TEJ NEVARNI EPIDEMIJI SMRTI GENERALOV? ^LIN, 8. februarja. — Ge- uničujejo njegova slavna dela. Fritz Todt, veliki nemški Epidemija in umrljivost med r- ki je prepregel vso nemškimi generali Med nemškimi generali se je razpasla čudna epidemija bolezni in nesreč, katerih žrtev postajajo.' Pred vstopom Amerike v vojno, je Nemčija uradno javila nenadno smrt 17 nemških generalov, potem je nemški ra-^ŠkiiT Se je velikemu številu dio ,-avil smrt petih nadaljnih generalov. Moskva pa poroča o smrti nadaljnih štirih, torej vsega skupaj 26 nemških generalov, is česar sledi, da ni zdravo biti nemški general. al Je prePregel vso jo) jC.J0 s sijajnimi avtnimi ce p tali tako zvanimi "Auto-,-rj rej,"0!1' in ki je nato zgradil v l dnem času slavni nemški 4a0dnUid'' ali utr3en0 Sieg-^ Vo črto in zatem vse utrd-j Pfifj 0t! Rusiji, je danes mrtev. i; ■ "fUŽil SO „„141______ X4-___:i,- ve]jv. "* generalov in nacijskih ^ aj.n' ki so jih zadele nenadne, ^ mu v smrti roga jo z 'Us; ^'janjem, njegovih utrdb 2®*! Todt, ki je bil tudi ei> za municijo, se je nana *ka Jlajgj ( „ , 5>a ruski fronti vse od za- . rusko-hemške vojne. U-Je hotela, da ga je dohitela Zadušnice sovražni inozemci, to je, podaniki Japonske, Nemčije in Italije, si morajo nabaviti identifikacijske karte. Sovražni inozemci, ki niso državljani, — Nemci, Italijani in Japonci, in ki so stari nad 14 let, so pričeli danes zjutraj ob devetih prejemati na glavnem j poštnem poslopju identifikacijske certifikate, kakor jih pred-1 pisuje zakon Zedinjenih držav, j Ta re-registracija sovražnih ino- j zemcev, ki jo je odredil pred- Franciji; 200 oseb aretiranih V Italiji, kjer je že itak veliko pomanjkanje, so bile izdane nove odredbe glede okrnjenja živil. ZADNJI RAZVOJI SVETOVNIH BOJEV NA KOPNEM IN NA MORJU Ameriški tanker torpediran in pogreznjen. - Ofenziva osišča v Sredozemlju. -Na Balkanu vre. VICHY, Francija, 7. februarja. — Tukaj se naznanja, da je bilo v Rouenu, v zasedeni Franciji, aretiranih 200 oseb, in sicer zaradi poizkusa bombardi- HITLER PRITISKA NA BOLGARIJO ZA POMOČ PROTI RUSIJI SINGAPORE, ponedeljek, 9.*-februarja. Danes se uradno na- ranja nekega nemškega vojaš- znanjaj da «dokajšnja sila kega poslopja. O nadaljnem napadu na Nem japonskih čet prebrodila Johor-,sko ožino ter se zasidrala na ce se poroča iz Toursa, o še na- ^^ obali singaporskega 0. daljnih izgredih pa iz Amiensa, kjer je bil aretiran neki oboro Župan Hon, Frank J. Lau sednik Roosevelt, se"bo""nadalje-jsche Je imenoval Mr. Vatra J. žen kolesarski je razbil pročel- I Grilla, predsednika Tiskovne V torek zjutraj od 6. uri se bo v cerkvi sv. Lovrenca brala zadušnica za pokojno Marijo Kužnik, ob priliki tretje oblet- casu, ko Rusi rušijo m i nice njene smrti. % hrvatskih "Domobrancev" pridejo v roke zvezne velike porote ki so jih zasegli FBI agentje pri dveh fašističnih J!y.atskih organizacijah vj Clevelandu, bodo.,izročene ane« zvezni veliki poroti. — Pojasnilo državnega Se«atorja Williama M. Boyda. ** rekorni dveh hrvat- i>'f 12 .ius?--biIe zaplenjene na u-efl11 'Cne£a tajnika Francisa ,g4 iw a' bodo izročene danes ' # WS? p°roti- 'Ji sta definitivno fa-Cjc \ šistični 1 C2aciJa Domobran. zna-J | fe^i P°d imenom« Hrvatski in Narodno predle V° Za neodvisnost Hr-lji'h^a ^ označeni po tu-Uiji. hrvatskih voditeljih za Kot *0 fašistični. vatske bratske zajednice in g^acij v Clevelandu in znan antihitlerjevec, je snoči iz-!, jjj ^rUgih mestih te okoli- javil: iS Ni iti0"; oU »o1 ra. ^)redsednik Narodnega vftištva v Clevelandu je V °van Max Hrnjak, elek- V a 1 kanuje na 3011 St. l^aVa senatorja Boyda - ni senator William podpredsednik Hr- "Majhna manjšina Hrvatov v tej dežfeli na nesrečo podpira gibanje za neodvisno Hrvatsko. Ti ljudje igrajo naravnost Hitlerju v roke, kajti Hrvatska, ki danes obstoja, ni neodvisna. "Hote ali nehote ti ljudje dovoljujejo, da jih nacisti izrab-ljajo za sejanje razdora med svojim lastnim ljudstvom v A-meriki, in oni pozabljajo svoje obligacije, ki jih imajo kot ameriški državljani, da bi podpirali zunanjo politiko Amerike, ki priznava jugoslovansko vlado tudi kot vlado Hrvatske." Senator Boyd je dalje izjavil, da je 50 odstotkov članstva Hrvatske bratske zajednice, ki šteje 92,000 članov, rojenih v A-meriki. vala do 28. februarja. j družbe "Enakooravnost", za po-Tozadevne listine so bile po-jmo£Qega policijskega proseku-slane v torek dvema Cleveland-; torja. Mr. Grill je,bil zaprisežen skima poštnima uradoma, ki jih ' danes zjutraj, nakar je takoj izdajajo prosilcem s polnimi po-1 nastopil svojo službo pri poli-jasnili. Vse osebe, ki so klasifi- i cijskem sodišču mesta Clevelan-cirane kot "sovražni inozemci," j da. to so državljani držav, s kateri-! Novemu pomožnemu policij-mi je Amerika danes v vojni, se skemu prosekutorju želimo vso morajo registrirati in si nabavi- • sreg0 in mnogo uspeha v nje-ti te identifikacijske karte. Ra-jg0vi novj juristični karieri, ki jo zume se, da so podvrženi reg i-j bo kot dolgoletni časnikar, straciji tudi naši Primorci, ako j javni delavec in poznavalec člo-niso ameriški državljani, ker je, veške duše vsekakor vršil sebi, Primorsko zasedla Italija, in narodu in Pravici v čast. prav tako slovenski Korošci, ki so pod Nemčijo. Iz bolnišnice Iz bolnišnice se je vrnila Mrs. Mlach, 21128 Goller Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo. Želimo ji, da bi kmalu popolnoma okrevala. Nov grob V soboto ponoči je umrla Marian "Frances Matiasic, dva dni stara hčerka Mr. in Mrs. Edward Matiasic, 6406 Carl Ave. Pogreb se bo vrši? v ponedeljek popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda. — Staršem naše sožalje. Sijajen potek vseslovenskega shoda in zbora v Clevelandu er Body tovarna ho kmalu Mcela z vojno-industrijsko produkcijo qStv *- v 0 tovarne naznanja, da bo pričela naprava izdelo-L, 1 Uieesel motorje za ameriško mornarico. — Unija j ,°2uje tovarno, da se slednja