t mmg i ! PO NIDBLSK1H EVANGSLJIH ZA Spisal in izustil FIL. JAK. KAFFGL, kaplan, v Ročini pri Soči. Izdalo družtvo sv. Mohora. V CELOVCU 1853. Na prodaj v Celovcu pri J. Leonu, v Ljubljani pri Lercherju, v Gorici pri Soharju, v Gradcu pri P e r s t e 1 n u, v Mariboru pri L e jr er ju, v Celju pri Geigerju, v Radgoni pri Wei- c in ge r ju, v slov. Gradcu pri Zavadckimu, v Novem mestu pri V epu s teku, v Terstu pri Seli im p fu, v Postojni pri Blazniku, na Dunaju pri Dir nb očku, v Zagrebu pri Ž u p a n u. DOMAČI OGOVORI PO HBDELSKIIEVANGSLJIH ZA mmi u»i» ulili Spisal in izuslil FIL. JAK. KAFFOL, Kaplan v Hočiui pri Soči. arataros Založilo društvo sv. Mohora; ua prodaj iraa Janez Leon, knjigar. 1853 . ©egett bte ®rutflegung nadfjfle^eitber ^rcbigtent Domači ogovori po nedelskih evangeljih za verne ljudi na deželi — Spisal Fil. Jak. Kaffol, kaplan v Ročini pri Soči —■ Pervi del — toirb in getfilidjer šBejtejjung fetit SCnftmtb befunbett. 0. 35. SJabanter ©rbinariat ju ©k 3ittbrea ant 7. Sept. 1852. iliiltm Jttartm, pr(l=35ift|of. A 72 iii86 \a> g>t«, ®em^m, JTonfiftcrial«9tat§. PE11VA ADVENTNA NEDELA. Evangeli: Od sodnjiga dne. Lukež. XXI. S5-33. OD DRUZIGA JEZI SO \ IGA PRIHODA. „^^rodati so se zamogli ljudje,“ govori sveti Avguštin, „pa rešiti se niso zamogli;" zato jecelsvetskoz štirtavžent let pomoči pričakoval in po Rešeniku zdihoval s prerokam rekoč: „ Rosite ga nebesa doli in oblaki dežite pravicniga, odpri se zemlja in rodi Zveličarja .“ Izai. 48, 8. In nebeški Oče se je usmilil. — Svojiga edinorojeniga Sina je poslal na svet grešni človeški rod rešit težke sužnosti peklen¬ skega silnika, kterimu se je bil po pervim grehu prodal. Pervi prihod „ Jezusa Rešenika" prav sprazuovati, sveta mati katoljška cerkev štirtedni adventni čas, kteriga smo dans nastopili, obhaja, in svoje pravoverne otroke budi, na božične praznike se dobro pripravljati, da bi s čistim sercom iz Marije Device rojeniga Sina božjiga ti dan slovesno molih in Častili. Pa ker strah božji rešeniga človeka pred greham zavarje, in Jezusoviga zasluženjase vdeležitimupripomaga, sveta cerkev dans nas opomni tudi druziga prihoda „ Jezusa Sodnika;" zato nam vkaže po svetim evangelii tiste strašne besede od sodnjiga dne premisliti, ktere je bil rešenik Jezus veliki torek zvečer na oljski gori izustil, in s kterimi je bil znamnja posipanja sveta ter svojiga druziga prihoda — kakor Sodnika človeštva — napovedal, Znamnja, ki bodo končanju sveta in drugimu Jezuso¬ vemu prihodu predšle, so po svetem evangelii čveterne na- Domači ogovori. 1 2 povedane: na neha bo sonce otemnelo, mesec ne bo dal svoje svetlobe, zvezde bodo z neba padale, in nebeške moči se bodo gibale; na zemlji bodo velike stiske, strašni svetapotresi, in druge prikazni; med ljudmi bo hudo prega¬ njanje narodov in kopernenje od strahu; v elementih (življih) bo strašno šumenje morja in valov, huda nevihta vetrov, serdito kroženje ognjenih bliskov in bučanje gromov. — Med tem se bo na nebu sveti križ perkazal, in vsi ljudje bodo vidili Sina človekoviga, Jezusa Kristusa, priti v oblakih neba z veliko močjo in veličastvam. In bo posljal svoje angelje s trobento in z velikim glasam, vse ljudi pred sodni stol zbirat. Moji kristjani! ni dvomiti, da se bo vse to zgodilo. Sam Jezus nas tega zagotovi, ker v današnjim svetim evangelii pravi: Resnično vam povem, da ti rod ne bo prešel, dokler se vse ne zgodi. Nebo in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle. — Pa bi vtegnil kdo vprašati: zakaj bo Jezus drugej prišel, ljudi sodit, sej berž po smerti že vsa- ciga sodi in obsodi. Glejte od tega hočem dans vam govoriti, in nektere vzroke kratko razložiti, zakaj bo Jezus občno sodbo derzal. -— Poslušajte. Dvojna je sodba za človeško dušo po tim pozemljiskim življenji: posebna in občna. Posebna sodba je tista, kteri se mora duša brez telesa berž po smerti trupla podvreči, in se godi ravno na tistim mesti, kjer se duša loči od trupla. Pri tej posebni sodbi bo duša ali v nebesa vzeta, ali v vice ob¬ sojena, ali pa v pekel veržena, kakor si je zaslužila. Resnica te posebne sodbe se opera na besede svetiga Pavla, kteri pravi: ^Človeku je postavljeno enkrat vmreti, po tem pa je sodba.“ Heb. 9, 27. — Občno sodbo pa imenujemo tisto, ktero bo človeška duša drugej s telesam združena na veliki sod- nji dan prestati morala, kadar bo Jezus ob drugim prihodu z veliko močjo in oblastjo, s znamnjem svetiga križa se na nebu prikazal, vse ljudi, ki so živeli, žive in bodo še živeli, 3 iz grobov obudil in pred svoj sodnji stol poklical. Resnica te občne sodbe je vterjena v sedmem členu apostoljske vere, ki se glasi: „Od ondod bo prišel sodit žive in mertve;“ je vterjena v besedah svetiga Joba, ker pravi: „Jez vem, da moj odrešenik živi, in da bom posledni dan iz zemlje vstal, in bom zopet z mojo kožo obdan, in v mojim mesu mojiga Boga vidil.“ Job. 19, 25—26. Ker je tedaj jasno dovižano, da prišel bo ob sodnjim dnevu resnično ostri sodnik in še enkrat očitno vse ljudi pre¬ sodil, jih po zasluženji ali večno z nebesi poplačal, ali pa večno z peklam pokaznil, morde bo pri tej priložnosti pervo posebno sodbo popravil? Nikar, ampak Jezus Kristus bo pri drugim prihodu občno sodbo zato deržal: 1, da bo duša s telesam vred sojena in % njim plačilo ali štrafo prijela. Človek, imenitna stvar iz božje roke, obstoji iz zem- ljišldga trupla in pametniga duha, ki sta v tim živlenji tako prijatelsko vkupej zvezana, da, ko se eden od druziga loči, človeka več ni. Duša in truplo v tim živlenji vkupej delata ali dobro ali slabo; torej se tudi vkupej ali plačila ali štrafe vredna storita. Pa vemo , kadar človek vmerje, da pri po¬ sebni sodbi le duša obrajt stori, in se vredniga plačila vde- leži, medtem ko se truplo v grob pokoplje, v kterim se brez vsega veselja in terplenja v prah in pepel zgub'. Ne¬ pravično bi bilo, ko bi truplo clo nobeniga zaslužka ne imelo, marveč brez vsega razločka, ali je na svetu dobro ali hudo delalo, ali je duši pomagalo se zveličati ali pogubiti, večno v zemlji ležalo. — Zatorej bo truplo sleherniga človeka ob drugim Jezusovim prihodu iz pokopališa vstalo, z dušoj se drugej sklenilo, pred sodnika se vstopilo, in ž njo vred plačilo ali kazen po zasluženji prijelo. Te resnice nas sam Jezus prepriča, ker je rekel: „Ura pride, ob kteri bodo vsi, ki so v pokopališih, glas Sina božjiga slišali , in kteri so dobro storili, bodo vstali k vecnimu življenju, kteri so pa hudo storili — k sodbi. u Jan. 5, 28—29. 1 $ 4 Premisli to resnico, moj kristjan, ki svojo truplo zdaj tako cerklaš, da karkoli tvoj život poželi, odreci mu nočeš; marveč vse prijetnosti mu omisliš, z veliko skerbjo svojemu gerlu in trebuhu vso slast napravljaš, svojimu jeziku berzda vložiti ne veš, svojim ušesam in očem prostost daš, in si nesramen hlapec vsega meseniga poželjenja; pri tem pa na dušo nič kaj ne porajtaš, svojo vest oglušuješ, serce oma¬ dežuješ in pamet sramotiš; — prišel bo čas, da bo tudi tvoje mehkužno truplo plačilo prijelo, in takrat gorje tebi, gorje tvojimu truplu! Strašne bolečine boš ti po tej občni sodbi na tvojim truplu prestajal, ker ga nočeš zdaj v postih krotiti, in v druzih spokornih delih duhu podvreči; v večnim ognju boš za vse mesene kratkočasnosti, ki si jih tukej vžival, razserditi božji pravici ostro plačeval, in temu pe- klenskimu terplenju ne bo konca na večne čase. — Zatorej moji kristjani, da nas taka strašna nesreča ne zadene, po¬ slušajmo svetiga Pavla, kteri nas svari, rekoč; „Nismo de¬ ležniki mesa, da bi po mesa živeli: zakaj ako bomo po mesu živeli, bomo vmerli, ako bomo pa dela mesa z duhom morili, bomo živeli.“ Rim. 8, 12. Jezus Kristus bo pri drugim prihodu občno sodbo der- žal zato: 2. da bodo pravični od hudobnih očitno ločeni. V tim pozemljiskim življenji se večkrat godi, da pošten človek bo krivično za malopridneža obsojen in hudobnež deržan, resnični malopridnež pa in pravi potuhnjenih bota poštena imenovana; nedolžni bodo večkrat obrekovani in zaničevani', hinavci pa si znajo dobro ime, čast in spošto¬ vanje pridobiti in cel svet. goljfati. Ja clo že v grobih spijo prijateli božji, čez ktere svet še le laže in malopridne dela jim pripisuje, skrivni hinavci pa v večnim peklu že davno ječijo in gorijo, ko jih svet še le časti in spoštuje. Da se bo tej krivični razsodbi konc vložil, in da bo pred celim svetom slehern za taciga spoznan, kakšin je v resnici bil, bo tisti dan občna sodba deržana. Te resnice nas Jezus prepriča, 5 ker pravi: „ Kadar ho prišel sin Človekov v svoji svetlosti in vsi angelji ž njim, takrat bo on sedel na sedežu svojiga ve¬ ličanstva, in pred njim bodo vsi ljudje vkup zbrani, in on jih bo narazen razločil, kakor pastir razloči ovce od kozlov, in bo ovce na svojo desnico postavil, kozle pa na levicQ.“ Mat. 26, 31 — 33. Veseli se, nedolžna duša! ako ravno si v tim življenji od hudobnežov zaničevana, obrekvana in veliko preganjenja terpiš, veseli se, tvoja nedolžnost je Bogu dobro znana, in dan bo tudi prišel, o kterim bo tvoja nedolžnost pred celim svetam oklicana, in ,,kteri pobožne zdaj preganjajo, bodo očitno rekli: Mi neumni smo njih življenje za nespamet imeli in njih konc za necast. Poglej kako so zdaj prišteti med božje otroke, iti njih odločik je medsvetniki.“ Modr. 5, 4—5. Premisli to resnico tudi ti hudobnež in tresi se, — Ti že leta in leta skrivnim pregreham služiš, ti se po smerdlivi mlaki gerde nesramnosti valjaš, tvoje krivice in razujda- nosti s temo Černe noči pokrivaš; — pa vedi, da vsegave- doči Bog te pozna. — Pred svetam se zdaj hinavsko hliniš, pobožnost kažeš in od strahu božjiga govoriš, revež! tisti dan bo cel svet tvoje zvijače in hudobije spoznal, tvoje dela se bodo povsod očitvale, in s persti bodo na te kazali, kterc si tukej sleparil. Oče bo vedil skrivne spačenosti si¬ nove, in sin očetove; — mati bo spoznala gerde ostudnosti hčerne, in hčer materne; — zakonski se bodo nad satansko nezvestobo svojiga sopruga grozili, prijateli in znanci se bodo nad malopridnostjo prijatelov in znancov čudili. „Mi vsi se moramo pred Kristusovim sodnjim stolom skazati, da vsaki eri na svojini telesu prejme, kakor je delal, ali dobro, ali hudo.“ 2. Kor. 5, 10. Strašno bo ločenje pravičnih od hudobnih. — Vsi na¬ rodi bodo koperneli, od kraja do konca sveta sc bo močno kričanje razmevalo. Starši, kteri so v tim živlenju svoje otroke tako serčno ljubili, jih bodo morali takrat večno za¬ pustiti; eni pojdejo na desnico, drugi na levico; —• bratje in 6 sestre, ki so v eni družini na zemlji vkupej živeli, in po bratovsko se ljubili, se bodo takrat večno ločili, — eni na desnico, drugi na levico;— sosedje, kteri so tukej eden drugimu pomagali, in prijateli, kteri so na svetu vedno vkupej bili, se bodo morali ločiti, — eni na desnico, drugi na levico. Oh kaka žalost, kaki jok, kako kričanje! Moja mati! bo vpila hčer; moj sin! bo kričal oče; moja žena! bo zdihoval mož, nikoli več se ne bomo vidili. — Moj brat! poreče sestra! moj sosed! moj prijatelj moj znanec! bodo ločeni eden drugimu strašno vpili, sedaj se vekomej zapu¬ stimo, nikdarveč se ne bomo vidili, nikdarveč se poznali, večne čase si več ne bomo pomagali, zakaj med nami je velik prepad postavljen. Oh, srečni vi, ki ste na desnici, tako bodo pogubljeni solzno izrekli, mi pa nesrečni, večno nesrečni! Strašno ločenje pravičnih od hudobnih! Kaj bo takrat z nami?— Moji kristjani! kar je nas tukej, vsi se bomo znajdli v Jozafatovi dolini, vsi bomo priče strašniga ločenja. Vprašam; kdo zmed nas bona desniči? kdo na levici? Vi mi odgovorite: Bog ve. Ja resnično, Bog ve; pa kaj vam pravi vaša vest? .... Sveti Jeronim je bil zmed nar večih spokornikov v cerkvi božji. Zmerzilo se mu je bilo nad za¬ peljivim svetam, ga zapusti in gre v pušavo. Tam se je neizrečeno ostro pokoril; z kamnam se je na persi tolkel, in kervave rane so njegov život pokrivale. Pri vsem tem pa je neprcnehama s straham premišljeval ostrost sodbe božje. S to mislijo prešinjenje trepetaje klical: Storniram se mi zdi, da slišem strašni glas pregrozne trobente , ki bo nas vse enkrat k sodbi klicala. Noč in dan se razlega po mojih ušesih, in stiskana duša nikoli ne more pokoja najti, mislec ostro Veličastvo božje, od ktere bo enkrat sojena. — Srečni Jeronim, da je pred sodbo tako zvesto in ostro pokoro de¬ lal. Posnemajmo ga tudi mi v pravi pokori in perpravimo se za veliki dan božje sodbe, da ne bomo na levico odstavljeni in večno zaverženi. 