53. številka.
Ljubljana, v torek 6. marca 1900.
XXXIII. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo [pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št 85.
Sodne razmere.
i.
Sekcijski šef dr. Klein je pred kratkim predaval o doslej vidnih uspehih novega civilnega postopnika. Našel je, da je nova po stava jako dobra in se dobro izvršuje, in da je to ustmeno obravnavanje spravilo v sodne dvorane celo drugo življenje. Pritrjamo dr. Kleinu v tem tudi glede Kranjske. Naši kranjski sodniki so danes že docela pozabili staro pravdo in kakor bi že dolgo časa imeli opraviti z novo, so doma tudi v tej. Hitro jim gre delo od rok, hitro in dobro se vse reši. Kar nam je dozdaj bilo videti na Kranjskem sodnih obravnav, odpletavale so se živo in gladko. Kranjski sodniki niso čakali inštruktorjev, našli so sami pot v srce novi postavi. Nekaj teh sodnikov je naravnost uzorno delalo in višje instance morajo to priznati.
Poleg poznanja materielnega in postopnega prava je pri zdajšnjih ustmenih obravnavah poglavitno to, da ima sodnik jezik ljudstva, mej katerim deluje, popolnoma v svoji moči, ter da pozna gospodarsko in drugo življenje dotičnega ljudstva. To življenje ni povsod jednako. V glavnih potezah je slično, ali v posameznih krajih se močno diferencira. „Wer ist denn dieser ireundliche Mann? Kennen's ihn nicht, der ist der Schimra, der treibt im Gerichtssaale Psvchologie", je oni dan neki listkar pisal o nekem nižjeavstrijskem sodniku.
Naj že kdo o narodnostnih bojih na Slovenskem misli kakor hoče, glede justice po novem obravnavanju morajo vsi in tudi odtujenci biti jedini v tem, da sodnik, in naj bode še tak juridični veleum, mora biti vešč jezika tako, da vsako nijansko ljudskega govora prav zasledi, in da mora poznati podlago, na kateri ljudstvo živi. Samo znanje jezika ne zadostuje, človek šele razume sočloveka, če ve, v katerih gospodarskih in druzih razmerah živi.
Če se je v prejšnjem pismenem sodnem obravnavanju še dalo opravičiti, da so se sodniki premeščali iz jedne dežele v druge, pa danes to ne gre več. Avstrijski provincializem je celo precej razlik pri členih istega ljudstva napravil, vsaj take, da sodniku, ki jih ne pozna, teškoče delajo. Naj navedemo le jeden vzgled. Dolenji štajerski Slo ven je v ravnini in v vinskih goricah skoraj povsem sličen kranjskemu Dolenjcu. Štajerski Pohorec in Savinčan pa Gorenjcu, Notranjec ima zopet svoje posebnosti. Ali tudi mej Kranjci, Štajerci in Go ričani so razlike in tudi dialektične.
Pošten in dober nemški sodnik, ki obravnava v duhu novega postopnika, ne bode verjel, da justična administracija pošilja štajerske slovenske sodnike na Kranjsko, na slovenskem Štajerskem pa na sodniška mesta namešča sodnike, ki so ali celo tujci, ali pa domačini, ki so si v čast Šteli, da se jezika svojega naroda niso učili, da se ga nečejo učiti, da ga kot jezik in-feriornega naroda smatrajo. In vendar je tako! Predstavljajmo si kako obravnavo po novem postopniku s takimi sodniki na slovenskem Štajerju, in vse kar dr. Klein uresničeno vidi v novem postopanju, se spremeni v persiflažo tega postopnika. Bodi dr. Kleinu povedano, da se na slovenskem Štajerju stokrat dogaja, da si priče mislijo, kaj naj odgovorim, ko ne vem, kaj me je sodnik vprašal. In tako stranke. »Mit Hilfe der im Ganzen richtig erfassten Processleitung hat die Praxis bald eine Unmittelbar-
k e i t de s Verfahrens herzustellen and eine Concentration der Verhandlung zu erreichen gewusst, \vie man sie bisher im Civil verfabren eigentlich kaum fiir m o glich gehalten hat", piše dr. Klein. O da, na Kranjskem. Ali velja to tudi povsem za slovenski Štajer, za Koroško, za Primorsko ?
če je že drugo v Avstriji Bog že ve kako zavrženo, če mora ministrski predsednik političnim uradnikom zabičati, da so oni zaradi ljudstva na svetu in ne narobe, justica bi morala imeti ta komi duh, da se jedenkrat za vselej otrese neumnosti, ki je doslej v Avstriji veljala, da je uradnik lahko vsak, če le nemški zna, druzih, v državi navadnih jezikov mu ni treba znati
Značilna obravnava.
Iz Celja, 3. marca.
Čestitim bralcem bo še gotovo v spominu podli čin viteškega drja. Negrija v Celji, da je na javni cesti brez vsacega povoda opljuval gospico Ljudmilo Sernčevo. Prva razsodba od 22 avgusta m. 1. je ta ves nemški rod, ako drja. Negrija šteje v svoje vrste, zasramujoči čin primerno ocenila ter storilcu prisodila sicer malo, a občutno kazen treh dnij zapora Toženec se je zoper razsodbo prizval tako glede krivde kakor glede kazn' in o tem prizivu j je apelni senat na celjskem okrožnem sodišču danes sodil. Da se je zadeva zavlekla skoro nad tri prizivne razprave, temu je dalo povod prizivno sodišče, katero se je v tem slučaju postavilo na doslej nenavadno nekam prečudno stališče. Glede krivde tožence ve se na prizivnem sodišču skoro ni več govorilo; krivda je bila tako jasno dokazana, da ni bilo o tem nobenega dvoma več. Le da označimo viteštvo celjskega junaka, kličemo danes v spomin njega priznanje na prvi razpravi, da je proti go-spici Sernčevi res izrekel ,pfui!", da pa ni pljunil, da pa tudi tega ne bo tajil, ako potrdi .pljuvanje" gospica Sernčeva. Te so bile nj-gove doslovne besede v nemškem jeziku pri prvi razpravi. Gospica Sernčeva in še dve drugi gospici so pod prisego z vso odločnostjo potrdile, da je bil dr. Negri storilec, in da je on pljunil. Dr. Negri pa je snedel svojo besedo ter še do danes ni priznal, da je res pljunil, temveč se je še na današnji razpravi pustil zagovarjati, češ, da je ne-kriv. Mi Celjani se sicer temu klavernemu kavalirstvu prav nič ne čudimo, saj je celjsko nemštvo nam poznato do skrajnosti korumpirano; toda druge bi znala zanimati ta sličica iz življenja renegatskih možakarjev. Prav za prav je vse prizadevanje na prizivni instanci šlo le za to, da se obsojencu spremeni zapor v denarno globo. Pa kako jo izviti! Prvi sodnik je dejanje smatral kot javno zasramovanje v zmislu § 491. kaz. zak. Kazen je bilo potemtakem odmeriti po § 493. kaz. zak. z zaporom od enega meseca do šestih mesecev. Olajšalno je smatral prvi sodnik delno priznanje toženčevo in razburjenost, obtežilno pa narodno nestrpnost. Z ozirom na te okolnosti je že prvi sodnik šel s kaznijo pod najnižjo mero od 1 meseca ter prisodil le tri dni zapora. Na ta način pa je bila prizivnemu sodišča odvzeta vsaka mogočnost, da bi kazen še bolj omililo. In temu in onemu je že stopil mrzel pot na čelo od notranjih težav, kako vendar bi se našla oblika, da bi se dosegel cilj, kateri se je moral doseči a tout prix.
In našli so jo!
Prizivno sodišče je smatralo, da je od one razburjenosti, katero je že prvi sodnik označil kot olajšalno okolnost, mogoča še višja razburjenost. Leto .višjo razburjenost*, katera naj opravičuje Negrijevo pljuvanje kot manj kažnjivo, pa mora storilec dokazati. Tak, v dosedanji sodni praksi še nepoznati sklep je storil prizivni senat v kazenskih zadevah v Celji na prehodu iz starega v novo stoletje.