ne briga za zaposlitev Vseslovenski shod, ki se je vršil včeraj popoldne v Slovenskem narodnem domu, je bil o-tvorjen z ameriško in jugoslovansko himno, nakar je,nastopil kot glavni govornik shoda g. minister Franc Snoj. G. minister, ki je bil prisrčno pozdravljen in aklamiran, je i-mel govor, kakršnih smo doslej malo slišali v Clevelandu in čigar ponovitev bi bila mogoča samo na podlagi stenografske-ga zapisnika; vsako drugačno beleženje njegovih izvajanj bi bilo le površno in pomanjkljivo ponavljanje njegovih točnih in prepričevalnih, a hkratu orato-rično prednešenih ugotovitev, ki so vrele iz njegovih ust kakor vir neusahljivega studenca. Govor ministra Snoja je bil silna obtožba agresivnega nasilja; pesem-hvalnica naši slovenski in jugoslovanski domovi- stavljeni naši javnosti še gg. Sava Kosanovič, minister jugoslovanske vlade, dr. Boris Fur-lan, Leo Zakrajšek in drugi zunanji gostje. Po govorii ministra Snoja so bile prečitane razne resolucije, poslane predsedniku Roosevel-tu, državnemu tajniku Hullu, jugoslovanskemu kralju, jugoslovanskemu ministrskemu pred sedniku Jovanoviču, Winstonu' Churchillu, premierju vlade Velike Britanije, in Maksimu Lit-vinovu, poslaniku in ministru ruske sovjetske vlade v Wash-ingtonu. Nato je bilo prečitano pismo slovenskega pisatelja Etbina Kristana, ki želi slovenskemu zbcru najlepši in vsestranski u-speh. Avditorij Slovenskega narodnega doma je bil kljub slabemu vremenu popolnoma natrpan, no okno nekega poslopja, kjer so nabirali Nemci prostovoljce za boj proti Rusiji. Italijani, ki so že zdaj gladni zaradi nesrečne vojne, v katero je vrgel Mussolini deželo, si bodo morali poslej še bolj zadrgni/ti pasove, da bodo mogli poslati več svojih živil itak že boljše prehranjenim Nemcem. S posebno vladno odredbo je v soboto in nedeljo opoldne in v nedeljo zvečer prepovedano serviranje mesa, jajc in sira. Dalje je Mussolini odredil I-talijanom, da morajo izročiti vladi vse avtomobile in truke, ki so bili izdelani pred letom 1930; iz njih bo izdelovala vlada izstrelke. Te odredbe so bile razglašene komaj teden dni po obisku nemškega maršala Goeringa, o katerem je znano, da je tolst kakor pitano prase. — Mesa je dovoljenega v Italiji samo tri unče in pol na teden za osebo, in sicer samo en dan v tednu.' Mleko, ki je danes reducirano na eno petino pinta dnevno, bo še bolj reducirano. Olje, ki je za italijansko ljudstvo živ-ljenske potrebe, je reducirano na pol pinta za osebo na mesec. toka. KONČNO SE JE POSVETILO Raleigh, N. C. 6. februarja. — Oscar Pitts, ravnatelj kaznil-niškega sistema države North Prvo uspešno izkrcanje Ja-! Caroline, v je belil glavo, kak-poncev se je torej izvršilo de- šen bi bil najučinkovitejši si-seti dan oblege Singapora, in | &'tem zatemnitve kaznilnice v manj kakor 24 ur zatem se je j slučaju letalskega napada. Kon-izkrgala na Ubin otoku, ki leži! čno pa se ie odločil ter pisal po komaj pol milje dalje na seve-jnasvet oblastim Alcatraz jetniš-rovzhodni obali, druga japon- nice. i . ska četa. (Japonska poročila jajo, da se je neka tankovska e-dinica vgnezdila v Singaporu.) Torpediranje ameriškega par-nika "Pogasite luči!" se je glasil naznan- odgovor. Z obiska se vrnila Odhod v Mir.neesoto j c,avstva. večer ^e bilo nazna-t(jJ bo Cleveland Fisher _ ja V;irna, ki je nedavno > kr,!!venehala z obratom za- C^je r to ^ai avtne produkci- ji) h!' Spet Pričela z delom 5>, ;%)>dukcije ter bo vzela mož nazaj na de- - j to ■H , ' »N K Hj dy tovarna bo pri °vati Diesel orje za k Za produkcijo'ers (CIO) organizacije, v ka-(1 io%iyJev bo trefia postavi-! terem oglasu je local obtožil \Sl V tovarni za približ-j vodstvo tovarne, da slednje "za-, fotij. ,0°° nove mašinerije.! vlačuje v vseh ozirih prizade-. nadaljne projekte | vanja, da bi si tovarna zagoto-e8a pa se vodstvo Fi-Jvila vojna produkcijo." ni; epos špartanski vojški na- naši ljudje pa sd s6 tekom dol-ših četnikov, ki so našli v svo-' gega govora ministra Snoja vejem vojvodi Draži Mihajloviču dli naravnost vzorno. V veliki svojega Leonida; bil je slovospev j dvorani je vladala ves čas tako herojstvu armade in ljudstva napeta in svečana tišina, da bi velike slovanske Rusije, poklon se slišal padec šivanke na tla. in počastitev našemu velikemu Naš narod se je zavedal velike predsedniku Rooseveltu. 1 j važposti fcrenutka in govornika Resničen sin preprostega slo- ter njegovega poslanstva, zato venskega naroda je govoril iz smo upravičeno ponosni nanj. srca svojemu ljudstvu v srce.; — — Narodov vodnik — ne strankar! Na banketu, ki se je vršil — je rotil svoj narod, naj se ob snoči na čast ministroma Sno-tej pozni uri zave nesreče, ki je i ju in Kosanoviču v Hollenden zadela naš narod in našo domo- hotelu, pa je bilo navzočih oko-vino ... li 300 ljudi, med njimi tudi ne- To je vse, kar moremo zabe- kaj častnih\gostov, kakor :E. J. ležiti o govoru ministra Snoja. Bisiker, angleški konzul, Jaro- Smrtna kosa V nedeljo je za srčno hibo u-mri na svojem domu 1071 E. 61 St., Anton' Naglič, star 52 let. V soboto je bil še na delu pri Cle-ve!and Twist drill, kjer je bil zaposlen zadnjih 23- let. Doma je bil iz Hra&tja pri Kranju, odkoder je prišel v Cleveland pred 27 leti. Takaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Laušin, hčerko Antonijo, staro sedem let, brata Josepha pa v Govan-di N. Y. in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa enega brata in štiri sestre. Bil je član društva "Cleveland" št. 126 S. N. P. J. in društva "Kranj". — Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj iz Zakrajšek pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob deseti uri dopoldne in potem pa na Kalva-rijo pokopališče. Naj v miru počiva, ostalim naše sožalje! j Zadnji teden se je Mrs. Rose i Čebul iz Kuhlman Ave,, vrnila LEWES, Dei., 8. februarja, j iz Newport Rhode Island, kjer — Kot zadnji ameriški parnik je obiskala svojega sina Louisa, je