7 Jezus Kristus bo pri drugim prihodu občno sodbo zato deržal: 3. da se bo božja pravica očitno spričevala, modrost in previdnost božja pred vsimi ljudmi kazala, ko bo vsak po svojih delih plačilo ali štrafo prejel. Pravica božja terja primerjeno plačilo za dobre in vredno štrafo za slabe dela. Ko človek vmerje, pri posebni sodbi od dobriga in slabiga scer obrajt stori, pa njegovi dobri ali slabi izgledi, ki jih je v svojem življenji temu svetu dal, ž njim pokopani ne bodo, marveč se še naprej po svetu razlegujejo od roda do roda do konca sveta. —- Poglej po¬ hujšanje. — Kadar pohujšljivca truplo v grob zibne, ali bodo mar tudi njegovi pohujšljivi navki ž njim vred poko¬ pani? Nikakor, njegovo satansko pohujšanje če dalje po svetu divjaje kot kužna bolezin duše mori in morebiti do konca sveta pogubljuje. Zatorej bi boljši bilo pohujšljivcu, da bi nikoli rojen ne bil. Sodnji dan še le bodo vsi dobri in slabi izgledi popolnama konc imeli, torej po pravici pre¬ sojeni ter poplačani ali poštrafani. Tudi ta resnica tebe kristjan, ki se trudiš druge lepo učiti, in z lepimi čednostmi jim po pravi poti naprej svetiš, veselo tolaži. O kakšina sreča bo za te, ko bodo drugi svoj glas dvignili in sodnika zaprosili rekoč: ,,Sodnik nebeški! glej ti človek je nas učil, tebe prav spoznati, ti je nam z le¬ pim izgledam kazal tebi spodobno služiti; bodi njemu zdaj milostljiv, mi prosimo za-nj. — Kaj hočem pa tebi, hudobni pohujšljivec, reči? O nesrečni! Vidil boš tisti dan pred seboj vse vboge duše, ktere si ti v greh zapeljal, in ktere so tvoji pohujšljivi izgledi in navki večno pogubili. One bodo s togotnim serdam božje maševanje čez te klicale in k pra¬ vičnimi! sodniku vpile, rekoč; Sodnik! od tvoje pravice mi terjamo pogubljenje tega hudobneža, on je nas zapeljal, s slabim navkam je nas osleparil, po njegovim izgledu smo se pogubile, pogubljen bodi tudi on . 8 Zraven tega, da se bo sodnji dan pravica božja očitno spričevala, bomo tudi modrost in previdnost, s Ktero nebeški Bog po svojih večnih sklepih ti svet vlada, in človeka k njegovima cilju in koncu vodi, prav zapopadli, kar nam sedaj ni dano. — Čudno se nam zdi, da vidimo pravičniga s teža¬ vami obloženiga, s boleznimi obiskovaniga, in v revšini pod križam zdihovati, med tem ko se brezbožni stalniga zdravja in dobre sreče veseli, in pa v obilnosti posvetuiga premo¬ ženja svojiga Boga zaničuje. Ali tisti dan se bo modrost in previdnost božja jasno pred vsimi ljudmi kazala. Pravični bodo prepričani, kako potrebne so jim bile nadloge, ki so jih na svetu večkrat stiskale; krivični posvetneži pa bodo spo¬ znali, kako malovredna je bila njih sreča, in kako močno so se goljufali, da so v posvetne zaklade svoje zaupe stavili. Glejte, zato tedaj bo Jezus Kristus o drugim prihodu občno sodbo deržal: 1. da bo duša s telesom vred sojena, in ž njim plačilo ali štrafo prijela; 2. da bodo pravični od hu¬ dobnih očitno ločeni; 3. da se bo božja pravica očitno spriče¬ vala, modrost in previdnost božja pred vsimi ljudmi kazala, ko bo vsak po svojih delih plačilo ali štrafo prijel. Predragi kristjani! Beremo v življenji svetnikov od svete Eudocije sledeče spreobernenje: Eudocija je v neje¬ veri malike molila in razujzdano v nesramnosti živela. Neki dan gre vhišo svojega soseda, kteri je bil katoljčan. Sosed je svoji družini ravno takrat bral od pravične sodbe božje. Eudocija posluša in se čudi nad tim branjem, ker ni nikoli nič od tega še slišala. Branie od pravične sodbe božje je obudilo v nji velik strah; gre domu, pa serce nji trepeta, in vso noč ni mogla zaspati. Drugi dan pokliče soseda in ga vpraša rekoč: Ljubi moj sosed! povej mi, je li vse res, kar si včeraj bral od božje sodbe? Sosed nji zagotovi resnico božjo, in še bolj na tanko jo poduči. Eudocija ga prestra¬ šena posluša in milo vpraša: Kaj mi je storiti, da ne bom vekomaj obsojena? Sosed jej odgovori: Odpovej se mali- 9 kam, zapusti hudobno življenje, bodi verna kristjana., in služi pravimu Bogu. Eudocija je voljna vse to storiti; sosed pa jo pelje k škofu, kteri jo v pravi veri poduči in potlej ker- sti. Od dne svetega kersta je Eudocija pravemu Bogu zve¬ sta ostala, za Jezusov nauk je življenje dala; zdaj je svet¬ nica in se sodnjega dne ne boji. Kakor sosed Eudocijo tudi jaz vas zagotovim resnice pravične sodbe božje z Jezusovimi besedami, rekoč: „Res- nično vam povem , da ti rod ne ho prešel, dokler se vse ne zg odi. u Luk. 21, 32. Ure in dneva ne vemo, kadaj bo Go¬ spod prišel, tudi angelji nebeški ne vedo, ampak sam Oče; zatorej bodimo zmiram pripravljeni. Vzemimo si resnico in strah pred sodnjm dnevam k sercu kakor Eudocija, in posnemajmo svetiga Avguština, kteri pravi: Nič me ni nazaj derzalo od zmerej nižjiga padca v meseno poželjenje, kot strah pred smertjo in sodnjim dnevam. — S strašnimi bese¬ dami bo Jezus sodnik pogubljene preklel, in večnimu pe¬ klu čez dal, ker jim poreče: »Poberite se od mene, vi pre¬ kleti, v večni ogenj, kteri je hudiču in njegovim nasledni¬ kom pripravljen .“ Mat. 25, 41. Moji priscrčni bratje! kaj je nam storiti, da tako straš¬ ne besede nas ne bodo zadele? Odpovejmo se vsim gre- ham, zapustimo hudobno življenje, bodimo pravi kristjani, služimo Bogu in zahvalimo se mu, da nas do zdaj ni še končal v naših hudobijah. — Dans je sveti adventni čas na¬ stopil, kteri je od katoljške cerkve za pokoro namenjen. O tedaj pokleknimo pred tron milosti božje, in prosimo usmi- leniga Očeta za odpuščanje svojih grehov skoz Jezusa Kristusa svojiga Odrešenika, kteriga imamo zdaj pri Očetu besednika. Ce mi svoje grehe spoznamo in se jih spoko¬ rimo, jih bo nam nebeški Oče odpustil, in tisti dan jih nam ne bo več očital, temuč po svojim Sinu, kteri bo prišel sodit žive in mertve, bo nas k sebi poklical, rekoč: „ Pridite, vi poze gnani tnojiga Očeta, posedite kraljestvo, ktero je vam pripravljeno od začetka svetal Mat. 25, 34. Amen. DRUGA ADVENTNA NEDELA. Evangeli. Janez v ječi. Matevž XI. 2—10. OD ODLAŠANJA SPREOBERNENJA. Svet Janez kerstnik, Caliarijev sin, napovedovavec Jezusov, je bil v svojim 31. letu od hudobuiga Herodcža v gradu Maherunt v ječo verzen, ker mu je serčno očital, da mu ni pripušeno svojiga brata Filipa ženo, z imenam Hero- dias, sebi poročiti. Ko Jezus v 32. letu k praznikam v Je¬ ruzalem popotuje, gre memo Maherunta, in ker je on velike čudeže delal, hitijo k Janezu v ječo njegovi učenci, ter mu vse od Jezusa dopovedo. Janez nato posije iz ječe dva svojih učencov Jezusa vprašat, kdo da je; ali je on tisti, kteri ima priti, ali naj druziga čakajo. Jezus učencama ni naravnost odgovoril, da resnično on je tisti, kteri ima'po besedah prerokov priti; ampak jima vkaže Janezu vse do¬ povedati, kar sta slišala in vidila; naj bi Janez in njegovi učenci iz nauka in čudežev sami sodili, kdo daje Jezus. Ko je Jezus Janezova učenca odpravil, začne pa on množicam od Janeza govoriti, njegovo stanovitnost, da ni podoben terstu od vetra majanimu, odkritoserčno poviše¬ vati, in od ojstre njegove pokore jim praviti, ker je bil v pu¬ ščavi oblečen s kamelnimi dlakami, in je imel usnat pas okoli svojih ledji, ter jo kobilce in divjo sferd jedel, Jezus Janeza nad vse povzdigne, in ga imenuje svojiga predhod¬ nika, kteri pred njim pot popravlja. Janez pošlje dva svojih učencov Jezusa vprašat, kdo daje. Dobro je Janez Jezusa, Sina božjega od kersta pri reki Jordanu poznal; pa on je hotel skoz to poslanstvo svo¬ jim učencam priložnost dati, da bi tudi oni Jezusa prav spoznali, brez odlašanja k se njemu podali, za njim vedno hodili, in skoz njega se zveličali. 11 Tudi med nami, moji kristjani, so taki, kteri Jezusa od svojiga kersta sem poznajo, pri kterim so bili v njegovi kervi od izvirniga greha oprani, pa so Jezusa že kdaj dru- gej zapustili; oni nočejo več za Jezusam hoditi, njegove nauke v sercu hraniti, in po tistih živeti; marveč raji v ne¬ srečnim stanu smertnih grehov dremljajo v večno pogublje¬ nje. Take želim ti svet adventni čas drugej k Jezusu poslati, ter jim ljubeznivo rečem: Moji bratje! hitite nazaj k Jezu¬ su, od kterega ste se skoz greh ločili, njega se poprimitc; za njim hodite, vsaka minuta od Jezusa ločen biti je večna smert. — Ne odlašajte spreobernenja. —- In ravno od tega hočem dans vam govoriti. Jaz bom pokazal, da spreobernenje odlašali je strašen greh. — Po¬ slušajte. Se spreoberniti hoče reči: greh zapustiti, in sc k Bogu nazaj podati, od kteriga smo se skoz doprinešen greli ne¬ srečno ločili. Tako spreobernenje je grešniku tako potrebno, da samo hip ga odlašati in brez Boga živeli, je strašen greh; zakaj, povejte, kaj se mora od človeka bolj hudob- niga misliti, kakor da on izveličanje svoje neumerjoče duše prostovoljno v nevarnost postavlja; — In vender tako se slehern grešnik obnaša, kteri svoje spreobernenje od dne do dne odlaša. Da je resnično strašen velik greh spreoberneje odla¬ šati, se prepričamo: 1. ker človek, dokler v grehu živi, si nemore za nebesa nič zaslužili. Bog je človeka vstvaril in na ti svet postavil, da bi tukaj svojiga stvarnika spoznal, njemu služil in tako so večniga zveličanja vredniga storil. — Pričijoče živlenjc je pripravljcnje za prihodno večnost. n Mi nimamo tukaj sta- novitniga obstoječign mesta, ampak prihodno iščemo f Hebr. 13, 14. pravi sveti Pavl. 12 Ti svet je za nas čas seve, uni pa je čas žetve. Sar bomo sejali, bomo tamkej v večnosti želi; če bomo dobro sejali, bomo dobro želi, če bomo pa slabo sejali, gorje nam, tudi le slabo bomo želi. Sveti Pavl nas zagotovi te resnice, ker pravi: „ Kar bo človek sejal, to bo on tudi žel. Zakaj, kteri^v svojim mesi seje, bo tudi od mesa strohljivost žel, kteri pa v duhu seje, bo od duha večno živlenje želj Gal. 6, 8. Vemo pa dobro, da človek v grehu je pred Bogam za¬ ničljiva stvar, je otrok jeze božje, in da vse njegove dela, če so tudi po zapovedi božji speljane, pred Bogam nobene cene nimajo za večno izveličanje: zakaj, kakor mladika ne numore sada roditi sama od sebe, če ne ostane na vinski terti, tako tudi mi ne zamoremo nič dobriga storiti, če pri Jezusu ne ostanemo. Joan 15,4. Tako nesrečen je tedaj vsaki človek, ki v grehih živi; on dragi čas pozemljskiga življenja slabo zatrati, in lepo priložnost, za večno zveličanje si zaklade spraviti, zanemara. In vedite, da take hudobije se slehern kriv stori, kteri spreobernenje odlaša.-»»Kristjani! kaj bote rekli vašimu sosedu, kteri spomlad svoje nive neobdelane ležati pusti in v lenobi okoli se klati, med tem, ko vi vašo polje pridno obdelujete, marno sejete, in ves trud si prizadenete za prihodnič potrebni živež? Kaj ne, vi ga bote zaničevali, in mu žugali rekoč: nič ne seješ, nič ne boš žel in lakote boš konc storil. Ravno tako dela pred Bogam nehvale¬ žen grešnik, kteri spreobernenje odlaša, on dobriga nič ne dela, in plačila ne bo prejel. — Vzemi enkrat k sercu to važno re‘snico, o nepoboljšani grešnik! Dokler v tvojim ne¬ srečnim stanu živiš, so za te vse ure, vsi dnevi, vse leta zgubljene, ti si nerodovitno drevo v vinogradu gospodo¬ vim, ktero bo posekano in v večen ogenj verženo, ti si ne¬ zvest hlapec, kteri je svoj talent zakopal; pa vedi, da boš enkrat pred ojstrim sodnikam s praznimi rokami stal, kteri te bo vprašal, kaj si v svojim življenji dobriga za ne¬ besa storil; gorje tebi! pravična sodba te bo strašno za¬ dela. Moj prijatel! da te taka nesreča ne zadene, hiti se 13 nazaj k Bogu spreoberniti, prosi ga, da bi te on v svoji mi¬ losti drugej gori vzel, kot oče v svetim Evangelji zgublje- niga Sina, da bi ti s tvojim Bogam drugej sprijaznen za- mogel za večne nebesa si zaslužke spravljati. Grešnik, kteri se k Bogu spreoberniti odlaša, strašno greši zato: 2. ker si zmerej ležaj spreobernenjenapravlja. Bolj vživo ko je rana zasekana, težej se zaceli; hujši ko je bolezen, in več časa, ko je bolnik zanemaralse zdra¬ vil poslužiti, težcj in bolj počasi se bo tudi ozdravljal. Ravno tako se godi z duhovnim poboljšanjem. Težko opra¬ vilo je za grešnika k Bogu nazaj se spreoberniti, in s zakletimi sovražniki mora on tudi boj prestati, preden to izveličansko delo dožene, pa bolj, ko on spreobernenje od¬ laša, močneji prihajajo dušni sovražniki, torej tedaj težej tudi spreobernenje. Povejte, ali se zamore serce, ktero je že leta in leta od vse ostudnosti in malopridnosti omamljeno v gre¬ hih plavalo, na enkrat čiste ljubezni do Boga zauneti? ali bo v stanu človek svoje grešne navade, Ktere ga že skoz dvakrat deset let v železnih sponah deržij o, naenkrat zapu¬ stiti in za zmerej jim slovo dati? tisti posvetnež, kteri od postav ni hotel nič slišati, ampak je svoj život za malika imel, ali bo zamogel svoje meso v sužnost devati? kteri je po¬ glavitno za svetam letal, le pregrešne tovaršije ljubil, povsod ostudne družbe vkupej spravljal in vsimu, karkoli je bilo slabiga, roko deržal, ali bo v stanu zdaj v samoti svoje malopridnosti premišljevati, svoje pregehe zgrevano objokovati in dano pohujšanje popravljati? kaj porečejo nekdajni tovarši družbe? kaj porečejo zapušene družbe? kaj poreče popačeno nagnenje? Pa denimo, da človek greh zapusti; ali je to že za¬ dosti k sprobernenji? Naka, ampak mora nastopiti še za- dostenje, da bo božja jeza vtolažena. Zadostenje pa ima biti velikosti hudobije primerjeno, kakor pravi sveti Cipri- jan: „ Bolj, ko smo grešili, bolj moramo jokali, veliki rani 14 se nima odtegniti primerjeno in dolgo zdravilo, pokora nima biti manjši kot je greh .