REDN1STV0 ZARJE je v Ljubljani, FranSiSkanaka oHca M. 8 istarna I, nadstr.). Uiadno ure xa stranke so od 10. do 1L opoldne in od 5. do 6. t>oi oldne vsak dan razen nedelj in razGiiiov. Rokopisi av ne vračajo. Keitankirana pisma ne ne sprejemajo : s : AROCNINA ; celoletna po ponti ali » pošiljanjem na dom u iVstro-OerHko in Bosno K 2101', polletna K JO^O. četrtletna ' 6*40, mesečna H 1 ‘iSO; »a Nemčijo celoletno K 2(5*40; ta : Cotaio inoienistvo in Aneriko celoletno K 36'—. Posamezne številke po 8 vin. ZA H JA izhaja vsah dan razen nedelje in pravnikov ■’ •* •’ «b po! 11. dopoldne. . •. • UHtAVhHbTVO (Ki nui)M|ii v seienLtutyov, utjei »itiv.fi, )]., iii oraduje v.a s'tanke od 0. d« 2. dopoldne in od 3. do 7. y.»eea> In.sereii: enoetopnn peli! vrstica 00 vin., pogojen prostor, po*J*mi ::: hi »r*l 'an «• -H; 'viii, — iii5nvuiat\ <• NetrauUttunu uh premam frankdami uiuna st ne »piajemai — R^Iohi >ueij> ista »o poftluine proste. ,,,, Stev. 764. V Ljubljani, v soboto dne 20. decembra 1913 Poglavje o korupciji. Grofu Stiirgkhu sc mudi z odgoditvljo par-imenta. Kdor živi v Avstriji ter ima tudi oči l nšesa tukaj, se ne ho prekomerno čudil, lera, ki se Je pričela zadnjo soboto v Rze-osza, potem sc je začela sukati v kolobarju, in ške v splošno avstrijsko zadevo. Pušica, ki Je nela zadeti Stapinskega. sc je kakor začarana fcrnila; ranila je strelca samega, ministra Dlu-loszt, potem se je začela sukati v kolobarju, in *daj nihče ne ve, kdo pride šc na vrsto, da se »u zabode v prsi. Grof Stiirgkh je že blcsiran, če bi bila Avstrija Francija, bi bila mlnistr-ika kriza že snoči postala akutna. I Ministrski predsednik Je včeraj odgovarjal fl interpelacijo o aferi Dlugosz-Stapinski. Nato ! bil sprejet predlog sodruga Daszynskega, da le otvori o ministrovem odgovoru debata. Kjer k politična tankočutnost le količkaj razvita, bi « to glasovanje smatralo za nezaupnico, in če ,t 1» grof Stiirgkh smatral Avstrijo za konstitucio-»alno in parlamentarno državo, bi izvajal edino Pravilne posledice iz dejstva, da ni vzela zbor-lica njegovega odgovora na znanje. Prosil bi cesarja za avdienco, pa bi podal svojo demlsijo. Vesti z Dunaja se glase za sedaj Se dru-ače. Venomer govore o odgoditvi državnega bora. Dokler je šlo le za rusinsko obstrukcijo a za finančni načrt, je šla ta Špekulacija člo-feku še kakorkoli v glavo, dasi je za vse težave parlamentu v prvi vrsti odgovorna vlada, ki e daje državnemu zboru nikdar časa za kakšno emeljitejše delo. Toda sedaj sploh ne gre za lusine in za finančni načrt, ampak za vprašanje anamizma, in če bi Stiirgkh sedaj odgodil par-ament, ne bi to značilo prav nič drugega, kakor a se hoče v osebnem interesu v kritičnem tre-otku iznebiti kontrole in rešiti debate, ki bi nu lahko postala nevarna. Ce gospod grof Stiirgkh ne dernisionira ta-toj, tedaj je moralno dolžan pripustiti zboro-anje parlamenta, dokler ni rešena zadeva, ki e tiče njega samega. Sprejem Daszynskijevega redloga o otvoritvi debate Je jasen dokaz, da ahteva večina zbornice drugačne jasnosti, ego jo je podal ministrski predsednik s svojim ovoroAi Po glasovanju za ta predlog se lahko ilepa, da se večina zbornice ne strinja s tistimi izori’ ki jih Je razvijal grof Stiirgkh. Vlada ima, če pride s parlamentom na- Jkriž, liravieo. da Ha razpusti in apelira na 7ice. To je seveda nekaj druzega, kakor od-id tev državnega zbora in vladanje s § 14. Ali !h razpust Je v duhu ustavnosti le tedaj dovodu, sredstvo, če se pojavi med vlado in ve-inn nasprotje glede na zakonodajno delo. Tak bfeel na volilce je razumljiv, če predlaga vlada f gfcšen načrt pa ga zbornica odklanja. Kjer pa rt za moralna vprašanja, ni za razpust parla-l ienta nobene podlage, in če izreče zbornica " vojo sodbo proti vladi, je odstop ministrstva dina prava pot. Po dolgi dobi je bila včeraj večina držav-lega zbora v soglasju z večino prebivalstva, ajti o tem ni dvoma: Če bi se o Stiirgkhovem dgovoru priredilo splošno ljudsko glasovanje, ii se zaključil tak plebiscit še odločneje proti ninistrskemu predsedniku in njegovim nazo- jptn. Grof Stiirgkh je žrtvoval ministra Dlugosza. f Rzeszowu je hotel Plugosz uničiti Stapin-kega. Ni dvoma, da ga je resnično ranil; za* ovor, s katerim se Je hotel Stapinski v četr-ek opravičiti v poslanski zbornici, ne ho držal, ajti če Je dobival denar iz dispozicijskega Sklada, od namestnika, od ministra, ni mogel rečno in večno misliti, da mu ga daje skopi špe-Hilant Dlugosz venomer le kot strankarski to- variš iz svojega žepa. Ako Je dobil od Javvor-skega, ki je po vsej Galiciji znan kot vodja nazadnjakov, denar za nakup (ista, ni mogel biti Stapinski tako naiven, da bi smatral to za subvencijo, ki n J služi boju proti nazadnjakom. Ce mu je imel član vlade Bilinski pribaviti dva mi-Ijona, Je moralo biti Stapinskemu Jasno, da ne dobi takega denarja za opozicionalne namene. AH padec Stapinskega, ki Je za politično življenje v kapitalistični družbi sploh značilen, ne zmanjšuje Dlugoszeve krivde In ne opravičuje vlade, in za avstrijsko javnost Je poglavje o Dlugoszu in kapitola o Stfirgkhu važnejša od afere Stapinskega. Ministrski predsednik pravi, da le Dlugosz prekršil dolžnost diskrecije. Torej: Izdal je skrivnosti. Ce bi bil to edini Dlugoszev greh. bi lahko dejali: Blagor mu! Da se Je nekoliko razgrnil zastor izpred teh skrivnosti, je edino, kar more javnost v tej reči pozdraviti. Slutnja, da je v političnih kupčijah skoraj vedno kaj nečednega. je stara; tukaj pa so zdaj dokazi. In če grof Stiirgkh obžaluje, da so se te mešetarije nekoliko razodele, bo ljudstvo o tem drugače sodilo. Hudo ni. da Je Dlugosz kaj povedal; hudo je to, kar je povedal. Ampak grof Stiirgkh pravi, da ni bil s Sta-pinskim nikdar v dotiki. To bi lahko nekoliko olajšalo krivdo Stapinskega; Stiirgkhova odgovornost pa se s tem prav nič ne zmanjšuje. Gospod grof pravi, da je vzel denar Iz dispozicijskega sklada in da to ni fond za dobrodelne namene. Vse kar Je prav. Nihče ne pričakuje, da bo ministrski predsednik iz tega zaklada podpiral brezposelne delavce. Ampak Če daje grof Stiirgkh denar za nakup opozlcionalnega