trsíz,-Ä^ar ^c^VÄÜTClSft Chicago, HL, srodn, 12. novmbr« (Nov. II) 1919. ^'¿X* °° STCV.—NUMBER 267. pmmk (Ne. 14g) ««iberte»* by AcctpUoct for mailing at »p«cial rtU EKSEKUTIVA RUDARSKE ORGANIZACIJE SE JE PODAULBH • .ffPFl v*. 1 1017. «a «U «I Um Kit •f Oc lobar Offic« »»Jrl .1 t Iu- PfnÜMt, A PWIMIIW Burla m«I. Gturtl. Vte pričakuje z nape store rudarji« Akcija rudarske eksekutive je pre-senečila voditelje A merilce delavske federacije. v" •* nov.—Pre Det Moines, la., 11. nov. — Jos . Morris, podpredsednik tukajšnje 1 Iga 18. okrožja premogarake unij«, jo tatfnvil, da premogarji v tem o krožju ostanejo nn štrnjlra, kar in-▼rševalni odborniki nimšjo pravi- fos ustaviti sinvka. j Sprinffield, ni., |1 mogarji v toj okolici splošno pr^ vijo, da m no vrnojo na delo f^lfcT' •■*■ "* * • ■ ' ' ' . Voditelji prcraogarske organizacije so presenetili ves delavaki svet v Ameriki, ko so po dolgi konferenci v Indianspolisu sklenili, da m podajo ukazu sodišča m prekUčejo stavko. Odborniki «ksekutive, distriktni predaedjiiki << in člani mezdnega odbora premo-garske unije United Mine Work-in of America so glmroval? ves popoldne in skoraj vso noč v pon-deljek iu ob ftsrih zjutraj v torek da ho konča stavka. je sino, e dižča, stomr L so zaključili, Nadomestni predsednik Lewia rekel po zakljuäta: "Sklenili smo, da se pokorimo odloku so-toda storimo to s prote-To Je vse, kar imam zdaj povedati." i It W rekli za mir. Ali jc mir?; Indianapolis, Ind., 2:30 a. m., 11. novembra. — Ko te vrstice od-hajaJo v list, še traja kOnferen-ca odbornikov rudarske konfe-renče. Seja je pričela v pondeljek zjutraj ob desetih in vos avet je radoveden, kaj zaključijo odbor niki rudarsko, orguulzaoije: ali vztrajajo pri stavkovnem rszgla-su, ali se pokore ukazovalni odredbi sodnika. Andcrsona in u-maknejo stavkovni razglas. Če se odborniki rudarske orgaukacije ne pokore ModnUski ukazovalni odredbi, jih sodnik lahko obaodi v zapor. rišla vest o kapitu-Isciji rudarSk» 'Voditeljev v In dfanspolisu. Nasprotno pa je novica Iz Imlietufl»olian naravno* presenetila odbornike Ameriške delavske federacije« «ki ao v nedeljo izjavili, da je stavka premo-garjev pravična in da bo federacija podpirala premogarje. Gom-pers le v pondeljek dejal, da delavstvo i »odpira vlado tedaj, dar je pravično v panju, uc pa tedaj, ' krivico delavstvo. Včeraj pred-poldne se je imela vršiti seja ek sekutiv« A. F. of L., da so pogovore o nadaljni akciji v prid pre mogsrjev, zjutraj je pa prišlo razočaranje. Frank Morrkon, tajnik federacije, jc irkel: "Mi sin? povedali avoje in naš prertest še Vprašanje pa je. da li se bodo podali tudi premogarji, kakor se J« večina njihovih voditeljev. Vlada sama se boji, da stavka n< ho hitro končana. V Wsahingto nu so mnenja, ds \ nekstiyih o- ja najbrž Vso noč, d izdela- s krožjih bodo stavkarji ubogali in se vrnfli na delo. v drugih pa morda ne in konfuziJa bo veljka. ^m j« vlada izvedele zs sklep premogan&ih voditeljev, je bile takoj sklicana kabinetna aeja Pričakuje ee, da bo Wllson iniei-»tiral nova pogajanja med opere torji hi premogarji; vsekakor bo m zadeva poverjena razsodišču Haznme se* da premogarji ne bodo dobili morda niti polovice te «o. ksr zahtevajo. Dobili bodo ne kaj prfbolJška pri plači, sli šest «»i delavnik je najbrž izgubi j. n Po vesteh ia Waehinftone sms- premo nič nanj M *» Mm, M M ža ^tatatliMJg—M ■ ^ M - P, vjLmi | M strašili krika v kapitalističnem taboru, da jc "štrajk rebeljon proti vladi Združenih držav" in da "kot Amerikanoi ne smemo bili v boju proti lastni vladi.Clzvrfte-valni predsednik Lewis je er. med sejo zapustil sobo in hodil gori in doli s policšeno glavo. Premogaraki voditeUi so sc iz RUSUA ZMAGUJE NA VSEH FRONTAH. y-— ; Rdeče čilo prodirajo na vihod«, sapadu in juri; Poljaka aa mir. _ • r, * PREPUSTI PAR14-MIR S RUSIJO. ,r |^ondon, 11. nov. - Po uajno-vejžih veateh iz Moskve se *sd*> ljujc zmagovita ofenziva sovjet-ske armade na vsoh Štirih frontah. Na sibirski fronti ao rdeči» čete do aegle Črto Jalutorovak-Kurgen i H prekoračile reko Išlrn. Na južni fronti napadajo holjŠeviM na vso| črti med rekama Volgo in Dnjcp-rom in reokupirali so ffcstov, 4Š milj južnozapadrto od Kijeva. í^s f i t1 ' Vladna in dAnnnnsijeve Čete so M spopadle in kfuba to I velika. m i POMOŽNA AKCIJA ZA JEKLARSKE STAV KARJE JE DOCELA ORGANIZIRANA. kamor veliko s Kovjctske čote obeh strsneh f>njti|»-ra. Na severozapadhem bojišču so ur ostanki JndenjČeve armade umaknili v Rstonijo. To vesti so potrjene v poročilih iz protfboljševiških taborov, ki s« glase, ds so Kolčakovi ministri H ostali vladni uradniki že na potu v Irkutak in da je Omak izpraznjen. Dcnikiu je povsod v defen-živi, Izvsemši v okolici Urijansks, kjer njegova konjenica še Izvršuje napade. * London, 11. nov. — Bouar I,aw, ki zastopa vlado v tdžji zbornici, jc izjavil včeraj, da Velika Britanija nima namena začeti' arirovnih pogajanj a sovjetsko Rmrijo, do» kler parlament dodobra na pretrese mirovnih $ pogojev. Mnogo poslancev jc zahtevalo pedaauila g o/i r«m na besedo Moydn Oeorga, ki jih je isrekel zadnjo sobot namreč .da UP* da se k»«lu dosc SPLOŠNA NSZAD0V0LJN08T Bel grad, nov. — Čete iteli-janske vlade so ae aprijelc g d'Annunzljevimi prostovoljci v krvavem boju in * velikimi lzgu bani i na obeli straneh. Srbski u| rodni tiskovni hiiti poroča o tej utvari s le» leče; 41V krvavem spo padu med italijanskimi vladnimi In d'Annunzljcvimi Četami je imela vlad« mnogo ranjenih. Nek kapitan je bil ubit. Na d'Annun zijevi strani ji« hU Men vojsk ubit in več ranjenih. Is Tagmda jgv Ijajo, da je zavladala splošna nezadovoljnost med d'Annunzljc\i-mi vojaki na Keki. Vojaštvo ima revno hrano |s disciplina Jc selo majhna '\ ■■ . (S tem se popravlja vest, ki Jc bila t>riobČena v pomleljkovi "Proaveti", ds so sc spopadli «fugoslovani in llalijaui. V rcanici j«- bit hoj med Italijani samimi, op ur.) Strokovno organizirano delavstvo |e solidarno z n|lml. BKROXR ISO UBIL SEDEŽ V so časnikarji niso izjavo, ampak so pohajkovsli o- koli dvorane, da dobe takoj poročilo o akciji odbornikov rUdarake organizacije, ko izide, |n ga apo- roče svojim liatOÉnTr.-:^.; ' IfemmftariHmMg v Rudarska stavka v senatu. kc tra vlada* da knnitnlaeija Wááh' voditeljev ponn Washington, D. O. — Senator La FoUette iz Wisconsins je zs-hteval, da se prečita igjava Ameriške delavske federsrljš in zanese v zapisnik, »yoje zahtevo je zsgovurjal, da jc pravično, če pride izjava Ameriške delavske federacije, ki je bila i*da»e « ozirom na rudarsko stavko, ker je bila zanešena v zapisnik tudi časni-karaka kritika. Ko je ae sar pričel čitatl izjavo Am federacije, Je sensttor La Follette opazil, da se nekateri aenatorjl razgovarjajo in ne poslušajo. Vstal je in je dejal "To je potrata čaaa. Komsj e» odstotek poslu-Ša, pogovarjanje je splošno. Člani najbrž nočejo slišati zagovora ro deriev." ' 1 : Senstor Norris iz Nebraska je ugovarjsl, ds «e prenehs s čita-njem in pisar je dalje ¿hal izjavo. ftenetor Owen iz Oklahoma je pripomnil, če je res, ksr trdi Uompers. da so podjetniki odgovorni zs rudsrsko stsvko, tedsj smo pred veliko industrijelno kri zo. Senator Myera ia Montane je sa« kel, da naj vlada ne dela kornpro-miaov z vmlhelji sUvke. Senator Cummins iz Iowe menil, ds sts po«MnJksnjc voa | visoke cene. določene od risde, zs-krivile bn*zp«»selnoat med rodsrjl. • Svobodni možje smo," jiM MISIJA V i jo. Bonar Imav je mm m, f- mm Washington, 1). O. — Poslanska akornkm je v pondeljek sklenila s 300 glasovi preti enemu, da Viktor L. Herger, socialistični Iron-grtsn* iz Äülweukeeja. nima pravice da sedeša v kongresu. Kdlni kougessnik, ki j<> glasoval zsnj, jo Voigiis Wisconsins, /boruicg J« odobrile sklop (vreiskovalnegir od-ka, ki ae glasi, de Berger Hm pozitivnega ni le nič. ' 1 London, . 