“ V veči grehe tedaj, ko smo zabro¬ dili, tudi veči pokoro imamo dopernašati, več časa, ko smo v grehih živeli, tudi več časa mora pokora terpeti, in več časa, ko grešnik spreobernenje odlaša, težej bo svoje spreobernenje dognati, ker zmerej veči in težej bo mo¬ rala biti njegova pokora. Moj kristjan! resnično je, da več časa ko ti spreober¬ nenje odlašaš, težej se boš spreobernil. In vender sonekteri tako malomodri, da vedno le na juterni dan poboljšanje od- kladajo, pa tisti juterni dan preden ne napoči, dokler jih siva starost ali pa huda bolezen na smertno posteljo ne verze. In kaj se takrat godi? Ce ravno jim Bog čas dopusti, spo¬ vednika poklicati in svojih grehov se obtožiti, je vender tista spoved zlo zlo dvomljiva, ker grešnik od težke bo¬ lezni nadlegvan in že na pameti ošebken število svojih grehov celiga življenja povedati ne ve, ne ve razločiti svojih nekdanjih nič vrednih spovedi ; ne zamore svojim greham primerjcniga zadostenja na se vzeti, se ne zamore iz serca spokoriti ter dano pohujšanje in storjeno krivico popraviti, ali pa on pred velikim številam svojih hudobij ostermi, na božjo milost obupa in kakor je živel, tako vmerje in v svojih grehih konc stori. Moji preserčni bratje! ne bodite nespa¬ metni v take nevarnosti se postavljati; per živem Bogu vas zarotim, kteri vaše izveličanje želi, ne delajte si zmerej težej vašiga spreobernenja, ne odlašajte ga od dne do dne, ampak hitite v pravi pokori vaše nekdanje grehe vničiti, da na smertni postelji vas ne bojo strašili, in v obup gnali. Kdor svoje spreobernenje odlaša strašno greši zato 3. ker on božjo gnado zametuje. Da se grešnik spreoberniti in svojih grehov spokoriti zamore, mu je gnada božja potrebna, ktera v naše serce gnus in žalost nad greham vcepi, ga k dobrimu nagne in v terdnim sklepu greh zapustiti nas podpera. Od potrebe te gnade božje nas sam Jezus prepriča, ker pravi: „Brez mene 15 kaj ne premorete Jan. 15, 5; te resnice nas zagotovi sveti Pavl, kteri od svojiga spreobernenja govore reče: „pognadi božji sim to, kar sim, 11, 1. Kor. 16, 10.; v tej resnici nas pod¬ uči tudi tridentinski zbor, kteri vsaciga človeka prekolne, kteri bi terdil, da brez poprejšnega noterdajanja od sveliga Buha in brez njegove pomoči 'človek zamore verovati, upati, ljubiti in se pokoriti, kakor se spodobi, da bi se posvecijoce gnade vdelezil a ; seja 6. c. 3. Dokler pa človek svoje spreobernenje odlaša, se on lej gnadi zoperstavi, božjo prijaznost in milost, z kteroBog grešnike kliče rekoč: Spreobernite se k meni, in jaz se bom k vam obernil , hudobno zametuje, ter on noče mili glas po¬ slušati, ki mu oče nebeški večkrat na vest govori, na serce mu terka in greh zapustiti ga vabi, on noče slušati, marveč mu nehvaležno odgovori: Ne še, —• greh naj le bo še moj prijatel, naj bo moje veselje, imam še časa dovolj, —bom že bolj poznej v moji starosti začel Boga poslušati in njemu služiti, — on je dober oče, takrat me bo že gori vzel in meni moje šebkosti odpustil. O hudobnež! nespreobernjeni grešnik! ,,Ali zaničuješ bogastvo njegove dobrote, in poter- pezljivost in prizanašanje? Ali ne ves, da te božja dobrota k pokori napeljuje? “Rim.2,4. Tinočeš zdaj tvojiga Boga po¬ slušati in njegove milosti se nočeš vdeležiti, pa vedi, da tudi on bo svojo roko tebi odtegnil, in kadar boš ti na-nj klical, bo on svoj obraz od tebe odvernil, in te bo pustil v tvojih hudobijah večno nesrečno umreti: ,,Po tvoji terdovralnosli m po tvojim nespokornim sercu ti sebi jezo na kup spravljaš na dan jeze in razodenja pravične sodbe bozje. u Rim. 2, 5. Grešnik! ti zdaj milost božjo zametuješ, pa gorje tebi! pri¬ šel bo dan tvojiga živlenja, v kterim boš na milost božjo klical, ali zastonj, ti ne boš vslišan, kakor zdaj nočeš njc- goviga miliga vabljenja poslušati in v nespokornostibošpod težo tvojih hudobij žalosten konc storil. Pomisli to, moj pri¬ jatel ! in vbogaj sovet, kteriga tebi sam sveti Duh da, ker ti *ako govori: nikar se ne mudi k Gospodu se spreobernili in 16 ne odlašaj od dne do dne. Nag loma bo prišla njegova jeza in ob 'času maš etan j a te bo končal. Ekl. 5, 8. Kdor svoje spreobernenje odlaša, strašno greši zato 4. ker svoje zveličanje v nevarnost postavlja nevede za čas svoje smer ti. Zraven gnade božje je grešniku k spreobernenji tudi čas potreben, zakaj človek, dokler na tem svetu živi, je na¬ vezan na ure , dneva in leta; on se giblje v času, le v času dobro ali pa slabo dela, le v času si zamore kaj zaslužiti in tudi z čašam se zamore poboljšati, svoje grehe zapustiti in k Bogu nazaj se spreoberniti. Kdo je pa gospodar časa? Človek! raštej mi dneve tvo- jiga prehodniga življenja; povej mi, kolikanj let boš še to zemljo teptal? pokaži mi sredo med tvojim rojstvam in tvojo smertjo? razloči mi, ob kteri uri se bo tvoja duša od trupla ločila? Sirota! ti mi tega ne veš povedali. — Sam Bog je gospodar časa, v njegovi oblasti so hipi, minute in večnost, v njegovih rokah so dnevi in leta tvojiga življenja. Samo to veš ti človek, da umreti boš moral, ali kdaj in kje bošvmerl, tega ti Bog ni še razodel. Grešnik! ti tedaj veš, da sekira je že v drevo tvojiga življenja zasajena, pa vender se k Bogu spreoberniti odlašaš; ti ne veš, ali boš še juterni dan doživel, pa vunder poboljšanje do jutre odkladaš; ti dobro razumiš, da tvoji dnevi in leta so pred Bogam že rašteti, pa na to nič ne pomaraš, marveč kakor nar veči sam svoj sovražnik svoje dušno izveličanje v nevarnost postavljaš. Pri živim Bogu povej mi, ali se zamore bolj strašna hudo¬ bija misliti? ali si vstani večiga neumneža mi pokazati, ka¬ kor si ti? Vol muka, kadar se mu verv za roge verže in v mesnico ga peljajo; tele ječi, kadar ga na mesarsko klop položijo, in ti pameten človek se ne treseš. — Norec! še leto noč bodo tvojo dušo od tebe terjali, Luk. 12, 20. in ti si na večne čase brez milosti pogubljen. Moj prijatel, moj priserčen brat! ozri se okoli sebe, kje so tvoji nekdanji znanci? Jih ni več. Eden je na polji / 17 od bliska zadet mertev vstal, drugi je pomlad iz drevja pa¬ del in do smerti se vbil; tretji je od božjiga žlaka vdarjen na svoji njivi mertev doli padel; ceterti je zvečer vesel šel spat, pa zjutrej je že merzel v postelji ležal. In njih duše, — kje so? — Oh kje so, nočem soditi, pa ti povem, ne- spreobernjeni grešnik! da veliko pogubljenih duš v večnim peklu strašno vpije rekoč: Ah! da bi imela še hip časa za spreobernjenje! ko bi bilo nam dovoljeno še enkrat na zemljo stopiti, bi se hotle ojstro pokoriti, v zgrevanih solzah bi hotle naše grehe oprati, v gorečih postih bi hotle naše za¬ peljivo truplo brez prenehama truditi, v serčnih molitvah bi hotle božjo jezo tolažiti, brez odlašanja bi hotle vse storiti, da bi ne bile več pogubljene! Terdovratni grešnik! akomene nočeš poslušati, kadar ti sveto resnico razkladujem, kako strašen greh daje spreobernenje odlašati, te prosim, saj po¬ slušaj glas unih pogubljenih duš; ne postavljaj tvojiga zve¬ ličanja v nevarnost, ne odlašaj od dne do dne se k Bogu spreoberniti, da te smert ne doseže in da ne boš z unimi ne¬ srečnimi dušami tudi ti v peklenskim terplenju večno zdi¬ hoval, jokal in vpil. Tako tedaj strašno greši vsak,kteri spreobernenje od¬ laša zato: 1. ker človek, dokler v grehu živi, si nemore za nebesa nič zaslužiti; 2. ker si zmerej težej spreobernenje naprav¬ lja; 3. ker božjo gnado zametuje; 4. ker svoje zveličanje v nevarnost postavlja nevede za čas svoje smerti. Predragi kristjani! V svetem pismi imamo strašen iz- gled, kako Bog v živlenji nespreobernjeniga grešnika na smertni postelji zapusti in vslišati noče. — Antijoh, nek- dajni kralj, je na Jeruzalem planil, ter si gaje z orožjem podvergel. Vojakam je vkazalmoriti, in so morili in pobijali stare in mlade, žene in otroke in deklice in mladenče, An¬ tijoh pa je hitil v tempelj, je pograbil s pogrešnimi rokami svete posode, ter ž-njimi nespodobno delal, in jih ognusil. Domači ogovori. g 18 Po tim se le, ko je tavžent in osem sto talentov por opal, se je naglo v Antiohijo, svoje mesto vernil, ter ondi v napuhu in prevzetnostih poropani dnar in blago zapravljal.— On je bil grozovitnež, kte.ri je bil vkazal starčika Eleazarja, ker ni hotel prešičevne jesti, umoriti in Makabejsko mater s sedmerimi sinovi smertno mučiti. — Pa tudi on ni bil šibi božji odšel. Drugej seje bil na Judovsko napravil. Pa med potjo ga je Gospod vstavil. Hudodelec je v strašno bolezin padel, cervi so živimu iz trupla lezli, in meso mu je koscama od¬ padalo. Silniga smradu ni nobeden prenašati mogel — tega napuhneža, ki je morje in kopno strahovati, in zvezde na nebesu dosečimenil. — Bolezin je tolika prihajala, da sam ni več mogel svojiga smradu prenašati. Zdaj ga mine visoka ošabnost, — v se gre in spoznava, da ga je ta stiska zadela zavoljo gnusobe, ki jo je nad Jeruzalemu storil, in zavoljo kervi, ki jo je po nedolžnim sam prelil. — Moliti je začel k Bogu, obetal je sveto mesto osvoboditi, Judam pa velike prednosti dati, sveti tempelj z naj drajšimi darili olepšati, sam Jud biti, in vse strani sveta preobhoditi, ter božjo mo¬ gočnost razglasovati in poveličati. — Pa Bog ga ni uslišal in njegovo terpljenje ni odjenjalo. Umeri je morivec, oskru- novavec in preklinjavec v groznih bolečinah, kakor je sam druge podred zateral in terpinčil (II. Mak.), on je umeri brez milosti božje, in njegova duša — Moj kristjan! tukej se uči, kaj imaš na zadnjo uro ča¬ kati, ako odlašaš zdaj,ko imaš čas in priložnost,se k Bogu spreoberniti. Ti boš klical, pa bo prepozno, pa ne bo po¬ moči; ti boš vpil, pa tvoje vpitje ne bo več do trona hebe- ške milosti seglo, ti boš obljube delal, pa tvoja obljuba ne bojo pred Bogam veljala; ti boš prosil, pa Bog te ne bo uslišal, in umeri boš brez vsega tolaža, in tvoja duša — Je res, da razbojnik na desni strani križa je na zadnjo uro milost dobil; pa vedi, da o tistim časi so bili vsi za¬ kladi milosti božje odperti, curkama seje rešna sveta kerv 19 iz križa cedila; in vender ravno ob tistim se je pa razboj¬ nik na levi strani pogubil. V kaj se boš tedaj ti zanašal? Svet Avguštin te lepo poduči, ker ti reče: „Eden je, (kteri se je zadnjo uro zveličal), ne obupaj, pa le eden je, ne za¬ našaj se. a Moji priserčni bratje! per izveličanji vaše neumerjoče duše, za ktero je Jezus Kristus do zadnje kaplice svojo presveto resno kerv prelil, jaz vas lepo prosim, ne odla¬ šajte vašiga spreonernenja, ampak še dans približajte se tronu milosti božje, spoznajte pred njim vaše grehe in de?- lajte pokoro. Angelji nebeški se bojo nad vami veselili, in vi bote zgubljeno pravico za nebesa drugej vdobili. Amen. TRETJA ADVENTNA NEDELA. Evangeli. Janez pove, da on ni Kristus. Janez I. 19 — 28. OD DUŠNE ŠKODE SMERTNIGA GREHA. Napovedovavec Jezusov, sveti Janez, se je konc leta 29. po Jezusovem rojstvu pervikrat v pušavi oglasil. Od te dobe je on vedno okoli reke Jordana hodil in pokoro ozna- noval. Od vsili krajev so ljudi k njemu vreli, njegovo opo- minovanje poslušali in se kerstiti dali, med kterimi je bil tudi Jezus. Janezov glas clo do Jeruzalema pridoni, in ondi se v judovsko shodnico razmije. Farizeji se hudijo nad Ja- nezam, da si on prederzne ljudi iz grešniga spanja buditi, naglama sovet deržijo, kaj je storiti? in pošlejo duhovnov in levitov do Janeza, ga vprašat, kdo da je. Janez pa jim je odkritoserčno povedal, da on ni ne Kristus, ne Elija in tudi ne prerok, ampak jim reče: ,, Jaz sim glas vpijobiga v pušavi; perpravite pot Gospodov, kakor je rekel Izaija prerokb 2 * so Ker so poslani bili zmed Farizejev, so hotli Janeza zavernili in mu očitajo, zakaj da keršuje, če ni ne Kristus, ne Elija in ne prerok. Janez pa jim lepo odgovori: Jaz ker- šujem le v vodi, in jim oznani Kristusa rekoč: „ V sredi med vami stoji, ki ga vi ne poznate. On je, kteri ima za menoj ■priti, kteri je teci od mene, kterimu jaz nisirn vreden od čevljev ermenov odvezati In poslani so se vernili nazaj v Jeruzalem. — Vse to se je godilo v Betanii (Bethabari), na uni strani Jordana, kjer je Janez kerševal, dne 2. janu¬ arja leta 31. po Kristuovim rojstvu. Janez je bil glas vpijočiga v pusavi, kije klical': per- pravite pot Gospodov; pa grešni Farizeji ga niso hotli faci- ga spoznati, še menj pa poslušati in vbogati, ter se perpra- viti, napovedaniga Mesija, kteri je že med njimi skrivaj ho¬ dil, z veseljem sprijeti. — Njih grehi so Farizeje sleparili na prihod obljubleniga Resnika se prav perpravljati. Tudi med nami se najdejo