Tista In ve. da bo ta list v rokah opozicionalca, tedaj gotovo ne pričakuje, da bo subvencionirani poslanec poostril svojo opozicijo; Stiirgkhu so dejali, tako pravi sam — da bo Stapinski zato podpiral politiko večine Poljskega kola, z drugimi besedami politiko vlade. Napram ljudstvu naj torej ostane opozicionalec, v resnici pa naj bo v službi vlade. Gospod grof bo že dovolil, da Ima ljudstvo o takih kupčijah svoje mnenje, ki se z njegovimi nazori nikakor ne strinia. Stiirgkh je zahteval priznanje za svolo moralno rahločutnost; ali javnost, ki ne zoblje iz dispozicijskega sklada, nima vpričo takega kupovanja dnS dovolj Cnsa, da bi se bavffa z občutki gospoda grofa. Dispozicijski fond ni humanitaren zavod; ali za to pač tudi ni bil ustanovljen, da bi sc korumpirali volilci, poslanci in izdajatelji listov. Zbornična večina, ki se bivstveno razlikuje od navadne vladne večine, je sklenila debato o Stiirgkhovem govoru. To pa je morala storiti v lastnem interesu, kajti vzeti ta odgovor na znanje, bi značilo odobritev nesprejemljivih Stilrgkhovih nazorov, z ozirom na dosedanja razkritja pa še nekaj hujšega: Ce je dispozicijski fond podkupil Stapinskega, tedaj je res, kakor je dejal sodrug dr. Diamand, vprašanje! kdo je še podkupljen in kdo ni. Grof Stiirgkh pravi, da je povsem naravna reč, ako se subvencionira opozlcionalen list za to, da piše za vlado; Če je taka, tedaj Je opravičena radoved-nost. ali ni še več takih opozicionalnih listov, ki pišejo za denar v duhu vlade. Kar je doslej prišlo v Javnost. Je nedvomno poglavje korupcije. In če se ta tur na državnem telesu ne operira pravočasno, je nevarnost, da se zastrupi ves organizem. Odgoditev državnega zbora je torej povsem nedopustna, dokler se popolnoma ne reši to vprašanje. Paragraf 14 ne sme biti odeja za korupcijo. Hrvaške volitve. Zagreb, 18. decembra.^ Hrvaško-srbska koalicija Je zmagala na volilnem bojišču. Dejali smo pred volitvami, ia pride z volišča kot vladajoča stranka, in teko se Je zgodilo. Poražene so manjše stranke: Kmečka, srbska radikalna in socialno demokratična. Prvi dve imata svojo nezgodo pripisati večinoma sami sebi; v kmečki in v radikalni f !e vodstvo stranka. In ker je v eni in v drugi fodstvo slabo, sta obe morali doživeti poraz. Socialno demokratično stranko je prema-[al volilni red in pa pritisk. Izven Sida ni mola socialna demokracija nikjer upati na uspeh. )elavci nimajo volilne pravice — s tem je dosti povedano. V šidskem okraju pa ima stranka veliko pristašev med kmeti, in tukaj ki bila zmagala, če ne bi bil ves uradni aparat največjim tlakom delal za madjaronskega andidata grofa Jankoviča. Obljubovale so se liste volitve. Uradne »Narodne Novine« so irjnašale izjave, da nima vlada nobenih svojih ;andidatov. Baron Skerlecz je celo obljuboval, ‘S la bodo pripravljene napake, ki bi jih zagre-ili oblastveni organi proti čistosti volitev. Vse ake izjave nas pa nič ne ganejo, ker Jih po-namo še iz Khuenovih časov, poznajo pa jih udi veliki župani, okrajni glavarji in vsi reliki in male paše dol do občinskega pandurja. Micielno so bile vsake volitve na Hrvaškem vobodne; mandarini pa so vedno čitali med vrsticami izjav in razumeli, da na Markovem trgu eno pišejo, drugo pa žele. »Svobodna Riječ« je pred volitvami objavila gorostasne slučaje volilne korupcije. Za volilce grofa Jankoviča so se prirejali pravi banketi, za 1200 oseb v enem, za 1200 oseb v drugem kraju. Korteši so bili večinoma uradni funkcionarji. Znani socialno demokratični volilci so dobili uradna vabila z grožnjo, da Jih pripeljejo žandarji, če ne pridejo sami. Na dan volitve je bila cela vrsta naših volilcev brez razloga v zaporu; to se pravi, razlog je bi! ta, da niso mogli voliti. Tako je »zmagal« madja-ronski grof Lacika Jankovič. Precej presenetljivo je dejstvo, da je izvoljenih deset starih madjaronov. Koalicija se jih je branila, toda zdi se, da se jih v saboru ne bo mogla otresti. Vlada pač ne obžaluje, da so bili izvoljeni, ker ji bodo izvrstno služili za pritisk na koalicijo, če bi se ta hotela kaj svobodneje gibati, nego bo njenim gospodarjem všeč. Vprašnje pa je, če niso bili madjaroni izvoljeni z indirektno pomočjo koalicije. Natančni pakt med njo in baronom Skerleczem itak ni znan. Ampak v Oseku izhajajoča »Drau«, ki je vedno zastopala vladno stališče, in sicer v prvi vrsti stališče madjarske vlade, se že oglaša z vsiljivim svetom, naj koalicija vpošte-va madjaronske mandate in naj se ne da za-peljavati od svojih »radikalnih« članov. V Zagrebu Je bilo zelo slovesno, ko Je koa- licija zmagala. Kdor bi iskal v Zagrebu najve-CJo politično zavednost, bi se zelo motil. Ampak zmotili se bodo tudi Zagrebčani, ki sedat mislijo, da je zmagala »narodna ideja«. Hrvaška ni samostalna država in kdor hoče tukaj vladati, mora paziti na veter iz Budimpešte. To se izkaže tudi za koalicijo. Tudi baron Skerlecz Je imenovan za hrvaškega bana na predlog ogrskega ministrskega predsednika in bo eksponent grofa Tisze v Zagrebu. Ogrska vlada bo vedno varovala svoj vpliv na hrvaške razmere, in čimbolj ga bo hotela uveljavljati, tembolj bodo spori neizogibni. Ce pa ho hotela koalicija preprečiti skrajne konsekvence, kakršne so se izražale v dvajsetmesečnem komisariatu, se ne bo mogla izogniti kompromisom. v katerih bo ona popuščajoči del. Ni ticha sicer, da bi takoj nastopila pot starih madjarovnov, ampak s svojim nekdanjim radikalizmom ne bo mogla obstajati. Nevarnost, da pride hrvaška politika popolnoma na Khuenov tir, se da preprečiti le z enim sredstvom; državniško spoznanje bi bila koalicija pokazala, če bi ga bila v paktu z banom označila kot pogoj. Zdravilo zoper prežečo reakcijo je le splošna in enaka volilna pravica, o kateri pa koalicija sedaj tako molči. Dnevne beležke. — Mednarodni socialistični kongres. Iz Londona poročajo, da Je določilo mednarodno tajništvo na svoji zadnji seji, da bo prihodnji mednarodni socialistični in strokovni kongres na Dunaju. Pričel se bo 23. avgusta 1914. Provizorični dnevni red Je: Brezposelnost; draginja; alkoholizem; imperializem in mednarodna razsodišča. — Afera poslanca