11, nov. — "Dally Herald" je objavil poročilo I/ Varšave, ds namoreva poljska vlada povabiti Rualj», Mnsko, Kstonijo in druge baltiške države, da im j prenehajo z vojno 2fi. novembra in pošljejo delegate % Varšavo za mirovno pogajanja Povabljene bodo| tudi zavezniške držšve, de naj pošljejo svoje zagt opnike ns konferenco. HHÜ^^ • nVAMONi JugosTo ■Mr r^t venski biro v New Torku poroča; Državni department vlado javlja, da sa je jugoslovansks vlade od ločila poslati v Združene države misije sa proučsvanje inkejšnjih trgovskih, finančnih, poljedelskih in prosvetnih sistogMV. Namen misije je, da privede Združene drŽave v kolikor mopoČe ožjo eveso z Jugoslavijo in da preakrbi v Ameriki kredit In poeojllo za za varovanje jugoslovanske denarne valute in za razvaj države. D«le gacija bo obstala Is sastopniko\ finančnega, trgovskega, pol jedel-skegs in proavelnega miniatratva In z njimi pridejo todi predstavni ki .trgovskih, finsnčnih ln^ polje dclskih interesov: Misijo odpotuje iz Belgrsds v Ameriko še ts mesec * ■ * RWff i ' % ' i • v J: A " htV v v t IV tem .jjBBlHMftjlelWft' Ako sa poda sna najmočnejših de Isvaldk organizacij komaj v za čstk® WBHHBWÍF nlabejšS OTf^ Kako je prišlo do sklepe | | I prek Mis atavka, ni še znano, «lesi »svna hi bile selo interesent no * "deti* fie ja je bila tajna. Rado-vcdnsO, ki so nstezsli ušesa pri 'Hirtk, pravijo, da so bile deliate viharne. Te pomeni, ds *s Pä^HII Washington. O. C. — Oompers, preilaednik Amerižke deUvske fe-derseije, jc govoril na bsirketu, ki jc bil prirejk lM^ J^R rodne federseije «troko>-nlh druš-te v, in med drugim je rekel:'« amo navezsni ns noheoo »dmini , ™ «trseijo. smpok smo aeebcjlni možje h» stremimo ra izvajanje« . da «e!svojega svobodnega mišljenje. ŽRTIV LSSVBOA AUU>XOLA Ohieagn, Dl. — DeUvfa II Vo wards se našli airtvwge t postelji Poleg njega Je ležala steh poet el.I l_„il(H it-ni« n. vojno * pedpirsl sovGgŽ- mka Beeger jc pred glaaovanjem g^ vorll euo iuisja. V> deli ao,.da so vesti In članki o iz-gubijeui stavki bajke, ki imajo pamen, da ne prispevajo v pmljM. ro jeklaraklm delavcem, Sta\ka ni izgubljena, ampak Je praktično dobljena Da bo zmaga popolna, je tre^s zdaj sltvkerje In Vitm Otntad atavkarjev ne tnalo stradali, ,y Zakaj so bili ustanovljeni žl vežul komisar! jati t Delavci, organizirani v fconaumntli društvih liugjo tri velenakupne družbe, ki nakupujejo živila na dee prcdaeilnlka Wilaons. kateri Je m&Lr bilo še malo lesmega al OS KDO BRAin ttVRSm SA-ijJ*^¡u* JE DOSEOLO IZRED HO VISOKO CENO. Hew York, H Y i oče em. bra stene aedsj al W»^. To Je naj ■¿fclllll F kjerkoli nsprs vijo pekkus pinljctnlkl kot pod jetniki aH vi«da kož viada, *U «e «siduljijo ml findeaientalnih prin. eipiiv pravice in člf veAsnstva. je nadaljeval Omepers, "ni <•«»« še pravic». l tó fc »«vekih mož m ^u áB m ^mmgm (Dsuje na 7. dk A kei) ^?jasne in i MOMOR , Oal - Henry Mans, 1st Ir je va lee dolgov, js vsto-pil v brivideo Cherie* Mlndítine ene. ko es je pripravljal izvršiti mu je betel latí brivce je UMtre-w _ lirlvec je zapn «til pi«ano «poročilo o umoru In in ekoliee V irslo. Zepedni četrtek veteovi »rji 9. a»torn in « jI. ala larehrom izjavljsjo. da je srebro poekočiin ceni. ker gs zahtevajo relik« množim- na KhajÉW'' ry Hretirni dolar je po tej eeni vre deti «ker«j en ceni več ned nje gevo denarno vredno«ijo ( ZMAOA MOKRIH V OHIU Columbas. O. Končano ofki-jrlnn štetje gt—u% je pokazalo de «o mokri porazili Asbildškl amendment k ustavi a #44 glasovi večine V« mU tel J i «ahih «o tskoj vložili »hlev« za ponovno štHje vračajo spridtno jeklo klarskim podjetnikem. sm naroča svoji eksekullvi, ds pod-vzame vse korake ss prlhoritev u-slavno zajamčene avobodc govora. Dalje je hlla sprejeta rozoluelja, ki Izjavlja, ds mdnlžki, jeklarski In iclciulžkl delavci ne rešujejo svojih «porov vsak zase, ampak nastopajo ekupaj, Nekateri \*cleblniiški llatl niso ulli z besedico omenili te velevaž-»< konvemdje aa delavce iu ao jo naravnost, presrll. Kaj to susčl? Hinoka vsarskl hlapčoni se jege, da njih laii ne morejo oživeti obrala v Jekla mah. Treba Je na pr. stopiti le v Mleulieuvllle, doli v libijsko dolino, in vankdo ae lahko prepriča, da v goiaiu dimnikov ni življenja. Dimniki štrie mrtvi proti nebu kot jasen dokaz, da pro-dukrlja Jekla in železa počiva. Kaj Je temu vzrok, da počiva delo v Jok lama h v Kallonabyju. Miugu doli do Wildling« In Bo. iaira f Denarni mogotci ao napovedali vojno deležem In ae odločili, da uničijo njih organizacije, da Jih čim ložje vprežojo v ataro auš-ait Dela vri ae aavedajo tegs dojgl va in so neomajni ? svoj! ao-Udarnosti. (ktbKül *u sč, iia morajo priti la tega boja kot amago- TffUvanja v "rdečkar volablanlžklh UstUt i rji h" Ja mlatenje |>ra* f, |l Ima namen obrnili m zna slame, Id Ima nanren pozornost amerlžkof« ljudstva otf pravili tismeuov Jeklsrsklh podjetnikov In Irustovcev, Jeklarski gospodje dobro vedo, Če Jim bo mogoče odvrniti jposornost od *e< be, da bo zanje lahka Igra notla- ■PBHHHHHHHHMtl prlamle^iujc meni, da sc za stsvkzrje kupijo laveev po boljžUi žlvljenekUi In isrJi, njih lene in otroci stra- ži vila sa 25 odstotkov oenejc, kol če bi jih kupovali ns drobno, IV tar, ki prihaja od delavcev v pi». moč atavkarjev, kupi več, kot kupi navadni kupec v prodajalni. Velenakupne družbe pošljejo živila živežu Im komisarijalnm, da ga razdele med slavkarske družb »c.' Vaali-.širajkar, ki Ima družini, odvisno od njegovega saslufc. ka, izpolni listek. Dva člana lokal nega stavkovnega odbora sc pr« priče!« o resničnosti izjave ns listku. Če Je poročilo ugodno zs stsvksrjs, dobi drug Ibftek, s katerim gr« ns pomožno postaja, kjer zamenja svoj listek zs dragega. Če Je ns pr v družini pel oseh, dobi bal listek, če Je v dru-Kini Šest oseb, prejm« zelen listek, ksr pomeni, ds Ima prsv|«o do večjega odmerka žlvežs,* trf Listek Je vel Js ven za en teden In se deli v dva dele. Kn del Je veljaven za prvo ledenako polovl-fo. drugi del pa za drugo pole vb co. Koncem i«lne prejme siavksr nqY llatek za prihodnji leden. Tuko Je niaj orgenlzlrsns ihhI- --------moHmM mi pom za Jeklarske stsvkarje. Da n—ijsaa avijovm m se .(/iv ka nadaljuj} do'zmagoyii' 'J gs kones, Je trehs, da Strokovno Donors, Pa, — Jeklsmka kom-organizirani delavci podpirajo imidIJ«» si- |M«lu*ujeJ« raznih zvb tfst karje. dokler trmoglavost no j,*, d« gvsbljo stavkarje pod mine (Jsryjs ki drugih jeklsrskibUmi tmg.>ji ns delo Tsko je A ped JnWWM ~~ : 1 meriegn »teel W1re kompsnlja po- Hew York, 9, T. —■ Drgsnlzsd )š kroječev in živil j, poznana pod uom Amalgsmsted (ibithing Workers ef A»»riiee, ds«irsvno nI adružens l Ameriško deloreko fe dereeljo. je podvzela korske, ds orgsiiizecljs prU|x«v« «vej perac!