bil torpediran in pogreznjen ki je že nad tri leta pri (Jnited po neki sovražni podmornici States Navy in je bil v New-8,000-tonski tanker China Ar- port premeščen šele pred par row, ki je imel 37 mož posad- meseci iz Pearl Harborja na Hake, kateri so bili vsi rešeni. Za' vajskih otokih, katero pristani-rešitev posadke se je zahvaliti šče so napadli Japonci. Tam je samo Kennethu W. Maynardu, bil uslužben cela tri leta. Ob 20 let staremu radio-operator- tem obisku se je prvič sestala z ju, ki je tekom torpediranja, in mlado sinovo ženo (sinaho), ka-obstreljevanja tankerja nep*re tero je takoj vzljubila in se je stano klical z radijem na po- težko poslovila od njiju, moč, ko so že plameni zavili hi- j šico, v kateri se je nahajala j uanod v radio-postaja. In ko so topov-' v E1y> Minn., kjer se nahaja ske krogle odstrelile anteno, je glavni urad Ameriške bratske sestavil naglo zasilen aparat s zveze, sta odpotovala h glavni katerim je klical na pomoč. letni seji Mr. Janko N. Rogelj, Rešeni mornarji pripoveduje- glavni predsednik omenjene or-jo, da je podmornica izstrelila ganizacije, in Mr. Anton J. Ter-v parnik dvoje torpedov, nato bovec, urednik "Nove Dobe", pa se je dvignila na površje ter glasila Ameriške bratske zve-pričela obstreljevati parnik s ze. — Iz Elyja se vrneta kon-topovskimi streli, dokler se ni cem tega tedna. tanker pogreznil. n . . , . , ; iicharjev lepoticni parlor Hitlerjeve spletke v Španiji j Hočevar's Beauty Shop je te NEW YORK, 8. februarja. — dni prevzela dobro poznana Mrs. Vsa znamenja kažejo, da si pri-'Marie Bohar, in odslej bodo ti zadeva Nemčija zaplesti Špani-1 prostori poznani pod imenom jo v vojno in da se pripravlja Bohar's Beauty Salon. Nahaja-za gigantsko ofenzivo v Sredo-i jo se na 6213 St. Clair Ave. zemlju. Mrs. Bohar je poznana kot iz- kušena operatorica ter se pripo- roča ženam 'n dekletom za naklonjenost Zadnji incident se tiče Španije, iz katere bi Hitler ogrože-val Gibraltar in izvedel operacije proti severovzhodni Afriki, j Slovenski vojaki odkoder bi zopet ogrožal Južno j y sredo odide k vojakom ve 5 Ameriko in južni Atlantik. | slovenskih fantov, med njimi Poročila iz Berna naznanja-. tudi siedeči: Paul Delost Jr., jo, da bo francoski maršal Pe-|n45 e. 61st St., Victor Dobre, tain v ponedeljek odpotoval v|E- glst gt.; Eddy Budič iz Car-Španijo, kjer se bo posvetoval s ry Ave., ter več drugih, katerih nam niso znana. Vsem (Daljs iia Jf. strani) PRELOŽENA OBRAVNAVA Kultura Vse ostalo bomo izvedeli iz zapisnika, ki ga je pisal šef jugoslovanskega izvestiteljskega urada v Washingtonu, katerega smo opazili v dvorani. Poleg g. ministra so bili pred- slav Gardovsky, češkoslovaški konzul, Mr. Spencer D. Irwin, urednik "Plain Dealerja" in drugi. Po končanem banketu je bil zaključen za Slovence važen in pomemben dan Ashtabula, 4 Smrt matere tukajšnjega šerifa Roy C. Ritterja, je povzročila odgoditev obravnave proti 42 let staremu Nicku Nemicku imena tem želimo srečno potovanje in srečen povratek na svoje domove. Fantje, ki bodo še odšli, naj nam to sporoče, da obvesti-februarja. — mo javnost o njihovem odhodu. Vile Vile rojenice rojenice so se oglasile pri družini Roy Olsen 15313 Shi- MLADINSKI ZBOR "ŠKR-JANČKI" Danes zvečer ob 7:30 uri se vrši seja zbora "Škrjančki", na katero so starši vabljeni, da se je udpleže. POZIV NA VAJO Dramski zbor "Naša zvezda" bo imel jutri večer v Slovenskem društvenem domu vajo za igro "Valeja." Prosi se vse i-gralce, ki so sprejeli vloge, da gotovo pridejo, med njimi tudi Mr. Peter Ster. Vaja se prične jutri, v torek, ob 7:30 zvečer. — Režiser. 31 let stari ženi .! loh Ave., kjer so pustile krep- m, njegovi oj. ici oi.au kega sinčka-prvorojenčka. Ma- Agnes, ki sta obtožena umora ^^ dekMk() ^ je bilo po prvem redu. Dobita, in dete se nahajata v i ugodnem stanju v Women's bolnišnici. — Naše čestitke! Omenjena sta obtožena, da sta umorila Mrs. Catherino N< -mick, moževo mater. Za omenjeno obravnavo, ki je bila zaradi pogreba šerifove matere odložena na ponedeljek, je bila izbrana že celotna porota. Naznanilo Tem potom se poziva vse zastopnike Kluba društev, Gospodinjski odsek in direktorij Slo- ---| venskega društvenega doma, da K vojakom !se gotovo udeleže seje v to- V sredo odide k vojakom slo-: rek 10. februarja, ob 7:30 zve-venski fant Gustav Šepetavc; čer. Ukreniti se mora glede pri-njegov brat Joe se nahaja že le- to dni pri vojakih. reditve, katere čisti prebitek bo šel za ameriški Rdeči križ. MtRAjni i BNAKOKRSVS08S 9. februarja, 10* UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ....................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto....................:...............................................................$4.50 za 6 mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: za 6 mesecev ........................................$4.00 Za c§lo leto .......................................$8.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. UREDNIKOVA POSTA ANGLO-AMERIŠKA INVAZIJA EVROPE V soboto se je vrgla v akcijo nemška propaganda, da pripravi nemško ljudstvo na šok anglo-ameriške invazije evropskega kontinenta, katera se ima udejstviti spomladi, da se ž njo desorganizira obnovitev rfitlerjeve ofenzive proti Rusiji. Ker prihaja baš ob času, ko poroča Moskva, da razbijajo sovjetske armade baš po onih bazah, iz katerih namerava Hitler pričeti svojo spomladansko ofenzivo, je ta propagandni manever namenjen morda samo ojačenju nemške morale. Natančno pred letom dni je angleški premier Churchill svaril angleško ljudstvo pred raznimi možnostmi, ki jih utegne prinesti jutrišnji dan. Dejstvo, da vprav to zdaj Nemci delajo, samo dokazuje, kako zelo se je izpremenila situacija, odkar se je pričela pred dvema mesecema ruska ofenziva. Nemški radio je oznanil v soboto depeše iz Stock-holma, Švedska, v katerih je rečeno, da bo stopil Churchill že prihodnje