Stapinskega je zopet mogočen dokaz, kako nerazdružljiva sta pojma kapitalizem in korupcija. Tisti, ki razlagajo vsako zlo tega sveta s hudobnimi ljudmi, z rojenimi zločinci itd., bi se ravno od tega slučaja lahko veliko naučili. Stapinski je imel v političnem življenju prav lep začetek. Poljska ljudska stranka ni bila ideal demokracije, toda v boju zoper korumpirano žlahto Je imela priznanja-vredne zasluge. Toda kakor vsaka protireak-cionarna stranka Je imela težak boj. Nasprotniki so se opirali na moč vlade in na bogata sredstva. V marsikaterem volilnem okraju, kjer Je ljudska stranka upala na zmago. Je doživela poraz, ker sta uradni aparat in denar odganjala vofHce na drugo stran. Stapinski pa Je hotel imeti uspehe. In potrpežljivo čakati, da dozore sadovi agitacije, ni maral. Nemara je tudi mislil. da ne dozore nikdar, če bodo mogli nasprotniki brez konkurence kupovati glasove, razširjati svoje časopise, plačevati brezvestne agitatorje. Pa se mu je zazdelo, da tudi njegova stranka ne pride brez denarja naprej. Seveda, za vsako politično delo je treba denarja. Nobeno vabilce na shod se nc natisne zastoni. Ali pri nasprotnikih ga Je videl na kupe. Za vsako volitev so bili debeli tisočaki, za časopise miljoni. Da bi mogel izdržati konkurenco z nasprotnikom, bi tudi sam potreboval velike svote za list za agitacijo, za volitve. In ko se je pokazala prilika, da bi prišel do denarja, ni veliko vpraševal, odkod da izvira; tolažil se je s tem, da ima pošten namen. In pozneje, ko so bili z denarjem spojeni pogoji, je mislil le še na formalni uspeh, ne pa na to, da pravega namena z njim vendar ne doseže. Hrepenel je po listu, da bi mogel z njim voditi svojo politiko. Dobil Je list. ali njegovo taktiko so določevali konservativci. Stranka se Je s pomočjo denarja razvila, to se pravi, postala je večja, ampak taka ni bila, kakršna bi morala biti. Tako Je šlo po eni strani navzgor, po drugi pa navzdol. Slučaj Stapinskega je prišel zaradi Dlugoszeve strasti v javnost, koliko pa Je še podobnih slučajev, se more le slutiti. Ker je denar sredstvo moči v kapitalistični družbi, je njegova privlačna sila tako velika, da ne bo konca korupcije, dokler ne bo konca kapitalizma. Pač pa bo korupcija sama pospešila njegov konec. Zdi se, kakor bi bila le slučajnost, da se korupcijske afere tako množe; ampak vse, kar se godi, se godi po gotovih zakonih. Panamizem je neizogiben plod kapitalizma in množitev panamističnih afer kaže, da kapitalizem dozoreva za košnjo. — O Idrijski volltvl pisari »Slov. Nar.« še vedno na svoj način, namesto da bi lepo molčal. Kajti Čimbolj bo drezal, tem slabše bo. »Slov. Nar.« nemara misli, da spada v pošteno agitacijo, če zlorabljajo ljudje svoj značaj kot predpostavljeni, da pridobivajo volilce za svojega kandidata. Drugi ljudje smatrajo to za podlost, in take podlosti je bilo v Idriji več kakor preveč. Liberalni list lahko zdaj poje, kakor hoče — kadar bo ožja volitev opravljena, bo itak Še predrznejši — vendar ostane resnica, da ta mandat ni prišel na pošten način v liberalne roke, resnica, da so liberalci s podlimi sredstvi oflžrli socialni demokraciji edino možnost zastopstva v deželnem zboru in da so to storili v kampanji, v kateri so sami uživali socialno demokratično pomoč. Ce Je res, da imajo protiklerikalne stranke na Kranjskem kakšne skupne naloge, tedaj bi bila enostavna dostojnost nalagala liberalcem, da bi bili v Idriji naperili svoj glavni boj proti klerikalcem, ne pa proti socialnim demokratom. Toda proti klerikalcem niso imeli korajže, dočim so menili, da se na delavce Leto III. da Je skoraj sumljivo. Pa vendar bi morala nastopiti za to ljudsko pravico v svojem lastnem interesu. Ce bo vladala, si gotovo zagotovi za dogledno dobo toliko mandatov, da bo imela večino. Zato ne potrebuje demokracije. Ali madja-ronski in pravaški mandati ne bodo koristili njeni politiki. Ce hoče v neizogibnih bojih z Budimpešto dobiti močno zaledje, mora imeti v saboru resnično radikalne struje, • katerih viri so v ljudstvu samem. To, kar tvori sedaj opozicijo v saboru, je za koalicijo breme in ovira. Slabi Jo napram vladi, napram banu v Zagrebu in napram ministrskemu predsedniku v Budimpešti. Prave ljudske stranke, predvsem socialna demokracija bi bila tudi zanjo gonilna sila in bi Jo krepčala. Socialno demokratična stranka ne bo dopustila, da hi to vprašanje zaspalo. Ce se splošna in enaka volilna pravica ne more doseči s koalicij«vse doseže proti njej. Kajti za socialno demokracijo je merodajno to, da se more upravičeni vpliv in politična moč ljudstva, zavarovati le s splošno volilno pravico., Svoboda mora imeti svoje korenine v ljudstvu, sicer je le navidezna in še to lahko odpiha vsak veter. lože pritisne, pa so pritiskali tako, da bi Jih človek lahko z zakonom udaril po prstih. Od začetka smo rekli, da bi nam ne bilo nič do tega, če bi bili podlegli vsled resnične premoči nasprotnikov. Bilo bi sicer neprijetno, ker je Idrija po rezultatu volitev v spiošni kuriji odločno rdeča; ali potolažili bi se z napredkom, ki smo ga dosegli, pa mirno čakali, da se ta napredek s pomočjo našega dela še poveča, kolikor je treba. Razburljivo Je edino to, da nas je porazil nepošten boj. In »Slov. Nar.