|s.otf članstvu io simpatičorjev našega gibanja. V prvi vrsti je traka doloi iti število, ki bo .zadostovalo za tako veliko ciitulacijo. Po našem nrnenju. ako hočemo napraviti kapitalno propagando « tem aapiaoikom. ako ho-čemo sesnoniti rojake v domovini o našem programu, tedaj ne bo ss* dostovalo niti stotisoč istlsov, ne računajoč na število, ki bs potrebno sa propagando tukaj v Ameriki. Taka izdaja in delo, ki je združeno z raapošiUetvtte f>S bi «tata ti« sočake. Kaj nam je storiti.. Obrniti se moramo do našik marljivih so» t rudnikov in ne zAnesti na njihovo ko-operacljo, ob euetu pa gledati, di bodo stroški čim manjši, kajti kapital, ki ga ima organizacija na rokah, se bo potreboval sa droge bolt-sašne akcije. > *<« Zato smo oklenili, da naberemo kar največ oglasov za to knjigo in to sc najlažje zgodi, «ko ae vsak rojak, vesk tajnik krajevne organizacije ali podpornega društva zavzame za to, da nabere v svoji naselbini kar največ oglasov od raznih tvrdk. V ta namen «no poslali clrkularje na vae tajnike krajevnih organizacij JHZ in tudi na tajnike gibanju prijasnih podpornih društev s apelom, da nam naberejo kar največ oglasov. ' Z oglasi upamo vsaj deloma pokriti velikanske stroške, ki bodo nastali s tiskom te ogromne izdaje konvenčnega zapisnika. ' i To p« še ne bo dovolj. Zapiralk bo treba tudi «praviti med množice in tb nam daje največje «krbi, vendar dobra volja premaga vse zapreke. Zato emo sc odločili, da nam sotradoiki In somišljeniki pomagalo s cirkulacijo. Kako.. V prvi vrsti jo treba vedeti koliko tisoč zapisnikov bodo pomogir rojaki spečati med narod in koliko noja kov bo pripravljenih poslati te zapisnike svojcem v stari kraj. To a« najlažje izvede fne ta oačim. «ko naši nabiralci oglaoov obiščejo vsakega rojaka ki rojakinjo v svoji naselbini in Jih vprašajo, «ko «o pripravljeni sodelovati pri cirkulaciji tega konvenčnega zapisnika. v ta namen borfbo določili po-sebno rubriko v knjigi, kjer bodo zepieaoe imena vseh onih eotrudnikov, ki bodo darovali najmanj en dolar z« cirkulacijo In ae aeveaali po-alati svojcem v domovini primemo itevilo tega zaptabika, katerega Jim bo poaku glavni nrait. • - ***. . " " •■ ■' .'•„ ■. SLADKOR iopit ORLJURU-JUO. j *«w Orlesni, ta, T R^poro j.vajo, da je na ladjah.v tem pri Sianu petnajst miljouov funtov sladkorja, ki ga pa ne morejo razložiti zaradi stavke prlstoniščuih delavcev. Nekatere ladjo so baje že meaec dni v pristanu. Kdor ziut, sna, pravi «Ur pregovor. IVofiurji znajo in nazaduje bodo štrajkajoči pristanišč ni delavci obdolžcui. da so zakrivili pomanjkanjsilikona. Sladkorne tovarno' na zapadu so tudi pfojh^irale ie luiljouc fuiztov NlmlldUja. Železničarji n« stavkajo iu vsakdo, ki ima zdravo človeško pamet, sodi, da bi lahko razvozili sladkor v rasno kraje. Ak, kaj šel Atrajkajoči prista-niššni delavci v 8au frYan«ie«g «o krivi, da ne morejo dobiti praznili vos, da vauje nalošc sladkor. Tako poročajo velebtzniškl listi, ki ustvarjajo javno mucnJe v Avaeri-ki. Igra sladkornih profharjev je že sdsvnej javna tajnoet toda račun ae nI obuesel, zato zdaj prihajajo na dan z izjavami v v*l«bl«-niškem časopisju, da so pomauj. kanje sladkorja zakrivili štrajka-joči pristauiščui delavci. Važno za potnike, KATMU SS NIMATE tiebnih imra ia VAM/1, mi HODIT» V „ KI 0AKAJO PO vid KK8JBI HA «RABTK IH BOGATIJO tlDOVSKt AGENTI. OBRNITI SK NA NAS IN XI VAM BOMO V PAE DNEVI ^ PRESKRBELI *onm urn, toKARTO, VAJSOUU PAJUTIK IT.M POTREBUJ IA »O* SK^TrS «mŽ* HIANITE DENAR, TtUD IN MKJ JZj ■ TV ■ I OPRAVLJAMO VIK NOT Al-U| POILE (OOMMUIONSS OF D11DS), KUPUJEMO ION DE nr DEUOI vrednostni DENAE, UVAŽAMO SloTCttsfci ||r#i», a« ». tomi ul MfAVITKU OLASUA. fS^iuZ. ¿¿^¿Tl*** flHAAJt DI. llud snešsn vihar je divjal prek severnih in centralnih držav, ki jc napravil precej škode. V severnem delu drŽave Colo-rudo jg poginilo precej živin«, ker je vihar prlhrumel Aepričakova-uo. Poročila ia Kanaass ln Nabra-sko naznanjajo, da ja zapadel debel aueg, v Minuesoti ju obeh Da-kotah je pa padlo k« \nalo anoga. Pri Hudičevem jezeru je zapadlo le en ¿evelj snega. Nekateri vlaki so imeli po par tur «aumde. Vihar jo drvil v aeverno vzhodno anter. V okolici Ohicaga in v maat u jc le deževalo. v ' .. poljedeuu iv industrij. io itbojb ter viakos ve9nra stvari v stari JMpjfc*'.: tvrdka ji il0vsihk4 DI ima državno dovolje-nje ia poilovanje ter je reoistrovana po zakonu DRiAVimW TORR. european trading and asan* kM va, waa ib^K i«Ur. aw ISA arms, £a*, M hu Nadsorni odbor. r^M c flaport 00.^ m mm ave, new TOta, N. T. V t J Lv'i leo itruksu or v. korak, tssit «Mota aa, «•ar, a, m«s ^^tJSr Tiskovni odbor. ^aaaa o M.ti Ptinva, CiMkdUS, Ma# J*S« ifcaU. Im |«l. Mto diwo. sas Ba«i IMIS.SS.SU ■■■ 4A IRIA ^ a.rU. Ava. ÉklMa ^^ "TA apSMMSH t. štU, aaM SkOsk Am, SM Vartüw. H « Psol I Avo. - 'SsSSr^' v Iiue vsekege, ki bo daroval najmanj en dolar za cirkulacijo bo knjigi« tako dk bodo njogovi domačini v starem kraju videli, da podpira to gibanje ia da priporoča nas republičsnaki program kidi nJim. To bo imelo velikanski moralni upliv pri rojakih v domovini in lih navajalo do tega. da bodo volili v ustavodajno skupščino ljudi, ki bodo odločno stali za republikansko logmo tfpde v Jugoslaviji. fVai onl,\ ka**iin *smo poillli naše clrkularje sa sablnmje ogtosov. imajo pravico nabirati tc podpore pri rojakih in nam poslati zaznamek darovalcev «kupno z nabranim denarjem. Vsak nabiralec nam naj pošlje tudi natančen naslov, tako da mu bomo motil postati število kalig konvenčnega zapisnika, katere bo potem on razdal med darovalce, da jih odpošljejo naprej. Cas je kratek, zato priporočamo nabiralcem, da se takoj podajo na delo in ko hitro Izvrše nabiranje, de nem pošljejo imena darovalcev io svote, katere Jc posameznik daroval, kakor tudi ogto«e. katere Je nabral, tako da bo knjiga čim prej urejena hi ttakana. 5. decembra Je najaaduii čas, sato pohitite! V naselbinah, kamor slučajno nismo poslali tukega cirkularja, iiue pa vMk zanesljiv rojak pravico nabirati to podporo aa cirkulacijo. Kdor pa hoče poalati «vojo podporo naravnost oe organizacijo, to tudi lahko stori. Kdor Je za federativno republiko v Jugoslaviji, kdor Je za svobodo ne samo gotovih delov Jugoslovanskega Naroda, ampak sa osvoboditev vseh Jugoslovanov, ta bo aedaj stopil naprej in odbil pričakovani dolar ali več za prpugando! ; Pošljite via imena d«rova 1 cev i„ nabrane svote m: u L Lj JVGOSLO V ANS KO H EP VB LI 6 A NSKO IDHl'ZBNÍm* ' 3630 West 2ftth Street, Chlcfego, III. _•, . ■ h? * • ODLOČITE\^O^UI^VNMTI HlBBpiv, Wsshinfkm, D. Vlada je podvsela korak«, stsvnost vojne p rečila ja najvšijem sa Vrši obravnava proti razsodbi sod! ekjrju, ki je pro hibieijo za proti dožoue u-ije. Pripo-Sk ds novombra v Kentu-ojno pro- «mu^^ \y^wl^^^B sonsos ^rmmmmj wt državi New York. Sedaj jo čas, da ae pripravita spomlad. Kdor ltoČc kupiti farmo v kt*aju, kjer ao dobri trgi, ddbra voda, dobro podnebje, od S do 5 milj do leleniioe, v bližini šdl. Kdor hoče zemljo na katsri srasto po 250 bnšlov krompirja na aker ia val dmgi prldalki obrodijo ravno Uko kot farmo šslito, vas bo ; «a naši skrbi. jfli, h spka vas to» t» v I aar« Ss. UaaSato ■ñ Eolk. Iraka. - - Vttki tukajšnje angleške