Toženec je potemtakem zadobil odprto pot iz zagate in začel je dokazovati svojo .višjo razburjenost". Saj prič, ki naj dokazujejo še tako neverjetne stvari, mej nemškimi Celjani nikdar ne primankuje. Toženec se je opiral na to, da je bil vsled tega tako razburjen, ker je v treh damah, katere je opljuval, spoznal tiste, katere so se dopoldne na balkonu v »Nar. domu" nedostojno obnašale. Malo prej je bil sicer izustil, da gospice Sernčeve niti poznal ni; pa tega nasprotstva v njegovi izjavi mu že radi tega ne smemo šteti v zlo, ker mu ga tudi apelni senat ni zameril. Za svoje .verjetne" trditve je ponudil toženec kakih deset zloglasnih celjskih prič. Apelni senat je dopustil ta dokaz, preložil razpravo in pustil priče zaslišati na okrajnem sodišču pred posameznim sodnikom. In zaslišane so bile klasične priče Oechs, Ambrožič, Zwerenc, Negri ml. in drugi taki 'ndividiji, mej njimi tudi mokrocvetoča rožica „go spodična" Schurbijeva, vnukinja tistega moža, katerega je bila narodna čitalnica v Celji v sedemdesetih letih kot .vrlega narodnjaka" vsprejela mej svoje člene. Izpovedale so pa te priče, da so se slovenske dame na balkonu nedostojno obnašale, »osle", „jezike" in »fige" kaz.le ter celo pljuvale. Seve so se ti privrženci znane celjske »maffije" skrbno ogibali, izpovedati kako ime ali celo določno označiti kako gotovo damo. Soglasno pa so se glasile izjave, da gospice Sernčeve niso videle, da bi se bila nedostojno obnašala. Na prihodnji prizivni razpravi je predsednik začel prečit a vati zapisnike o zaslišanih pričah ter njih izpo-vedbe. Za potrebno štafažo je bilo preskrbljeno, galerija zasedena, špektakel se naj začne!
Tu pa pograbi zastopnika obtožbe, g. drja. Vrečkota, neka sveta jeza. v' slovesnem protestu zaustavi nezmiselno prebiranje potrpežljivega popirja, zahteva, da se vse zaslišane priče kličejo osebno pred prizivno sodišče, tam vpričo strank še enkrat zaslišijo, ob enem pa pozovejo tudi vse slovenske dame, ki so bile dopoldne na balkonih, da se zaslišijo o svojem početju in eventuvalno tudi konfrontujejo z nasprotnimi pričami. Senat je ugodil upravičeni zahtevi ter razpravo vnovič preložil.
Danes dne 3. sušca 1900 se je skončala monstre-pravda, kjer je bilo za dokaz manjše ali višje razburjenosti Negrijeve zaslišanih nič manj kakor 35 prič. Senatu je predsedoval svetnik Reitter, prisedniki so bili svetnik Perko, najmlajši vseh mladih sodnikov celjskih adjunkt Rogozinskv, oba osebna prijatelja Negrijeva, ter svetnik Gre-gorin. Obtožbo je zastopal dr. Vrečko, zagovarjal je dr. Schurbi. Prve so prišle na vrsto nasprotne priče, katere so imele nalogo, dokazati .višjo razburjenost" obtožen-čevo. Danes so nastopale bolj samozavestno in predrzno. Posebno predrzne pa so bile v svojem zagovoru neresnice. Nakrat so se vedele spominjati gotovih dam, katere so se nedostojno vedle,  česar pred Šestimi
telni niso mogle vedeti in se spominjati' to so danes po še daljšem času znale povedati z vso odločnostjo. No, mi poznamo tistega Duha, ki jih je med tem časom razsvetlil, ter le pravimo, da so izvrstno rešile svojo priučeno nalogo. Predsednik je izpra-ševal, zapisnikarjevo pero pa je v strastnem veselju tekalo po popirji, zagovornik je hitro podstavljal, kjer je zmanjkalo kake opore. Izvršilo se je vse točno po vzporedu, in četudi so bile izpovedbe brez vsake prakične veljave za to razpravo, zgodilo se je dovolj za nemškonacionalno žurnalistiko in za celjsko poulično gledišče. Saj tega ni treba obešati na veliki zvon, v koliko so povedbe ostale resnične spričo proti-dokazov. Postalo je v resnici nekaterim gospodom nekako vroče, ko so prišle po vrsti vse naše dame, katere so bile ob kritičnem Času na balkonih v .Narodnem domu" ter so pod svojo prisego glede sebe in glede tovarišic izjavljale, da je tako od nemške strani jim predbacivano dejanje popolnoma izključeno.
Da bi jih videli nemške peteline, kako so začeli skakati! Prva je šla v ogenj Schurbijeva hči ter z nepopisno nesramnostjo gospej dr. Dečkovi, torej dami, kateri ona glede finosti niti do gležnjev ne seže, začela naravnost v obraz očitati, da njo spozna, katera se je na oalkonu najbolj provokatorično (?) obnašala, da je z nogami ceptala in dr. Res, pri tem slučaju smo z grozo zapazili, kako silno obvladuje korupcija celjsko nemštvo. Dekle, komaj odraslo iz otroških let, brez sramu dviga prste k sveti prisegi, med tem ko že ima usta polna lažij. Ona je bila baje na oknu v nasprotni hiši, katera je od poslopja .Narodnega doma" oddaljena gotovo 80 korakov. Balkoni v ^Narodnem domu" imajo skoro do pasu segajočo pregrajo ; in tu si upa mlada grešnica trditi, da je videla gospo dr. Dečkovo, ki ni ravno velike postave, in ki je imela tedaj dolgo krilo z vlečko — da je z nogami ceptala. — Drugi je poskočil neki Zwerenz brivec na Glavnem trgu, katerega naši okoličani baje prav pridno obiskujejo, ter si brez dolgega premišljevanja izbral gospico Rozo Žimni-akovo, Češ, da je brez dvoma ona taista, ki je .osle" kazala. No, pri moški nemški družbi celjski smo glede njih verodostojnosti pred sodiščem že davno na čistem. Bolj previdno se je obnašal Negri ml. Spočetka je čisto decidirano izjavil, da je videl gospico Vrečerjevo .osle" kazati, pozneje pa ko je bil konfrontovan z njo, je svojo besedo čisto umaknil ter le še trdil, da je tako čul govoriti od drugih ljudi j. Vso svojo nemškutarsko oholost je pokazal dr. Schurbi nasproti našim damam, zato pa menda tudi ne bo zameril, da je dobil časih odgovor, katerega je zaslužil, in kateri mu je zaprl sapo. Zaslišan je bil tudi g. dr. Šuklje, kateri je izpovedal, da je popolnoma*izključeno, da bi se bila le ena naših dam količkaj pregrešila zoper dostojnost. On je bil vse dopoludne v dotiki z damami in bi bil moral zapaziti, ako bi se bilo kaj napačnega pripetilo. Če bi bile naše dame pljuvale, kakor to trdijo nasprotniki, tedaj bi bile morale opljuvati naše ljudi; kajti naši so stali krog .Nar. doma", mej tem, ko so bili naši nasprotniki kakih sto korakov oddaljeni. Enako precizno izjavo je oddal g. Janko Vavken, kateri je še odločno potrdil, da je ves čas stal za gospicami Žimniakovimi in Vrečerjevo, ter so vse nasprotne trditve glede
teh gospic absolutno neresnične in izmišljene.
S tem je bilo končano to imenitno dokazovanje za „višjo razburjenost" Ne-grijevo.
Schurbi je imel kot zagovornik danes slab dan. Res je sicer, da je imel zagovarjati slabo stvar, toda pričakovati je bilo vsaj boljšega zagovora. Zapletal se je v gorostasna nasprotstva, na eni strani trdil, da Negri gospice Sernčeve niti ne pozna, in da ni imel zlobnega namena, na drugi strani pa povdarjal, da ravno gospici Sernčevi se je upravičeno pripetilo podlo žaljenje, ker je ona hči oziroma sestra aranžerjev češke slavnosti. Za tem je zopet trdil, da so naše dame s tem, da so pljuvale, hotele izkazati svoje zaničevanje nasprotnikom, katere sj s tem javno zasramovale; nasprotno pa da Negri z opljuvanjem dame se ni pregrešil tega prestopka, temveč je njegovo dejanje le nekako „slabo ravnanje" v zmislu § 496. k. z. Splošno je bil njegov plaidover namenjen le za celjsko ulico in manj za sodišče.