nekteri od svojih grehov tako osleparjeni, da se mudijo v tim svetim adventnim času na prihod Jezusa Kristusa se spodobno perpraviti. Takim jaz dans kličem: „ Bratje! vstanite iz grešniga spanja; per- pravite pot Gospodov “ — Da bi jaz zamogel grešnike izbu- diti in greh zapustiti jih pregovoriti, bom z božjo pomočjo razložil veliko škodo smertniga greha za dušo. Poslušajte. Greh je zavedno in radovoljno prelomljenje poznane božje zapovedi. Človek, kakor ga vidimo na sveti, kadar greši, prostovoljno v svojem djanji Boga zaničuje, ker on sveto postavo nar boljšega očeta prelomi, ali pa dolžnostim od nebeškiga stvarnika sebi naloženim — noče zadostiti. Glejte veliko hudobijo grešnika! Greh tako popisan je pa za nas dvojni: vrojeni in lastni. ^Vrojeni greh* imenujemo tistiga, ki smo ga od pervih naših staršev Adama in Eve poerbali. Ona sta ga bila v Raju storila, ker sta božjo zapoved od prepovedaniga sadu prelomila. Za-nju je bil lasten greh; za-nas pa je vrojen, 21 ker se z nami vred vrodi. Pa hvala milostljivimi! Bogu! ti greh bo per svetem kersti z Jezusovo resno kervjo iz naše duše izbrisan in po milosti božji z štrafengami vred od- pušen. „Lasten greh* je pa tisti, kteriga mi sami, ko se pa¬ meti zavemo, storimo, kaderkoli poznano božjo zapoved prelomimo, ali naši dolžnosti vmanjkamo. — Velik lastni greh je hujši od vsake telesne bolezni; zakaj telesna težka bolezen scer truplo umori, in temu pozcmljiškimu življenji konc stori, vunder večnimu dušnimu življenji nič ne ško¬ duje; velik lasten greh pa dušo, tako reci, umori, ker večno izveličanskimu življenji konc vloži. Zatorej se mu pravi — smer ten greh. Skoda smerfniga greha je pa strašna in mno¬ gotera-, 1. smertni greh človeka od Bogu lobi. Goreča ljubezen nas z Bogam, našim nar večim do- brotnikam , in prišerčnim očetam, kteri je pri svetim kersti po svojim edinim sinu nas milo usinovil, težno veže, tako da mi v Bogu živimo in on v našim sercu blagovoljno pre¬ biva. „ Ljubezen božja, je izlita v naše serce po svetim Duhu, kteri nam je dan* Rim. 5, 5.; „ In Kristus jeza nas vse vmerl, da, kteri zine, ne žive vec sami sebi, ampak temu, kteri je za nje vmerl, in zopet gori vstal.“ 2. Kor. 5, 15. pravi svet Pavl. — Greh pa nas odterga od Boga, nas loči od našiga neskončno dobrotljiviga očeta, ja nas stori njegove sov¬ ražnike, ognusi naše serce, obropa nas ljubezni božje in pravice za nebeško kraljestvo, ter sužnike nas stori več- niga pogubljenja. „ Bog enako sovraži liudobniga in njegovo hudobijo .“ Buk. mod. 14, 9. Kdor greh stori, je iz hudiča, zakaj hudič od začetka greši. 11 i. Jan. 3, 8. „ Plačilo za greh je smert.“ Rim. 6, 23. Kdo ne spozna, kakšina strašna nesreča je od Boga ločen biti? Taje nesreča čez vse druge nesreče. Kaj hoče tak človek storiti? v koga svoje zaupe ^staviti? v svojih stiskah in težavah v kteriga se zanašati, kteriga v pomoč klicati? Ali zamore od Boga ločen človek svoje oči do nebes 22 povzdigniti, inodzgorej doli blagoslov prositi in pričakovati? Nikdar. Tisti pomočnik vsih pomočnikov, kteri tam gori kra¬ ljuje, kteriga vsigamogočnost vse svoje stvari ljubeznivo obseže, ni več njegov prijatel, ni več njegov dobrotnik, ni več njegov oče; človek sam gaje pervi zapustil, kot zgub¬ ljen sin svojiga očeta; grešnik sam seje proti svojimuBogu spuntal, kot nekdaj prevzetni angelji; on sam je svojimu do¬ brotniku slovo dal, ja v sebi ga je zadušil, kot nezvesti ob- delovavci vinograda, ker pretežko se mu je zdelo ljubeznive zapovedi svojiga neskončno dobriga očeta deržati. In ravno v tistim hipu, ko človek zapoved očetovo zaverže, in greh stori, neizrečeno nesrečo podjame, to nas uči svet Av¬ guštin, ker pravi: ,,kakor kdor ne huje pa spava, tako kdor svoje dolžnosti ne spolni, brez odlaška škodo podjame , zakaj tako visok je blagor pravice , da nihče se ne more od nje lo¬ čiti, brez da bi v nesrečo zabrodil.“ Dvigni gIavo t v grešni postelji zaspani kristjan! oberni tvoje oči k križu, kaj vidiš? odperte rane Jezusove, iz kte- rih se je curkama za grešnike rešna kerv cedila, pa vedi, da te rane tebi izveličanja ne prineso, da presveta rešna kerv se je za-te zastonj cedila. Ti si tvojiga Rešenika za¬ pustil, njegove svete rane si zaničeval, sveto resno kerv z nogami poteptal, spuntal si se proti tvojimu Jezusu in se od njega ločil, kot se loči zgubljena ovca od pastirja. Zatorej gorje tebi! ti z njim tudi ne boš imel deleža v nebeškim kraljestvu. Moji kristjani! vemo iz svetiga evangelja, da nekdaj, ko je Jezus učil, rekoč: ,, Ako vi ne hote jedli mesa sina človekoviga in ne bote pili njegove kervi , tako vi nimate živ¬ ljenja v sebi, ter pred njegov oltar poklekujejo, po tem pa proč gredo in tako razujzdano žive, kakor da bi ne imeli ne vere ne duše, ne Boga. Nesrečni! oni ne premislijo, da z vsakim 131 greham Jezusa za uho vdarijo; ti hudobneži ne presodijo, da kakor so Judje k Pilatu vpili: izpusti nam razbojnika Baraba, tudi njih malopridne deia zmerej kličejo, da Jezusa za Boga ne spoznajo. Kakor je nekdaj prerok Elija Izrael- cam, kteri so se zdaj praviga Boga poprijeli, zdaj pa se malikam perklanjali, razjezeno vpil: Kako dolgo se na dvoje obotavljate? Ve Gospod je Bog, podajte se za njim; ve je pa Baal, podajte se za tim, 3, kralj. 18, 21.; tako rečem tudi jaz vsim grešnikam, Jeruzovim zasramovavcam: kako dolgo hote se keršansko ime sramotili, in vašimu rešeniku nečast delali; če je Jezus vas Bog, deržite se njega, spolnujle nje¬ gove zapovedi, odpovejte se grehu, in živite po njegovim navku; če je pa satan vaš Gospod, podajte se za tim, od¬ povejte se očitno keršanski veri, odstopite od Jezusove cerkve, in ne prejemajte več svetih zakramentov. Grešniki Jezusa bicovajo, ker svojimu životu požrešno strežejo, na dušo pa, za ktero je Jezus svojo resno kri pre¬ lil, ne porajtajo; oni Jezusa bičovajo, ker svojim nečistim željam prostost dajo, jezike k nesramnimu govorjenji raz¬ vežejo, ušesa gerde besede poslušati odprejo, po ostudnih potih hodijo, in sc valjajo po smerdljivi mlaki loternije in preseštvanja. Nečistnik! stopi k stebru, na kteriga je Jezus navezan; — zoštej žlake, ktere on prijema; — poglej rane, ktero so mu zasekane; — ali tebe terplenje Jezusovo ne spremerzne? — vedi, da on jebičovan, naj bi tvoje ne¬ sramno poželjenje ozdravil, — in tebe hudobnež! vender vse to še nič ne zaleže; — še vsak dan ga ti hočeš gažlati — in ga tudi gajžlaš s tvojo nesramnostjo. O ti neusmileni trinog Jezusov! zemlja je Jezusove kervi že sita, ti pa se je še nisi nasitil; beriči so se že bičovati vtrudili, ti pa se še nisi vtrudil; poberi tedaj iz tal en koščik Jezusoviga mesa in zalepili enkrat tvoje pregrešno nagnjenje, da ven¬ der enkrat jenjaš Jezusa bičovati. Oh strašna pregreha ne- čistnikova! Tresi se ostudnež, za vsako kaplico rešne kervi 9 * 133 boš ti božji pravici s tvojimi solzami v večnim terplenji plačeval. Grešniki Jezusa zapljuvajo, ker svete zakramente neuredno prijemljajo; oni Jezusa s ternjem kronajo, ker hu¬ dobno in širokoustno preklinajo. Strašno je že misliti svete zakramente nevredno prijeti, in groza mora človeka obiti eno preklinjevavsko besedo zoper Boga slišati; pa vender vsega tega se žalibog! grešniki krive delajo. Kdo bi veroval, ko bi nas skušnja ne perpričala, da človekova hudobija tako daljec seže? Kdo bi veroval, ko bi ne bili previžani, da pa¬ meten človek se tako močno zmoti! Kakor so Judje in ne¬ verniki pred Jezusa poklekovali, in sramotno ga pozdrav¬ ljali, rekoč: „zdrav hodi kralj Judovski*, po tem pa mu v obraz pljuvali; poklekujejo ncpoboljšani grešniki pred svete zakramente, in v obraz Jezusu pljuvajo, ker sveto rešno telo nevredno prijemljajo, kmalo pa proč gredo, in s tistim jezikam, na kteriga jim je bila svetahostia položena, Jezusa rotijo in bližniga preklinjajo. Kakor so bili neusmileni voj- šaki s ternjevo krono Jezusu glavo razbodli, mu jo grešniki s preklinjevanjem |e zdaj razbadajo, in ga s pregrešnim je¬ zikam po glavi tolčejo, kakor so ga uni brezvestneži s ter- stam tolkli. O nezapopadljiva hudobija današnjih grešnikov! In ti se še kristjani imenujejo!! Odstopite vi Jezusovi za- sramovavci, skrite se Jezusovi bičovavci, bežite Jezusovi zapluvavci, nebesa stermijo in zemlja se čudi nad vašo hu¬ dobijo! Če je nekdaj Gospod po preroku Miheju tako pikasto hudobnim Izraelcam govoril, rekoč: Moje ljudstvo, kaj sim tebi storil, ali s 'cim sem ti nadležen bil?* odgovori mi. — Jeli, ker sim tebe iz Egipta izpeljal, in od hiše snznosti te rešil* Mih. 6, 3—'4. Kajbo pa tebi, grešnik, rekel Go¬ spod Jezus Kristus? Ali ti ne bo tako hudobijo očital: „Jeli kristjan, zato, ker sim te od peklenske sužnosti rešil, ti mene preklinjaš in zasramuješ, jeli, zato, ker sim za te božjo pravico vtolažil, ti mene gajžlaš; jeli, zato, ker sim 133 te neskončno ljubil, in sam sebe tvoji duši zajed in pijačo zapustil, ti mene sovražiš in gerdo z menoj delaš. — O grešnik: vzemi si tako očitanje k sercu, in jenjaj od hudo¬ bije, da tebe ne bo pravična jeza vsegamogočniga Jezusa zadela, in te večno končala. Tretja hudobija je bila ta, da od Judov izdani Jezus je bil umorjen. Po tem, ko so vojšaki Jezusa zasramovali, ga vzame Pilat, in vsega kervaviga, s ternjcvo krono na glavi, in v škerlat oblečeniga Jezusa še enkrat ljudstvu na pogled po¬ stavi, jim rekoč: Glejte, človek! Pa vsi so zavpili: križaj, križaj ga. In Pilat se volji ljudstva vda, ter jim Jezusa kri¬ žati da. Oni pa so mu slekli škerlatast plajš, in ga oblekli v njegove oblačila, so mu zadeli na rame težek križ, in so ga peljali na goro Kalvarijo, da bi ga križali. Inko so ga na goro perpeljali, so križ na tla položili, so Jezusu oblačila slekli, so ga na križ permerili, so mu roke in noge na križ perbili, so križ z Jczusam nakviško povzdignili in ga v zemljo zasadili. Na križu je Jezus tri ure med nebam in zemljo strašne bolečine prestal. Ob tretji tiri po poldne pa je rekel: „dopolnjeno je! Obe! v tvoje roke zrocim svojo duso. u To rekoč je glavo nagnil in dušo izdihnil — Tako jc bil Jezus vmorjen. —• Kakor so Judje Jezusa ncvsmiljcno križali in na križu vmorili, tako ga grešniki Še dan današnji križajo in more. Oni ga križajo in more z vsakim grcham, ker mec zoper Jezusa potegnejo, pravi modri Origen; oni ga križajo in in more, ker s vsakim grcham Jezusu roke in noge vnovič prevertajo, in s vsako hudobijo mu serce prebodejo. Zato imenuje sveti Bernard grešnike nove križovavce, kteri ne več križanju podverženiga Jezusa na križ perbivajo, in neu- merjočiga Bogačloveka more. Druga smeri, ktero Jezusu grešni kristjani napravljajo, mu je bolj grenka od perve; zakaj ne enkrat,ampak nešte- vilnokrat grešniki vpijejo: križan bodi, in taki ljudje, kteri 134 so se pri svetim kerstu za Jezusove služabnike razglasili, svetiga Duha se vdeležili in sladkosti božje gnade že oku¬ sili, taki kristjani, kteri so v sveti pokori že večkrat pre¬ rojeni bili, se pri svetim obhajilu z Jezusam sklenili, in za¬ stavo njegove ljubezni in vecniga življenja prejeli, taki njegovi prijateli še vsaki dan v gerde pregrehe padejo in Jezusa križajo in more. Oh to Jezusa grenko stane,in zato on govori po preroku: „Ko bi mene moj sovražnik preklin¬ jal, bi jaz pot er pel; pa ti človek, moj prija tel, to storiš.* Hudobija grešnikova pa tudi večji štrafe vredn*'., kakor hudobija Judov; zakaj Judje so bili Jezusa vmorili, preden je bil on za-nje umeri, grešniki pa Jezusa more po tem, ko je že on za-nje svojo resno kerv prelil; Judje so Jezusa križali, ker ga niso Sina božjiga rešenika spoznali, greš¬ niki pa Jezusa dobro poznajo, in vender ga križajo; Judje so Jezusa umorili, in so k rešenju celiga ^veta pripomagali, oni so le doveršili, kar je bilo po božjih sklepih namenjeno, grešniki pa Jezusa more, in svoje rešenje vnicujejo, oni zoper božje sklepe svoje duše s tim pogubljujeje. Zato pa tudi sveti Pavl piše: „ Koliko hujši štrafo zasluzi tisti, kleti Sina božjiga potepta, in kerv zaveze za ognušno derzi, v kteri je bil on posvečen, in Buha gnade zasramuje .“ Hebr. 10, 29. Oj grešnik! stopi bližej. Poslušaj, kaj ti Jezus iz križa doli govori. On pravi: n Ah! zakaj si besedo Gospodovo za¬ ničeval, in si hudo storil pred mojimi očmi?* 2 . kralj 12. — „Jaz sim tebe ljubil, kakor ljubi mati svojiga ediuorojeniga sina* 2. kraij 1, 26.; ti pa si Boga, kteri te je rodil, zapu¬ stil, in Gospoda tvojiga stvarnika si pozabil* Dcut. 32, 18. — „Ali nisim še zadosti ranjen? zakaj hočeš mene zalostuiga še bolj zaliti? rane tvojih grehov mene bolj bole, kot rane mojiga života.* Sv. Bernard pravi — „Ne greši več.* Jan. °) 11 j »čeravno je zvunanjo tcrpljenje veliko, jo znotrajno se veči, ker vidim tvojo nehvaležnost .