dni pred parlament, kjer bo tekom tajne debate že v naprej zahteval podporo za podvzetje invazije Norveške, pri čemer bo apeliral tudi za pomoč mornarice Zedinjenih držav. Radio je naznanil, da je vse nemško časopisje objavilo to zgodbo. V soboto je tudi Joseph Goebbels, minister propagande, cikal na isto zadevo, ko je govoril v svojem članku "Das Reich" o "nervoznem in izčrpanem nemškem ljudstvu": "Toda, ko bo napočil čas, ko se bo moralo zavoje-vane dežele obdržati in braniti, in ko se pojavljajo pred voditelji države in armade vedno večje težkoče, takrat je morala neobhodno potrebna." Prva napoved v časopisju osišča, da bosta Anglija in Amerika posvetili vso svojo pozornost ofenzivi Evrope, cla zlomita nemške načrte v Rusiji, se- je pojavila istočasno v italijanski reviji "Oggi," katero napoved je napisal aclmiial Ducci. V zadnjih tednih se je znatno znižalo število napadov angleške letalske sile na evropskem kontinentu, čemer je morda vzrok slabo vreme. Toda skoro nobenega dvoma ni, da angleška letalska sila zdaj jači in hrani svojo letalsko moč za končen in odločilen udarec. Admiral Ducci napoveduje invazijo skozi švedsko in Finsko ali skozi Albanijo, Bolgarijo in Turčijo. Včerajšnje-radijsko poročilo iz Nemčije, da gleda Nemčija "z zaupanjem in hladnostjo na možnost vojne na dveh frontah," se tudi smatra za nadaljen poizkus tehnike dviganja nemške morale. Reuterjeva depeša naznanja, da so Nemci pobrali iz svojih tovarn naclaljna dva milijona mož, ki so zmožni nositi orožje in oditi na rusko fronto, ter da Nemčija že trenira na Saškem in v Šleziji 30 novih divizij. Svrha Goeringovega obiska v Rimu je bila, da dobi za nemške tovarne nadaljnih 300,000 italijanskih delavcev. Čitalniška prireditev Cleveland, Ohio. — Kot običajno vsako leto, tako tudi letos ima Čitalnica Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. svojo kulturno prireditev. Vršila se bo 15. februarja v avditoriju Slovenskega narodnega doma na Waterloo Rd. Pričetek ob 3 uri popoldan. Podan bo pester program in po programu zvečer se vrši ples. Ker je to važna kulturna panoga med nami, je umevno, da jo rojaki in rojakinje tudi po- riški Sloveniji. Vprašanje je bilo kdo jih bo živel? Kdo živi na stotine judovskih književnikov iz drugih narodnosti, kateri so se zatekli v ameriške zaklone. Da, da, marsikaterikrat se vprašamo, kdo bo duševni voditelj tega na smrt obsojenega naroda, če bo še katerikrat vstal. Torej, ko se vprašujemo in vidimo vse kaj se dogaja v naši domovini, ki nam večini je tekla zibelj rojstva, in vidimo, da le še ameriški Slovenci uživamo svobodo in demokracijo, v RAZNE VESTI 0 JUGOSLAVIJI Dr. Maček, pogrešani hrvatski voditelj, v nemškem 'prisilnem taboru setijo. Ves dobiček, katerega se ge gjj lahko razvijam0 napravi s takimi prireditvami,; kultUn» in gozdarsko, da je gre za nabavo novih knjig m1 časopisov, ki so na razpolago občinstvu. Čitalnica je odprta vsem, da se lahko poslužujejo teh prostorov za svoje čitajoče razvedrilo. Knjiga so pa na razpolago le članom. Vsak zaveden rojak bi moral biti član te institucije, katere članarina je malenkost- GROZODEJSTVA "PAVELICEVCEV" Po verodostojnih poročilih iz nepristranskih virov smo izvedeli, da je število srbskih žrtev Paveličevih vsta-šev tako veliko, da ima značaj iztrebljevanja srbskega življa. T^ako so progone v okraju Gacko izvršili po ukazu sedanjih najvišjih oblasti .v "Neodvisni Hrvatski" in z blagoslovom člana italijanske vladarske hiše, spoletskega vojvode. Okraj iiruj 10,0^0 prebivalcev in je izključno srbski, kar je verjetno bil povod za ukaz, naj se prebivalstvo pobije in iztrebi. Aretacije, mučenje, uboji, požigi in ropanje so naznanili prihod Paveličevih vstašev v ta kraj. Yf vaseh Izgori, Miholjac in Cernice so večino kmetov pobili takoj prvega dne. Vasi Korito, Stepen in Zagradec nudijo sliko razdejanja in obupa. Vsi prebivalci teh vasi z ženami in z otroci vred so bili ubiti in njihova razmrcvarjena trupla so pometali v prepad blizu vasi Kobilja Glava. Vati so najprej oropali in nato požgali. Dvajset milj na okros danes ne slišiš niti glasu. ameriška Slovenija še edina, ki zamore v danih razmerah u-stvariti nekaj, da ne utonemo kot narod. Torej je tem bolj važno za nas, da v teh razmerah poskušamo ohraniti in razviti svoje učne zavode, kot je gori omenjena čitalnica in druge naše , o- I stale čitalnice v Clevelandu, ka-na, to je le 10c mesečno m-ste j^ imamo za na§Q skromnost s tem aktiven clan citalmce. Ta-j4 številu_ Najmočnejša men- ko si lahko posojujete knjige iz- je y slovenskem narodnem tega kulturnega zaklada. CitaI-]domu na gt Clair Ave > QStale niča ima v svoji shrambi na ti-|go y slovenskem delavskem do. soce knjig, katere so na razpo- j mu na Waterloo inčitalnica K1U- lago meni, tebi m vsem, da ba štey_ 27> ter čitalnica y glo. zajemamo to duševno hrano, ka- venskem domu na Holmes Ave. tera je tako potrebna vsakemu, Torej ge h0Čem0j da bodo te kot hrana za ohramti življenje čitalnicG; nsši učni zavodi) uspe. posameznega človeka. ^ :vail v bodoče, je potrebno od Ko človek pogleda na ime- strani naroda, da kadar imajo nik v čitalnici, in vidi imena, ki svoje priredbe, da jih z zavest-jih je pisal knjižničar. opa7,i, da jo tudi posetimo in pomagamo bi ta zavod imel lahko več in do boljših finančnih odnošajev, več članov, in rednih plačnikov.: da se lahko nabavijo vedno no-Priznanje se lahko da knjiž-,ve knjige, katere prihajajo od ničarju F. Petriču, ki se trudi i časa do časa na trg. že precejšnjo vrsto let kot knjižj . .v , , , „ ■ Res is, da imamo bogate nicar, da gre ta zavod naprej. ..