garnUijPao zadnjo nedeljo napadi) in pretepli nokaj civilnih prebivalcev, ftll so po nli-eah in vpiti: "K vragu s sinfaj-novci 1'' Pričeli so se Wjj s civfli-ati in policijo ja pomagala vojakom. Nato ao pridrli oklopnl avtomobili, iz kateri* so vojaki «tre-ljali na ljudatvo. Vse mesto jo bilo pokonci. Tupatam ao bili vojaki tepeni in nekaj policajev ja bilo ranjenih, toda v aplošnem so vojaki ves dsn terorizirali probi-valee. Taroriscm ss m mm %. DAMSKl ZNAKI J. H. Z. , (h Glavnega Uradu li H. Z J več sugestij naših somišljenikov jc eksekutiva J. H. Z. preskrbeli. tudi znake J. H. Z. zli dame. Znaki «o prav tako kčnL kakor moikl /nakl J. H. Z. Prepričani srno, da n« bo nobene nalc somišljesloe brez znaka i. H. Z. Ona posamesnega znaka 76 centovj-| i ■ H^H | ■•I KazglediUce tretje redne konvencije. V zalogi imamo tudi razglednice z sliko tretje redne konvencije J. It. /. V CJeveisndu. Priporočamo rojakom, de naročajo te razglednice ter Jih pošiljajo kar največ mogoče v stori kraj, kar «o najboljše «gitatoričoo sredstvo as nsšo plemenito klalo. Razgledale« ao zelo lične ter stanejo samo še komad. Vsled poštnih stroškov ae ne «prejme tn«nje naročilo od šestih komadov. Kerošitc predno poide zaloga I r 3 Vse denarne pošlliatve. p Uma In ¿ake naslovile YANSKO RUPVnuCANSKO ZDRVŽBNJSf iji TAJNIŠTVO J. R. Z. ■ ŽELIM UVIDETI za Frank Karlovšeka .doma ja ls Kadeč pri Zidanem Moatu. Pred tremi leti nal.ajal se ja V Detrsit, Mich., sodaj pa ne vem, kje je. Cenjene rojake prosim, ds mi na-znanijo njegov naslov, aH pa naj se mi sam prijavi na moj naslov« Viktor Pcpcluafc c. o. Pina Kaoll ganatorium, pavenport, I<*ws. 1 SLOVENKE P0Z0I! vfMMlmjeuio daklota sa dalo v prijazni tovarni, čisto in stalo« na JMNM. ^ Jftft. < " V'.^ 17'aa nssl«v: 2133 Bo. Rseine Ava., Chicng^ lU. M ^ mt 'mm ' «u . ' '«ata/ MŠlMI tifAM fv VOTV^^AflOTy ™ • S i POTREBUJEMO TAKOJ I Ngd 16 let staro dskle, ki ai rs« zumif pii r knjigovislstva, mora znati rašnnaU ia >di sprejemaM tU odgovarjali aa telefon. Pleše po dogovoru, NI potrsbn«, da morala ialMtA^o višjo Maka izobittfco.; Kstero .vSssli, naj sa oglasi o«obno na uaalovi iiailfto Kacina Ave., ClUeago, 111. i^as m L> Ü ! ffWJ' y ' >'7ÄJrt' fe ají tj t >t Slovenci, at je in Srbi t Sto II pel volji prlhraaltl deaar T m Ii Mflmmi •Irani tabel loata. jJ ^ edUtka. "'"H Mi ..«.ril» la m!ffSmX mJ«salla, solero i Neiseüi Stale Bank I If 7 «---|M L^m IU g| wosipn^Bp afi»i wr. aar« ou» i .« ihfe'. ."i-'-ifj * r a m fpMii > ii-ff »••••.S r. 13«..;...-... U.tt Želite potovati Ignac Bradač, Whitney, Pa., od društva štev. 31S I ršola Ambrotlč. Kveleth, Min«., «d društva štev. Nikole llisš. Coroapotis, W. Vs., društvo štev. 3«S Nabral«: K. Muster. A. Golllč. U BetaJ. P. IkivetS/VÜ#aia. Mina. Poslano po: A. Počivalnik. Mary (¡«Hčič. Cuddy. Pa., štev. 319.. Nabrali: G. Klloar. L. Pregcl. P. Rupnlk, Lorain. O......./.'... I..S Ko^. Detroit. Vtifh.. od droštve štev. 121 ........................9M I/ Moon Bun, Pa., poslano ........................'.......... 110.91 I rank l>ekelak. So. Omaha, Nal». . ............. 3.S9 Vlncenc Vidmar. Presto, P«., od štev. I9S .................... *».99 Mojztj Višnlkar. Osleri»'. III., od štev. M ................. S.Š9 Frank (ledina, Arona. Pa^ štev. 199 ......... .............. 2.99 Frank Stempihsr. Virden. IU.. od štev. 74............ Frank Omejc, Rock Springs, Wyo.. od štev. t# ......Ai.....J POTNlSKS WIASSi tW BANKE I; Domača HOPS" v Pennsjrlva-lall T>1« phone Cedar SSM NAFirnwJtaH^A. rta «sov« Wm^fwwW I^B I . tatoedl kaj sa eso eanesljtvo šesera« aaeede t&SjSr** I seos ospoToai. SS eae r&Km i eeebti" na i i ,*i l Skupaj nabrano Prenos prejšnjega izkaza (preooteaka) Preostanek v ....... ....... ( t m ... t . \ublralna pola društva Francisco Ferrer tU v. tele otroke »e tdaM: Drsštvo Francisco Perrer Šlev. 131 SNP/ Kaly Bemik ''Her Her sik ...... % .*•*.... i ........i ISI, za j'tled volne odre ........... ............ ................i Ime ia aaslov nabiralca ■ > asi a« (ke): Malt J. Turk štev. 131 ftNPJ. 27 /sta fifSmks, «MS. ,;1UXAJ 141 g MI L KISS. 1» SECOND AVE., cor. Stb St., NEW YORK, N. Y. Or shard 4S30 M LÍf m pravi lakka vsak ssto dobro siva, aatoro vga osvsU in sirspša kot v na navodila. Kakov.nd je in pri večjih naroTJ ^ - iMfllOfkr, SŠO1 Kuperior Ave , Cleveland, OkU. 2a Calila«'oo IJudstvA A k« as stHnjaš s nJsnU s^rísa'^rs.5 Itoom vss sa n« M AKTOM VAROftrZKOM V POJAIVXL0. Ia «glass so lasilci aamJ. M ajlk nahem kilw is^i kui^ is im || j ni u] muí MM pripAát» V ko od^oyonwit in | O Si III tapial aa m tt»¿»joS - / On« oglase* po ....... kok«p»aí aa aa erseaje....... IP LnU1:' gSUjeaa Jtieva, (Usn JUafe) * ¿añada MJ«m Ä Boo ITSlSulülíoo ta tri —*»; Chi«». W-W te lete, »276 » po¡ lUfamHmmm+lmm^immmlZ**. ----- Nttlee ae in, kar ftp» etib a Uat«m "PROSVETA" Aa ^E^ÜGHTEHilEN'r kam plovemo? ■ ._ V» V Chicagu «e je odigral dogodek, ki da misliti vsem tujezemskim delavcem in ki postane lahko tudi za Ameriko zelo škodljiv. Neki Litvin je tožil tvrdko Mowbray 6 Robinson za deset tisoč dolarjev odškodnine, ker ga je povozil avtomobil omenjen« tvrdke in mu prizadel hude poškodbe. Ko je njegov advokat zahteval ob začetku obravnave; naj se njegovemu klijentu dovoli tolmač, je sodnik izjavil, da klijent ne potrebuj/ tolmača, ampak šolskega učitelja, ki ga bo naučil angleščine. Odložil je obravnavo do prvega julija prihodnjega leta, da se Jahko nauči angleškega jezika. V koliko je upravičeno tako pravosodno postopanje, ni seveda nikjer zapisano v postavah, ali fakt je, da se kaj takega še ni zgodilo v nobeni državi na svetu, v kateri imajo postave, da sodijo. Kajti s tem, da je tožitelj zahteval tolmača za angleški jezik, je priznal, da je uradni jezik v Združenih državah angleški. Ce bi bil tožitelj zahteval, da se obravnava vrši v njegovem jeziku, to se pravi, da morajo sodnik in^tranke razumeti litvinščino in da se sodba izreče v litvinskem jeziku, bi tožitelj ne priznal angleškega jezika za uradnf jezik. Ce hoče človek slediti sodnijski obravnavi v jeziku, v katerem se vrši, mora jezik že malo boljše poznati, kot Če gre na trg kupovati krompir alf čebuljo. Včasi zadostuj«, da človek napačno odgovori samo na eno vprašanje, ker ga je napačno razumel in sodilče poda razsodbo proti njemu. Na sodišču se zahteva, da vsaka priča priseže, da bo govorila resnico. Ali more priča govoriti resnico, če le površno razume jezik, v katerem se vrši obravnava in . mora v tem jeziku govoriti? Najbrž priča ne more jam-. čiti s prisego, da bo govorila resnifco, ker postoji nevarnost, da vsled neznanja jezika odgovori neresnično, kar izpostavi pričo kazenskemu postopanju proti nji radi krive prisege. Vsak človek pa ni tako brihtne glave, da se v nekaj letih, posebno če je odraščen, nauči tujega jezika. Ce bi na pr. moral sodnikjdelati v tovarni narfVancoskem, ali bi se naučil francoščine v tem času, da bi lahko sledil sod-nijski obravnavi v francoščini in brez tolmača? Odlok, ki ga je podal čikaški sodnik v zadevi litvin-skega delavca, lahko postane za Američane zelo škodljiv. Ze zdaj je veliko Američanov v Evropi, ko bodo razmere postale še bolj normalne, jih bo pa še več. In lahko se dogodi, da bo Američan v Evropi vložil