Gospod dr. Vrečko je v izbornem, skoro uro trajajočem govoru najprej krepko zavračal zagovornika, potem pa v ostrih izrazih bičal celjske razmere, katere porajajo take podivjanosti, kakor je čin dr. Ne-grija. Popolnoma pravilno je povdarjal situ vacij o, da tu ne gre več za krivdo ali nekrivdo obtoženčevo, temveč le za zapor ali denarno kazen. Odrekal je prizivnomu sodišču pravico, kazen preminjati v korist toženčevo ter pribil neupravičenost sodnega sklepa, s katerim se je za olajšalne okolnosti dopustilo tako velikansko dokazovanje. Nasprotniki pravijo, da so jih naše dame provocirale in žalile; kaj pa so imeli nasprotniki opraviti pred »Narodnim domom". Kdo jih je klical? Ali so videli od kolodvora sem, od koder je fakinaža pridrvela pred „Narodni dom", da so naše dame na balkonih „Narodnega doma" ? Ne, oni so se sami razburili, zato da so smeli potem nekaznovano pred „Narodnim domom" razgrajati, hajlati ter groziti s palicami. In če bi bile naše dame tudi v resnici klicale „pfuj", tedaj bi bil to najmi-lejši, gotovo pa najprimernejši izraz za pobalinsko obnašanje nasprotnikov. Sedaj pač hočejo zvaliti krivdo na druge, ker nimajo poguma, da bi posledice sami nosili. Ako je imel doktor medicine, častnik, akademik toliko poguma za svoj podel čin, tedaj naj ima tudi danes pogum izreči: jaz sem to storil. Če bi kdo od nas se kedaj povzpel do takega dejanja ter oplju-val nemško damo, nikdar bi se ne spravil v tir tako velikanski aparat v opravičenje tega čina. Mi pa bi z obema rokama podpisali obsodbo takega človeka na zapor in slovesno izjavili, da tri dni zapora je premajhna kazen. Mi zahtevamo, čast sloven skih dam zahteva, da ostane pri odmerjeni kazni; to satisfakcijo nam je sodišče kot pristojna oblast dati dolžno. Če pa nam sodišče odreka zadoščenje, tedaj nam ne preostaja druzega, kakor vzeti v roke pasji bič, da si z istim sami poiščemo primer nega zadoščenja.
Ker dr. Schurbi ni imel kaj odgovoriti, je sodni dvor odišel v posvetovalnico. Po kratkem času se je povrnil v dvorano in predsednik oznani sodbo, po kateri se prizivu deloma ugodi, obtoženec krivim spozna radi prestopka po § 496. kaz. zak. ter obsodi v denarno kazen po 60 gld. oziroma za slučaj neizterljivosti na tri dni zapora.
Torej pljunek na slovensko damo je vreden 60 gld.! Te razsodbe gotovo nihče ne bo tako vesel kakor celjski župan in tast Negrijev — Stiger. Saj bode šlo 120 kron iz njegovega žepa, Negri pa bo ostal kot doslej nekaznovan.
V I Ji*hljunl. 6 marca.
Ogrski konji za Angleže.
Avstro-Ogrska je prelomila svojo nevtralnost na korist Angleške ter pomaga Angležem s sedli in streljivom, pa tudi s konji. Velikonemški listi najostrejše obsojajo to dejstvo, ki žali čute vseh evropskih narodov. Na Reki stojita sedaj v luki dva ogromna, nad 200 metrov dolga angleška parnika, „Mount Libanon" in „Glenmorven". Prvi parnik ima že okoli 500 ogrskih konj ter zapusti te dni luko. Drugi parnik še ni dovelj natovorjen in dovažajo vlaki vedno nove trope konj. Na obrežju stoji cela vrsta vagonov konj, klaje in šote. To vse je namenjeno za Južno Afriko. Ogrski kmetje so
napravili izvrstno kupčijo. Angleška vlada je plačala konje po 300—400 gold., torej okoli 100 gld. dražje kakor navadna Ogri, svobodomiselni narod, ki se je tolikokrat boril za neodvisnost, so pač pokazali, da se tudi pri njih z denarjem podkupi ves narodni idealizem
Obstrukcija v italijanski zbornici. Pellouxovo ministrstvo je v nevarnosti. Nedavno je dobilo v zbornici za svoj zaupni predlog jedva 33 glasov večine. Opozicija, katero vodi Pantano, se je okre pila ter so Rudini, Giolitti in Zanardelli jako strastni nasprotniki vladnih nujnih naredeb. Ker hoče večina vsekakor vstreči Pellouxu, se je začela obstrukcija. Opozicijo-nalci zahtevajo za vsako stvar glasovanje po imenih, ropotajo s pulti, kriče ter branijo govoriti govornikom levice in vlade. Predsednik je moral zadnjo sejo zaključiti, ker ni bilo miru. Predsedstvo zbornice se je nato posvetovalo, ali bi ne kazalo spremeniti opravilnik, katerega naj bi v poostreni obliki sprejela zbornica brez debate kar en bloc. Predsednik Colombo se še premišlja, ali naj bi storil to. Govori se pa tudi, da ima Pelloux že kraljevo dovoljenje, da razpusti zbornico če treba. To se bržčas zgodi.
Proti lex Heinze.
Protestni shod berolinskih umetniških krogov je bil velikanski. Otvoril ga je drž. posl. Schrader, ki je povedal, da ima shod namen v zadnji uri preprečiti, da bi parlament sprejel umetnosti sovražno lex Heinze. Kipar Eberlein je pojasnjeval, zakaj mora biti umetniku dovoljeno upodabljati tudi golo človeško telo. Celo verska umetnost je nemožna brez studiranja golote. Nagota v umetnosti ni pohujšljiva, kajti vsaka umetnost daje golemu umotvoru nekako obleko. Goli človek je krona stvarstva in umetnosti vzlic vsem filistrom in tartuffom. Potem je govoril Herman Nissen, predsednik društva igralcev. Nato pa dramatik Herman Sudermann, ki je podal najprej zgodovino razvoja dramatike v zadnjih desetletjih. Dramatika je v zgodovinskih sno veh otrpnila, a moderni dramatiki so jo oživili, ker so jo vrnili resničnemu življenju. Nazadnjaki se ne bore toliko proti novi drami kakor proti novemu času. In ker tega ne morejo uničiti, hočejo razbiti zrcalo, ki podaja resnično sliko tega novega življenja, »Lex Heinze" grozi s kaznijo dramatiku, ki je „nemo-ralen", t. j. ki kaže človeka kakoršen je, z dobrimi in slabimi lastnostmi. Preganjati hočejo umetnike, katerim ni morala katekizma in biblije edino prava morala. Schiller je odkazal pesnikom mesto v Olimpu, „lex Heinze" pa jih meče med zvodnike in vlačuge. Shod je sprejel potem resolucijo proti „lex Heinze", ki je kvarna in žaljiva za razvoj in svobodni napredek lepih umetnosti. Razmere v Veliki Nemčiji so torej skoraj take kakor v Avstriji, kjer se svobodna umetnost ljuto preganja kot pohujšljiva. Na Slovenskem seveda pa sme že vsak bedast filister pljuvati na moderno umetnost, zlasti pa na naše slovstvo! Pri nas sicer nimamo „lex Heinze", a razmere so še mnogo slabše. Najžalostnejše pa je, da so pri nas v umetniškem vprašanju skrajno nazadnjaški celo taki krogi, ki se delajo napredne in ki mislijo sami, da so svobodomiselni Filistrov in tartuffov je v obilici tudi med našo inteligenco, da, celo med — umetniki, pisatelji in poeti!
Vojna v Južni Afriki.
Obe armadi se zbirati med Ostfontei-nom in Abrahamsfarmom ter se pripravljati na boj. Joubert je združil ondi vse čete iz Natala in iz severnovshodnjih delov republike Oranje. Predsednik Steyn je dospel v tabor Burov ter jih je v svojem nagovoru opominjal, naj ne pozabijo bitke pri Majubi. Predsednik Kruger pa je izdal ognjevit manifest na Bure v Nalalu. Na mir danes še ne misli nobena stranka. Baje bi severnoameričanski predsednik, Mac Kinlev rad posredoval, toda Anglija noče niti slišati o miru. Buri so pač pripravljeni skleniti takoj mir, ali le s pogojem, da postaneta obe republiki, Transvaal in Oranje, docela neodvisni in samostojni. Tudi Afrikanderji protestirajo, da bi Anglija omenjeni republiki anektirala. Sedaj se tudi javlja, da nemški cesar ni čestital angleški kraljici radi kapitulacije generala Cronjea. Čestital ji ni niti naš cesar niti italijanski kralj, pač pa — turški sultan. Tisti sultan, ki davi tako nečloveško Armence ter za-
tira Macedonce, je pač vesel angleško-burske vojne, ki mu lajša oteženo vest! Buri Mafeking še vedno oblegajo, a tudi v Kaplandiji delajo Buri generalu Gatacreju še vedno mnogo skrbi. Nedavno, v petek so ga pri Rooikopu zapodili v beg. Angleška kraljica je hotela iti na južno Francosko, a se je premislila, ker bi bilo baje zanjo sedaj nevarno prebivati med narodom, ki očitno simpatizira z Bnri. Angleški listi so izrekali celo bojazen, da bi Buri odvedli kraljico! Viktorija se bode vozila jutri po Londonu ter se pokazala narodu. Pri tej priliki ji prirede Londonci velike ovacije.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6 marca.