* Bernard — Oj grešnik! kaj praviš k temu? Ali boš tvojiga Jezusa vbo- gal? O moj prijatelj, če imaš tudi kamnato serce, mile be¬ sede tvojiga rcšenika ga morajo omečiti. — O ljubeznivi Jezus! mi grešniki vsi spoznamo, da velika je naša hudo¬ bija: 1. ker tebe s svojimi grehi nevernikam izdajamo; 2. ker tebe' s svojimi malopridnostmi zasramujemo, bičova- mo in zapljuvamo; 3. ker tebe nevsmiljeno križamo in morimo. I J a glej, o Jezus! mi sc hočemu vsimu grehu od¬ povedati in tej svoji hudobii konec storiti. — -- Predragi kristjani! Alije res, da se hočemo grehu od¬ povedati in Jezusa ne več žaliti?-Tedaj poklek¬ nimo pred križaniga Jezusa, pri njem le najdemo milost in vsmilenost. Glejte, njegove roke so razpete, on nas želi, objeti; njegova glava je nagnena, on nas hoče kusniki; nje¬ govo serce je odperto, on nas še goreče ljubi in nas želi po bratovsko na serce pritisniti. Pokleknimo pred njega, in kakor je slepec pri Jerihi po današnjim svetim evangelji vpil: Sin Davidov, vsmili se me! prosimo ga tudi mi rekoč: Križani Jezus, vsmili se nas! Mi Smo bili do zdaj slepi na pameti, ker smo v velicih hudobijah živeli, ker smo tebe, Jezus, malopridno križali. Vsmiljeni Jezus stori, da vidi¬ mo, da svojo hudobijo spoznamo, da se poboljšamo, in spokorimo in zveličamo. Pa jojmene! slišim glas iz svetiga križa, kteri mi pravi, da naše obljube so hinavske, da njih veliko, ki zdaj tu klc-^ čijo, bodo v kratkim, še te dni, Jezusa spet izdajali in za¬ sramovali. in bičevali in zapljuvali in umorili. Vi hudobneži! kteri kaj taciga v sercu mislite, vstanite, poberite se iz te svete cerkve, in ne bližajte sc več svetimo oltarju. Preden botc tako hudobijo dopernesli, da bi vas božja roka -Pa boljši je vas milosti božji priporočiti. O kri¬ žani Jezus! pri tvojih svetih ranah te prosim, oberni do tacilt osieplcnih grešnikov tvoje milostljive oči; — stori jim, da bi tudi oni vidili, — vlij v njih terdovratno serce kaplico gnadc, omeči jih, razsveti jih. — 136 Stori, o Jezus! da bi vse ljudstvo Bogu Očetu, in tebi in Bogu svetimu Duhu na zemlji hvalo dajalo, in po tvojim britkim terpljenji na težkim križu se večno zveličalo. Amen. PERVA NEDELA V POSTU. Evangeli: Jezus se je postil 40 dni, in je bil skušan. Matevž IV. 1—11. OD HUDIČEVIH SKUŠNJAV IN KAKO JIH PREMA¬ GATI. Naš Gospod Jezus Kristus se je bil včlovečil zagrešeni človeški rod sužnosti peklenskiga hudiča rešiti, ktcrimu sta bila Adam in Eva vse svoje otroke izdala. Preden je on veliko delo triletniga podučila in težkiga rešenja Ada¬ movih otrok pričel, seje pa hotel k temu perpraviti, in se poda potem, ko je bil od svetiga Janeza kerstnika v reki Jordanu dan 6. prosenca 30. leto njegove starosti keršen, naravnost v pušavo, kjer sc je s poštam in s molitvijo 40 dni in noči na prihodnje blagoslovno opravilo napravljal. — Skoz to je nam zapustil izgled, da moramo tudi mi na vsako delo se s molitvijo perpraviti, in v božjim imenu ga začeti in dognati, ako hočemo, da bo nas nebeški blagoslov pod¬ piral, in da bodo dušno-koristni dobički naše opravila venčali. — Ko je Jezus že toliko časa postil, je bil po tem lačen. Peklenski satan — viditi Jezusa 40 dni in noči brez vse jedi in pijače — še čudi, in ne ve, ali je Bog v človeški podobi, ali pa je le zgolj človek, torej se sprederzne, stopi k njemu, in ga trojno skuša; — pervič in drugič kot Boga, tretjič pa kot človeka. — Tukej vzidimo Jezusa pervikrat v boju s satanam, ktcriga kraljestvo na svetu razbiti je on iz nebes prišel. In Jezus je hudiča zmagal, 137 Moji kristjani! Jezus je v vsili rečih naš izgled. On ni nam le svetilo vsih čednosti prižgal, s kterimi ozalšani ima¬ mo za njim potovati, ampak on je tudi pokazal,kaj gre nam storiti, ako hočemo peklenskiga skušnjavca, priseženiga sovražnika človeškigarodu zmagati; on se je pustil skušati, naj bi mi vedeli, da skušnjave so nam neogibljive; on seje pustil skušati, da je nam gnado in moč pridobil skušnjave premagati; „Kristus je bil skušan, da bi od skušnjavca krist¬ jan ne bil zmagan 11, pravi sv. Avguštin. Ker se peklenski satan tudi nas večkrat loti in nas skuša, kakor seje bil prederznil Jezusa skušati, inkcr nam Kristus Jezus lepo pokaže, s kakšnim orožjem se mi za- moremo pred tim zvitim skušnjavcam braniti, bom jaz po današnjim svetim evangelji vam govoril od hudičevih skuš¬ njav in vam povedal, kako jih zamoretno ‘premagali . — Poslušajte — Na tim svetu ste dvoje kraljestvi v vednim bojo med seboj: nebeško in peklensko. Pod bandero nebeškiga kralja — pod znamnjem svetiga križa — se pravični kristjani bo¬ jujejo— opasani okoli svojih ledji z resnico, in oblečeni s oklepam pravice, in obuti na nogah za oznanovanjc evan- gelja miru, in v rokah derže škit vere, in orožjcni s čelado zveličanja in z mečem Duha; — pod bandero peklenskiga kralja pa služijo oslepljeni grešniki, posužnjcni hudobneži in zapeljani malopridneži. — Vojvoda peklenski je scer od Jezusa premagan bil, je pahnen v peklenski brezdeu in z večnimi verigami priklenjen, on je podoben priklenjenima pesu, kteri scer laja nad vsakim, pa nobeniga ne more vgrizniti, ako mu blizo ne gre, pravi sv. Avguštin; no ti peklenski pes se posluži neštcvilnih zvijač, ljudi motiti, za¬ peljati, in pod svoje bandero klicati, tako, da karkoli se na svetu hudiga in grešniga godi, je on zvirni uzrok; zato ga sveti Peter pripodobi rujovečimu levu, kteri okoli hodi in iše, koga bi požerl. 1. Pet. 5, 8. — Mi kristjani smo se per 138 svetim kerstu timu peklenskimi! vojvodu odpovedali, on nima do nas oblasti, ako se mu sami ne vdamo; pa vender on noče od nas popolnama odstopiti, marveč kakor naš nar silnej sovražnik nas vedno preganja, povsod nam zaderge stavi, in iše, da bi mu mi oblast do nas dali. — On nas skuša. — Kakor je po današnjim svetim evangelji Jezusa Kristusa hudič trojno skušal, tako skuša tudi nas na trojno vižo: 1. Satan nas skuša na sercu, ker nas s takimi željami navda, ki se našimu nagnjenji priliznejo in zčasama nas v velike grehe in malopridnosti zapeljajo. Poglejmo sveti evangelj. — Ko se je naš zveličar 40 dni postil, in je bil po tem lačen, stopi satad v človeški po¬ dobi k njemu, in ker ga vidi jedi potrebniga, mu svetuje si pomagati. Ti si lačen, mu reče skušnjavcc, in v tej pusti samoti nič ne najdeš zajesti. Pa sej veš, kaj Bog zamore; ako si Sin božji, reci, da naj ti kamni kruli bodo. — Tako dela peklenski pes tudi z nami. Sc prepričati ali smo mi zvesti služabniki božji, ktere posvetno tcrplenje in stiske tega sveta ne zamorejo od našiga stvarnika ločiti, se onpo- služi vsili naših okolišin, naših slabosti in potreb, naših po- čutkov in želj, ter nam svetuje samim sebi si pomagali. On se nam nevidno bliža, in skrivaj nam v serce tako govori: Ti si v potrebah, in veliko terpiš, stegni svojo roko in na enkrat ti bo pomagano, ti boš vsega obilno imel; ti želiš to ali uno kratkočasno veselje vživati, glej — sej to bi ne bila tako strašna pregreha, — reci le eno besedo in tvoja želja bo spolnjena; tebe dolžijo tega inuniga, izusti le eno majhno laž, in ti sc boš pred vsi mi ljudmi opravičil; čez te je tvoj sosed to iu uno govoril, ali mu boš molčal? pojdi in očitno sc ž njim spuntaj; tvoj bližni jo tebi krivico storil, ali bos tako malodušen, da mu je boš prizanesel? pojdi in poveriti mu z verhano mero. Tako nam skušnjavcc v serce govori iu nas zapeljuje. In bolj pobožen ko je človek, tudi večkrat ga skušnja¬ vcc napade in bolj vživo ga skuša, da bi ga ob posvc- 139 cilj o co gnado perpravil, ktero mu je Jezus, hudičev na¬ sprotnik, blagovolilo pridobil. Zato beremo od svetnikov, kako so bili od skušnjav napadani, in kako gorki boj so imeli s satanam, preden so ga premagali. „Kakor si tolovaji“, govori sv. Krizostom, „nič ne prizadenejo, hišo oropati, v kteri se le seno in slamo hrani, ampak le une hiše spodkop¬ ljejo in oropajo, v kteri se zlato in srebro spravlja; tako sc tudi hudič malo prizadene dušo skušati, ktera gnade božje nima, pa vso moč si da dušo premotiti, ktera je polna sve¬ tosti in bogata na zasluženji." — Pa čeravno je vse to resnično, vender se človek nima peklenskiga skušnjavca bati, ampak stanoviten naj stoji pod Jezusovim križam in serčno naj se vojskuje zoper satana. — Sam Jezus je nam orožje v roko dal, s kterim zamorcmo skušnjave serca premagati. In to orožje je — beseda božja. Ko je hudič Jezusu nasvetoval iz kamnja kruh nare¬ diti, s kterim bi se bil vtegnil lakoto vtolažiti, mu Jezus od¬ govori: Pisano je: 'človek ne živi le od kruha, ampak od vsake besede, ktera pride iz ust božjih. Tako je hotel Jezus nam vsim povedati, da sreča človekova ne obstoji samo v tem, da on svoje želje in nagnjenje serca spolni, marveč da spolni voljo božjo; da človek nima le za truplo, ampak veli¬ ko bolj zr dušo skerbeti; zakaj beseda božjapaje kruh duše. Posnemajmo tudi mi Jezusa, kadarkoli bo peklenski sovražnik nas na sercu skušal, odgovorimo mu, da mi naj¬ demo nar večje veselje v tim, da zvesto božjo besedo po¬ slušamo, jo v sercu ohranimo in spolnimo. Kadar bo nas s pregrešnimi mislimi navdajal in k nečistosti zapeljeval, re¬ cimo mu: O hudobni škušnjavec! povej, ali ni druziga ve¬ selja. Ti me hočeš v večno pogubljenje pogrezniti; zakaj „nobeden loternik ali nečistnik nima deleža v Kristusovim in v božjim kraljestvu .“ Ef. 5, 5. Kadar bo nas nad naši ga bližnjega dražil, in jezo ali sovraštvo v serce nam zasajal, recimo mu: O peklenski šuntar! time hočeš milosti božje nevredniga storiti; zakaj to je nam Jezus vkazal: „i Sin, nad kterim imam dopadanje; njega poslušajte/ 1 Mat, 17, 1—5. — Tretjikrat je Bog Oče Jezusa Kristusa v 149 Jeruzalemskim (empeljnu cvetno nedeljo poveličal. Ko so namreč takrat neverniki željeli Jezusa poznati, reče Jezus: »ura je prišla, da ba sin človeka poveličan / 1 — »Oče stori svoje ime častitljivo.“ En glas tedaj iz neba zadoni rekoč: »Jaz sim ga poveličal in ga bom zopet poveličal.“ Množica, ki je to slišala, reče, da jc zagermelo. Drugi pa pravijo: angelj je z njim govoril. Jezus pa na to odgovori: „Ne za¬ voljo mene se je ti glas storil, ampak zavoljo vas“; jim je hotel reči, da bi vi mene spoznali sina božjiga, in v me ve¬ rovali. — Jaz pustim na stran, kar jc angelj Gabriel 3Iarii Devici govoril, ko ji je sina naznanil, rekoč: Glej, spočela bos v svojim telesu , in rodila sina, in imenuj njegovo ime Jezus. Ti bo velik in Sin Narvišiga imenovan. Luk. 1, 31 — 32; tudi molčim, kako jc Bog Oče rojstvo Jezusovo po ne¬ beških angeljih pastirjem in po zvezdi modrim na Jufrovim oznanil; tudi nič ne govorim od neštevilnih čudežov, ktere je sam Bog Oče pri smerti Jezusovi storil, ko jc tema cele tri ure vso zemljo pokrila, sonce je otemnelo, zagrinjalo v tempeljnu se je pretergalo na dvoje od verha do tal, zemlja se je potresla, skale so pokale, in grobi so se odperli, in mertvi so vstali, ter so v mesto prišli, temuč mislim, da iz trojniga glasa Boga Očeta je dovolj že dokazano, da Jezus Kristus je resnično edino rojeni Sin Boga Očeta. 31oj kristjan! Bog Oče je tebe tako ljubil, daje svojiga edino rojeniga sina na svet posljal, da se ti ne pogubiš, am¬ pak vanj verujoč večno življenje imaš. Jezus Kristus je tebi tako vsmiljenje skazal, da je radovoljno nebesa zapustil, na svet doli stopil, tebi rešit iz peklenske sužnosti, in z raz- žalenim Bogam Očetam te spravit. — O kristjan! kaj mora tvoje serce pri tih mislih občutiti? Kakšina serčna hvalež¬ nost do Boga Očeta in do Jezusa Kristusa te ima pre¬ suniti? Kako bi ti imel Boga Očeta in Sina z vso močjo in čes vse ljubiti? Noč in dan bi ti imel na tvojih kolenih klečati in nju častiti, svoje življenje njima popolnoma da¬ rovati bi se ti kar pomisliti ne smel. — Ali pa to storiš? 150 O človek! (i si pred Bogam Očetam velik malopridnež; zakaj ii njega ne ljubiš; tvoje dela to obilno spričujejo. Ti si pred Jezusam hudoben nehvaležnih; za neskončno usmi¬ ljenje, kteriga ti je skazal, mu le s zaničevanjem poverneš. Človek! ce je Bog Oče tvoj oče, kakor ga vsakdan kličeš, zakaj mu nisi tudi ti pokoren sin? Ce je Jezus Kristus tvoj brat, zakaj mu nočeš biti pa ti hvaležen sobrat? Kristjani! spoznajmo svojo dolžnost, ljubimo Boga in kteriga je po¬ slal Jezusa Kristusa. 2. Jezus Kristus je Bog in človek skupej. Jezus je Bog, po božji natori Bogu Očetu popolnama enak. —■ Te resnice so prepričamo iz Jezusovih besed: Ko je Jezus, mesec gruden v 33. letu svoje starosti, o prazniku letniga požegnovanja Jeruzalemskiga tempeljna v tempelj prišel, so ga Judje obsuli in ga vprašajo rekoč mu: ,,Kako dolgo boš nas še dvomiti pustili Ako si ti Kristus, povej nam očitno.“ Jezus pa jim na to odgovori: ,,Jaz vam pravim, toda vi ne verujete. Dela, ktere jaz v imenu svojiga O Veta de¬ lam, spricujejo od mene. Vi pa ne verujete , ker niste iz mojih ovac. Moje ovce moj glas poslušajo, in jaz jih poznam, in one za meno hodijo. In jaz jim večno življenje dam, in veko¬ maj ne bodo pogubljene, in nobeden jih ne bo iz moje roke stergal. Kar je meni moj Oče dal, je vikši od vsega. In no¬ beden ne moi'e tega iz roke tnojiga Očeta stergali. Jaz in Oce sva le eno.