odškodninsko tožbo, ki ne zna druzega jezika kot angleščine. Sodnik, ki vodi obravnavo, Je mogoče čital o odloku čikaškega sodnika In odloži obravnavo, dokler se Američan ne nauči jezik*, ir katerem se ima vršiti obravnava. Ali ne bi bil Udi Američan oškodovan na njegovih interesih? In to tudi za tujezem- Milwankeejo. Zakaj? Y mestu MUvnukae je 1800 je-klanskih delavcev lia It raj ko Je klardka stavka traja le sedmi teden. Skoraj is vseh krajev stav-ke so ie prišla poročila o nemi rih, manjših ali večjih, »asu> iz Milwaukeeja ie ni bilo takega l »uročila. H vet sploh ne ve. leg Kolčaka tn Pudeniča največji sovražnik Ru- «ija. , Prič o Donikinovih barbaratvih mi ifi bilo treba dolgo iskati. Dobil sem jib povsod, in tudi take, ki niso boljševiki. V vlaku nasproti mene sta sedela mož in žena, oba deči položaj, ko so reokupirali meato: Ulice so bile polne konjakih in človeški* trupel. Kosski so m ona rili a sabljami žene in de-eo, ki so jih smatrali za kornu-niete. Ravno tako je bilo v Jaleu. Kozaki ao pobili vaokogar, ki in nosil krila na vnrtei okrog vratu. Kdor ni imel križa, je bil pri njih komuniat ali žid in moral je umre H. Mesto je bilo oropano in zažgano. Obe železniški postaji sta v pepelu. Železniške delavnice, v katerih je bilo vposlenih 5000 delavcev, so razdejane, čredno so koza ki izpraznil! Jalee, so uničili večjo zalogo petroleja, soli, sladkorja Hi ibaaia. Kozakom so pomagali pleniti tudi menihi in njihov samostan v Jaleu je bil skladišče uaro-panega | blaga. Cerkev je bila polna ' naropan^k predmetov od samovarjev, Sedel, komatov do ženskih spodnjih kril. Oče 161etne komunistke Žarki ne je bil odveden iz mesta in teden pozneje so de, ki se danes nahaja v Moskvi Sadoul je obtožen dezertiranja, občevanja a sovražnikom in huj skanja vojakov k uporu. Obra x nova ae vrši kljub temu, da ni Sadoul navzoč. Njegova žena, ki je v Parizu, je po svojem odvetniku naprearfla sodišče, če bi amela ona biti navzoča namesto svojega soproga, toda sodišče je odklonilo njeno prošnjo. — Sadoul je bil v času KerenSkijo poslan a franc«, sko vojaftko misijo v Rusijo. Ko je Kereuekij padel, je «bila franco ska misija pozvana domov, ali Sadoul ae ni hotel vrniti, pač pa je šel v Moskvo, kjer je organiziral revolucionarno propagando med . francookimi četami y Odeei. Posledica propagande je bila, da so se uprli mesec« aprila t. 1. irancooki pomorščaki na Črnem morju in Francijo je morala umakniti vxe svoje čete domov z južne Rusijo. Od tedaj je bil Sadoul vodja bolj ševiškega gibanja za Francijo in na prvem kongresu tretje nl!crna-_ našli njegovo truplo, ki fco ga sVo- cionale v Moskvi (v marcu t. I znali samo še po obleki. Židovska družina Feldtnan je bila vsa pobita. Komunista Zelukovskega so kozaki toliko časa pretepaj s knuto, da je omedlel. Njegovo ženo so posilili in sedemletni hčerki so izbili zobe. Židovski zdravnik v bolnišnici za jetične je bil obešen v gozdu. V vaseh okrog Jalca so kozaki posilili nebroj nes najlepši mir pred policaji. Jc^larJki magnatje so hotlU Mfcf. črnokožne itavkokaze dragih krajev. Takoj sem družbi sme astsif tam nekaj dni. Njuna hiša je bila popolnoma razdejana in vsa oprema uničena in deloma .l Zakonska dvojica ni Ži-he komunistična. est¿éft Kozlov, ki je bilo v ^IroaWrfk, konjenice pod vod-gfaoH. w pozor u si in m»* j generala Mamontova v jjji 1 alužS(Donildna, leži v bolnišnici kar vtfijs za. Američana v skega delavca v Ameriki i [jI7 Nt POZABIMO NA JUGOSLOVANSKO MLADINO. Predsednik Slovenske narodne podporne jednote je razposlal okrožnice vsem krajevnim društvom S. N. P. j., v katerih toplo priporoča članstvu S. N. P. J., da naj nabira prostovoljne prispevke za siromašno in osirotelo jugoslovansko mladino. V okrožnicah je jasno povedano, da m» nihčejie sili, da mora prispevati za prehranitev siromašne jUKOHlovanake mladine, ampak rt le apelira na člane, da prispevajo prostovoljno po sredstvih, ki jih imajo. Okrožnice bodo prečitane na društvenih sejah krajevnih društev 8. N. P. J., ki podajajo pravo in resnično sliko osirotele in siromašne jugoslovanske mladine v sta-, rem kraju. Članstvo se bo lahko prepričalo, da so razmere res take, da je hitra pomoč nujno potrebna, če hočemo ohraniti jugoslovansko mladino in jo obvarovati počas» nega umiranja zaradi stradanja. Vsakdo naj daruje, kolikor mu j« mogoče darovati , aa prehrano jugoslovanske mladine. Nekatera društva so sklenila, ds bodo skozi tri mesce pri plačevanju aseemen-tov pobirala prostovoljno prispevke za siročad v starem kraju. Seveda bo vsakdo toliko dal. kolikor mu dopuščajo njegove razmere. Kdor je sam v potrebi, ne bo mogel dati ničesar, ali njegova dobra volja bo tudi nekaj veljala, ker bo v spodbujo tistim, ki lahko darujejo. Priporočljivo je tudi sa druga društva, ki še niso podvzela nobene akcije, da nekaj store v tem oairu, kajti noben prispevek ni tako majhen, da ne bi dobrodošel osiroteli In siromašni jugoslovanski mladini v starem kraju. nadsorntki ht sodniki v mestu in okraju eo organizirali pomožno akcijo za delavce. Tako na pri mer/je Krnil Seidel, bivši župan bi sedaj aldorman,. organiziral pravni ih zdravniški biro, ki daje Štrujkarjem brezplačno pomoti v slučaju boleaui in>če itnajo oprav kos sodišči, »i V Vse to je pomagalo, du zdaj ne more biU dsluvekege shode v MJl weukeeju brez soclalletiCuiiU g(> vornikov. V začetku je bil vel^ del stavkarjev proti socialistom, bila jjrsa poklana. Niso hoteli poslušati socialista na 72lctši starce, je bil avojih shodih. Zdaj je drugočei kon«4V rodbini Feifi danes sploh nočejo poslušati go- ta vofnlke, Če nI socialist. Tako |t posi delavstvo vr |lilwgkee demonstá- ki j ralo svojo .oolidamoet ■ aoeiaMs«- od v Šno upravo, ko je videlo v krWč- žen nem momentu, da je uprava okrog štirideset skoraj vso pcjt iz Imefejsts dpma* kamor* aq pridrli štiridesetih, ki sta jokala Moakve v Brinsk. pma^ijo v Konotopu, ' * " Denikinovi kola- kmetic in jih zadavili. Ves čas njihovega bivanja v mest,u niso ko* Lloyd George še vodno upa na je zapgetopal francoske komuni-l ste. — Socialistična stranka vi Franciji ga je postavilo kandidatom za poslanca pri volitvah, ki ee vrše ta me«ec„ Sadoul je spo- , ročil k Mookve, da sprejme kandidaturo in da se vrne domov pred volilvami. Kakor kaže stvar, bo Sadoulov procea druga Dryfuso Va afera na Francoskem. ^ Fp l < £h ^^^JSPOZS ^^letna dekHea, kateri rta od-bom kot sekatd obe roki. Deklica je, z ma- SIS Tifl l ri^fŽŽnT tefj° koraklala po cesti, ko ao pri-pridejo stavlkokazi Pomagalo »« hrtmeli Denikinovi kozaki. ¡SE* Skebov še danes n, , je pokszal kozaku na ženo, češ «a AM to še ni vse. Socialistični ^ Kozak je skočil derraani, zakonodajni posUucU^roti njpj l),,kli(.tt 8e je oklenila z rokicama okrog vratu matere, kakor da jo hoča obraniti Mati je z&ki dovolili pokopati nearečnih žrtev.'6e le 7. afeptembra. ko so morali zapustiti Jalec, se je vršil pogreb trupel, ki ao * jih mogli najii; manjka pa še okrog. 