« se zelo moti. če misli, da odpravi s svojim puhlim modrovanjem vse posledice te gnusne felonije. Ce znajo liberalci vso pomoč kvitirati le s tako podlostjo, si morajo sami pripisati konsekvence, ki ne izostanejo. — S tajne seje ljubljanskega občinskega sveta. Magistralni koncipist Viljem Bukovnik je definitivno nameščen s 1. aprilom 1913. — Vdovi maglstratnega uradnika Valentovi se Je zvišala pokojnina do normalne višine v znesku 1200 K s 1. Januarjem 1914. — Prošnja rodbine umrle vdove nekega tnagistratnega uradnika za posmrtno podporo je bila odklonjena. — Glede uradne obleke šolskih slug se je sklenilo, naj ostanejo dosedanje določbe gtede šolskih slug tudi v bodoče v veljavi. — Rikardu Svetliču se všteje v službeno napredovanje eno leto in b mesecev, slugi lvayti Mihlerju pa 4 leta. — V ztnislu do'očil službene pragmatike so postali: Fran Trdina magistratni računski ravnatelj; Albin Semen magistratni tajnik; Danilo Saplja računski revident; Ivan Zemljič magistratni stavbni nadoficijal II. razreda; Josip Hafner magistratni pisarniški pristav; Anton Slivnik mestni živinozdravnik I. razreda; Rikard Svetlič magistratni računski asistent in Avgust Speil magistratni računski asistent. — Fran Josipovo ustanovo za renlce je občinski svet podelil sedmošolcu na tukajšnji realki Ravnikarju. — Dragotin Žagarjevo ustanovo je dobila ustanovnikova sorodnica gdč. Klotilda Praprotnikova. — Jubilejno ustanovo za obubožane obrtnike v znesku po 100 K je mestni občinski svet podelil tem obrtnikom: Rudolfu Bischofu, Mariji BonČarjevi, Valentinu Golobu, Jakobu Jazbarju, Valentinu Jerini, Alojziju Kuneju, Jakobu Lavtarju, Juriju Luk-nisu, Pavli Mrakovi, Josipu Tomcu, Jakobu Razingerju, Josipu Smrkolju, Josipu Plankarju, Mariji Tavčarjevi, Ani Trdanovi, Ivanu Potokarju, Franu Vrtniku, Ljudevitu Zadniku, Franu Zdešarju in Jožefi Žagarjevi. — Dvojna mera pri odmeri davkov. Samo bebec veruje v Avstriji še v pravičnost pri odmeri davkov. Cim večji, gospod, tembolj poizkuša, kako bi se z zvijačo otresel neljubega plačevanja davkov. Nad vse značilen primer za to, da uživa v Avstriji duhovščina izlemno stališče, pa poročajo iz Inomosta. Na zadnji seji občinskega sveta v Inomostu Je občinski svetnik Suske hotel imeti natančno pojasnilo, če uživa res jezuitski zavod trajno oprostitev od davkov. In finančni referent je potrdil, da je-ztiitje res ne plačujejo nikakršnih davkov, in sicer zato, ker Je njihov zavod dobrodelen! Da jezuitje ne plačujejo davkov, za to se je posebno zavzel nek visok gospod! Vso zadevo so izročili pravnemu odseku, ki se bo posvetoval, če bi lehko občina uspešno nastopila proti temu privilegiju kutarjev. Župan je povedal, da se naslanja trajna oprostitev davkov očetov jezuitov na dvorni dekret iz leta 1820, ki dovoljuje dobrodelnim zavodom oprostitev od davkov. Ta dobrodelni zavod ima pa pekarijo in mesarijo, dobiva subvencijo od dežele in oškoduje državo in občino vsako leto za tisočake. Država je ob 17.000 K davkov, občina pa ob 850 doklad. Ker Je pa sprejel državni zbor predlog, da se zviša eksistenčni minimum na 1600 K in bi to v prvi vrsti koristilo delavstvu. Je pa vse pokonci in na vseh koncih in krajih se oglašajo ljudje in javkajo, kakšna škoda da zadene državo vsled tega. Delavec naj dži zadnji vinar državi, Jezuitje jo odgoljufaio vsako leto za 17.000 K — In oboje je pravica! — Stavkokaz! v tiskarski obrti. Socialno demokratični berlinski list »Vorvilrtsc poroča, da so avstrijski tiskarniški podjetniki naročili I zloglasnemu agentu za stavkokaze Kochu, da jim v Nemčiji nalovi kolikor mogoče mnogo stavkokazov. Težak posel so naprtili Kočhu in revež ni spravil nič več kakor deset Stavkokazov v vsem Beflinu in okolici skupaj. Teh 10 stavkokazov je že odposlal v InomoSt. Ker je imel v Berlinu tako malo sreče, bo šel sedaj na lov v Lipsko in Stuttgart, kjer upa dobiti več junakov. Meščanskega časopisja pa ul prav nič sram, da prinaša inserate avstrijskih tiskarskih podjetnikov, s katerimi iščejo stavkokaze. In Še celo takozvano »nepristransko« meščansko časopisje, ki prinaša semintja nekaj sladkih besedi za delavstvo, da privabi proletarske Icupo-valce, celo to časopisje se ne sramuje sprejemati takih inseratov. Seveda nepristranost nese nič, inserati pa! — Dva petollznika sta v »Katoliški tiskarni«. Kakor znano je »Katoliška tiskarna« izprla svoje delavstvo. Dva stavca, Puhar in Tomažič, sta pa grdo izdala svoje tovariše in delata dalje. Podle duše, ki kršijo v tako resnem času solidarnost in prodajo svojo delavsko čast za nekaj grošev. Fej, Izdajalca! — »Zadružna tiskarna« si je včeraj premislila in preklicala, kar je bila predvčerajšnjem obljubila delavstvu. Torej so dobili tudi stavci v »Zadružni« božično darilo. Katoliški mož, deželni kristjan in »ljudski« zastopnik dr. Pegan je pometal torej svoje delavce na cesto. — V včerajšnji Laibacherici izjavlja Bamberg, da je »mordl« odpustiti vse stavce zaradi »vztrajne pasivne resistence«. Kako je »moral«, se najbolje vidi odtod, da »Učiteljska« in »Narodna« nič nista morali odpuščati, ampak sta lepo podpisali pogodbo, pa je vse v redu. Bamberg je vsem svojim stavcem odpovedal, potem pa se dela, kakor bi bilo čudno, da niso imeli veselja do dela. Izgovor na pasivno resistenco le čisto piškav, ker je Laibacherica izhajala ves čas, dokler ni pometal stavcev na cesto. Sicer pa hoče ponosni gospod boj, pa naj ga ima. Denarja ima veliko; naj mu ta postavlja in tiska Laibacherico! — Shod kovinarjev bo v nedelj® 21. t. m. v salonu hotela »Ilirija« ob pol 10. dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo za mesec november, 2. Dogovor glede bližnjega boja. 3. Pogovor o kov. »Silvestrovi veselici«. 4. Raznoterosti. Ker je to zadnji shod pred občnim zborom, vabi odbor vse kovinarje, da pridejo zanesljivo na shod. — Sodrugi na Viču naj pridejo nocoj ob 8. zvečer v gostilno »Amerika«, kjer bo ustanovni občni zbor podružnice »Svobode«. — Moste. Vsi sodrugi naj se udeleže nocoj zanesljivo ustanovnega občnega zbora moščan-ske podružnice »Svobode«, ki bo ob 8. zvečer v gostilni pri Dimu. Podružnica Ljubljana L društva državnih uslužbencev priredi peti plesni venček v veliki dvorani hotela Union s sodelovanjem sl orkestra c, in kr. pešpolka št. 47 grof Beck v i uoncidne 10. januarja 1914 ob B. zvečer, nakar sedaj opozarjamo. Ako se spominjamo na izborno uspele prireditve prejšnjih let, imamo zagotovilo, da tudi to pot lahko pričakuje vsakdo zadovoljenje, kajti ves aranžma je v rokah priznanih odbornikov, kateri ne štedijo s časom in trudom. Vstopnina znaša samo 1 K za osebo in je čisti prebitek veselice namenjen v dobrodelni namen, namreč pripade podpornemu za»-kladu društva, iz katerega se dele podpore onemoglim članom oziroma njihovim vdovam in sirotam. Ker je ta smoter v resnici blag — naj ;nihče ne izostane. Opozarjamo, da je obleka promenadna. — Nezgoda v tobačni tovarni. 