“ Judje — to slišati —■ se razjezijo in ga hočejo kamnjati, rekoč mu: Mi te hočemo kamnati zavoljo preklinjevanja, ker ti, kteri si človek, sam sebe za Boga de¬ laš. Jan. 10, 22 — 34. . Ko je Jezus pri zadni večerji svojim učencam od Očeta govoril, ga poprosi Filip, naj jim Očeta pokaže. Na to Je¬ zus reče: ,,Tolikanj časa sim že pri vas, in vi me ne pozna- sle. Filip! kdor mene vidi, vidi tudi Očeta. Ali ne verjete, da jaz sim v Očetu in Oie je v meni.“ Jan. 24, 8—10. — Sveti Janez cvangeljist, kteri je sveti evangelj iz ediniga namena pisal ljudi prepričati, da Jezus je resnično Bog, 151 prav lepo to visoko resnico razloži, ker sveti cvangelj tako začne: V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila p er Bogu, in Bog je bila Beseda. — Vse je po Besedi storjeno, in brez nje ni nič storjeniga, kar je storjeniga. V nji je bilo življenje in življenje je bila luč ljudi. — In Beseduje meso postala m je med nami prebivala polna milosti in resnice. Jan. 1, 1 — 14. Beseda, od ktere sveti Janez tu govori je „Jezus.“ — Jaz vas druziga spričevanja te resnice iz svetiga pisma in iz cerkvenih učenikov ne opomnim, tudi Jezusovih čude- žov v misel ne vzamem, s kterimi je on svojo božjo vsc- gamogočnost jasno spričeval, ker vsi dobro vemo, da samo misliti: Jezus morebiti ni Bog, bi bilo strašno preklinjevanje; samo še določim, da vse lastnosti, ktere Bogu Očetu, pervi osebi v sveti Trojici pripisujemo, jih tudi Jezusu Kristusu, drugi osebi v sveti Trojici prilastiti moramo. Jezus je pa tudi človek, in po človeški natori je manj od Boga Očeta. — Te resnice, da Jezus je tudi človek se slehern lahko prepriča, kdor sveti evangelj bere. On najde per svetim Lukežu zapisano, kako je angelj Gabriel k Marii Devici stopil, ter ji govoril: n Glej! spočela bos v tvojim telesu in rodila Sinu, in imenuj njegovo ime Jezus u ; on najde, kako je sveti božični večer Marija v Betlehemskim hlevu svojiga pervorojeniga sina porodila, in ga v plenice povila, in v jasli položila, ker zanje ni bilo prostora v hiši. Luk. 2; on najde per svetim Janezu, da v Beseda a , od ktere sim že rekel, da Jezusa pomeni, „je meso postala“ Jan. 1.; najde nadalje v življenji Jezusovim, da je bil telesnim potrebam podveržen: on je jedel, je pil, jo spal, je jokal, —• in vsi nje¬ govi nasledniki so ga za človeka imeli. Jezus sam sejo imenoval „Sin človekov“ rekoč Judežu Iškarjotu: ,, Gorje tistima človeku, po kterim bo Sin človekov izdan.“ Mat. 26, 24. Pa čeravno je bil Jezus tudi človek, in po svoji člo¬ veški natori nam popolnama enak, je pa bil brez vsiga greha, zakaj „on seje perkazal, da bi naše grehe odvzel, in v njem 152 ni greha" pravi sveti Janez, v 1. list. 3, 5. V tem se Jezus od druzih ljudi razloči, ker je bil prost od vrojeni ga in vsega lastniga greha, in pa po svojim rojstvi, ker ni bil od moža ampak od svetiga Duha zarojcn. Jezus Kristus je tedaj Bog in človek slcupej ; v njegovi edini osebi sta božja in človeška natora razločno združene, ste božja in človeška volja v edinim bitji zapopadene. — In to je visoka skrivnost naše svete katoliške vere. Moji kristjani! Jezus Kristus, kteri je od vekomaj Hog —■ svojimu nebeškimu Očetu popolnama enak, — sc je v Mariinim telesu včlovečil, da bi on tako — Bog in človek skupej — za naše grehe nebeškimu Očetu zadostil. — Ko¬ li kanj pač mora človek vreden biti, da se je sam Sin božji ponižal, sc včlovečiti, podoho hlapcu na se vzeli, naj bi v grehu mertviga človeka spet oživljal, da bi bil po njim nova stvar in nov deležnik nebeške časti? „0 kristjan", to rečem s svetim Leonam, „spoznaj tvojo vrednost, in ker si spel božje natore deležen postal, ne zavali se v poprejšno nič- vrednost skoz razujzdane malopridnosti. Spomni se, ktere glave in kteriga života si ud." Sam sin božji se je v člo¬ vekovo natoro oblekel in „naše telesa so postale udje Kri- stusa. a 1. Kor. 6, 15. Kako tedaj, ali se ne spodobi, da bi mi naše telesa v vsi svetosti in čistosti ohranili? Pač; sveti Pavl nas opominja rekoč: Častite in nosile Boga v svojim telesu. 1. Kor. 6, 20. Kaj porečem tedaj vama nečistnik in nečistnica! ktera se po kurbirskih posteljah valjeta, vajne trupli ostudnosti iz- dasta, iu svetiga Duha iz vajnih teles izganjeta? O ostud- neža , tako tedaj v vajnima telesama Boga nosita? tako tedaj svoje duše, za ktere je Jezus svojo resno kerv prelil, ce¬ nita? — Kaj bom rekel tebi samogoltnež, ki v jedi in pijači mere nimaš, svojo človeško natoro pod živinsko ponižaš, pamet, ktero ti je Bog dal sam sebe in Boga prav spoznati in stvarniku se popolnama darovati, malopridno zametuješ, telesno zdravje zapravljaš, in drugim pohujšanje dajaš? 153 Tako tedaj ti v svojim telesi Bogu služi,s, in Jezusa, kte- riga ud si, častiš? Vi vsi hudobneži, kteri svojih dragih in imenitnih teles nič nc spoštujete, marvečneštcvilnim greham služiti jih silite, in s tim tudi duše morite, stopite sem, in poslušajte iz ust tistiga Jezusa, kteri seje bil zavoljo nas vclovecil, visoko in strašno resnico, da vsi bomo sodni dun v (istih telesih iz groba vstali, v liter ih zdaj ali dobro ali slabo delamo, da bi vsak prijel plačilo po zasluzenji. Jan. 5, 28—29. In takrat se bodo telesa pravičnih častitljivo spremenile po podobi Jezusovi, Pil. 3, 21.; telesa hudobnih pa častitljiviga spremenenja nc bodo deležne, ampak ne¬ snažne ostale. 1. Kor. 15, 51 Zatorej, kristjani! ker smo iz oblasti teme rešeni in po Jezusu Kristusu v luč in kraljestvo božje preseljeni, slecimo stariga človeka z njegovimi deli, in odpovejmo se vsim greham. Kakor po dnevu pošteno hodimo, ne v požrešnosti in pijanosti, nc v nečistosti in ne¬ sramnosti, ampak oblecimo Gospoda Jezusa Kristusa, kteri je iz usmiljenja do nas iz nebeškiga trona na svet doli sto¬ pil in našo človeško natoro oblekli, da bi srednik postal med nami in Bogam Očetam. 3. Jezus Kristus je nas učenik , nas rešenih, in ho naš sodnik. Ves človeški rod je bil po izvirnim (vrojenim) grehu posebno te škode deležen, da um vsih ljudi je bil otemnil, oni niso resnice prav spoznali, njih volja je bila popačena in k hudirnu nagnjena, gnado božjo in pravico do nebeškiga kra¬ ljestva so bili zgubili. Jezus Kristus, edino rojeni Sin božji, kteri se je bil milostljivo včlovečil, nesrečni Adamov zarod rešiti, je moral vse te žalostne rane, kterc je bil človek po grehu podjel, ozdraviti, da ga je resnično rešil. Jezusovo pervo opravilo je bilo otemneni um s pravo resnico razsvetiti in popačeno voljo k dobrima nagniti in pod¬ pirati. To je Jezus tudi storil: On je po Izraelskim povsod hodil, in Judje, kterc je bila previdnost božja izbrala, zaklad svetiga nauka hraniti in med druge narode nesli, je tri leta 154 skerbno učil, svete resnice, ktcrc so Izraelci od Boga že imeli, je poterdoval in bolj natanjko razkladal; k temu je pa še nove nauke dokladal, od keršanske ljubezni, od božjih lastnost, od zadostenja za grehe, od večnosti i. t. d. Ko¬ derkoli je hodil, po mestih in vaseh,po samotah in pušavah, po hribih in dolinah, po morji in suhim, je neutrudeno ljudi učil, kteri so v velikim številu za njim derli. In ker on kot človek povsod ni mogel biti, je izbral učence, in jih je sem ter tje učiti razpošiljal. Ja, da bi človeški zarod nikoli brez učenikov ne ostal, je svojim učencam naročil, po svoji smerti poseben stan duhovnih učenikov odločiti, kteri imajo do konca sveta dragi zaklad svete vere hraniti in med vsi- mi narodi te zemlje razširiti. •—• Glejte, tako je Jezus naš učenik. — Se več. Da je mili Jezus popačeno voljo ljudi ozdravil, k dobrimu jo nagnil, in krepko podpiral, je posta¬ vil sedem zakramentov, v kterih vsakimu človeku bodisi kterekoli starosti, kterigakoli stana svojo okrepčavno moč in milost deli, in ga zagotovi, da Jezus je ž njim, čele človek hoče z Jezusam biti, in z njegovo pripomočjo neu¬ trudeno delati. Tako je Jezus otemneni um ljudi razsvetil in oslab¬ ljeno voljo podpiral. Pa Jezus je imel še zgubljeno gnado božjo človeškimu rodu pridobiti in pravico do nebeškiga kraljestva poverniti. Tudi to je vsmiljeni Jezus storil: On je razžaleni pravici božji za naše grehe na svetim križi zadostil. Veliko je bilo razžaljenje, težko je bilo zadostenje. Neskončna jo bila storjena krivica, neskončna je morala biti tudi povernitva. Bog je bil skoz greh razžalen, le Bog gaje zamogcl vto- lažiti, Smerti je bil zagrešeni človek vreden, le skoz smert Bogačloveka je zamogel bili rešen. In Jezus, Bog in člo¬ vek skupej je to doveršil. Sem poglejte. — Na lesu jepervi človek grešil, na lesu je Jezus Kristus, kakor nar veči raz¬ bojnik sramotno smert storil. Svojo presveto re.šno kerv je on do zadnje kaphce prelil, in je naše grehe opral, in je 155 Božjo jezo vtolažil, in je peklensko kraljestvo razbil, in je nam nebeške vrata od p eri, in je nas hudičeve sužnosti rešil, in je z nebeškim Očetam nas zopet sprijaznil. O veliko vsmiljenje božje! o neskončna ljubezen Bogačloveka! Da človek živi, je moral Bogčlovck umreti. Kaj porečeš k temu ti človek? Cudfc»se nad ljubeznijo božjo do tebe; ti hudob¬ než si grešil, pravični je bil štrafan, kar si ti grešnik zaslu¬ žil, je on preterpel, kar si ti zagrešil, je Gospod plačal. Tukaj je dobrota brez prilike, gnadabrez zasluge, ljubezen brez mere. O človek! zdihni in reci: Jezus je moj rešenik. Jezus bo pa tudi naš sodnik. Bogčlovek je nam voljo svojiga nebeškiga Očeta razodel, on je nas večne pogube, kteri smo bili po vrojenim grehu podverženi, na težkim križu rešil; je nam presvete zakramente zapustil, v kterih sc za- moremo vsak dan odpušanja lastnih grehov vdeležiti, in njegovo pomoč pobožno živeti prijeti; on je za naše zveličanje vse storil in nam pot pokazal, po kteri zamorerao do ne¬ beškiga Očeta priti; prav je tedaj, da bo Jezus enkrat vsa- ciga med nami pred svoj sodni stol poklical, in obrajt z njim storil, kako je njegove svete nauke deržal, kako po tistih živel, kako se njegoviga rešenja in presvetih zakra¬ mentov poslužil? To sc bo pa godilo berž po smerti z vsa¬ kim človekam posebej, kakor nas zagotovi sveti Pavl, ker pravi: Vsi se moramo pred Kristusovim sodnim štolam pokazati, da vsak prejme, kakor je delal v svojim telesu ali dobro ali hudo. 2. Kor. 5, 10. In to se bo godilo veliki sod¬ ni dan s vsimi ljudmi skupej, kakor sam Jezus pravi: „ Ka¬ dar bo prišel Sin človeka v svoji svetlosti, in vsi angeli i njim, takrat bo on sedel na sedežu svojiga veličanstva, in pred njim bodo vsi ljudje vkup zbrani, in on jih bo narazen razločil, kakor pastir razloči ovce od kozlov, in bo ovce na svojo desnico postavil, kozle pa na levico. Mat. 25, 31 — 30. Moji kristjani! Jezus je naš učenik;— oh bodimo mu skerbni učenci, poslušajmo radi njegove svete nauke, ob- deržimo jih zvesto v svojim sercu, in svoje življenje po 156 tistih ravnajmo. — Kolikanj ljudi je še na svetu, kterim luč svete vere ni še zasvetila! Tje bi vaz zamogel peljati v gojzdc daljne Amerike in v zamorske hribe hudo vroče Afrike, kjer naši sobratjc še v neveri divjo žive, kruh Je- zusoviga nauka se jim še ni lomil; da vse to opustim in samo vas spomnim, da bodimo Bogučlovpku za predragi njegov zaklad hvaležni, in tako živimo, kakor se nasled- nikam njegovim spodobi. Jezus je naš rešonik. Oh bodimo mu mi hvaležni re- senci. Drago je nas odkupil, „on je sam sebe za nas dal v dar in, v klaco daritev Bogu .“ Efež. 5, 2. Oh ne zametujmo njegoviga rešenja, skoz hudobno življenje, ne zametujmo gnade božje, ktcro je on nam s svojim darovanjem na križu od nebcškiga Očeta sprosil in z lastno kervjo našim dušam vtisnil, ne zametujmo pravice do nebcškiga kraljestva, ktero je on nam pridobil. Jezus je na križu pismo našiga pogublje¬ nja raztergal, pa mi s vsakim greliam to pismo ponovimo in spet podpišemo. Gorje nam bo tam, če tako malopridno delamo. Jezus bo naš sodnik; vse nas bo enkrat pred se po¬ klical in odgovor terjal, kako smo mu za njegov nauk, za rešenjc in za svete zakramente hvaležni bili? Oh kaj mu bomo takrat odgovorili? Svoje kervave rane bo kazal, kterc so mu zavoljo nas vsekane bile, vse žlakc bo pred nami zaštel, ktere je za nas preterpel, svoje prebodeno serce bo odkril, s kterim je nas ljubil; kaj mu bomo odgo¬ vorili? našo nehvaležnost bo nam očital, naše neštevilne grehe bo nam naprejštel, naše nezvestobe bo nam kazal, kaj mu bomo odgovorili? — Da ne bo tisti dan nas večja nesreča zadela, kot nevernike, spoznajmo Jezusa za svojiga učenika inrešenika in bodimo mu skerbni učenci in hvaležni rešenci, tako sc ne bomo bali ga imeti sodnika. — Jezus Kristus je tedaj 1. edino rojeni Sin Boga Očeta; 2. je Bog in človek skupej; 3. je naš učenik, naš rešenik in bo naš sodnik. 