„ . J ° ^ . ° , j . , knjižnice v Ameriki nic koliko Dalje vršita vestno delo pred-!. J * , ,,J T „ . . , . i in v nekaterih dobimo tudi na- sedmk J. Zaje m tajnik Elovar, i v .. , , ..v .v ... I se slovenske gnjige, ampak iz posebno pa knjižničar, ki imai 1 J \ . c ..... , , . . . ! daleka ne toliko, da bi nam nu- ves arhiv knjig v oskrbi, m je . , t j due to, kar nam morejo nuditi na razpolago vsak teden en ve- „ ; , „., , . J . v , s j .v! nase slovenske citalmce, v ka- cer (četrtek), da vam. postrezs , . . . ..... . v/ . , tenh se nahajajo vsi nasi razni z raznimi knjigami naših indru-', . . , ,.. gih svetovno priznanih književnikov. LONDON, 1. februarja (ONA-J%0) — Dr. Vladimir Maček, o katerem ni bilo po njegovi zavrnitvi nemške ponudbe, da bi bil njihovo orodje v Hrvatski, ni bilo ničesar znanega,- je po današnjih poročilih zaprt v nekem prisilnem taborišču v Nemčiji. Jugoslovanski krogi so dali slutiti, da je vest o tem prišla po tajnih potih. Dr. Maček, vodja hrvatske kmečke stranke in podpredsednik zadnje jugoslovanske vlade, je bil dvakrat izpuščen iz zaporov na svobodo v prizadevanju, da bi ga pridobili za vstop v hrvatsko lutko-vlado Ante Paveliča, vendar ni hotel sodelovati. 2300 Srbov ustreljenih LONDON, 31. januarja (AP) — Poročevalna družba Reuter poroča, da je moskovski radio nocoj povedal, da je bilo v zasedeni Jugoslaviji ustreljenih 2300 Srbov iz maščevanja za 23 ubitih Nemcev. Uporniki so zavzeli mnoge važne železniške proge, pravijo poročila zagrebških listov. Prevozna sredstva v vrbaški in bosanski dolini so verjetno v rokah četnikov. Bolgarske sile, o katerih prodiranju v jugoslovansko vojno ozemlje se poroča, so peta, šesta in sedemnajsta pehotna divizija. Med tem prirejajo Nemci v Beogradu propagandne razstave, ki so pa zelo slabo obiskane. Da bi privabili več ljudi, so Nemci razpisali nagrade: sveženj kuriva za vsakega tisočega obiskovalca. Poudarja se, da je to bila vprav neodoljiva vaba, kajti v Beogradu je strašna zima, kurjave pa nič. Četniki osvobodili Jf30 ujetnikov iz prisilnega taborišča LONDON, 30. januarja CONA-JČO) — Jugoslovanski krogi so danes sporočili, da je drzen oddelek četnikov pod poveljni-štvom židovskega častnika o-svotodil 430 Židov, zaprtih v nekem prisilnem taborišču in o-j svobojeni ujetniki so se takoj j vpisali v rodoljubno vojsko. Srbska ofenziva proti nacijem Napad se je zgodil blizu mest se pričakuje. i Dvornik in Suvobor, kjer so NEW YORK, 1. februarja oete pod poveljništvom generala (AP) — Moskovski radio poro- Draža Mihajloviča' napadle, da ča o poročilu iz srbskih. virov, bi osvobodile svoje zaprte toda se 430,000 mož močna voj- variše. ska srbskih rodoljubov pod po- Poroča se, da židje v vedno veljstvom Draže Mihajloviča večjih številih vstopajo v upor-pripravlja na pomladansko o- niško vojska, da bi se maščevali fenzivo proti Nemcem iz svojih za ctivjaštva in preganjanje svo-gorskih zavetij. | jili sovernikov. Bolgarske čete drže Vzhodno Novi vodam Q «irefji fmnti„ Srbijo za osišče j CARIGRAD, 30. januarja (Po- LONDON, 31. januarja (R)« sebn0 poročilo Derek Petmore-a — Zaradi odhoda, nemških poy Zavezniki naj zato sto-reke Save. , rjj0 vse> kar je mogoče, da pod- | pro junaško vojsko Draže Mi-nadzorni odbor: predsednik An-1 hajloviča. t ton Bokal, Anton Jankovich i" Pomanjkanje olja v Evropi. V Lei Your Answer to Bombs Be BONDS! We are S^hting enemies who will stop at nothing. With our homes, our very lives at stake, shall we stop short of giving our dimes and dollars for Defense? Buy Defense Bonds and Stamps every day, every week. Buy as if your very life depended upon it. It does! darski odbor: Andrej Zupane, predsednik, Louia Ižanec, Jack Zakovšek in Anton Malovasich; i Tbe QiS?GftS3t, Suresi Way YOU Can Help Win This War... Buy Defense BONDS—STAMPS Now! Vinko Godina. Ostali direktorji so: Mrs. Mary Ižanec, France";', Novak, Peter Malovasich, John Fezdirtz in Frank Race. Sej s jdircktorija se vršijo vsak tretji Jugoslaviji ni prometa BERN, 30. januarja (NYT) — Poleg strašnega pomanjkanja žive/,a v Evropi jc največja stiska za olje in elektriko. Po-i ponedeljek v mesecu ob 7:30 u- krajina za pokrajino jo občutL ; n zvečer v uradu. j Navzli(; njenim obširmm gozdo_ ! vom je sedaj Jugoslavija na d, No, pa kaj; Malo S6 šem še. Zaradi tega m1 J treba govoriti takih neu®11 M — Kdo ti govori neuij "Očitamo ti samo tvoje s no vedenje, pa nič drugeg3^ kaj nisi svojega denarja naložil, kakor da si ga zap s? H naj — Šaj mi je rekel on; zabavam. — Fasja vera! je zaV^j tar, sem ti mar jaz sveto„ se nažri v predmestju k črnine ? — Človek še kratkočaš'J kor še ve in žna. Š tovarlS! bil. / N 'a, n j k hI ;tJ< 4 & Zdravnik ga je jezno . P — Lepe tovariše imas- ^ pa dobra! Jaz se trudim s vitim zdravljenjem, ki n°s slavo po Parizu in ki P ) slej odpre vrata v Instil ' svojimi pijanci pa kvailS božansko delo! Ge bi šlo,, zate, kar M hotel, bi ^ nas lahko uganjal. Telo 'Tj bi lahko pogubil, pa bi kega Auvergnčana c [ družba tudi še izhajala- * za odličnega moža, za d •za tvojega^ dobrotnika, ga bolnika! Osramotil sJ kvaril, umoril s svojih, dobnim vedenjem. žalosten si napravil g°s^ braz! Ubogi fant je pogleda1 ^ ga je on pomagal ustv | udrle so mu solze. . I — Želo žaloštno je t0, Bernier, ali dobri Bog K1 * is Na operaciji V . Glcnville | priča, da tega jaž ntf ^ Noš še je čišto šam o® Sp0s kvaril. Kaj pa mislite-ah lahko P ;ff I i vrsti. i Doinisnico se ic Poročila iz Beograda pravijo, | podal v svrho operacije Joseph da 3e tam zaradi pomanjkanja j Mlakar, sin pokojnega' Joe Mla- prometnih sredstev strašna sti-I karja iz Madisona, Ohio ter zet ska za premog in drva in da je Mr. in Mrs. Tony Mah, iz Madi- i vse prebivalstvo dobilo navodi-rona. Mnogoštevilni prijatelji la- mora varčevati s svojimi mu želijo skorajšnjega okreva- zalogami. nja, da bi se zdrav zopet povr- 85 srbskih četnikov ubitih v nil k svoji ženi in otroku, ki ga j boju že nestrpno pričakujeta. Obe-1 BERN, 27. januarja (AP) -r-nem ti tudi jaz in moj mož že- Beograjski list "Novo Vreme" liva to ljubo zdravje. i danes poroča, da je bilo v bor- Tončka in John Jevmk bah pri U->:' -» in Požegi ubitih 4 j jak šem in va da še ga še doteknil nis' (Nadaljevanji 80 srbskih četnikov, vfM j boju blizu Pilovače, kar da se boji vršijo v s stranih območjih. Oglašajte v "E&afcoprav WAMJVVWWWWk' i Je Ikramov vrnil, ^ral o tem pogo- |UV A SHARE IN HRXK0ERXVB01B STRAW I iiiiiiuiiuiaiiniinKiiiiiiiiiiiitainiiiiiiiii[iiiiiniiniiniiiiiMiiiiniiiniiinuaiuniiiiinni| PROCES [ pR0Tl RUSKIM ZAROTNIKOM j i aiIlKlltllllini^illlllIir3tlI12IlllC3ltllIltlllllC31ilIllIIIf IIC2IflftIllIIIllC3llllIlEIIIliC31IIIll>flIim*lltlliS . Afganistanski. -Je angleški predstavnik. 