33letna delavka v tobačni tovarni Doroteja Ježekova je zaposlena pri izdelovanju kartonov. Pri delu ie ostal del kartona v stroju in hotela ga je odstraniti z roko. Slučajno je pa sprožila z nogo stroj, ki jej je odščipnil na desni roki prva členka srednjih prstov. — Že zopet smrtna nezgoda v tovarni na Savi. V sredo zjutraj je padel 161etnemu Janezu Oblaku kos železa nag lavo. fant je bil takoj mrtev. — Skrivnostno potovanje v Ameriko. Iz Postojne poročajo: Nenavaden, skrivnosten dogodek se je primeril na parniku Austro-Ame-ricane v Ameriki; s tem dogodkom se bavijo sedaj oblasti. Sredi junija letošnjega leta se je pripeljal v Ameriko s parnikom Austro-Ame-ricane Jožef Penko s svojo soprogo in dvema hčerkama v starosti 12 in 19 let. Obenem s to družino se je pa pripeljal v Ameriko tudi Jakob Zadnik iz Trnovega. Ko so pri izkrcanju kontrolirali potnike, se je izkazalo, da sta Penko in Zadnik zamenjala vozne listke, glaseče se na njuna imena.'Nato se je izkrcal Zadnik s Penkovo družino, Penka pa je komisija zavrnila iz doslej še neznanih vzrokov. Vrniti se je moral v Avstrijo. Penkova soproga je sicer nasprotovala temu, da bi jo izkrcali z Zadnikom, ali Zadnik je označil kontroli Penkovo za slaboumno m njenih ugovorov niso poslušali. Ko je dospela družina z nepravim poglavarjem v Novi Jork, je ukradel Zadnik Penkovi pri menjavi denarja 150 K in odšel, ne da bi se še vrnil. Družina je bila torej v tujem mestu brez sredstev in brez pomoči. Policija je končno izposlovala, da so Penkove odposlali domu. Sedaj je prišla Penkova družina v domovino, ali o rnožu Penkove, ki se je pripeljal v Avstrijo s parnikom »Aliče z Atistro-Američane, ni ne duha ne sluha. — Koncert v kavarni »Eglja«. Danes zvečer koncertira v kavarni »Egija« sekstet »Ljubljanskega društvenega orkestra« pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila Cernyja. Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. — Nenavadna bolezen. Na zadnji seji društva zdravnikov na Dunaju je predstavil doktor Schmelz dvanajstletno dekle, ki jo je bil ozdravil s sugestijo neke prav nenavadne bolezni. Mati dekletova je bila čistilka rokavic in dekle se Je pri tem navadilo, da je vdihavalo 'bencin. Tega duha se je otrok tako privadil, da je vlival bencin na žepni robec in se opijanil ob bencinovem duhu. Ko si je mati prebrala poklic, je dekle skrivoma kupovalo bencin, da je vdihavalo njegove pline. Mati jej je sicer to početje strogo prepovedala in jo kaznovala, a brez uspeha. Dekle je pripovedovalo, da ima silno lepe sanje, kadar se opijani z bencinom. Dr. Schmelz je pa ozdravil nenavadno bolnico s hipnozo, sugeriral jej je gnus pred bencinom. Uspeh je bil odličen; dekletu se odslej studi bencin in če Slučajno zavoha bencin, jej prihaja slabo. V medicinski znanosti sta bita doslej opisana le dva enaka primera. — Umrli so v Ljubljani: Marija Setničar, delavčeva žena, 28 let. — Marija Simonič, šivilja, 65 let. — Andrej Predalič, tobač. tovarne delavec, 44 let. — Gašpar Ježek, užitkar, 74 let. — Juri Kunčič, hišni posestnik, 72 let. — Martin Slivnik, užitkar, 84 let. -- Marija Han-dler, hiralka, 84 let. — 11 letni požigalec. Z Bleda poročajo: V sredo opoldne je zgorel kozolec Janeza Me-žana na Rečici. Skoda znaša blizu 600 K. Zažgal je lllctnl, učenec Franc Potočnik, ki je v bližini kadil cigarete. — Mačka je povzročila požar. V Poljanah Je te dni sredi poldneva začela goreti Štinglova hiša, ko je bila družina ravno pri kosilu. Goreti ie začelo v podstrešju, kamor je zbežala mačka ki se Je bila grela na ognjišču in se ji je bila vnela dlaka. Domači so bili tako prestrašeni in ipožar sc je tako hitro razširil, da riiso ničesar rešili. Štingel je bil le za malo svoto zavarovan in je škoda tem večja, ker mu je zgorelo tudi gospodarsko poslopje. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 7. do 13. t. m.: Novorojencev je bilo 28; umrlo pa je 24 oseb, med temi 13 domačinov in 11 tujcev. Za vratico so umrle 3 osebe, za jetiko tudi 3, ena oseba vsled mrtvouda, 17 za različnimi boleznimi. Za Škrlatico sta zboleli dve osebi, za tifuzom tri, za vratico pa dve. — Inženirski Izpit sta napravila na dunajski tehniki in sicer iz gradbenega inženerstva g. Ladislav Bevc, starejšina in večletni predsednik »Akad. društva slov. tehnikov na Dunaju« in iz strojnega inženerstva starejšina g. Stane Premelč. — Tango. Ob času, ko vse govori o plesu Tango, gotovo vsakega zanima ta najnovejši in krasni ples. Predvaja se danes in naslednje dni v kinematografu »Ideal«. Poleg tega se uprizori še velefina in originalna veseloigra »Slednjič sama:: ali »Isidorja Blurnentopfa ženitovanjsko potovanje«, ki bo gotovo žela vsestransko priznanje. Pri večernih predstavah zvišane cene za 10 vin. Za resnico. Roman. Spisal J o ž e f L a J c h t e r. (Dalje.) V. 'In šetaje se po nji tega dne, Je zašel popoldne mimogrede na Zofinski otok. Tu je bil koncert. Postajalo je že šuinno na promenadah, ko ie prišel. Za glavnim poslopjem pod paviljonom je igrala godba. Povsodi okoli so bile postavljene mize, in nanje je padala senca z vrhov mogočnih, starodavnih dreves. Gospodje pod drevjem so ipili, mlajše dame so se sprehajale po stezicah. Starejše matrone so posedale na stoličkih pred glavnim iposlopjera na klopicah ob zidu, za katerim se je lesketala Veltava. Te matrone so pletle nogavice ali držale na očeh lornjete in kritikovale shajajoče se občinstvo. One, ki so pletle, so se sklanjale druga k drugi, pripovedovale si v zaupljivem tete a tete, kje Je kak mož nezvest ženi, kje ima kaka znana gospa ljubčka, kje se kaka gospica dolgo ne omoži. Promenujoče gospodične so bile vse sveže, rzdušne, poletno oblečene. Harmonične barve »o se vrstile na njih toaletah, na njih nežnih Nvotkih z mogočnimi rokavi obšitimi s čipkami, rta njih slamnikih. In skoro vse so imele enako hojo. Večinoma so z levico držale nagubana krila, pod katerimi so pogledovale v svet špice rumenih črevljičkov, v stegnjeni desnici so nosile visoke, zaprte in odprte soln-čnike, noseč je kakor žezla daleč od sebe. Sko- ro vse so se tudi enako zahvaljevale za pozdrave. Malo so se nasmejale in hvaležno — ne veliko in ne malo — se uklanjale, kakor da so baš