157 Predragi kristjani! Berem v življenji svete Margarite device, da, kadar jo je neznabožni sodnik Olimbri zavoljo keršanske vere pred se poklical, ji takole reče: Deklina! povej mi tvoje ime in vero. Devica odgovori: Jaz se kli¬ cem Margarita, sim iz žlahtne rodovine in sim kristjana. Nato reče sodnik: pervo in drugo ste spodobne reči; tretjo pa je nedostojno; kaj je bolj nespametno, kakor križaniga Boga imeti? Devica ga vpraša rekoč: prosim, povejte, od kod ste zvedeli, da Gospod Jezus je bil križan? Sodnik od¬ govori: Iz bukev kristjanov. In Margarita sodniku reče: Kakšno visoko poštovanje je to, da vi, ker v tistih bukvah berete od Kristusoviga sramožljiviga križanja in od njego¬ ve časti, pervo verujete, drugiga pa verovati nočete! To slišati, se sodnik zjezi, in Margarito s strašnimi mukami vmori. Tega hudobniga sodnika posnema še dan današnji obilno prav obilno kristjanov. Oni Jezusa Kristusa poznajo in na kristjansko ime, ktero so od Kristusa prejeli, kaj ve¬ liko deržijo; pa Jezusa v sercu nositi, pa njegove presvete nauke v življenju spolniti, pa Jezusovih presvetih zakra¬ mentov se pogosto poslužiti, pa iz hvaležne ljubezni do Je¬ zusa vse terpljenje tega sveta voljno preterpeti in greha se skerbno ogibati in po njegovim zasluženji svojo dušo zve¬ ličati, to jim ni mar. Priserčni brate! pomislite nekoliko, kako veselje je ljubeznivi Jezus vsim svojim prijatelam pri nebeškim Očetu perpravil? Trije učenci so ga po današnjim svetim evan- gelji le spremeneniga kratki čas vidili, in že so bili v njega vsi zamakneni, da so sami na-se in na vse posvetno poza¬ bili. Oh kaj bo še le v nebesih? dajmo voljno naše posvetno življenje, kakor ga je dala devica sveta Margarita, da bo¬ mo večno življenje posedli pri našim rešeniku Jezusu Kri¬ stusu. Amen. TRETJA NEDELA V POSTU. Evangeli: Jezus hudiča izganja. Lukež XI. 14 — 28. MARIJA MAGDALENA. Med čudeži, s kterimi je Jezus resnico svojiga navka dokazoval, in pa sam sebe poslaniga rešenika se spričeval, najdemo tudi mnogotere izganjanja hudiča, iz česar spo¬ znamo , da Jezus je imel popolno oblast čez nečistiga pe- klenskiga duha. Od izganjanja hudiča govori tudi današnji sveti evangelj. Ko je mili Jezus pomlad drugo leto svojiga očitniga učilstva od praznikov iz Jeruzalema domu (v mesto Kafar- naum) prišel, so mu od hudiča obsedeniga slepiga muteca prinesli. Jezus je hudiča izgnal, in človek je vidilin govoril, in množice so se čudile. Farizeji — viditi, da ljudstvo v Jezusa tako zavpa in visoko ga časti, — ga začnejo obrek- vati in pravijo, da z Belcebubam , visim hudičov, ne pa z božjo močjo, hudiče izganja. Jezus jim pa modro dokaže, da s satanam satana ne more preganjati; zakaj tako bi bil satan sam zoper sebe razde^en in njegovo kraljestvo bi ne moglo obstati. Satan pa s satanam derži, zatorej se godi: Kadar nečisti Duh iz človeka pride, iše povsod pokoja, in ker ga ne najde, hoče nazaj v človeka iti, iz kteriga je bil izgnan. Pa ker sam ne more človeka premotili, naj bi mu serce od¬ peti; gre in prevzame sedem pomagavcov, sedem drugih du¬ hov, hujših kot on; ti pridijo, človeka motijo, dokler jim serca ne odpre, in gredo va-nj in prebivajo tam. — In poslednje listiga človeka je hujši, kakor pervo. — Tako je Jezus Fa¬ rizeje modro zavernil, da z Belcebubam hudiče ne izganja, ampak le s perstom božjim, in da božje kraljestvo jena svet prišlo. — Ljudstvo —• to slišati — seje veselilo, in neka zena ni molčala, marveč povzdigne glas zmed množice, in 159 telesu, ktero je Jezusa nosilo, in persam, ktere je sesal, blagor reče; Jezus pa odgovori: Veliko bolj blagor tistim, kteri božjo besedo poslušajo, in jo ohranijo. Moji kristjani! hudičevo kraljestvo na svetu je greh; božje kraljestvo je posvečujoča gnada. Hudičevo kraljestvo na svetu je od Jezusa Kristusa razdjano, pa satan s svojimi pomagavci iše se vedno svoje poterto kraljestvo zazidati in ljudi v greh zapeljuje. Treba je tega nečistiga Duha od sebe odgnati, greh v pokori zbrisati in gnado božjo si pridobiti. Vse to zamoremo pa le z perstam božjim po Jezusu Kri¬ stusu. V svetim pismu imamo nad Marijo Magdaleno, ktero je bil mili Jezus sedem hudičev oprostil, posnemavni izgled, kaj je nam storiti, če hočemo svoje grehe vničiti in posve- čavne gnade se vdeležiti. In od te Marije Magdalene bom vam govoril. Poslušajte. Tri četertinke ure od Jeruzalema leži vas Betanija. Tukej je stanovala Marija Magdalena pri svojim bratu Da¬ carju in sestri Marti. Magdalena ni praviga, posnemanja vredniga življenja peljala. Sveti evangelisti scer nam ne po¬ vedo, v kterim grehu je bila zapopadena; pa ker jo imenu¬ jejo očitno grešnico v mestu, in če nje mladost presodimo in zapeljivost bližniga Jeruzalema, svesti si mislimo s sve¬ tim Bernardam Sanečanam, da nesramnega greha ni bila čista in je drugim pohujšanje dajala. I. Ko učenik Jezus svoje 32. leto v Jeruzalem k praz¬ nikom potuje, pride skoz Betanijo in se pri Dacarju, s kterim je vozko prijaznost sklenil, oglasi. Marta, Dacarjeva sestra, Jezusa v svojo hišo sprejme, in si daja veliko opra¬ viti, mu prav postreči. Kje je pa Martina razujzdana sestra Magdalena? Oh nji je sveti dan napočil, hip božjiga raz¬ svetljenja se ji je približal. Mili Jezus je v Martini hiši lepo učiti začel, in med tem, ko si je Marta s postrežbo veliko opraviti dajala, sedi Magdalena pri nogah Gospodovih in 160 posluša njegove besede. Nebeška moč zveličavniga navka jo presune, Jezusove resnice ji zaspano vest zbudijo, goreči žarki božje ljubezni nji v serce šinejo. Ona sedi pri Go¬ spodovih nogah in na vse drugo pozabi, posluša Jezusove besede in na se jih obrača; kot blisk ji pretečene leta, mesci in dnevi v spomin priletijo, pregleda svojo vest, presodi svoje zaderžanje, in spozna, da ni po Jezusovim nauku živela: spozna, da njeno serce, ki je bilo željno, svetu do- pasti, se ne sjedini z dopadjenjem božjim; spozna, da njene mesene prijaznosti in posvetne ljubezni so zoper božjo pri¬ jaznost in ljubezen; spozna, da na svetuje vse le nečemer- nost, zapeljivost in goljfija; spozna svoje grehe, in serce se ji topi; sedi pri Jezusovih nogah in luč božje besede jo raz- svitljuje, kot ostudne prikazni in strašne pošasti se ji njene nekdajne pregrehe pred očmi valijo. Strah jo obide, pred božjo pravico nji ni več obstati, in komej Jezus svoje učilo konča, že se Magdaleni od kesa solze po licu cedijo; ona gre in milo se zjoče. Glejte kristjani, Magdaleno pervo stopnjo k spokorenji. Ona svoje grehe spozna in se jihzgreva, se vidi grešnico in se joče; nje zgrivane solze so spričevavno znamnje, da ji je iz serca žal, ker ni po Jezusovim nauku živela in božjih zapoved deržala. — Vse to je sad ediniga navka, kteriga je Magdalena zvesto poslušala in k sercu ga vzela. Pa Magdalena ni samo svoj greh spoznala in se ga kesala, temuč je tudi terdni sklep se poboljšati storila. Tež¬ ko jo je scer to stalo, in veliko tesnih okolšin je imela pre¬ magati: Mlada, lepe postave, bogata kakor je bila, bi jo bilo lahko merzelo naenkrat vsim zaljubljenim prijatelam slovo dati, njeh družbi se odreči, vsimu posvetnimu veselju se odpovedati, in tako rekoč, v cvetu življenja svet zapu¬ stiti. Kaj porečejo nekdajni znanci? kaj bodo govorili ljud¬ je? kaj bodo mislile poprejšne tovaršice, kako se bodo po- smelivale in se norca delale? Pa Magdalena je premagala; zameta ljubezen do Jezusa je posvetno ljubezen iz nje 161 serca izgnala, in hip spoznanja svojih pregreh je bil zače¬ tek poboljšanja; zakaj onajevedila, da več časa, ko se poboljšanje odlaša, težej se ga dožene; je vedila, da gnada božja ni ne na leta ne na dneve navezana, ampak po božji volji človeku ponujena, ktero če dans zaveržeš, jutro je ne boš imel; je vedela, da več časa ko človek grehu služi, veči rano duši vseka, terdneji korenine v sercu stori; zatorej se ne mudi, ampak hitro odpravi od sebe, kar jo je v greh za¬ peljevalo, sožge, kar so ji bili poprejšini prijateli v znam- nje svoje ljubezni podarili, sterga iz sebe prevzetne obla¬ čila, podere na glavi ves lišp, razbije zerkalo, pred kterim poprej nikoli zadosti ozaljšati se ni mogla, verže proč vse drage mazila in prijetne dišave, samo alabastrovo pušico dragiga mazila iz nardoviga klasa si ohrani, pade na nage kolena, povzdigne roke in oči nakviško in kot omedlena od zgrivane žalosti proti nebesam stermi. Zdaj skoči naglama nakviško, popade alabastrovo pušico in kakor da bi bila iz sebe prišla, plane iz domače hiše, in ker sliši da Jezus je pri nekim farizeju na kosilu, leti naravnost k Jezusu. Mag¬ dalena! vstavi se, ti se očitnemu smehu čez dajaš. Kako te bodo povabljeni sodili, če te bodo vidili pred Jezusa stopiti? Vstavi se, zdaj ni časa, zdaj ni priložnosti, zdaj ni prostora Jezusa za odpušanje prositi. Pa Magdalena ne posluša, na vse to nič ne porajta, gnada svetiga Duhajo žene, ona ve, da po drugi poti se ne zamore odpušanja grehov vdeležiti, kakor če se Jezusu k nogam verže; zatorej leti v farizejovo hišo, kjer upa Jezusa najti. Moji kristjanje! pustimo za čas Magdaleno na poti k Jezusu, in presodimo sami sebe, ter prilikajmo se z Mag¬ daleno. Kdo da je pred Bogam veči grešnik, ali mi ali Mag¬ dalena, nočem soditi, samo smem reči, da, ako pomislimo, kako mi hudobno živimo, kolikokrat vsak dan Boga razža¬ limo, akoravno bo vedno nam božja beseda oznanjena, se nimamo ničesar pred Magdaleno hvaliti, ktera poprej ni od Jezusa nič vedela. Se več: Magdalena je pervikrat Jezusa * Domači ogovori. 11 162 poslušala, in njegove besede so ji že do serca segnile in vest nji omečile, da je terdno sklenila se poboljšati; mi pa tolikokrat svete pridge in izveličavne navke poslušamo; skerbni učeniki nam jasno dokazujejo, kako zaveržena stvar pred Bogam je grešnik, kako strašna nehvaležnost pred Jezusam je v greh pasti, kako prekleta prederznost pred svetim Duham je v grehih živeti, in vender naše serce se ne omeči, se ne zjoče; naša vest se ne zbudi, mi ostanemo terdi kot kamen in nobeniga sadu poboljšanja ne rodimo. Povejte mi,poslušavci! kdo jehudobneji: Magdalena ali mi? kterimu bo pred pravico božjo ložej obstati — Magdaleni ali nam? Oj grešnik! oj grešnica! zbudi se, ti si Magdaleno v grehu posnemal, posnemaj jo tudi v poboljšanju. — Glej, komej je ona svoje ostudnosti spoznala, že so se ji zgrivane solze iz očeš vtrinile, vsega, kar ji je bilo priložnost v greh, seje znebila, in vsa vjokana se je k Jezusu hitro napravila. Grešna duša! kaj boš pa ti storila? Jaz te vidim že leta in leta v smertnim spanju, te slišim še stokrat reči: ne šedans, jutro se bom poboljšala, te poznam le na pol zgrivano in v tvojih sklepih nestanovitno. Grešna duša! morebiti tebi druga pot k Jezusu odperla stoji kakor Magdaleni? Odkritoserčno ti povem, da druge poti ne poznam, in če ti drugač kot jaz misliš, se močno goljfaš. Po Magdalenini poti moraš iti, če ne, ne boš nikoli k Jezusu prišla. Zatorej grešna duša, zbudi se, poglej okoli sebe, v kakšini nevarnosti spiš! Tvoji grehi te hočejo kot tolikanj hudičov požreti, tvoje slabe tovaršije in zapeljive priložnosti te še zmerej globokej v pregreho tlačijo, nad teboj pravična božja roka z ostrim mečam žuga, joj! kaj bo? hitro mojaprijatelcazapusti greš¬ no postelja, daj slovo vsim pregrešnim družbam, odpravi od sebe, kar te je v greh zapeljevalo, razbi, kar je bilo vzrok tvojiga padca in napravi si pušico zgrevanih solz, ter hiti k Jezusu, dokler se še najditi pusti. II*. Nekoliko dni po tem, ko je Jezus v Martini hiši učil, je bil k nekimu farizeju, po imenu Simon Gobov, na kosilo 163 povabljen. Jezus je prišel v hišo farizejovo in k jedi sedel* — Marija Mgdalena — dobro vedoč, da greh le spoznati in ga obžalovati ni še zadosti; temuč da život greha se mora razdreti in končati — zve za Jezusa, ljubezen do njega ji žene serce, ona bi rada iz Jezusovih ust slišala tolažne be¬ sede, ona bi mu rada svoje zgrevano serce odpcrla in od- pušanje od njega dobila. Kaj stori? Ona si obleče spokorno oblačilo, popade pušico dragiga mazila in hiti v farizejovo hišo. In je zad k Jezusovim nogam stopila, ter mu je začela s solzami noge močiti in jih je s lasmi svoje glave brisala, in mu je noge kušvala in z mazilam mazala. Magdalena je prav razumela, da s čem je grešila, s tim mora odpušanje služiti. Prevzetne oblačila so ji bile pripo¬ moček družili oči na-se potegniti in prijaznost nesramnežov si prikupiti, spokorna obleka ji mora Jezusovo milost naklo¬ niti. Njene oči so bile vrata, skoz ktere so zaljubljeni po¬ gledi dušo ranili, oči morajo biti Studenc zgrivanih Jezusu dopadljivih solz. Njeni lasje so bili zapeljive zaderge družili sere, lasje naj ji Jezusovo serce pridobe. Njene usta so se odperale, nečiste besede izgovarjati, usta morajo biti očišene skoz kuševanje presvetih Jezusovih nog. Drago mazilo je pomagalo njeni život lepšati in prijeten duh mu dajati, drago mazilo naj bo zdaj Jezusu darovano in odpušanje grehov naj nji služi. Ko farizej Simon, kteri ga je bil povabil, to vidi, sam per sebi pravi: Ko bi bil on prerok, bi pač vedil, kdo in ka- košnaježena, ki se ga dotikuje, daje grešnica. Jezus pa, ker je skrivne misli Simonove vedel, je rekel: Simon! ti imam nekaj povedati. On mu reče: Učenik, povej. In Jezus stori permero med Simonam in Magdaleno, ter tako začne pra¬ viti: Neki posojevavec je imel dva dolžnika; eden je bil dolžen pet sto denarjev, eden pa petdeset. Ker nista imela s čem plačati, je obema odpustil. Kteri tedaj ga bolj ljubi? Simon odgovorit Menim da tisti, kterimuje več odpustil. Jezus pa je rekel: Prav si razsodil. Na to Jezus pokaže 11 * 164 na Magdaleno in reče Simonu: Vidiš to ženo? Sim prišel v tvojo hišo, in mi nisi po prijatelski navadi vode za noge dal; ta pa mi je s solzami noge močila, in s svojimi lasmi jih bri¬ sala. Kušljeja mi nisi dal; ta pa, ker je v hišo prišla, mi nog ni jenjala kuševati. Moje glave mi nisi s oljarn pomazal; ta pa mi je noge z mazilam mazala. Zato ti povem: Veliko grehov ji je odpušenih, ker je veliko ljubila. Magdaleni pa reče: „ Odpušeni so ti grehi; pojdi v miru .