— „Slovenski Narod" pred porotniki. Danes zjutraj od 9. do 1. ure po pol dne vršila se je porotna obravnava proti odgovornemu uredniku našega lista, gosp Josipu No 11 i-ju. Tožitelj je bil šentviški župan g. Anton Belec (zastopan po drju. Šusteršiču), in tožil je zaradi necega poslanega v št. 97. z leta 1899., provzroče-nega vsled nesreče, ki je zadela njegovega učenca. Akoravno je „Slov. Narod" sprejel koj drugi dan obširen popravek, je g. Belec tožil naš list zaradi žaljenja časti. Porotniki (načelnik g. Alojzij Pavlin) so glavna tri vprašanja jednoglasno zanikali, dodatno vprašanje (je li obtoženec zanemaril dolžno paznost) pa z 10 proti 2 glasoma tudi zanikali. Obtoženca je branil dr. Tavčar in je bil naš odgovorni ured nik po pravoreku porotnikov obtožbe oproščen, zasebni tožitelj g. A. Belec pa obsojen na povrnitev sodni h troškov.
— „Papeževa kletev".   Sinoči je pa »Slovenec" popolnoma stekel.   Pometel je najbedastejše in najsurovejše fraze, kar jih premorejo puhloglavi šenklavški kaplani in ves ta smrad izlil na nas, ker smo se drznili, storiti to, kar je storilo malone vse evronsko časopisje.  Na psovke, s katerimi nas obkladajo kaplanje, ne bomo odgovarjali, ker nas taki ljudje niti ne morejo razžaliti. Pač pa hočemo pojasniti zadevo s papeževo kletvijo in bralci naj potem sodijo. Francoski 3lepar Leon Taxil je dolgo let imel vso katoliško cerkev, vstevši nezmotljivega papeža, s svojimi razkritji o „framosonib"   za norca.   Vzlic svarilom nekaterih pametnih mož je nezmotljivi papež verjei vse Taxilove izmišljotine, dokler ni Taxil sam priznal, da je slepar. Rimske kroge je pri celi stvari, ki pomeni zanje strašno blamažo najhujše bolelo to, da je Taxil s svojim ciničnim priznanjem papeževo nezmotljivost  postavil v jako Čudno luč, in zato so Taxila iz cerkve izključili. Kar smo mi v tem oziru pisali, temu tudi „Slovenec"  ne prereka, dasi ni dvoma, da ga to pojašnjenje papeževe nezmotljivosti hudo grize.   Kaj si mora tudi svet misliti o nezmotljivem papežu, ki se tako moti! Pred   tedni   je   začela   po  listih krožiti „kletev", katero je papež izdal povodom izobčenja Taxila  iz katoliške cerkve. Iz francoskih listov je prešla  v nemške, v ruske in v italijanske, šla je po vsem svetu, ali nikjer nismo čitali oficialne izjave,   da  je   stvar neresnična. Kletev so priobčili  veliki  in ugledni listi, mej njimi tudi dunajski in  peštanski in rimski, a dasi je  rimska kurija dobro vedela, kaj kroži po listih, se ni zganila. Tu in tam je sicer kak zakotni klerikalni listič zalajal tako, kakor sinoči „Slovenec", toda poklicani   zastopniki papeževi se niso oglasili niti z besedico,   če bi bila stvar neresnična, bi bil dunajski nuncij gotovo dotičnim dunajskim   listom poslal popravek. To bi bila njegova dolžnost in on se te dolžnosti tudi za veda ter je že opetovano na ta način   zavrnil neresnične vesti.   Toda nuncij je m o 1 č a 1 in molči še danes, čakali smo nalašč več tednov,   predno smo ponatisnili to grozno kletev, misleč,   da   vender   izide izjava poklicanih   faktorjev   proti nji, da   bodo   tisti,   ki    vedo,   če  je bila kletev izdana, to   zanikali.   A čakali smo zaman.   To nas je končno prepričalo, da ta „kletev" ni zlagana in izmišljena, nego je bila resnično izdana, to pa toliko bolj, ker smo v raznih listih čitali, daje ta kletev sestavljena po starodavni predpisani šabloni, kateresedrži vsak papež, kadar koga prekolne.  Zato pa vzlic vsemu  steklemu  zaletavanju .Slovenca"
v e r u j e m o s 1 e j k a k o r p r e j , daje bila taka kletev izdana in verovali bomo toliko časa, dokler poklicani faktorji v oficialni obliki tega ne ovržejo. »Slovenec" ne ve o tej stvari nič več in ničmanj kakor mi. Kar ve, je posnel iz časopisov. On lahko verjame, da je bila ali da ni bila izdana ta kletev, ne ve pa tega ne. „Slovenec" tudi lahko laže kolikor hoče, ker on ni odgovoren za papeža. Tako je s to zadevo, in dokler bo samo „Slovenec" tajil to stvar ter svoje tajenje samo z zabavljanjem podpiral, oficialni rimski krogi in razni nunciji pa bodo molčali, dotlej nima nihče vzroka dvomiti, da je bila taka kletev izdana. To ni bila prva in bržčas tudi ne zadnja, dasi je strašna, da smo se mi prav tako zgražali nad njo, kakor ves drugi omikani svet.
— „Edinost" je v sobotni številki na skrajno konfuzen način odgovorila na našo notico, v kameri smo zavrnili njeno natolcevanje, da smo mi škodili celjski gimnaziji. Jedra našega prepira se v tej notici ni več dotaknila. Proti našim navedbam in dokazom ni zinila nobene besede in mirno vtaknila v žep očitanje, da je lagala in obrekovala, ko nas je dolžila, da smo škodovali celjski gimnaziji ter se pri tem sklicevala na izrek necrga ministra, kateii izrek pa je bil tedaj izgovorjen, ko je „Slovenec" pokvaril dogovor glede celovškega učiteljišča. „Edinost" se v svoji notici omejuje na šepave primere, s katerimi hoče dokazati, da zahtevamo od nje vedno konkretnih dokazov, sami pa da ničesar ne dokažemo. V isti sapi pa navaja same take slučaje, ki jasno pričajo, da sploh nismo imeli ničesar dokazati. Vzlic vsemu njenemu modrovanju moramo ponavljati, da je vse kaj druzega, če kak naš dopisnik izreče neugodno mnenje o »Edinosti" ali če se „Edinost" sklicuje na svedoke in pozitivno trdi, da smo to ali ono storili, potem pa neče niti svoje trditve dokazati, niti svojih svedokov imenovati. Svoje neslano modrovanje je „Edinost" zabelila z namigavanjem, kakor da mi menjamo svoj narodni program. Taktiko smo pač že večkrat premenili, kakor vsak list, svojega prepričanja pa nikdar. List, ki ataa trobenta v svet, da nima nobenega načela, da ni ne klerikalen ne liberalen, kakor pravi »Edinost", bi si pač najmanj smel dovoliti take zabavljice. Naj »Edinost" le pregleda vse svoje letnike, pa bo videla, kaj se pravi barvo preminjati!
— Vinogradniško društvo na Glin-cah je postalo zdaj že predmet šalam. Ljudje se iz te katoliške oštariju samo še norca delajo. Tudi najtrdnejši klerikalci so mu obrnili hrbet in izgubili so vse zaupanje v njegovo vino, zlasti odkar so zaznali iz našega lista, da je dobilo več sodov tirolskega petjota. Čujemo, da so dali tisti petjot analizirati, a tiste analize niso objavili. V tem oziru se drže dobrepolj-skega Jakliča, ki se menda časih piše „Fr. Svedic, seve le teda;, kadar je dobre volje. Tudi Jaklič, ki se je toliko širokoustil radi brozge, katera se je našla v njegovem kon-sumu, je dal tisto brozgo analizirati, pa analizo tako skriva, da se ne more ničesar o njej izvedeti. Na dan ž njo! 0 tirolskem petjotu vinogradniškega društva domnevamo, da analiza ni bila prav dobra. Gosp. dr. Kramar se gotovo še spominja, da je bilo „malo vode" v tistem „vinu". V drugem vinu je bo pa bržčas tudi kaj, saj se govori po Glincah, da je dekla kletarja zasačila, ko je nosil vodo v klet. Zasačila ga je pri tretjem škafu, in od tedaj pravijo ljudje, če tudi morda po krivici, da je vino krščeno. Slabo je časih že tako, da so je morali časih celo iz gostilne nazaj vzeti. Samo lemenatarji se zvesto drže vinograd niškega društva, pa naj še toliko petjota popijo, s tem društvu ne bo dosti pomagano. Nam se smilijo samo tisti, ki imajo deleže tega društva. Enkrat zgubi kdo kaj društvenega denarja, drugič spijejo neznani ljudje društveno vino, tretjič se pokvari, kupčije pa nič. Če pojde tako naprej, bo društvu nakrat odzvonilo, saj da bi bilo aktivno, tega že danes nihče ne verjame.