prišle izpod rok plesnega učitelja, kateri jih Je vse to naučil v plesni url. Hodile so po dve, po tri skupaj, časih je šla mimo 1 cela skupina, spremljana od mater. Ravnotako v skupinah so se izprehajali mladi gospodje. Sedaj popoldne le ti, kateri so imeli bogate očete in so lahko živeli brez posla, ali ti, kateri so prebili samo dopoldnevne ure v uradu. Tudi ti gospodje so imeli vsi svojo posebno fiziognomijo. Od daleč so se lesketali njih beli naprsniki pod globoko izrezanimi telovniki, od daleč se je videlo, da imajo i oni svojo posebno hojo. Pozdravljajoč so dvigali roke k okrajem na glavi in nekako leseno nosili svoje telo. Ti mladi gospodje so se tudi izprehajali po dva, po trije in v večjih skupinah, in izvzemši poglede, katere so sem ter tja pošiljali k damam in mlade dame kradoma k njim, sta ostala ta dva svetova: Mladih mož In mladih gospie popolnoma ločena drug od dru-zega. Ivan, vstopivši na otok in zaslišavši godbo ter zapazivši toliko pestrih postav devic in mladih ljudi moškega spola, se je razvedril. Toda lotevala se ga je i nekaka zadrega. Stopil je k zidu, pod kojim je plavala Veltava v široki strugi. Stal je prav nad kopališčem. Slišal se je smeh in krik kopajočih. Sredi struge sta se pokazali dve dami v plavalni obleki in za njima je kot strelica letela ladjica, katero je vodilo Sta Fersko. — Štajerski deželni zbor. Štajerski deželni namestnik grof Glary je prišel v četrtek v državni zbor, kjer je imel posvetovanje z načelnikom slovenskega kluba, drjem. Korošcem. Zadeva, o kateri sta konferirala, je, da bi bil sklican štajerski deželni zbor po novem letu. Namestnik je s Korošcem premotrival pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče sklicati štajerski deželni zbor, ki naj bi dovolil proračunski pro-vizorij in razpravljal o vrednostnem prirastnem davku. Dr. Korošec je izjavil, da ne more obljubiti še nič veljavnega, ker ne pozna razpoloženja v slovenskem deželnem klubu. Klub se bo sešel še pred novim letom. V poučenih krogih trdijo^ da ne bo stavila nobena stranka sklicanju deželnega zbora prevelikih zaprek. — Obesil se je v Gatneljčah v Slov. gor. bivši posestnik Franc Kapelj. Star je bil šele 28 let in zapušča ženo in dva majhna otroka. Vzrok samomora ni znan. Umetnost in književnost. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo, dne 21. t. m. sta dve predstavi Zvečer ob pol osmih se igra prvič v sezoni A. Wil-brandta igrokaz »Svetinova hči«, ki je kaj primerna za nedeljsko občinstvo, ki prihaja v gledališče, da vidi kaj lepega, a si želi poleg tega tudi prijetne zabave. Vlogo kaznjenca Svetina igra g. ravnatelj I. Borštnik. V večjih vlogah nastopijo tudi gdč. VVinterova in ga. Bukšekova ter gg. Danilo in Skrbinšek. Ga. Juvanova in g. Povhe, ki igrata dva originalna tipa, pa poskrbita za zabavo. Režiser je g. M. Skrbinšek. — Popoldne ob 3. se ponovi že v drugič izredno dobro uspela B. Nušičeva komedija »Svet«. Pri premieri in reprizi je ta igra občinstvo nad vse zabavala; saj so pa storili tudi vsi sodelujoči svojo dolžnost v polni meri. Gospod Danilo je igro skrbno naštudiral in je odigral glavno vlogo z znano svojo rutino. A tudi vsi drugi so podali vse, kar so mogli in ustvarili iz svojih vlog dobre tipe. — Prihodnja noviteta je veseloigra »Nervozne ženske«, ki se uprizori pod režijo g. M. Skrbinška že dne 26. t. m. — Pripravljajo se razuntega »Navihanci«, »Zemlja« in »Miljonar-ček«. — Operna noviteta »Madonin žongler«, ki se uprizori v Ljubljani prvič in drugič v ponedeljek in torek, je mlrakel v treh dejanjih. Sodelujejo vsi moški operni solisti, oba tenorista gg. Jastizebski in Lowczynski, oba baritonista gg. Vuškovič in Kondracki. oba basista gg. Križaj in Lesič ter še pet moških solistov; prvega in družeča angela pojeta gdč. Lovrenčakova In gdč. btorekova. Zbor predstavlja fratre, kavalirje, kmete, pisarje in prodajalce. Za vsa tri dejanja so dospele iz slikarskega ateljeja kr. deželnega gledališča v Zagrebu krasne, nove kulise in novi prospekti popolnoma po vzoru dunajske dvorne opere.. Začetek ob 8. zvečer, konec po 10. Lože in vstopnice za vse sedeže Je dobiti v Cesarkovi trafiki. Tudi gostom z dežele le možno postreči z Vsetni vrstami prostorov. Državni zbor. Dunaj, 19. decembra. Danes je min. predsednik grof S t ti r g k h odgovarjal na interpelacijo v zadevi Dlugosz-Stapinskl ter je očital Dlugoszu, da je izdal uradne tajnosti. To se splošno smatra tako, da je žrtvoval Dlugosza. Kar se tiče napadov nanj, se je pa Stiirgkh postavil na visoko stališče in zahteval od zbornice, naj smatra njegovo ravnanje z dispozicijskim fondom za pravilno in samo ob sebi razumljivo. Da zbornica ni tega mnenja, dokazuje to, da je sprejela predlog so-druga Daszvnskega, naj se otvori debata o Stilrgkhovem odgovoru. Ta debata bo jutri in se pričakuje z razumljivo napetostjo. Sicer je bila seja brez zanimanja. Seja. Predsednik dr. S y 1 v e s t e r otvarja sejo ob 11. dopoldne. Min. preds. grof Stiirgkh odgovarja na interpelacije v aferi Dlugosz-Stapinski: Dasl nimam s svojega stališča v tej smeri nič prikrivati, moram vendar obžalovati, da je javno razpravo o tej zadevi izzvala poieimKa na političnem Strankarskem zboru, ki po mojem mnenju ni bil pravi prostor za taka obvestila, ki bi jih bila vsaj deloma morala varovati urad* na diskrecija. Razume se, da ne bom govoril o tistih zadevah, ki časovno ne spadajo v delovanje sedanje vlade ali o katerih ji ni nič znano, pa se omejim na tisti slučaj, ki govori o pode* litvi znatnega zneska h, vladnih sredstev iA neko časnikarsko podjetje v Krakovom. Januarja 1913 je prišla od ugledne in vladi prijazne poljske strani iniciativa, da bi ji dal na razpolago sredstva za nakup nekega časopisa, uti' slirn ilustriranega lista, ki je bil v rokah opo-zicionalnega izdajatelja. List naj bi prevzel Stapinski in ga vodil proti obveznosti, da b® zasledoval splošno in načeloma smer, ki s® strinja z večino Poljskega kola in z njenim tradicionalno prijateljskim razmerjem do vlacto (Živahni medklici.) Z ozirom na ugledno stran* od katere je prišel predlog, nisem imel raž-loga, da bi