“ Oh sladke besede: „ Odpušeni so ti grehi. “ Magdalena! povej, kaj si pri teh besedah občutila? kakšino poprej ne¬ poznano veselje je tvoje serce presunilo? kako si bila sama s seboj zadovoljna? povej, Magdalena! ali so vse poprej vživane prijetnosti sveta le napol tebe srečno storile? ali si šla kdaj iz kratkočasnih družeb le napol tako mirna domu? ali so ti kdaj priliznene besede tvojih prijatelov serce tako razveselile, kot Jezusove: „ odpušeni so ti grehi, pojdi v miru “? Srečna Magdalena! ti si občutila, da človekovo serce je za Boga vstvarjeno, in da ni pokojno, dokler v Bogu ne počiva; žalostna in vsa vjokana si šla k Jezusu, vtolažena in vesela greš od njega; z težko in nepokojno vestjo si šla k Jezusu, z lahko in mirno vestjo greš od njega; grešnica si šla k Jezusu, čista vsih grehov in pred Bogam opravi¬ čena greš od njega; sužna peklenskiga silnika si pri Jezusu pomoč iskala, in on te je oprostil tvojiga sovražnika, in se¬ dem nečistih duhov je iz tebe izgnal. O srečna Magdalena, da si iz Jezusovih ust besede slišala: „ Odpušeni so ti grehi, pojdi v miru. Moji kristjani! ali ne zamoremo tudi mi take sreče do¬ seči, kakošno je Magdalena pri Jezusu dosegla? Pač, mi zamoremo, ja mi smo dolžni, kolikorkrat Magdaleno v grehu posnemamo, k Jezusu brez odlašanja se podati in za odpu- šanje ga prositi. In to se ima goditi pri sveti spovedi. Magdalena je vedela, da le Jezus jo zamore vtolažiti, in hitro se je k njemu podala. Tudi mi vemo, da Jezus je svojim učencam, in po njih svojim namestnikam oblast dal, 165 zgrcvanim grešnikam grehe odpustiti, ker jim je rekel: Prejmite svetiga Duha, kterim bote grehe odpustili, so jim odpušeni; in kterim jih bote zaderzali, so jim zaderzani .“ Jan. 20, 23. Kadar mi pred Jezusove namestnike poklek¬ nemo , svoje serce jim ponižno odpremo , vsih grehov, kteri našo vest težijo, odkritoserčno se spovemo, in karkoli nam v zadostenje naložijo, ter Jezusoviga odrešenja se vdeležiti nam predpišejo, radovoljno prevzamemo, po tempa v Jezusovim imenu nam rečejo: ,,odpuseni so ti grehi, pojdi v miru“, ravno tako srečni postanemo, kakor je Magdalena bila, in kar Jezusovi namestniki rečejo, tolikanj velja, kakor da bi sam Jezus nam rekel. Čudite se vsi kristjani, hvalite vsi grešniki Jezusovo milost. On nas ni zapustil; temuč, ker je naše slabosti poznal in vidil, da po kerstnim prcro- jenji si bomo z lastnimi grehi vrata v zveličanje sami za- perli, je nam hotel milostljivo pomagati, je zakrament svete pokore postavil, in novo prerojenje pravih spokornikov vpe¬ ljal. O srečni mi grešniki, da imamo tako vsmiljeniga Bogat Pa, o grenki spomin, ki mi serce vteži! kje so danda¬ našnji tisti zgrevani spokorniki, kakor je bila Magdalena? Vem dobro, da solze, kušljeji, žalostna obleka ne razderejo še života greha, in niso gotove znamnja spokorenja; temuč ,,pretergajte svoje serca“ pravi prerok Jocl, v tim obstoji duh prave pokore; pa Magdalena je z vuuajnimi znamnji znotrajno ljubezen do Jezusa sklenila. „ Veliko grehov ji je odpusenih, ker je veliko ljubila , u Ker pa pri današnjih spo¬ kornikih ne vidim nobeniga takiga znamnja, z merzlim ser- cam se k spovednici vstopijo, ravnodušni sc grehov obto¬ žijo, s sirovimi besedami se zgovarjajo, brez vsiga serč- niga počutka spovednikovo posvarenje poslušajo, in velikost svojih hudobij ne spoznavši, svojimu stvarniku storjene kri¬ vice neočutivši, brez vse ljubezni božje — proč gredo, kaj imam druziga od njih soditi, kakor da so v greh še le za¬ ljubljeni? kaj jim imam druži reči, kakor da grehi jim niso odpuseni, ker nič ne ljubijo Jezusa? Grešniki! ki sc sp o- 166 koriti in od Boga odpušanje prijeti želite, —- dokler ne bote Magdalene posnemali, in svojih sere popolnama od greha ne odvernili in jih z ljubeznijo božjo ne napolnili; vedite, da niste pravi spokorniki, in vaše nade, da so vaši grehi vam odpušeni, so goljufne, vaši zaupi, da ste pred Bogam opravičeni, so prazni; zakaj slehern greh, uči sveti Avgu¬ štin, je kriva ljubezen v sercu, ja slehern greh ljubezen božjo v našim sercu vgasi,in mi pred Bogam pravi spokor¬ niki nismo, dokler vgasnjene ljubezni božje v sercu spet ne prižgemo. Zatorej, o grešniki! pretergajte svoje serca, izženite malika iz sebe, in vcepite živo božjo ljubezen v serca, po tem še le bodo vas popolnama opravičile spoved¬ nikove besede: „ odpušeni so ti grehi, pojdi v miru !“ III. Poglejmo na dalje na Magdalenino življenje. — Od tistega blagiga hipa, od kar ji je Jezus milo rekel: „ od¬ pušeni so ti grehi u , najdemo našo spokornico novoprerojeno. Pojdimo jo iskat v poprejšne družbe, jo ne najdemo; po¬ glejmo nje lišpanje, ga ne vidimo; le od Jezusa praviti jo slišimo. Ona Jezusa tako ljubi, da le pri njem biti želi, zatorej zapusti brata in sestro za čas, se vštevili v družbo druzih žen, in gre za Jezusam. Luk. 8. Saboto pred cvetno nedelo najdemo Jezusa spet v Be- tanii in na kosilu pri ravno imenovanim Simonu Gobovim. Med povabljenimi je tudi Lacar bil, kteriga jo poprejšni dan ljubeznivi Jezus k življenju obudil, in Marta per mizi streže. Kje je pa Magdalena? Morebiti se je v poprejšne grehe zavalila in se sramuje pred Jezusa priti? Pa glejte, kakor pred dvema letama k Jezusu neka žena pristopi, ona ima alabastrovo pušico dragiga mazila, in ga izlije na nje¬ govo glavo, in hiša je bila od duha mazila napolnjena. Ta žena je Magdalena. Ona obhaja spomin svojiga spreober- njenja; ona hoče pokazati, da ni še pozabila, kakšina gnada jo je bila v tej hiši pred dvema letama došla, ko ji je Jezus rekel: „ odpušeni so ti grehi , pojdi, v miru u ; ona hoče Je¬ zusu spričati, da ga še le goreče ljubi, da mu je še le hva- ležna za vsmiljeno odpušanje grehov. —< Jezusovi učenci — to viditi — so bili nevoljni, in rekli: Cimu ta potrata? Zakaj to bi se bilo dalo drago prodati in dati ubogim. Jezus pa učence zaverne, da uboge zmerej pri sebi imate, mene pa nimate zmerej, in jim reče: Magdalena je dobro delo nad menoj storila; zakaj ker je ona to mazilo izlila na moj ži¬ vot, je to storila za moj pogreb. Mark. 14. Ko je bil Jezus v vertu Getzemani vjet, so bili učenci pobežali. Morebiti je tudi Magdalena Jezusu nezvesta po¬ stala? Nikdar. Mijo najdemo z Jezusovo materjo pod kri¬ žam stati in milo jokati, mi jo vidimo, kako ona Jezusovo truplo k pogrebu sprejme, tam se vsede, milo joče in od pogreba ločiti se ne more; mi vemo, kako je ona skerbno nakupila dišav, da bi z drugimi ženami vred Jezusovo truplo v pokopališu mazala; mi beremo, kako je ona pri pokopališu nevtolažena jokala, ker ni Jezusa najdla, misleč, da nekdo ga je iz groba vkradel. Ona je Jezusa brez¬ končno ljubila; zato ji je pa tudi Jezus ljubezen povernil, in po svojim vstajenji se Magdaleni pervi prikazal. O srečna Magdalena! jaz ne najdem besed tvojo srečo prav izgovo¬ riti in drugim jo napovedati. Morebiti bo kdo mislil, da Magdalena je scer zares Jezusa goreče ljubila, pa vender zavoljo njega ni nič ter- pela. To misliti se goljfaš, moj prijatel. Po Jezusovim vne¬ bohodu so bili vsi njegovi prijatli močno preganjani, torej tudi Magdalena in nje brat Lacar in sestra Marta. Z dru¬ gimi kristjani vred so bili vjeti, v barko brez vesla in jadra djani, in na visoko morje v potop odpeljani. Pa Bog svojih ne zapusti nikoli. Po težkim terpljenji na morji in velikih ne¬ varnostih perplava barka z vsimi srečno v Marsilijo, fran¬ cosko mesto. Lacar postane ondi pervi škof in Marta živi pri njem. Magdalena pa, ktera le vedno na Jezusa misli in nebeške reči premišljuje, se poda polegmesta na visok hrib, in stanuje ondi v samotnim berlogu trideset let odločena od vsili ljudi; toda angeli sojo vsakdan nakviško povzdignili, 168 da je nebeško petje poslušala, dokler ni sladko v Gospodu zaspala in z Jezusam sc sklenila. Glejte kristjani, kako gre nam živeti, če hočemo k Je¬ zusu priti; glejte grešniki, kako gre za Jezusam zvesto hoditi, in poboljšano življenje peljati, kako gre za Jezusam križ voljno nositi, ko smo bili pri spovedi naših grehov od¬ vezani in smo besede slišali: ,,odpušeni so ti grehi, pojdi v miru." Sveta Magdalena! mi tebe visoko častimo, ki si po težki poti pokore do nebeške krone prišla; mi se ti lepo zahvalimo, da si nam ličen izgled dala, da v naših grehih nam ni obupati, ampak le hitro pot pokore nastopiti in sta¬ novitno za teboj iti; mi te pa tudi ponižno nagovorimo, sprosi nam gnado pri Jezusu Kristusu, da bi bilo tudi nam mogoče, kar si ti srečno dognala. Pa kaj pravim? ali bi morebiti nekterim med nami ne¬ mogoče vtegnilo biti pretečenih grehov sc prav spokoriti in v prihodnič vsih se čisto varovati? Bog nas vari misliti. Z božjo pomočjo je nam vse mogoče, in milostljivi Bog nam svoje gnade ne odreče, če ga za-njo ponižno prosimo. Jaz ne tajim, da z Jezusovo pomočjo je Magdalena svoje spo- korenjc dognala, in zato v poprejšne grehe več ni padla, ker je zvesto za Jezusam šla; pa tudi mi bole dovolili, da, kar to zadene, imamo mi kristjani pred Magdelcno posebne prednosti. Tega vas prepričati, molčim od vsiga druziga in samo spomnim, da, ko je Jezus od mertvih vstal in sc je Magdaleni prikazal, je ona svoje roke po Jezusu stegnila in v veliki ljubezni gaje hotla objeti, Jezus pa seje vmak- nil in rekel: n Ne dotikaj se me .“ Nam krisfjanam pa Jezus tako ne govori, marveč on nas inilo k sebe kliče, je postavil zakrament presvetiga rešniga telesa, v kterim se sam Jezus z nami sklene, nas vabi rekoč: ^prejmite in jejte moje meso a , on se nam da v zastavo večniga zveličanja, presune naše serce s svojo ljubeznijo, nas okrepča in nam moč podeli, le njemu živeti. Povejte mi resnico, ali ni nas pred Magda¬ leno Jezus povišal? ali ne daja nam pomoči in gnade po- 169 božno živeti? ali je nam mogoče poboljšano življenje pe¬ ljati in čisto vsiga greha se varovati? O ja, Jezus je vse za nas storil, in če se pogubimo, smo svojiga pogubljenja sami krivi. Tako imamo nad Marijo Magdaleno očiten izgled, da, če mi grešniki želimo odpušanje grehov imeti in se zveli¬ čati, je nam treba: 1. naših grehov serčno se zgrcvati; 2. ponižno se jih obtožiti; in 3. življenje poboljšati. Če tega ne storimo, se bomo vsi pogubili. Predragi kristjani! Kadar sta bila Adam in Eva zavoljo perviga greha iz prijetniga raja izgnana, je pravični Go¬ spod Bog Kerubina z ognenim mečam pred vrata postavil, ki jima je nazaj v veseli vert branil. Tako je pravični Go¬ spod Bog tudi na prag nebeških vrat sveto pokoro postavil. Noben grešnik ne zamore v zveličanje priti, če ne gre pod ojstrim mečam svete pokore, pravi modri Tertulijan. — Magdalena je bila tako srečna, da je pod tim mečam šla v večno življenje, pa Magdalena se je tudi ojstro pokorila, in ložej bi nji bilo vedno nedolžnost ohraniti, kakor nje gre¬ hov se spokoriti. Vcnder Magdalena je stanovitno svoje zveličanje dognala. Grešniki današnjih časov, glejte edino pot, ki vam še odperta stoji; glejte težke stopnje, po kterih morate za Magdaleno hoditi, če je vam dušno zveličanje ljubo. Spo¬ korniki ! presodite, ali ste na pravi stezi, ali ste resnični spokorniki. C e Magdaleno posnemate, blagor vam, če pa za njo ne greste, gorje vam. — Pa morebiti se dandanašnji ni treba tako ojstro pokoriti? Odgovorite mi, ali seje božja pravica spremenila? ali je nebeško veselje bolj dober kup, kot je bilo nekdaj? če je gorečost spokornikov vpešala, ali je zavoljo tega trojedini Gospod Bog prisiljen bil od svoje večne ojslrosti odstopiti? Nikdar. „Nebeško /