— Post festum. Minuli so .slavnostni* dnevi povodom 1000. gledališke predstave slovenskega »Dramatičnega društva", navdušenje se je poleglo, in potihnil je že celo .mečev žvenket", s katerim se je tudi ta prilika poveličevala v nasprotnih si »bratskih" taborih. Skrbelo me je že davno, da bi
Se jaz zinil par odkritosrčnih besed, pa sem se bal, da utegne kdo napak razumeti moje dobrohotne opomnje. Naposled mi je pa listek v .Slovenskem Narodu" št. 46 le dal pogum, ker se odločno izreka za svobodno, resno kritiko, za kritiko, kateri je namen zidanje, a ne razdiranje, kajti je tudi moj namen baš ta in zato, gospod urednik, privoščite — če vam je prav — nastopnim vrsticam tiskarsko črnilo. „Dramatično društvo" je bilo gotovo v polni meri upravičeno proslavljati napredek, ki ga je slovenska Talija z neizmernimi težavami iz-vojevala v dolgi vrsti let, katera so pretekla, kar je društvo s prvo predstavo stopilo na svet. Po vsi pravici sme društvo biti ponosno na uspeh, ki ga je doseglo navzlic nebrojnim oviram, in jako umestna je bila misel, da se svečano praznuj prva tisoč društvenih gledaliških predstav in s tem slavljem dvigni nekak mejnik, nekako znamenje in piam memoriam. Zelo srečno je bil tudi izbran vspored — prvi .slavnostni" predstavi, a obžalovati je, da ta prava slavnostna predstava ni bila — jedina. Neke izvirnosti pač ni odrekati prireditvi četvorice slavnostnih predstav povodom — tisoče predstave in posebno izvirna se mi dozdeva razvrstitev te četvorice v dve — kvaliteti: tri „slavnostne" predstave so bile „jubilejske", jedna pa „ljudska jubilejska". Tako — diferenciranje meni ni povšeči, nego zlasti v nas Slovencih po mojem mnenju čisto odveč. Pa naj bi končno že bilo več slavnostnih predstav, a ravno pri slavnostnih predstavah pričakujemo, da je zanje že davno prej vse skrbno pripravljeno in ves detail do pičice preskrbljen. Zato je mnogokaterega prijatelja slovenske dramatične umetnosti neprijetno presenetilo, da je šele v ponedeljek z gledaliških listov po cestnih vogalih izvedel, kako se bo drugi dan obhajala prva četrt jubilejskih slav-nosti. Za navadne predstave bobnajo včasih vse novine cele tedne naprej, ob tako izredni priliki pa niso vedele ničesa povedati! Toda nazadnje je svet vsaj iz vedel, kaj bode videti in slišati pri 1000. predstavi, pa tudi, koliko treba — odriniti, če si hoče slavnostno napasti oči in ušesa, in tako je res bilo: „Dramatično društvo" je držalo, kar je gledališki list obetal. Žal, tega ni bilo pri drugi, niti pri poslednji ^slavnostni" predstavi! Gledališki listi so že povsodi vabili na drugo slavnostno predstavo in občinstvo se je pridno oglašalo za vstopnice, a v zadnji trenotek je gledališke prijatelje presenetilo oznanilo prilepljeno črez gledališke liste, da nastopi tisti večer imeniten gosL. in da so vsled tega cene — zvišane in sicer znatno zvišane. Občinstvo je na to — presenečenje dalo nedvoumen odgovor: prostori avditorija niso nič kaj slavnostno izgledali! Za zaključno slavnostno predstavo obetal se nam je „ Hamlet" z gosp. Borštnikom, a „Hamlet" se je izpremenil v „Rokovnjače" in ostal je samo g Borštnik. Motivirali so pač to izpremembo: Gosp. Borštnik je bil v Zagrebu one dni pred svojim nastopom v Ljubljani preveč vprežen. Dobro! Ali kako, da se to ni — prej vedelo V Take stvari se vendar dado dogovoriti. — Vse navedene okolnosti so pričale, da »slavnostne" predstave niso bile prirejene s tistim prevdarkom, ki ga zahtevajo svečanosti, za katere treba vse do dobrega premisliti in vse točno naprej določiti. Bodi še jedenkrat najodločneje nagla šano, da sem te svoje misli napisal jedino le z namenom, da bi se vrlo „Dramatično društvo" v prihodnje svečani priliki izognilo napakam, kakršne je to pot zagrešilo. S temi, kolikor mogoče krotkimi opomnjami nikogar nočem žaliti, ker previsoko cenim trud rodoljubov, ki se s skrajno nesebičnostjo in redko požrtvovalnostjo uspešno posvečujejo razvoju slovenskega odra. Brez ozira na osebe sem samo nameraval svetovati : Za slavnostne prireditve bodi ravnilo „Non multa, sed multum"! In tisto, kar mislimo provajati, bodi vsestranski premišljeno in trdno opredeljeno, potem — pojde vse gladko, povoljno in — slavnostno!
Star narodnjak. — Suspendiran notar. Iz Ptuja se nam piše: Uradni časnik in drugi nemški časniki so razglasili, da se je tukajšni c. kr. notar Karol Filaferro provizorično od službe odstavil, ker je v kazenski preiskavi. Mož je bil do zdaj vodja nemškonarodne ali Scbonererjeve stranke, se je širokoustil v mestnem zastopu, še bolje pa v ravnateljstvu mestne hranilnice. Ta zavod ime nuje ljudstvo „ Filaferro vo kaso" (sparkaso).
Če se sklepa pp poslih, katere je Filaferro dosihdob pri mestni hranilnici v Ptuji opravljal, lahko se trdi, da je bil v eni osebi ravnatelj, pravni konsulent, pravni zastopnik, da je on v svoji pisarni za isti zavod elociral največ posojil! Taka kumu lacija služb drugod ni dopustna in dovoljena; pač pa v Ptuji. Ako je hotela stranka dobiti posojilo iz ptujske hranilnice, trebalo je, da vloži prošnjo po njem; če je potre bovala kak odstop ali odpis, dosegel je drug zastopnik redkokdaj kaj, notar Filaferro vselej! Kaj bode uspeh kazenskega postopanja, o tem bodemo poročali. Tu se vse čudi, kako so prišli gospodje v Mariboru ali v Gradcu do tolike energije, da so vendar enkrat posegli vmes! Ga bodo že rahlo prijemali, kar se le da!
— Koncert gospe Nadine Slavljan-ski se nocoj ne vrši, ker družba gostuje v Mariboru.
— Repertoir slovenskega gledališča.
V četrtek, 8. t m. bo gostovala odlična hrvatska umetnica gospa Ljerka pl. Šra-movavvlogi „Parižkega potepuha". — V soboto, 10. t. m. pa je benefica gospe Irme P o 1 a k o v e. Vprizori se za dnjikrat v sezoni opereta Ivana Straussa, »Netopir". — V torek, 13 t. m. se vprizori prvič v sezoni opera „Norma".
— Umetniško d ruštvo ima jutri, v sredo svoj jour-fixe. Vsi gg. odborniki so vabljeni, da pridejo pred jour fixom zanesljivo k seji.