200 oseb. Razmesarjena trapa so bila najdena v gozdovih, na polju, na bregovih reke in i celo v vodnjakih.' ' Dne 25. septembra je posadka Denikinovih Jtozakov napadla vas Sukotinovko. Komunist Pšečni-kov jo bil oropan in ubit, njegova žena je ostala napol Živa in njun* devetletna zbWn*la. Ko fco kozaki odhajali, so vzeli s seboj šestletnega židovskega dečka in bila na mestu prebodena in dekli ei sta bili Odsekani obe roki V Kozlov u je bilo rasmrcvarjenih m umorjenih dvajset otrobe od dveh do p^lih let starosti. Dalje je bilo poklunih 120 šidov. V neki hiši je bila na najbeatijalnejSi način po-ita desetletna deklica pred diitjene matere In potem eta umorjeni. Rodbina Šapi- boljša zaščitnlea delavcev to to astiB revoluoionarnhn listom, ki pfsvijo, da ni traba vo» KIn nobene politične akoije. Ali bi delavci v Milwaukeéju i- t ts«ia- la\ «-eVl M« je bil eden slepec, je Feiga >lug, razsekan na rodMni Felfar je bila ubi-in hijene tri hčer* ao bile in nato zaklane. Savlov. bolan v postelji, je bil na eesto in umorjen z Kraako. atar 56 let, je ubK. Dalje }e bilo umor- poru boljševikov. London. — Lloyd George je de » jal zadnji teden na banketu, ki ga je priredil londonski župan, da on Še vedno upa na zmago protibolj-ševiških sil v Rusiji, toda Anglija ne more več dolgo nadaljevati intervencije. Rekel je: "Položaj v Rusiji je slab. Pred nekaj tedni je kazalo, da bo rusko vprašanje kmalu rešeno, ampak zdaj izgleda,' da bojev še ne bo tako hitro konec. Ne bojim sa, da bi boljševiike armade neokupiraie vso Rusijo, ali'bfcjüm seilte WtrfXrHna'tejna vlekla še dolgo časa, ki bo opus t o šila deželo in zadržala svetovno mu na pokopališču razparali tre- prosperiteto. Doli smo dokaz sim-buh. patlj onim Rusom, ki so ostali lUvesti zaveznikom; poslali smo jim za miljon 'Sterlingov mstert-jala in pomagali jim'na vse nači- ., i. • , • . t < To naj zadostuje, «.2 Ja)»« n.J. slučajev in navedel imena krajev In oseb, ali mnogi slučaji trpiče-nja so tako strašni, da se ne m rejo pisati. (Kljub temu je general Denikin le vedno ljubljenec zaveznikov, ki vodi sveto vojno za svobodo In demokracijo Rusije! — Op. ur.) bolnišnice v Budapešti Budapeflta. Ameriška komisija za prehrano otrok v Evropi je o-tvorila petnajst bolnišnic ia 27 drugili pomožnih zavodov v tem mestu. kmetov in dvajaet de-Med vaeml temi Žrtvami je hi)6%amo oaem komunistov. M juto Tambov, kjer ao Deniki-novi ko*#i gospodarili teden dni, i '.t ' KO JAKI! Naročite m na knjiga Književna MaSloe S. V. P. J. Matica ieda pet knjig, kakor hitro aa oglasi dvatiaoč naročnikov. Na- ročnin» a pristopnino prvih pet knjig jo tri dolarje. Ako ni zastopnika Matine v vaši aa-aatbáni, pošljite naročnino tajniku Matice: Frank Aleš, 2124 South Crawford Ava., Ohioago, Dl i* „ 2 ¿ÍUM Anglija ne more več dolgo nadaljevati intervencije v Rusiji." lede na jadransko vprašanje jal Oeorge, da upa. da bo to vprašanje rešeno v zadovoljnost Italije in (1) Jugoalavije. Ostudna kapitalistična volilna kampanja v Franciji. Pariz. — Čimbolj se bližajo volitve v.. Franciji, tembolj nr-sramna je kampanja združenih kapitalističnih strank proti socia < listom, ki imajo kandidate v vseh volilnih okrajih. Buržoazni listi zdaj prinašajo dan za dnevom "senzacionalne" vesti o "boljše-viških zarotah" in o tajni "rdeči gardi", ki so jo baje organizirali socialisti za revolucijo. Froseard, tajnik socialistične stranke, je izjavil zadnji petek, ds so francoski kapitalisti malnn« podivjali, ko čutijo veliko moč socialističnih volilccv, Vse aarote so bajka. Povest o "rdeči gardi je toliko resnična, da je raorals stranka organizirati v Parizu telesno stražo za svoje govornike In kandidate, ki drugače niso vami Življenja na volilnih shodih. Strs ža obatoji iz 200 korenjakov, ki , spremljajo kandidate s shoda shod, kajti na pplieijo se ni zanesti, da bi držala n>4 in mir na shodih. Kapitalistične stranke so najele cele tolpe hujskačov za raz bijaujc socialističnih volilnih shodov. Mnogo govornikov je le bilo uapedenih. ^ * Program aoeiaiističire stranke v , glavnem je. da se takoj skiem mir a sovjetsko Rusijo,vsi politični jetniki me imajo izpustiti in vsa franeosks industrija se mors so- ImmhiL*''' mo i* Jugoslavije Haig v Bei lisa Berlin.- Angleški maršal Hsig I je v soboto do«|*»l nem. Imel Je intervju a ' Mlksom Hardenom. urednikom tednika * Die Zukunft *. in % raznimi socialističnimi vodi tíkoro t* 10 l*t m Tvtearjava ed/avll» ka, kar aaapaoat ladatovatelje aaalsSI jwii lAanjo MI ja aedaaja piliÉi, éa i odstotka? ptraM la »il»» v kkk. Trlaarja*» ZdrarUaa Oreaka Tlaa tela* »al la aatraajMiae «tskavje fN aekreae aapeUeteta la atrapase mH, ki m sataktea NMMMP ír»b«»)i Trtaarjavi Uki ta peasM aMfcettee aa w la eeafcsjajt la ftrika» adrsritee paska karaaiataa lat kasaae terete radNM Hat, im*, aaprabavseatá, jlaeskela, ptlglevekela, mmnuiÜ, aerada« alábete, kakai tadl Wkak, ki Mtfa nadlegujejo l«ái * >»»iaW Mtja a* ladarj» la áraga d.iavte, ka Maj* t, It attete «a lak, karta aalU v ajas eapretealjte» »reinst», Dátete je v «ste lakaraak 1 1 1 — ,iu. pía» .uiufW" FROSVKTI ....... ■ 1 11,1 1 1 . DOPISI any, Pa. — V zadnjem tem a« st. ar sJiái drugo, kot o slabih de Uvakik razmerah ter o štrajkih. I iVsopisi ue priobéujejo aedaj dru kot, da ae tu in tam delavei I ..topili v »ta v ko, da ai na ta način I priborijo svoje pravic«. In reani-! razmere za delavce poatajajo vedno neznoanejše in delodajalei pričeli vedno bolj pritiakati na ubogo delavako paro. Oni hočejo imeti vedno več dobička, dočim delavcem ne oatane drugega kot. neznosno življenje in krvavi žulji na rokah. Ko je bilo podpisanp premirje, < suio upali, da bomo tudi mi de-ležni sadove zmage, za katero amo tudi mi 'priproati delavci toliko žrtvovali. Toda bili smo prevarani. Oni, ki ao delali maatne dobi-ke za čaaa vojne, ao takoj posa-bili 11. novembra 1918 v laten» . trenutku, kot je bilo podpisauo premirje, na vae obljube, katere so nam delali za čaza vojne. Naa delavcev niso hoteli več poznati, pričeli so nga preganjati in zatirati še bolj kot pred vojno in izzvali ao ravno naaprotue poaledi-00, kot bi morale biti. Z iatim dnevom, ko je bilo podpiaano premirje, amo pričeli dobivati v tukajšnjih premogorovih nezaželje, ue počitnice in rmjboljarečni delavec si ni ipogel niČeaar prihraniti. Draginja je poeta jata vedno bolj neznosna, katero ao povzročili razni veleprofitarji. Za čaaa vojne s» imeli vaakovratne izgovore za dragmjo in pomanjkanje raznih življenakih potrebščin in amo izredne razmere, katere ho nastala, tud vpoštevali. Vedeli amo, da ar-mada potrebuje velikanske zaloge živil. Toda, ko ao pričeli arpiado demobilizirai, ko niso več počil jali tako ogromne množine živil v Evropo, amo prišli d# spoznanja, da so draginjo povzročili ve-leprofitarji na umeten -način, • du si bolj napolnijo avoje blagajne. Valed tega ao postajale razmere za nas delavce vedno 'bolj neznosne: malo delavnih dni «in vedno višje cene za življenake potrebžči-ne. Iz tega lahko ysakdo razmidi, da so delavci upravičeni vprašati za višjo plačo in da se razmere zu delavce izboljšajo. To lahko iz-previdi, kdorkoli iina le Se kaj «olí v glavi. Delavci v tukajšnjih premogorovih smo. bili Se bolj izkoriščani kot so bili v drugih krajih. Kajti lukaj amo še neorganizirani in to dobro vedo nafti "gospodarji". Lc drugim našim bratom, ki ao Še organizirani, se moramo zahvaliti, da nam ni treba delati ie po 12 ur na dan za plačo en dolar in pol, kajti oni ae bojujejo tudi za na«» in tto moramo dobro vpoštevati. Pomisliti moramo, da je njih zmaga, tudi naia zmaga in njih poraz naš poraz in radi tega ne smemo biti indiferentni. Tukajšnji premogaraki buroni so nastavili posebne čuvaje, ki i-majo nalogo, da pazijo, da ae ne "pritepe" kak organizator v tu kajfinje kraje. Kajti nafti ljubi de-'«dajalci imajo aedaj največji Ktrah pred te vrate ljudmi Kajti dobro vedo, ko bi ae organizirali, potem bi naa ne mogli tako izko-ničati kot naa aedaj in bi na* ne »'ogli smatrati za mule. Pozdrav vsem organizirani» delavcem.