ga odklonil in sem dal sredstva i* dispozleljskega sklada, ki mi je na razpolago-Konstatirarn, da nisem prišel s Stapinskim n® takrat, ne prej, ne pozneje v zadevi kakršne* koli vladne subvencije v dotiko. Pri nas v Avstriji kakor v mnogih drugih državah ima vlada od začetka ustavnih razmer dispozicijsld sklad, katerega ji ni treba zaračunavati. S tetf je pač združen namen, da se ta dispozicijs® fond nima rabiti izključno za reprezentacijsk® ali izključno za humanitarne namene (medklici), ampak tudi za politične smotre. Zato se smatra dovoljevanje dispozicijskegt fonda za vprašanje političnega zaupanja. Nikomur v tej zbornici, tudi včerajšnjim gospodom interpelanto« ne dovolim, da bi dvomili o moji moralični ra-; hločutnosti v političnih rečeh in o integritet' vlade, in pravim, da je bil poizkus z nakupom omenjenega lista, četudi se Je uspeh morda ponesrečil, popolnoma dovoljena naravno menom omenjenega fonda prilagodena politična časniška akcija. Zato se porušijo vsi napadi sa-mi po sebi. Odločno odklanjam vse uapade n* mojo osebo in vlado. (Klici: Kai pa je z Din* goszem?) S t ii r g k h : Sodbo o tem slučaj1* prepuščam mirno visoki zbornici in široki javnosti. (Živalmi protesti.) Post sodr. Daszynski: Ker je izjava ministrskega predsednika P0". polnoma nezadostna in razlaga en sam siuč« Iz korupcijske afere Dlugosz-Stapinski, ker i0 min. predsednik o vseh ostalih činjenicah v M* terpelaciji molčal in mirno sprejel interpelacija ki žigosa Dlugosza kot krivoprisežnika, ker tnr nistrski predsednik ni spravil potrebne luči v afero, ampak se Je izkušal Izviti s praznimi ft*. zami, predlagam v interesu ugleda in čistost1 poslanske zbornice, da se o Izjavi ministrske#* predsednika otvori debata. Posl. R e i t z e s predlaga glasovanje P° imenih. Ta predlog ni zadostno podprt. Predlog Daszynskega se sprejme s ISO glasovi prot* 140. (Viharno odobravanje pri socialistih in RU' sinih.) Nato se preide na dnevni red: Debata 0 zakonu o državnih preodkazih. Posl. dr. S t r a n s k y : Zdaj vsaj vemo« komu je v Avstriji na tem, da pride morala V politično življenje, kdo pa ima na tem interesi da ostane politika falotstvo. Ce zapusti mW-predsednik, kar se splošno pričakuje in up& svoje mesto, si je napravil z današnjo izjavo slab odhod. Kar je danes dejal, ga še bolj kom' promitira kakor to, kar je doslej delal. Sttirgkn vprašuje, čemu imamo dispozicijski fond. Zato pač ne, da krmi vlada posamezne stranke-Sttirgkh ne obžaluje dejanja, ampak to, da se je dejanje izdalo. Ce misli, da je odpust gali' škega ministra zadostna satisfakcija, se grdo moti. Min. predsednik je z dispozicijskim fofl' dom delal volitve. Zdaj se dela razžaljenega-Ampak mi nič ne dvomimo; prepričani smo, ministrski predsednik podpira in pospešuj® korupcijo v Avstriji. Posl. B e c h y n e protestira, da se moraV' ski deželni zbor ne skliče. Posl. Budžinovskij predlaga nekatere izpremembe v zakonu o predodkazih. Debata se prekine. V razpravi o Pacherie' vem nujnem predlogu, ki se še vedno vleče, se volita Singalevič in Vrstovšek z9 šest zarjavelih športistov. Voda je vabila Ivana. Nekaj časa je gledal na njeno gladino, v kateri se je na dnu odsevalo modro nebo in vrhovi dreves, katerih vejevje Je viselo črez zid. Za njegovim hrbtom pa je šumelo vrvenje žofinske promenade, godba je igrala pod paviljonom in slišalo se je cinkanje steklenic in krožnikov. Obrnil se je. Glej, koliko ljudi, glej, kakšno življenje, kakšno vrvenje! Toda takoj si je dejal, da to ni ono življenje, v katero hoče pluti on, katero hoče zopet začeti on. Za vsem, kar je videl tu, se je odpirala njegovim očem naenkrat gluha, hladna praznota, ponarejenost in nenaravnost življenja. Možje, kakor naviti stroji, gospice, kakor nališpane figurice, so hodile okolo po stezicah otoka. Pa zakaj pravzaprav hodijo? Ali so prišli ti mladi, prosti ljudje, poslušat le godbo? In te toalete, ti ži-votki, ti klobučki promenirajočih gospic, zakaj se je kupilo vse to in napravilo? In Ivan je videl pregledujoče poglede mož, videl Je 1 tem mladim damam v dušo, in vprašal se je, zakaj ta dva sveta, ko sta se sešla tu drug zaradi drugega, zakaj moški ne pobite k gospicam in gospice k mladim možem, zakaj si ne povedo, kaj jih sem vabi in privaja? Zakaj hodijo kot figurice na premakljivih jaslicah, se uklanjajo po pravilih, zakaj hodijo te gospice domov slačit toalete in razburjat se s senzačnimi romani, dočim si gospodje v gostilnah z* dovtipi otrav-Ijajo večere? Gospice, kako ste uboge, gospodje, kako ste ubogi! Ali se mar ne naveličate, hoditi tako-ie po dve, tri ure drug okolo druzega, gle- dati drug na druzega, ločiti se in kakega drtf' gega dne zopet priti? Ali mar ne čutite, da i® to nespodobno, ponarejeno? Da je naravno P° človeško govoriti in približevati se? Ali n>ar to ni neumno in nečastno, napravljati se in v&' biti z zunanjostjo in ali ni to gnusno, tako-le zijati in po ozijani toaleti odločevati morda P°' zneje o celem življenju?« In bil je na otoku prvič in zadnjič. Nagi® se je odpeljal v Rokytko, kjer je na posestv*1 preživel poletje. V. Vrnivši se v septembru iz Rokytke ^ Prago, je srečal drugega in tretjega dne P° svojem prihodu Mikyško. Bilo je na večer, po šesti uri. Šel je v mesto po Čelakovskega nasadih — in glej, od muzeja sera mu koraka nasproti Mikyška, vite*’ boder, mlad mož. Mikyška se ni dosti sprem®' nil izza svojih dijaških let. samo oblačil se 1^ elegantneje. Sicer pa se je smehljala iz nječ^j vih oči stara nagajiva živahnost. Zagledavs^ Ivana, je tlesknil s prsti v zraku in podvojil ko-rak. Potem, ko sta bila jedva nekoliko drug od drugega, je obstal, postavil se kako kak gledališki junak, pokimal z glavo in reke • »No, Hruby, dober dan! Na nebu in na f e'?' IJi so stvari, do katerih človek nima kljijp Tako nekako menda stoji v svetem pismu ali šekspiru jaz sedaj zares ne vem, a op" pogledam ali pa poglejte raje vi, ker jaz n'ir’ niti Šekspirja niti svetega pisma. Odkod pa s se vzeli? Ali ste vzrastU W zemlie ali ste pr's‘ po zraku?« ■//J/////, ■ ■■ ".j.