7n Je rekel: Kadar gre za Z Pomagajo kapitalistične ZT* desničarjem, da bi S?* °>sti, vam pa gle-j .^.odvisnosti, je treba kaj dati. biti7kl: Kaj dati? Kaj ob ^ajev: Dati 0 P^nati to se pra- rn 'aU Protektorat Anglije hi kj 0 gospodarskih stvari 6 razumejo same po se-vlm s® m°re Uzbekistan s »stati milij°ni prebivalcev ^ ^eodvisna država med ■ejo ellkanoma — Sovjetsko *«dtJ strani in Anglijo J| aI. Jeba je pristati k e-e%J\drušemu bregu. Če »»ali HJi« v _ __Ut je p) ik s °d enega brega, prista-;V?lO§vmu- Buharin je go-ilj lllzaciji kapitalizma, f v tem oziru igral o-,■ fV!°g° fašizem, zlasti je posrečilo, da smo znatno zmanjšali množine goveje živine. Hočem navesti konkreten primer. V 1936 bi bili morali po sklepu stranke in vlade izročiti kolhoznikom okoli 130,000 te-lic, ovc in druge živine. Izročili smo jih. Ali rezultati kontrole glede števila živine v drugi polovici 1936. leta in prvi polovici 1937 so pokazali, da je od teh 130 tisoč glav živine preostalo samo še kakih 30—40 tisoč. — Kam je pa šlo ostalo? Prvič, en del te živine sploh ni prišel kmetom v roke. Naši ljudje, ki so sedeli v okrožnih in okrajnih upravah, so izročali te telice in ovce samim sebi, potem so jih klali in predajali. — Drugič: niš se ni storilo zato, da1 bi se v kolhozih brigali za čuvanje živinskega naraščaja. V svilarstvu smo izvršili sledečo škodljivsko delo: Leta 1928 smo imeli kakih 7—8 tisoč ton surove svile, danes jih imamo brih 10 odst. murv in s tem u-ničili klajno bazo svilarstva. Če je kdo rekel, da ni treba sekati, smo ga pobijali takole: "Ti si zoper mehanizacijo, zoper strankino politiko? Ti si torej oportunist, tebe je treba biti." Da niti ne govorim o lucerni, ki je spremljajoči sadež bombaža in eden glavnih sadežev v bombažnem kolobarjenju. Lu-cerno smo škodljivskim potom skoraj popolnoma uničili. Obnavlja se šele v poslednjih dveh letih pod neposrednim pritiskom C. O. VKS(b). V poslednjem času smo vsak teden dobivali telegrame s Stalinovim podpisom: "Zakaj lucerna zaostaja? Zakaj je ne sejete?" Šele pod tem pritiskom smo začeli popravljati položaj z lucerno. Da ne govorim o celi vrsti drugih škodljivskih dejanj na področju kmetijskega gospodarstva. (Nadaljevanje) fejev: 10—12 tisoč ton. Ali pravilno A1i je hvalil faši-j izračunana možnost Uzbekista-na znaša približno 22—23 tisoč Jaz razumem to ton surove svile na leto. To bi O* fašizma. Rekel ^ PenJa sedaj fašistična ci.Se sile, da bi napravi-je ° Za hegemona Evro-P Nemčije v do- (iOt-r«*tod; DPe, ^ „ Ja fašjizacija vse E-Pogodb e Popravlja tozadev-.,,«-vami a 2 velikimi azijskimi ' Hž» ti 2 Japonsko, da - lWPQgodba med faši-^ia in Japonsko v i*vaia{ 2°per ZSSR. Iz tega Jfe aključek, da je naša ir®. da aktiviziramo volucijonarne sile. krat ni bilo v Taš- in ker sem ifftetuj j uharinu v svo" J' <, » * * " " ' v< y* , v ds and stamps *OUR COUNTRY is the theme of this effective Poster now seen in store windows and in the lobbies .over the country. Drawn by artist Henry Billings, • Y., the poster portrays the spirit of patriotism by j oi.u. / •-------—j. .i,------u _______ ' the poster portrays tfle spirit oi patriotism Dy United States Government through tho purchase of Stamps. Si t» xuum ®tamEa' stamP® are Priced ijopa 10 cent« to $5; Na gornji sliki je prva seja vojnega delavskega odbora. Od leve na desno sede: George W. Taylpr, William H. Davis, Frank P. Graham. Od leve na desno pa stoje: E. J. McMillam, Matthew Woll, Walter C. Teagle, A. W. Hawkes, Roger D. Lapham, George Meny, Thomas Kennedy in R. J. Thomas. Letaio in ladja y rokah vsakega slovenca v ahirski bi morala biti Na levi sliki vidimo motor letala, ki leti nad neko ladjo, na desni pa je skupina balonov v nekem hangarju. , "s..... H knjiga našega slavnega rojaka * (Po pošti 10c več) ■ Dobi se v uradu "Enakopravnosti," 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. "To je knjiga, ki bi jo moral citati vsak Amerikanec," ... pravi Eleanor Roosevelt, žena predsednika Zedinjenih držav. * STANLEY WEYMAN Rdeča kokarda Roman iz Velike revolucije "Kmetavs ti lopovski!" sem zavpil. "Znaj da imamo pnške in . , . " "Naj imajo podgane še take zobe, pekle se bodo vendarle! Pekle se"bodo!" mi je zabrusil. In zmagoslavno je pokazal s svojo sekiro na goreča poslopja. "Pekle se bodo!' . . . Dobro me poslušajte, gospod," je ponosno nadaljeval. "Minuto časa vam damo za premislek. Predajte nam Gargoufa na milost in nemilost — ostali pa lahko odidete." "Vsi?" "Da, vsi." Mraz me je izpreletel. "A kaj bo z Gargoufom?" sem vprašal. "Mar ga . . . Kaj mislite storiti z njim?" "Spekli ga bomo!" je s strahovito kletvijo zarjovel kovač in besneži okoli njega so se za-rezgetali kako peklenščki. — "Najprej ga bomo živega drli na meh in potlej ga bomo pekli!" Trepetal sem, Pomoč iz Ca-horsa ni mogla priti preje nego čez kako uro. Da bi iz Sauxa vobče prišla, je bilo malo verjetno. Vrata, nad katerimi sem stal, so se morala vsak trenutek zrušiti. Napadalcev je bilo tridesetkrat več od nas in želja po osveti jim je jemala poslednji ostanek razsodnosti. Stoletja trpljenja so se dramila v njihovi krvi in vpila po maščevanju. Ogenj, ki so ga bili za-palili, jim je podžigal samozavest. Požar se jim je razlival v žile. "Doli Bastilja! Doli trinogi!" Okleval sem. "Minuto!" je ponovil kovač s pomenljivo kretnjo. "Minuto časa imate. Ali Gargoufa — ali vse!" t "Počakajte!" Vrnil sem se v sobo. Prizor, ki se je tu ponujal mojim očem, ni bil nič bolj tolažilen od vna-njega. Ženske so bile prestale hlipati in tarnati in so sfe v nemi, prestrašeni gruči stiskale v kot. Stara služabnika in kuhinjski dečko so si oblizovali ustnice terTFradoma pogledovali zdaj drug drugega, zdaj puške, ki so jih držali v rokah. Samo Deni-za se je brzdala; bleda in trmasta je stala sredi sobe. Z naglim pogledom sem ošinil to slo-ko osebico v svetli halji, nato sem se obrnil v, stran. Nisem se upal izreči misli, ki mi je vrtala po možganih. Saj je bila sama slišala . . . Ona je izpregovorila namestu mene. "Ali ste jim odgovorili?" mi je šepnila, gledaje mi naravnost v oči. , "Ne še," sem dejal in pobesil trepalnice. "Dali so nam minuto časa, da se odločimo . . ." krčil na najtemnejšem koncu obstenske klopi. Čeprav sem! govoril o njem z zamolklim gla-, som, me je vendar slišal, in ko, je dvignil glavo, mi je pokazal | obraz vreden njegovega vede-J nja: bled, poten od strahu, naj-ostudnejši obraz, ki si ga je mo- j či misliti na zemlji . . . "Bože moj," sem pomislil, "ali je mogoče, da spravi strah človeka v takšno stanje?" Ko je prestre-"Slišala sem," je odgovorila Sel m°j Pogled, je hotel nekaj trepeta je. "Odgovorite jim." |reči: toda njegova usta niso iz-"Ali gospodična ..." davila glasu. Samo še bolj se je "Odgovorite jim: nikoli! Nikoli!" je viknila z vročičnim glasom. "Brzo, brzo — ne dajte jim misliti, da se hočemo ukloniti!" Vzlic temu sem se obotavljal, med tem ko je zunaj prasketal požar. Kaj je bilo koncem koncev življenje tega lopova v primeri z njenim življenjem? Kaj je bil ta brezčastni človek, ki je toliko let izžemal siromake in oskrunjal nedolžnost, v primeri z njeno mladostjo? "Gospodična," sem zamrmrai naposled, ogibaje se njenega pogleda, "uverjen sem, da niste dobro premislili . . . Odbiti to ponudbo je toliko fčakor žrtvovati nas vse ... ne da bi ga s tem rešili." "Pač, premislila sem!" je odgovorila in nestrpno trenila z rameni. "Premislila sem. Toda Gargouf je bil oskrbnik mojega očeta in služi zdaj mojemu bratu : če je grešil, je grešil na njuno ime. Zato je naša dolžnost, da vzamemo odgovornost nase. In tudi — kdo ve, ali vobče pride do tega?" je. nadaljevala z bolestnim obrazom in nenadno grozo v očeh. "Saj se ne bodo upali, jelite da* ne? Ne bodo se upali . . . . " "Kje je Gargouf?" sem vprašal osorno. Pokazala je v kot za svojim hrbtom. Pogledal sem vanj — in toliko da sem verjel svojim očem. Človek, ki sem ga t^il o-stavil polnega obupne hrabrosti in pripravljenega, da drago proda svoje življenje, se je zdaj zrušil vase, prava slika brezumne strahopetnosti in zaglavne krivde. "Kaj mu je?" sem vprašal, da bi vsaj od drugih izvedel vzrok te čudne izpremembe. Nihče mi ni odgovoril: toda resnica je bila očitna. Dokler je videl nas vse v enaki nevarnosti, kakor je pretila njemu, ga je držal prirojen moški pogum. Toda kdo ve, koliko znanih glasov, koliko krikov glad-nih ljudi in onečaščenih žensk je bil spoznal v divjem rjovenju, ki je zahtevalo njegovo smrt! Ta enodušni glas ubogega ljudstva, ki je hlepelo po njegovi krvi; ga je bil izpreme-nil v cunjo. Tresoč se kakor šiba na vodi je čepel v svojem kotu in proseče sklepal roke. Tak strah je nalezljiv. Ogorčeno sem stopil k njemu in sem ga zgrabil za ramena. "Pokoncu, pes!" sem velel. "Pokoncu, da braniš svojo kožo — zakaj Bog mi je priča, nihče je ne bo branil namestu tebe!" Vstal je. "Evo me, gospod, evo me," je zajecljal. "Pripravljen sem se boriti za gospodično. Pripravljen sem ..." Toda čul sem, kako so mu šklepetali zobje, in videl, kako je blodil z očmi nalik zajcu, ki ve, da je obkoljen po psih. Spoznal sem, da se nanj ne morem zanesti. In ker se je prav tedaj dvignil pred gradom divji hrup — znamenje, da je naš rok potekel — sem ga pahnil od sebe in se vrnil k oknu. Prepozno! Nisem še utegnil pogledati doli, ko je treščil grmeč udarec ob velika vrata; sveči na mizi sta se zamajali in ženske so zaječale okoli nje. Zaslutil sem, da je vse izgubljeno. Kamen je priletel skozi okno, za njim drugi in tretji. Drobci stekla so padali na nas; prepih je utrnil eno izmed sveč; ženske so poblaznele od groze ter se z o-bupnim vriščem razbežale na vse strani. To in pa tuljenje množice, ki je zdaj neovirano u-darjalo med nas, me je doto-rej zmedlo, da sem stal nekaj trenutkov v popolni neodločnosti in zbegano gledal okoli sebe. Bojazljivec v meni je čakal samo znamenja, da bi se oglasil. Toda nekdo se je dotaknil mojega komolca; ozrl sem se in zagledal Denizo, ki je dvigala obličje k meni. Bila je bleda kakor smrt; strah, ki ga je tako dolgo premagovala, ji je večal oči. Oma-hovaje se je obesila «na mojo laket. "Oh!" je šepnila z glasom, ki mi je segel naravnost v srce. "Rešite me, rešite me! Ali ni več nikake pomoči? Dajte, gospod, povejte? Ali nam je res umreti?" "Vse je na tem, da pridobimo časa," sem odvrnil. Zdaj, ko je slonela ob meni, se mi je čudežna vračal pogum. "Ni še konec vsega. Poizkusil bom govoriti z njimi." Posadil sem jo na klopico, stekel k oknu in stopil venkaj. Knudsen zaprisežen kot general Na prvi pogled se je zdel položaj še vedno tak, kakršen je bil. Vijoči se plameni, svetloba, iskre in oblaki dima, vse to je bilo neizpremenjeno. A že v naslednjem trenutku sem opazil, da požigalci ne tekajo več okoli' ognja, ampak da se v gosti trumi gneto pred vrati in delajo na vse kriplje, da bi jih vtrli. Vpil sem nanje kakor iz uma, da bi jih zadržal. "Petit-Jean! Petit-Jean!" sem klical kovača po imenu. Toda v trušču me niso slišali ali pa me morda niso hoteli poslušati; in sredi mojega jalovega prizadevanja ,so se velika vrata razletela in j množica je z zmagoslavnim fjo-I venjem vdrla v grad. Niti trenutka nisem smel izgubiti. Jadrno sem skočil nazaj in zgrabil za puško, ki mi jo je bil dal Gargouf; a kako sem o-supnil, ko nisem videl pred seboj nikogar