— Slavnostni koncert v proslavo stoletnice rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna bo na Dunaju, dne 7. sušca t 1. Vspored: 1. a) V. Parma: In-termezzo iz opere .Ksenija", b) Ivan pl. Zajc-Tudor: Slijepac Marko. Izvaja tamburaški zbor „Zvonimira". 2 Slavnostni govor, govori cand. phil. Raj ko Slavec 3 a) J Fleišman-J. Cerin: „Pod oknom". (Fr Prešeren.) b) K. Mašek: „Strunam". (Fr Prešeren). Poje moški zbor .Slovenije". 4. H. Wieniawsky: »Sou-venir de Moskou*. Fantazija za gosli po ruskih temih; svira g K Jeraj, na klavirju spremlja gospica Luiza Jeraj. 5. A. Dvofak: a) „Voda apiač". b) „Dyby by!a kosa nabrošena ... z moravskih dvospevov za sopran in alt, s spremljevanjem klavirja poje ženski zbor .Slovanskega pev skega društva". 6. a) Chopin: Nocturne, Des-dur. b) L i s z t: Rhapsodie. c) M e n d e I s-s o h n: Scherzo. Igra na klavirju gospica Dragica Kovačevičeva. 7. a) A. Ned-ved: »Zlata doba", b) F. S. Vilhar: „Ne-zakonska mati". (Fr. Prešeren) Poje g. Fr. Naval, na klavirju spremlja g. J. Herle 8. M. Hubad: a) „Rožmarin". b) „Sem slovenska deklica". Poje mešani zbor „Slo-vanskega pevskega društva".9.a) H. Wieniawsky: Mazurka. fr) Bedf. Smetana: „Sen Zdenka" iz opere .Dalibor". c) E. Bazzini: Ples škratov. Svira na gosli g. K Jeraj; na klavirju spremlja gospica Luiza Jeraj 10. H. Volarič: .Slovenski svet, ti si krasan!" I je moški zbor »Slo venije". Po koncertu prosta zabava. Sodeluje orkester c. in kr. bosansko - herc. pešpolka št. 4
— Klub slovenskih biciklistov ,.Ljubljana" ima v sredo dne 7. t m. ob polu 8 uri zvečer v spodnji kavarni .Narodnega doma" svoj redni občni zbor. Odbor tem potom vabi vse člene kluba na ta občni zbor ter želi, da se ga členi mnogobrojno udeleže, že zategadelj, ker se bo členom poleg razgovora o važnih društvenih zadevah nudila tudi prilika, seznaniti se med seboj, predno se prične letošnja sezija
— Jedna diamantna in dve zlati poroki. V Zagorju na Pivki praznoval je ta predpust J Marinčič svojo diamantno in A. Kruh svojo zlato poroko. Blagi starček A. Bile pa je bil tri dni pred dnem svoje zlate poroke od kapa zadet.
— Mestna hranilnica v Novem mestu.
V mesecu svečanu 1900 je 232 strank vložilo 58 395 kron 8 vin., 136 strank vzdignilo 33 522 kron 2 vin., torej več vložilo 24.873 kron 6 vin, 5 strankam se je izplačalo posojil 3240 kron. Stanje vlog 1437.780 kron 70 vin. Denarni promet 184.536 kron 21 vin.
— Policijska ura za žganjarne. Na
podlagi § 54. alinea 2 obrtnega reda je od redil mestni magistrat kot obrtna oblast prve instance glede točenja žganja, da mora vsakdo, ki toči v mestu Ljubljani žgane opojne pijače, bodisi v posebnem lokalu bodisi v zvezi s kakim drugim prostorom ali koncesiovanim obrtom in
mu je odmerjena za tako točenje v smislu § 11. zakona z dne 23. junija 1881 drž. zak. št. 62 posebna naklada v znesku 90 kron (45 gld.) za pol leta, točenje teh pijač vsako soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah in praznikih pa ob 12 uri opoludne vstaviti. Kdor toči te pijače v posebnem lokalu, to je ne v zvezi s kakim drugim obrtom, mora ob gori navedenem času zatvoriti svoj obrtni prostor. Ta odredba je stopila v veljavo dne 1. marca-1. 1.
— Učiteljsko društvo za sežanski okraj vabi k zborovanju v Nabrežini v 8. dan marca ob 10. uri dopoldne. 1. Poročilo predsednikovo. 2. Prečitanje in odobrenje zapisnika zadnjega zborovanja. 3 »Prof. Fr. Erjavec", važnost njegovih prirodopisnih del za našo šolo 4. Naše stanje. 5. Predlogi. Ne zabite pesmarice družbo »sv. Mo-hora" in .Glasb. Matice".
— Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu priredi v soboto, dne 10. marca t. 1. slavnostni komers na čast svojemu častnemu članu, blagorodnemu gosp. dr. Greg. Kreku, vseučiliščnemu profesorju v Gradcu, povodom 601etnice njegovega rojstva in 30 letne docenture na vseučilišču. Začetek ob 8 uri zvečer. Lokal: „Zum sch\varzen Adler", Leonhardstrasse.
— Slovensko akademicno društvo „Slovenija" na Dunaju priredi v soboto, dne 10 marca 1900 svoj VI. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: a) Čitanje zapisnika, b) čitanje zapisnika bratskega društva „Triglav", c) poročilo odborovo, d) poročilo odseka za Prešernovo slavnost, c) slučajnosti. Zabavni del. Lokal: ,Zum Magistrat", I. Lichtenfelsgasse 1. (Velika dvorana.) Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobrodošli!
— Porotne obravnave. Včeraj vršili sta se pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišču dve obravnavi. Pri prvi obravnavi bil je mesarski pomočnik Josip Stark« z Bleda zaradi hudodelstva posilstva obsojen na tri leta težke ječe. po ostrene z jednim poslom mesečno. — Franc Pavlin iz Praprotnega brda, ki je bil ob-dolžen hudodelstva težke telesne poškodbe,
( bil je od obtožbe oproščen.
— Delavec ubit. Pri gradnji novega železnega mostu na Barju je ponesrečil včeraj delavec Anton Hollsteiner. Dva velika tramova sta padla na njega in mu zmečkala glavo  Bil je takoj mrtev.
— V Ameriko jo je hotel popihati delavec Franc Gregorčič iz Smolenje vasi v občini Šentpeter na Dolenjskem, pa ga je popred policaj ustavil. Vstavljenec pa se je hotel policaju izmuzniti. Pokazal je potni list svojega brata Antona Gregorčiča, kateri je že v Ameriki in je tudi vojaščine prost. Policaj pa se le ni dal prepričati, da je vstavljenec Anton Gregorčič, ker je bil premlad in se ni osebni popis v potnem listu vjemal na njega. Policaj pa je imel tudi prav. da mu ni verjel, ker končno je ustav ljenec sam priznal, da je Franc Gregorčič in je tudi pokazal poselske bukvice, katere je imel pri sebi. Potoval je sedaj na Žabjak.
— Ubegli polir. Dunajčan Joh Eggen dorfer je zvabil svojo ljubo Marijo Bukovs^v v Reko, češ, da je dobil tamkaj službo zase in za njo pa delavsko kantino. V Reki jo je pregovoril, da mu je dala več denarja, 600 kron, da bode mogel delavce izplačati. Ko pa je Eggendorfer imel denar, jo je popihal in je pustil Marijo Bukovsky samo v Reki. Odnesel ji je tudi za%40 kron zlatnine.
* 90 let stari papež Lev XIII. je
praznoval svoj god 2. t. m. ter sprejel celo vrsto deputacij kardinalov, škofjpv, prelatov in zastopnikov raznih vlad. Papež je docela zdrav. 2. t. m. je mogel praznovati tudi svojo 221etnico papeževanja. Sicer pa vodi vsa papeževa opravila kardinal Ram polla, ki se čuti bodočega papeža, in je Lev XIII. danes le še po imenu vodja katoliške cerkve.
* Demonstracija proti Burom prijaznemu profesorju. Iz Glasgova na Angleškem se poroča naslednje: 400 delavcev glasgovske ladjedelnice, kateri so praznovali osvoboditev Ladysmitha, je šlo z lopatami in drugimi orodji k univerzi ter zahtevalo, naj jim izroče profesorja Tilleja, kateri je Burom prijazen, da ga vržejo v vodo. Ljudstvo ni še potem mirovalo, ko se mu je zagotovilo, da se bo dr. Tille svoji službi odpovedal in bo zapustil mesto Glasgov, marveč je razbilo vseuči-
liščna glavna vrata ter se potem demon-8trujoč razšlo.
* Zopet eden. Župnik Schatterer je bil te dni radi neplatonične ljubezni do nekaterih dečkov pred Konstanškem sodiščem obsojen na dveletno ječo.
* Točen odgovor. Franci, štirileten sinček profesorja, je neki dan silno razposajen in gospod papa se zaman trudi ga ustrahovati. Naposled se razvije mej očetom in sinčkom nastopni kratki dijalog Papa (s povzdignenim glasom): »Franci, ali hočeš, da Te s šibo nabijem?« Franci (ravnodušno): ..Hvala lepa!""