-. — Ako naročite 5 takih garnitur, dobite «no garnituro popol-uoina KBSfon.i kot darilo za vaš trud. Ako blago nc ugaja, se zamenja alt pa denar vrne. Naročite takoj, ker ni velika zaloga. Eksportna zaloga Švicarskih ur JURIJ LOHBERGER, Dunaj VI1/02, KalsorsIniKtir At. Ktf. Kupujte »Zarjo Klobuke sr čepice od preproste do nafinejše izvršbe. Moderno perilo, trikot perilo :: kravate, dežniki, :: galoše itd. :: Specialna, modna in športna trgovina za gospode in dečke ===== Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdala in zalaga založba »Zarje«. Tii-k n Učiteljska tiskarna« v LjubHani Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna w -a krila, kostume, nočne ha- rs 111 [7 O Ije, perilo, plašče, kožtiho- 1 Utiyjn0 jnvsem0()n0blago. M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških oblekeph in krstni Opravi. ■ ■ -- SolicS.ua, fvid.lca-. — Dobi se fino kranjsko Lfubljana, Franc Jožefa c. 3 Ljubljana na Bregu št. 20 poleg sv. Jakoba mont«. Prodaja na drobno in debelo. jET/ < {)J Cene za gospode 14--, 17--, 20*— \i ) Cene za dame mm \//i K 12'~> is--, 18-— V //{ 801 vv/,| Cene za dečke 36|39 K 10'—, 12—. /n I Cene za otroke št. 22—25 ngd'/\|26—28 29—31 32—35 P /Al K 5’-, 5’-, 7—, 8--. ||| M I Cenejše vrste od kron 150 naprej. Garantirana kakovost. po 10 K100 kg pri tvrdki I. Ora-žem, Selo, Moste pri Ljubljani tovarna čevi Kako Ne pljuči&e bolesti, dusljivi kapelj In imunim lahko popolnoma ozdravijo, sporočim vsakomur zastonj. Pošljite frankiran kuvert za odgovor na gospo Kryzek, Vršo vice pri Pragi, Češko. rasa Ali hočete ostati zdravi? ppf ■ Potem se morate ogibati pijač, ki razdražijo |&j živce. Pred vsem zrnate kave! Idealno nado- Bk mestilo kave, ki je pravi zrnati kavi po okusu H enako, ne da bi zdravju škodljive snovi vse- GE H bovalo, je Roggkaffol' .Roggkaffol* Je poceni, zdravju prikladen in se zelo prileže. — En 5 kg paket franko po pov. zetju K 4-30. — Mesto ničvrednih pridatkov pridenemo v resnici praktične stvari za vsako gospodinjo! — „Ro"gkaffol“ Lebensmlttcl-werke Trautenau Abt. 10. — Dobro vpeljani zastopniki se iščejo. i,ll, - ^ najboljša znamka za nakup krasnih božiču h Vam priporočamo tvrdko t Peter Kozina & Ko, Tovarna čevljev v Tržiču (Gorenjsko) (najmodernejše podjetje monarhije) Ljubljana, Mestni trg št. 19. -- Stari trg št. d Krasne novosti jesenskih in zimskih oblek, površnikov doma^e^a izdelka. L—-.... Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. s JBrem konkurenceI ^ Solidna postrežba* JHafnfžfe cene* m Otvoril sem lastno prodajalno LJUBLJANA na drobno Vantveni znanka. Breg 20 * v Cojzovi hiši. na debelo 'Z* Ni'jstare,ša kranjska »'diikovpria ?.gai\jarDft Lorene Zdešar-ja nas!. J. Tribuč na Glincah naznanja sl. občinstvu, da if otve ril J. septembra 1.1. prodajalno v Ljubljani, Šelenburgova tillca št. 6. = Brinjevec = garant pristen, samo ene kvalitete, v zaprtih fteklenicah po sledečih cenah: ’/* litra K 1—, Vi litra K 190, 1 liter K 3 60. Kavarna »£ celo noč odprta Gostilna Flortjanska ulica štev. 6. Pristra vina. Domača knhinja. posebnost »Zdravnik= želodca* je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni drnžini ne bi smelo manjkati. Dobi sc tudi v vslh prodajalnah konsum-nega društva za Ljubljano in okolico. ■■■SKB mmu Priporoča se domača najnovejša Ik:o Ij a It. a, txg*o~^Ian.ei Maček & Komp. Franca Jožeia cesta št. 3 za nakup lesenskih in zim-— kih novosti. '■■■■ Sprejemajo se naročila po meri ter se izvrše točno in solidno. Založniki c. kr. privilig. južne železnice Solidna postrežba. Najnižje cene. Moderne srajce, bele in barvaste tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, Ib vse druge vrste k ovratnikom in brca •vratnika spalne srajce, trdi In mehki ovratniki, zapestnice, na-prsnlkl, dolge In kratke spodnje hlaie, majice, nogavice Itd., vse v največji Izbiri in najboljM kakovosti po zelo skromnih in stalnih cenah v modni in športni trgovini P. MAGDIČ, Ljubljana nasproti glavne pošte. Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo ■ &lrv&lxillCL stroje^r in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. . , : < , • i •• ‘: ' Pisalni stroji Adler. T7~ozna Ceniki se dobe zastonj in Iranko. n; \ K i ER ■ Zaloga pohi-! štva in tapet- J. Pogačnik | | s niškega blaga mlzarMvo. [ c. 11 (Kolizej). j g.------------------- ..----------—.----------.j s Zaloga spalnih ter je- [ Zaloga otomanov, di- j jj dilnih sob v različnih!: vanov, žimnic : j j : najnovejših slogih. :jin otroških vozičkov, j •■■■•■HmaanHiuminanMnHnnnaanmmui ■■•■»■■■■•■■»■■■•■»■■■■■»■•■■■■»■■•■»■•■»■■■■»•■»■■o* J [Spalnica v amerikanskem orehu] \ 350 kron. « Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en « umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. ■ H G •• 4 •* 31 bi BBSJ ■ Trg-CTT-sl^za, speci. Iclj slu a, 5jel elel- <3. r-ULŽiToa,- Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 6t. 33. Centrala: TRST. Telefon St 100 mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladi*?«, kleti. Prosta skladišča za redni užltnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje za »elVtv© lxx picv"v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozml. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotacije itd. — Spedicijski urad, generalni zastoji in prodaja voznih listov: .Ealmati«* delniike družbe v Trstu brzo-vozne proge Trst-Benetke inobratno ter Trst-Ancona parabrodne družbe D. Trlpcovih A Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Line za 1. in II. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek .Jadranske banke*. Z^srveraie c«n.o. — Točna, postiežloa Potniki v severno in južno AMERIKO ae vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTR O AMERIKANA Trst-I\ewjork, KuemfS Aires-Hio de Janeiro najnovejllml brioparnlkl * dvema vrtinlcama, električno razsvetljavo. 5 i? 7 brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopeli Itd. F z m s K e ir. s tfl 5* Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih l^1 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri giavnl agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ Ljubljana, ------------Kolodvorska ulica štev. 26. —------