več! Hiša se je tresla od teptanja; zmagoslavni kriki so se že razlegali po stopnicah; v desetih sekundah je morala biti vsa divja tolpa nad nami. Toda kam je bila izginila Deniza? In Gargouf? In sluge, služabnice in kuhinjski dečko, ki so bili pravkar še tu? Praznota okoli mene me je ohromila kakor moreč sen. Nato se je začul na stopnicah prvi topot težkih nog — in obenem se je oglasil rahel vzklik nekje na moji desnici. Takoj sem planil k vratom, ki so vodila iz tega prostora v levo krilo gradu. Še trenutek in uporniki bi me bili opazili; baš toliko, da sem utegnil zakleniti vrata Darlanom, od katerega f za seboj. hteval francoske bojne * Dirjal sem iz sobe v sobo, dokler nisem zagledal odprtih vrat izza katerih je uhajala luč. Tam, tain ne da. na koncu krila, - sem našel be- j Pritisk na Bolgarijo toda rečeno je, da mu J« lan odgovoril, da slednji gunce. V naglici svojega bega se niso bili spomnili, da bi bili zaprli vrata za seboj. V tem poslednjem pribežališč, v belem in zlatem markizinem budoarju, sem jih našel ždeče za pozlačenimi naslanjači in s cvetjem izvezenimi blazinami. Svilenina in dragocene drobnarije, na katere je padala klavrna svetloba edine sveče, ki so jo bili vzeli s 8 vtral® ANKARA, Turčija arja. — Tukajšnji ne' plomatski viri pravijo, morala Bolgarija končno darle vdati vedno siMJ nemškemu pritisku ter P" na rusko bojišče manjšo svojih izbranih čet za po®j ofenzivo Nemčije proti R Nemci hočejo narediti se proti boljševizmu b°rl j seboj, so dajale njihovim belim'žena Evropa, zato hočejo obrazom in v strahu razširjenim zrenicam še bolj pošasten izraz. V svoji bojazljivosti so bili porinili Denizo v prvo vrsto — ali pa je bila nemara sama stopila v ospredje, ker se je nadejala, da pridem zanjo. Ona me je prva spoznala in pomirila ostale. Vprašal sem jih, kje je Gargouf. Nihče izmel njih ga še ni bil pogrešil in vsi vprek so se vznemirili, eeš da je ubral isto pot kakor oni. "Po tem takem ste šli z njim Let Your Answer to Bombs Be—BONDS! We are lighting enemies who will stop at nothing. With our homes, our very lives at stake, shall we stop short of giving our dimes and dollars for Defense? Buy Defense Bonds and Stamps every day, every week. Buy-as if your very life depended upon it. It doesI Zasedanje Panameriške konference 'tudi Bolgarijo ob svoji Na stran jugoslovanski kov pa prestopajo bolga , jaki v tolikšnem številu, moral Hitler pustiti v St" di nekaj onih svojih cA s rih odhod v Rusijo je WW rejen. Mihajlovičevi četniKi dni zopet iztirili neb vojaški vlak, pri čemer r, ubitih in ranjenih 200 vojakov. Ostavka romunskih LONDON, 8. februar* Reuterjeva depeša naz Ankare, da so rumuns potrdili vest o resign8" rumunskih generalov, dali ostavke zato, ker mier Antonescu oblju Nemčiji 300,000 mož za pomladansko ofenzivo P siji "Da, gospod." To mi je pojasnilo njihov beg, ne pa oskrbnikovega nestanka. Prav za prav mi ga pa ni bilo dosti mar, ker sem itak vedel, da se od njega ni nadejati pomoči. V brezupju sem pogledal okoli sebe; zdelo se mi je, da se še tolstolici amorčki na oponi rogajo naši stiski. Imel sem puško in v njej en strel: življenje enega človeka je bilo v mojih rokah. A kaj mi je to pomagalo? Še minuto, najdelj dve, pa bodo vrata vlomljena in vsa tolpa divjih zveri bo planila na nas . . . "Oh, gospod — tajne stopnice! Ušel je po tajnih stopnistalno delo in P"'»" cah!" Kuhinjski dečko je zagnal ta klic. On edini je bil ohranil prisotnost duha. "Kje so te stopnice?" sem vprašal. (Dalje prihodnjič) IŠČE SE OSKRBNIH za Slovenski # Holmes A** ef*. Zadnji razvoji svetovnih bojev na kopnem in na morju 'Nadaljevanje s 1. strani) svojim učencem in prijateljem, generalom Francom. Petain ne da ladij Nacijski admiral Reader je i-mel tri ure trajajoč tajen sestanek s francoskim admiralom Zidano garažo se odda v najem. Pripravna tudi za majhno tovarno za orodje (tool shop) 28x30 čevljev. Vpraša se na 6601 St. Clair Ave. jf Zglasiti se je ob 8. najkasneje do srede, arja, pri tajništvu k°r Kupite sedaj ioi CONLON Električne lejjJJf Knudsen, bivši šef OPM, je bil te dni v navzočnosti vojnega tajnika Stimsona zaprisežen kot general ameriške armade. Predsednik Roosevelt mu je dal to imenovanje, da bo njegova beseda glede obrambnih potrebščin tudi pri generalih kaj veljala. Kazen za kriminalce Na gornji sliki so reprezentantje ameriških republik, ki so sc sestali h konferenci v Rio de Janeiro, glavnem mestu Brazilije. Mož v sivi obleki na sredi je Sumner Welles, državni podtajnik Zedinjenih držav. Posadka torpediranega parnika Stanovanje in hrano želi dobiti oče zase in dva otroka, stara 19 in 17 let, v okolici collinwoodskega okrožja. — Naslov se naj pusti v uradu "Enakopravnosti." je zaloga pop Pralne strofa MAYTAG — ABCB£ ' T ^ FRIGIDAIRE — 1 LUX Kuhinjske MAGIC CIIEF — ^ ROPER — FFJ ZENITH — PHILIP' b son-stromb^ Cene zmerne. D—; uy ^ ki % ley I { fcei 5 'Si ka mesečna NORWOOD A &F 6104 St. 819 E. m Hit Them Where It Hurts .),. BUY BONDS! Make no mistake—this is a life or death struggle. Men are dying In your defense. Dying that America may be safe I Give our fighting men the guns, the planes, the tanks they need! Bonds buy bombs. Every dime, every dollar you put Into Defense Bonds and Stamps is a blow at the enemy. Hit them where it hurts —buy bonds! Bonds cost as little as $18.75 up— stamps as little as 10 cents up. BY LICKlNQr ENOUGH DEFENSE S Na gornji sliki je prizor v neki dvorani mesta Londona, kjer ^ so se zbrali zastopniki devetih držav, katere je zasedla Nemčija j ki so sklenili, da mora po tej vojni zadeti vse krivce za vojno zaslužena kazen. Med temi zastopniki so bili tudi reprezentantje IJugoslavije. • _ Posadka ameriškega tankerja Malay stoji okoli velike odprtine na krovu, katero je povzročil torpedo sovražne podmornice. Štirje možje posadke, M je štela 33 mož, so bili izgubljeni. STRAN i 1 ENAKOPRAVNOST 9- februarji