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj G. marca. V gospodski zbornici se je danes vnela velika razprava o vladni programatiški izjavi. Oglašenih je osem govornikov. Knez Auersperg se je postavil popolnoma na stališče nemške levice in zahteval, naj se uvede nemški državni jezik. Zajedno je zastopal mnenje, da se sme nemškim narodom dovoliti samo omejen razvoj. Grof Me ran seje isto tako izrekel za nemški državni jezik. Ma-deyski je govoril o nalogi parlamenta, povdarjaje, naj da država narodom kar potrebujejo, narodi pa državi. Prav simpatično in razsodno je govoril knez Fiirstenberg. Za njim je govoril ministrski predsednik Korber, ki pa ni navedel nikacega novega momenta. Veliko zanimanje je obudil govor dr. Riegra. Rieger je izrekel prepričanje, da imajo Slovani samo v Avstriji bodočnost in da so torej dinastija in slovanski narodi odkazan drug na druzega. Jezikovno vprašanje je ne le del narodnostnega, nego tudi politično in ustavno vprašanje. Misel, da bo parlament kdaj uveljavil nemški državni jezik, je povsem napačna. To se nikdar ne zgodi, in če nemška liberalna stranka še danes na to misli, je podobna invalidu, kateremu je bila roka odstre-ljena, katerega pa tisto mesto še vedno srbi, kjer je roko imel. Z nemškimi radikalci sploh ni sprave, z njimi je mogoč samo boj. Jezikovno vprašanje se bo rešilo direktno potem dogovora naroda z narodom Končno je Rieger zastopal misel, da bo treba oktobrski diplom z nekaterimi premembami reaktivirati. Govorili bodo še grof Kot-tulinskv, profesor Albert in grof S c h 6 n b o r n.
Dunaj 6. marca. Desnica gospodske zbornice je danes bivšega ministrskega predsednika grofa Thuna izvolila soglasno svojim načelnikom.
Dunaj 6. marca. Drugi podpredsednik poslanske zbornice Lupul je pismeno naznanil predsedniku Fuchsu svojo demisijo na podpredsedniško mesto.
Dunaj 6. marca. Glede prodaje konj, sedel in drugega materiala za angleško vojno bo Korber v jedni prihodnjih sej poslanske zbornice odgovoril, da vlado nič ne briga, če zasebniki take stvari prodajajo inozemskim zasebnikom.
Praga G. marca. Zapovednik 8. voja fcm. Fabimv je izdal reservatni ukaz, v katerem naroča, naj vojaška oblastva občinam Karlin, Pisek in So-bieslav, ki so sklenile, da ne bodo več sprejemale nemških dopisov, sploh več ne dopisujejo, ampak naj vselej naprosijo pristojno okrajno glavarstvo za intervencijo. Takisto je postopati vselej, ako bi katera druga občina sklenila, da nemških dopisov več ne sprejema.
Praga 6 marca. Glavni urednik „Hlasa Naroda", dr. Josip Hubaček je včeraj popoludne umrl. Pokojnik je spadal mej najodličnejše češke novinarje.
Bruselj 6. marca. Transvaalski poslanik dr. Leyds je brzojavil uredništvu „New-York-Heralda" da je pripravljen začeti mirovna pogajanja z Angleško, ako hoče Angleška priznati neodvisnost obeh južnoafriških republik. V nasprotnem slučaju se bo vojna nadaljevala do skrajnosti.
London 6. marca. Angleži poskušajo na severu od Kimberleva pri Four-teeu-Streamsu priti čez Vaal reko. Bržčas pride tam do hude bitke.
Darila.
Podpornemu društvu za slovenska vlsoko-solce na Dunaju so tekom m. februvarja t. 1. darovali: Premilostivi gosp. dr. Mihael Napotnik, knez in Škof lavantinski (društv. ustanovnik in Častni Član) kakor vsako leto tudi letos 20 K; si. hranilno in posojilno društvo v Ptuji, za mesec februvar 120 K, z darili prejšnjih treh mesecev 330 K letos, skupaj 450 K; g. Ivan Murnik, ces. svetnik i. t. d. v Ljubljani 50 K; druStv. ustanov-nica slavna mestna občina ljubljanska 25 K; gg. na Dunaju: Anton Globočnik, pl. Sorodolski, c. k. vladni svetnik, Alojzij Kremžar, mag. svetnik in Jos. Žužek, c. kr. nadinžener po 20 K; si. posojilnica v Makolah (na Štajerskem) 20 K; g. dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, c. kr. sekcijski svetnik v finančnem ministerstvu na Dunaju 12 K; dalje so darovali po 10 kron : gospa Matilda Sebe-nikar, posestnica na Rakeku; g. dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah: g. dr. Henrik Turna, dež. poslanec in odbornik v Gorici; g. Jos. Martinak, c. kr. sodni svetnik v Ljubljani; g. dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Gorici; g. Anton Svetina, c. kr. notar v Pliberku; č. g. Janez Kozinc, župnik v Slivnici pri Mariboru, g. Jakob Zupančič, gimn. suplent v Ljubljani; J. Dralka, c. kr. dvorni svetnik v Ljubljani; Žiga Sežun, c._kr. likvidator na Dunaju; gospa Julija Rudež v Št. Jerneju na Dolenjskem; Jos. Smodej, c. kr. notar v Velikih Laščah; dr. Gvidon Srebre, odvetnik v Brežicah; po šest kron gg.: Karol Dolenc, c. kr. pristav pri najvišjem računskem dvoru na Dunaju; Viljem Schramek, inžener c. kr. drž. železnic na Dunaju; Ferd. Sajovic, trg. v Kranju; vč. g. dr. Jožef Pajek, kanonik i. t. d. v Mariboru; dr. Ferd. DominkuS, odvetnik v Mariboru; M. Primožič, c. kr. sodnik v Tolminu; Rajko Perusek, c. kr. prof. v Ljubjani; dr. Jakob Schegula, odvetnik in župan novomeški; dr. Rad. Pipuš, odvetnik v Mariboru; vč. g. dr. Mibael Mogolič, župnik v Stillfriedu (na Niže-Avstrijskem); Dragotin Žagar, dež. blagajnik v Ljubljani; po 5 kron so darovali gospodje: Viktor Rohrmann, trg. v Ljubljani; Ant Mladič, c. kr. sodni pristav v Postojni; dr. Anton Furlan, c. kr, sodni pristav na Vrhniki; po 4 kroDe so darovali: gospa Tona Kottnauer, soproga c. kr. nadpravd-nika v Laškem trgu; g. dr. Jurij Pučko, c. kr. notar v Krškem; vč. g. Janez Ogriz, župnik v Kapeli na Dravi; g. Mihael Bergant, nadučitelj v Št. Vidu pri Vipavi; dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celji: g. Jos. Šuman, c. kr. dež. šolski nadzornik v Ljubljani; Fr. Goli, trg. v Idriji; vč. g. A. Mežnarc, dekan v Kranju; K. Florian, knjigar v Kranju; vč. g. Anton Rančigaj, vikar v Celju; vč. g. Jurij Bezenšek, duh. svetnik m župnik v Ca-dramu; vč. g. Ivan Kodre, župnik pri sv. Križu; g. Jos. Jeglič, c. kr. davkar v p. v Idriji; po 2 kroni so darovali gg.: L. Fiirsager, trgovec v Radovljici; dr. Jan Lenoch, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju; Iv. Majdič, trg. v Kranju; gospa Ka-rola Brilej, trgovka na Vrhniki: vč. g. Vilibald Venedig, župnik v Ormožu; Martin Dežela v Idriji; Adolf Krenzberger, trgovec v Kranju; vč. g. Jos. Hočevar, kanonik v Novem mestu. — Vsem blagim darovalkam in darovalcem iskrena hvala. Meseca februvarja prejelo je 39 visokošolcev podpore 345 K 50 v., v tekočem šolskem letu je bilo razdeljenih 1536 K v obednih in v gotovini. Odbor prosi uljudno za dalnje darove, katere je pošiljati g. I. društv blagajniku dr. Klem. Seschunu, dvornemu in sodnemu odvetniku na Dunaju I. Sin-gerstr. 7.
Condurango Malaga vino.
(Želodec krepčujoče vino.)
Sun j a, 23. septembra 1898. Blag. gos. M. IieusteU, lekarnar v Ljubljani.