* Poroóevalec. iaatuje 32 podzeuiekih in odprtih jam v tej državi. Iu ta je tudi uaj-bolj avtokratična izmed vaeh. ima «avojo privatno armado polku je in tajnih vohuuov. Kadar delavec vpraša za delo, je akrbno izprašan, oziroma poatavljeu prod stol inkvizicije, da bi bog varuj, ne pripadal k organizaciji rudarjev, kot že zgoraj omenjeno. Dati mora odtia prstov. Blateni, katerega navaduo rabi polf-eija pri zasledovanju zločincev. V to kategorijo torej postavlja delavce. One, ki ji dan na dan ku-pičijo boga« t v o in tvegajo svpje življenje, globoiko doli v srcu matere zemlje, da ae morejo kapita liati iu njihove babniee in drugi pa rasi ti valjati v razkošju, se voziti in delati izlete v razne lepe kraje te prostrane dežele, in to v najboljših avtomobilih, poaeb attk vlakih, prirejati pojedine cuckom, mačkam in opicam. Preživeti jmzne gsapne v lepih letoviščih, daleč daleč, prot* dočim um ra delavec natezati svoje mišice zanje. Uživajo vso krasoto aveta, kraaote in udolmosli o katerih mi navadni aeiuljaui uiti ue poz narao, ker smo po njihovem mne nju rojeni, da garamo In stradamo. M Demokracija v severni MinnesotL Chiahobn, Mina. — Da ue bo zunanji avet inialil, da popolno->"a apimo, ali pa da naa je beaeda '^ demokracija" kar tako le ua-v«k sem se namenil podati jav-lM'Mt» «opet pas vratie o tukajš-"jem položaju da opfiftem nekoliko tkto blaženo "arečo", kate-ro mezdni auienj — rudar * k raljeatvu U. g. Steel truata. Ne aamo v štrajkamkih okoli- ¿'h. kjer jekla raki in železanki «'••lavci bijejo junaški boj zala^ Instrijalno demokracijo, ampaN 1" >>e podam Či(atelje«n mali o-ali allko. moram ommiiU. da J" tukaj voč družb po šeleauom ''k r°šjn, ki U^ajejo rudnike in Pozvano odpru jama, kjer la-^•»riičajo naravna zaklade drža-v" Miimeaote in njenega Ijnd-Mva v korist pnščka kapitalistov, ^«katat» tek družh «o >^odvianf, v k'dika, to M vem. Največja je * '"ter Iron Mining kumpanija. ki Na vsaki način ae trudi preprečiti organizacijo rudarjev in nobeno sredstvo ji ni premajhno Kadar oirganizacija priredi kak shod, ima gotovo tvoje "pekete" na eeati, kateri pazijo ua vsace ga, ki se udeleži shoda. Ta ban» da po navadi sestoji iz bo.ssov. "keptnov", "tiinekeepeijev" (h druge Itake golazni. Tako ae je bila e/ia teh kreatur pritepla tudi na shod naše lokalne organizaci je. 28. sept. Prav nie mu ni bilo po volji, ko ma j* predMntk «koda naznanil, dičla. Zakaj, sem omenil že zgoraj. To da vzli<- temu je piriatopilo nekaj npvih članov, Tako da vzlie vsem šikanam rudarji pristopajo v organizacijo, in to morali udarjl delati a podvojeno silo, ,toJ>i bil edino dosleden, odgovor družbam, katere odpuščajo delavce radi organizacije. Tčinek bi moral biti ravno nasproten, ¡vsak odpuščeu rudar bi moral postati organizator za svojo orgaui- Puleg svoje autokratične ekonomske moči ima ftteel truat. tukaj tudi svoj lokalen listič. (Tri-bune-Herald), kateri je menda samo zato tukaj, da naprej in naprej napada organizlrauo delavstvo. Tako je pred par tedni pri-nesel nesramen napad ua organizacijo, katero zastopam in aeve-da se tudi mene ni ognil, dasi dvomim,, ako me sploh pozna, na pt aaj to ae itako ne šteje, glavno da sem krivec v odeli buržoaznega šmoka. Pokazati me je hotel jav nonti kot za seio, zelo uiit nevarnega agitatorja! In aploh človeka najnižje vrste, ter objeduem namignil policiji, da bi bil že ¿aa da ae mi pokaže pot iz mesta. (J-bogi kužek 1 Hploh kaj pa naj pričakujemo od čaanikarske prostitutke. Jaz mu ne zamerim, ker la-jati mora kot mu njega lastnik u- Hploh aem pa ponosen ua ta napad, ker to pomeni, da sem na pravi poti Škoditi .mojemu ugledu itak ne more, kajti kdor me pozna, ve kaj je resnica Hvaliag-nje pa, in priznanje od taeih kre atur bi pomenilo madež na značaj. Vsi ti dogodki bi odprt*i oči tudi našim "prfjate ljern "t W W." ki še veda* la ■^■■■■■MiJ kakršne «o. In kadar ta napravimo bomo ps tudi lahko prišli a barvo na datt. Tistim rudarjem, ki še niso člani unije kličem; ne bodite strahopetci, ue rabite raznih izgovorov, kot bom kvitau, če ki* zapišem v organizacijo in podobuo. Ako družba odpusti, katerega valed tega, dela to z namenom, da vaa oplaši in uič drusega. Kajti dokler Vaa bo s tem atrsšiiom plašila, vaa bo tudi poljubno izkoriščala, to si zapomnite. To je igra vseh kapitalistov. Delavci 0-trešite ae tistega prekletega »u-ženjakega duha, ki ao nam ga \itepli v nas tisti, V katerih Interesu je bilo, da amo bili tako vzgojeni. To naj velja tudi onim tovarišem, ki ae nameravajo povrniti v staro domovino in kateri tu ko radi pqdajo haš ta vzrok, zakaj ae ue pridružijo organizaciji. Vsi taki iagovori prijatelji eo od intrh! Dokler ate v tej deželi, pridružita ae »tem vašim orgnnizi ranim tovarišem. In kadar se odloČite za atari kraj, zapustili bo-dete to deželo v prijetni za\esti. da ate naredili, kar je bilo t vaših močeh na v induetrijehiih bojnih poljanah Amerike v prid delavk skega razreda. Kadar boste pa enkrat tam, pridružite ae pa tovarišem v boju aa industrijalno demokracijo v Jugoslaviji. Kajti tam bo treba boja iu borcev protl buri oazi ji in izkoriščanju. Pokazali bodete izkaznice tam in so"-drugi vas bodo sprejeli tam kot soborea in človeka, ki si - je pfldo bil skušnje v ihojih za idearč' de-iavskega razreda. ia moj moráfl Jajo kot pea v luno, da . ___ __ _ "Compaiiy 1'nion". da naši vodi- blie" ua vrsto. Ua. ek|fl( telji prodajajo avoje člane kapi-talia^m" in podobo«' uealanoati Tudi njim bo treba poavetUi nekoliko pov Toda kadar njHja akim potreliščitis m «kdaj meri "dea veadar kre tak» v po Iiih mejah današnja kapitallatil-iu kdo naj jim to aa* ■ """ preganja delavce t čaa je ,4e de Uvci, da podobtiim v\»ralknjem posvetite luata* v Hi!" posormsiti. Vai ti dogodki bi vus morali pod-vneti 'da ae organizirate strokovno in -ptditično iu ko pridejo prihodnje volitve da zvolite od pr\e-ga do zadnjega delavske kandidate. Delavci treba je da' več čitate iu mislite, delavske liste, ki se ediuo pečajo a podobnimi problemi, putoiu katerih ae izobražujete in tako pripravljate za oni hiatorični moiueut, da kadar bo delavec zadostna organiziran, politično in strokovno iu ko prev-zame v avojo upravo, današnjo družbo, da bo tudi ,kos ¡tvoji na m. j/ Ohaa. Pogorele, org. md. organizacije. SraünlTtlj Ola^jtaCTti aMBÓNICA Mika: Ivan si H alitol. ili« »u enkrut prisilili Nemci Jonkija ta«i v vojatt Ivan: Na, kedaj pu je bilo tof. Mika: Toda j ko nu prlfleli aaiaat Ua-teli ia w ptintiU aa «ebej |ti, vatltj kadar ao slabo potutim te kot a navad« vKamein , en I^»icsrin ees no«4 in v jutra ne ¡Meiit m> aafsdaoma prerojene ga, Alsto ukigi ilavek. Mtaae aelo ntalu na dobrota ki jih dobi« pri tem. Do I olj aa aaa adravljanje test «avojev aa S Ji. Kn savoj pa 11.04 vitevti do. vrtk, prodaja le pri l.ax«l Madieen« Companjr, 1U4, Land Bldg,, PitabuCgh, Vt.. v ^ i '...... . ' i»m ■ * ■■ i ''l J!U i* * jiV GLAVOBOL. tfluvolkol je anamenje, ki kaše, da 40 nekateri teiosui orgaui iz reda. Uiava boli. ampak bolsaen je nekje drugje, največkrat je temu varok bolan želodm*. Uasliš-ui glavobedi se pojavijo vaied lo-lodne ilerednosti Nenavadna količina plina in strupa ae abere v prebavnih delih teieaa in od tam gre \ krvi. Ako bodete uživali Tri uerjev Ameriški Klikair grenkega Vina, kateri navaduo iačbiti vae notranja dele teieaa In odŠeue vso saoatalo uuprebavuo hrano, glavobol vam bode prenehal. Trinerje-vo zdravilo vam povrne alaat do jedi ui podlaga pri prebavi tako, da ae boete. tudi Vi atrinjali a M rs. J. A, Uraishe, katera nam je piaa I a pred par meaeci 1« Parkina, Ark,; MAli amo še več kot aado-voljtu s tem Čudovito dobrim Tri-nerjeviiu ameriškim grenkim vi-uom.M Vi lahko dobite tu zdravilo pri vašeiu lekarnarju, kateri itua tudi raaua druga Izvrstna Triner-jeva zdravila. (Trlnera Angeliea» Hit ter Tonle, Trinera Idniment . Trinera Red PJlia, ete.) v aalogi. Joscpk Triner Ci»mpany, 1333-43 So Aahlaml ave., fhieago. lil. (('opyright by Jos. TrUier t o., Chioago, 111. \m.) i a——i Kija umori 7000 ljudij na leto. ' Bete* tise» 1Mb unrj« aa teta sa— kilo, -t*ko se «laslle sasswi tarlva»kt iisU. Tema t Ker »e n«are»nlkl sami seke hmwirtb. ali a« v* elao doatt oairsU aa oteklino aa otieletoai delu teieaa valed titraaajaujui ktle. Kak» le m s Vamit .»I » Wü VI aeneaaar/eSe s WflfV noalte Uiikako ekvesa. aU kaj «mcsfaT Taks íaSyfa* la Miaio sa sile, aedobaa aiskl epeH pri veliki ateal. te se ae pe- AO aiJtZtHiflte katar »•> u/lk1"! <'-«ni rmeauv. prives, ali téskev. se terej kake Je e jaajjala wats v IIa- m vatae te»4le. rwfes pu.kutn). riaaae la vsa pe- AMERICAN-JUGOSLAV AGENCY. POŠILJAMO DENAR V JTARO DOMOVINO. Prodajamo parobrodne liatko za francoako in holandako črto. iVoskrbgamo tudi potn liste. Cona, ki so apodaj oinačena, niso stalno, ampak sa menjajo skoro vsak dan. Oglaaov na moremo aproiillnjatl vsak dan s pošiljamo pa po dnsvnom kur» z u. To pomonlr ako nam pošljete h vote, ki jo oglašana aa tisoč kron in v tistem ¿asu cona kron pade, odpošljemo toliko nad tisoč kron, kolikor anaša raalika. V nasprotnem slučuju, ako sa cena kron ali lir hipoma aalo vzdigne, vas bamo niameno obvestili. — Zastopnik aa TShod jo Jožo AmbroŽič, Box 851, Canonabur«, Pa., aa aapad in oarodnjl zapad pa John Ver-tlerbar v Chicagu. Tajnik s A. J. TerbovaOr • . . ... f 8.00 19.00 180.00 $ 10.48 $104.00 , 100 kron sa 1,000 kron sa »ti ,«i■ • «v, 10,000 kron ga r, ,, ¿ Í |V«> loolhw^ 1000 lir m, ^ff,™ Nftalov: AMERICAN-JUGOSLAV AGENCY, 3708 So. Lawndaia Ava., CHICAGO, ILL patenti :njiga zastonj PMlts po Slovensko knjigo, katera vsebuj o vae potrebna podatka o ianajdbah in patentih. Pilita nam te duuaa la jaa vam pošljem knjigo zastonj Jaa Ima» SO lat akuinj« M advokat aa patonta in v mojih VOkak vaše atvari, ki jih telita patentirati dobe najboljšo no-sornost. PUlta te danaa v Slo-venakem jaaiku valam advokatu na; . f a. M. wilson, Rogiatered Pataat Attorney, 312 Victor Bldg., Waabington, D. C lltlllllllMIlllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII rsvtjs iahaja missflao aa 30 straneh la valja aa vso Isto Caa, 8711 8. Millard Ava. Ohioago, UI. IIIIIIIIIIIIIIIINIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII POZOEI Koretonova igla ir vabijo vašsiuu fonografu naj-krepkajšl glaa. Ena Igla aaduatu-je za deset plošč; eena aavoju je 15 centov. PIŠITK DANK8 pu ssditji katalog aa plošča iu pošljite 11.00 za 10 aavojev MORKTO. NOVllI 1URU da dobite aastouj knjižico «^AKO POHTANKM AMHRléKl DRŽAVLalAN." MORXTOMH COMPANY, Century Bldg, Hew York, FIISTjUTIONAL BANK ^^gCMIttOlll,' MIKI. KAPITAL IN FBBBITBK JE 100.000.00. BBSBBVA $1,500.000.00. Nasvet starlŠem t Vaši olroal ru stejo in polrebovall bodo iazobra«* bo. Torej prihranite nekoliko vaak mesec, vložite v našo hranilnico in do vant doraatsjo otroci, IumItla imeli dovolj prihranaga za t ruško njih laobrabac S tam jim pome-gate in oni vam bodo hvaležni, Vaš rojak Jaoob Osbold, vam ra*-jaani U plan, ako ga upraiiai«. llauka ja odprta dnevno od 0 do 8 ura, v sobotsh pa tudi zvečer od do 8 ure. Mi pošljemo detnu v vsa kra)o Jugoslavija. ftlMMBJMijli Zaupno zdravilo prinaša Iznenadenja, Mpetee rabijo a aajvaljua aaapaajaai. A te »41 radi pravtga vane popotMo saupaaja la šitlaajt t« strast Mevttaik adjsaialaav. Mala i «krasi aasaaljlva ettMaa lašatkev. BeaaiU ta»e tt šal«» tapar aašlk, a aevi vejai davek Mat je tpedkU It aašaji ttektt te marali ie etat aekelike fevtfatt task prijatelj Trtearjevik lakov prtasava kras agevefa, 4a v tašaajetll, ke Mame velike veš ptetevatt aa ptertkllla», la teši lakarja ateat stvar veš, al Mle mtgešt dragu p a aa priti Cate ya ke vrešaeet TrtaerjavUi lakev povrsUa tšjtaitltesi vae kar veš »Isšslt as ajs. Trlnerjcvo Ameriško Zdravilno - Grenko Vino miSS&viz at riše- ŽivljiiU ürw oíd poatnv T s ^ 4 m* . e je k I Illa i la arar prlj.tne sdravUa ta setaSae Tnntnev Antiputnn r. i ^^i^M^w^e^'X'M^'MBwwMMMisstska» svaMte» MM t$ w 9§m MaataSftk < a a/.a ra vaji. JOSEPH TRINER "ifj Manufacturing Chonilglt 18SS-1I48 So. AahUnd Ava. CHICAGO, ILLINOIS f)«h«dk, SOB t&^i m le i ^ «.a 1 Ti. 1* in m nil tli» 291.14 50 4« •M7 T £S 140.M IM.I» M.17* 13*. T* *A¿UN •1.14 14»<><< I (HI ;u 128.27 2.0^ 2.841 3.4» / L05 1.QS 1,030.00 .«»••« j 2M.21 V-V»'.,,^ PKOSVfTA produkelja normalna. f V drugi valjarnl Io isdelaM tisoč Wnl*1 ni dsn i protlueirsjo k še sto plin« j« ton Tine v no! It*^ dni kun iiStfe/k' dospelo po Wnbashovl žč-Itsniei sopet osčm voz odklonje nega jekla. Plin tudi primanjkuje tu ugasniti Hit morali več peči Tako Ugleda produkcij« jekla n kütori pripovedujejo velebUul-^i Ihti, # je normalna Zdi ae. «o prceej nenormalni možgani ¿asidkemVih štnnkevsarjev, ki ho'->oj« ameriškemu ljudstvu nntve-niti bajko, da ieklsrne obratuje-jo normalno. Ste vati tutli tiasvete drugih, ki »e ne morejo kosati a nošo učeno*jo, kor tudi oni nekaj vedo it» ne taljimo, da aipo t*l zmotljivi — Edrg zmotljivih," "(Nadaljevanje a 1. strani.) ft j , jo iu protestirajo, ne oziraje se na konsrkvenee. ">a kaj *aüo, -če mene uli tebe vrtajo v ječo, ker sva hotela ob. držati princip» svobode, pravic« in dwn»krm Berlin. V goMlV šlestiL So htto občinske volitvs in prvi gla-«ovl kažejo, da so v mestih mtU iraii Nemci, po vaseh pa Poljaki^ POZOR ROJAKI! ss Vam prtaevslam. Aa te PRODAJEMO NA MAtO IN DEBELO ^PURITAN MALT EXTRACT IN HMELJ «was, asa« i^JjK-SaJ r^^SSff oraoAOo, FRANK STONICH (slate), • at------ _ ~'» NAODfTJ, matija skender .JAVNI NOTAR ALOIS SKULJ, POSOJUJEMO DENAR na prvo vknjtlbo do 76% vced-noati, 1% na meseflna IsplaMla, e- U regularno po 6% interea .......................................M........MM Pofcljam denar v staro domovino po dnevni <*Bi Sem v zvezi z najboljšimi bankami in jaraA» mko poMIjatev. ^^ j Prodajam tudi parobrodne listka (lifkarte). : j Joseph Tratnik Hist If a ti. Bldg , Jskartaw. Pa. (PUlte n pojasnila v Siovsa skew jeziku na Stephen Zebri/a Park lUil« Pa). # „ CHICAGO, ILL. 1........................