Rad priznavam, da je Vaše Condurango jVIalugru vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša in vzbuja slast do jedij.
(9_10)     Ur. .1. FolnejKovics obč. zdravnik.
Umrh so v Ljubljani:
Dne 2. marca: Josip Derč, posestnik, 80 let. Radeckega cesta št, 14, pretresenje možgan. — Ana Verhunc, ključavničarjeva žena, 29 let, Dolenjska cesta št. 8, jetika.
Dne 3. marca: Štefanija Pogačnik, posest-nikova hči, VI, mes., Frančiškanske ulice št. 6, vnetje sopi.
Dne 4. marca: Karol Japelj. mizarjev sin, 3 mes., Rožne ulice št. 8, vnetje možganske opne.
V otroški bolnici:
Dne 3. marca: Ivan Keržmanc, mizarjev sin, 7 mes., jetika.
V deželni bolnici:
Dne 1. marca: Marjana Čertanc, kajžarjeva hči, 22 let, vnetje trebušne mrene.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306*2 m. Srednji zračni tlak  736 0 mm.
Stanje   g O Čas opa- baro- i        I Vetrovi
zovanja
5. 9. zvečer
6 7. zjutraj 2. popol.
metra g
Nebo
LS g
7345 — 2-4 brezvetr. j oblačno 7366 — 60 si. sever oblačno
7370 + 2-1
Srednja včerajšnja temperatura male: 19°.
si. jug jpol. oblač.j0 2-8°, nor-
ZD-ULxxaJslssi "borza,
dne 6. marca 1900.
Skupni driavni dolg v notah ... 90 K 30 h
Skkpni državni dolg v srebru ... 99 „ 29 .
Avstrijska zlata renta...... 98 „ 30 „
Avstrijska kronska renta 4°/0   •  •  ■ 99 „ 05 ,
Ogrska alata renta 4°/0...... 98 „ 10 „
Ogrska kronska renta 4°/0   .... 93 „ 70 .
Avstro-ogrske bančne delnice .  .  . 126 , 80 ,
Kreditne delnice........ 235 n 15 „
London vista......... 242 „ 50 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118 , 40 n
20 mark........... 23 „ 66 „
20 frankov.......... 19 „ 30 „
Italijanski bankovci....... 89 „ 90 „
C. kr. cekini.......... 11 „ 38 .
,|\|EW-Y0RK'
družba za zavarovanje življenja.
Najstarejša mednarodna življensko-zavarovalna družba sveta.
Ustanovljena 1.1845. •**» V Avstriji od i. 1876.
-«♦*»-
V L 1899 je bilo izdanih pri družbi :
99.357 novih polic za zavarovano glavnico:
998 milijonov kron
ki so po vplačanih dotičnih premijah postale pravomoćne. (1974—4)
Avstrijske police „New-York"-a so od trenotka izvršitve proste vsake omejitve glede poklica opravila, potovanj, življenjskih navad in dvoboja; že po enem letu so nepobitne in v vseh slučajih samonboja v polnem zavarovalnem znesku izplačljive.
Glavno ravnateljstvo za Avstrijo:
Dunaj, I., Graben 8 (v družbeni palači).
Mm
brosurice
Ges. kr. avstrijske |ff državne železnice
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. ostobra 1899. leta.
Odhod iz Ljubljane jnž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 na. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno: čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj ofobni vlxk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno. Danaj; č«z Selzthal v Solno-grai, ćez Amstetten na Dunaj. V oktobra in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v So'nograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc Curih, Genevo, Puriz; Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago. Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Prog*a v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 8. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v IdnbiJano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, i^rage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd*, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Belj ka, Franzensfeste — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Maripn.h varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z 9unaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeata Pontabla. — Ob 9. uri (J m. zvečer osobni vlak z Dunaju, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pon tabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga is Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod is LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 6 m. popoludne, ob 6. uri tO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. uri 5H m. ajntcaj, ob ii. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4)
odercejj;
najnovejše facone, najboljši izdelek
priporoča
Alojzi) Perscbć
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov En čepic
perila, kravat itd. 9
05
c
o
Ljubljana, Dunajska, cesta 13.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
„3%gubljeni$ogi
J« taatel
in se dobiva v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani komad po »O vinarjev, po posu 3 vinarje več.
St. 8192.
(4*55-1)
Ustanova za vojaške siroto.
Pri mestnem magistrata ljubljanskem podeliti je za tekoče leto Josip SUhnl-ovo ustanovo za vojaške sirote v znesku 75 K 60 h.
Prošnje za to ustanovo, do katere imajo pravico uboge sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali pa nezakonske, vložiti je
d© 11». t. m.
pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
6. dan marca 1900.
Vabilo
k
občnemu zboru
posojilnice v Cerknici
registrovane zadruge z neomejenim poroštvom
ki bode
dne 8. sušea ob 3. uri popoldne v posojilničnem prostoru.
H)xxeT7-n.i red.:
1.   Poročilo načelništva in nadzorstva o
letnem računu. 2   Volitev načelstva. (459) 3. Nasveti. Ravnateljstvo.
Samo gospodje
dobe": 2 zbirki z 120 komadi jako interesantnih momentnih fotografij in senzacijonalno novo-šegno zbirko prekomorskih kuriozitet, obsega-jočo 16 barvanih podob, v obliki vizitk. Te 3 zbirke veljajo, ako se denar naprej pošlje, le 1 gld. (tudi v poštnih znamkah). Pri povzetju 30 kr. več. Pošilja franko in diskretno J. Hann, Dunaj, II., Jaegerstrasse 26. (457—1)
Prostovoljna prodaja
različnega
kmetijskega orodja, vinskih sodov, hrastovih kadi, različnih vozov, mnogo žlahtne mrve in
mnogo druzih rečij
bode (463—1)
v nedeljo, dne II. marca 1.1.
in naslednje dneve ob 3. uri popoludne
v Borovnici
▼ hiši ranjcega g. Lorenca Verbiča.
katere uvažujejo čisto, nežno polt, se prav posebno priporoča
lekarnarfa Plccoll*ja
Glycerin-Greme.
1 H uro n 30 kr. (2322—10} Vnanja naročila proti povzetju.
Mlad mož
z lepo pisavo, inteligenten, zmožen slovenščine, hrvaščine in nemščine, želi sprejeti kako službo kot privatni ali pisarniški sluga. — Ponudbe do 15. t. m. na uprav-ništvo „Slov. Naroda" pod K. B. (468-1)
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje, drvarnice in podstrešja se odda.
Natančneje pove iz prijaznosti uprav-ništvo »Slovenskega Naroda". (450—2)
Gostilno „Triglav"
v Lescah (460~1
da takoj na račun
Adolf Hauptman v Ljubljani.
V najem.
Velik vrt v mestu, travniki s sadnim drevjem, stanovanje
i. t- d. odda se takoj kavcije zmožnemu vrtnarju. — Vpraša naj se pri Th. Novotny, Dunajska cesta št. 7 v Ljubljani. (402—1)
Lepo telo apno
sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših porcijah pri
Li. Mašek & Go.
žgalnica apna in premogokop Zabukovce (Buchberg), pošta Pletrovče (Pletrovitsch) _pri Celju._fi43-isy
Lepa
mesečna soba m kabinet
z lepim razgledom na Sv. Jakoba trg in s posebnim vhodom, meblovana ali nemeblovana **■ takoj  |>«»  n I* 1*1 odela  v Ko#.nili
ulieali »t. 15.
vVpraša naj se pri lastniku hiše Hiirolu Lenre-tu v liUvrri pri l.jiihljanl ali pri gospodu ViNiiiaJer-Ju. gostilničarju 9,j»a-l M^»»-.z»*^J ■*>-. (488-3)
V imenovani icoHtllni se tudi točijo
najboljša naravna kranjska, štajerska in hrvatska vina
v lokalu in čez ulico ter se posebno priporočajo.
JL jl  X x X
X    Jk. JL
«(• */• »X* "X* '•'* *X* *X* *X* •<• »r* »X* •■•
Vdovec, katolik
50 let star, boljšega stanu, z letnim dohodkom 2400—3000 kron, želi se — radi ženitve — seznaniti z deklico ali vdovo, ne pod 35 let staro, ki naj bi bila bolje vzgojena ter imela smisel za malo gospodinjstvo.
Prijazne, le resne in poštene ponudbe s sliko prosi se vposlati uprav-ništvu „Slov. Naroda" pod „bodočnost". Zloraba izključena! Molčljivost častna stvar! (461—i)
S. 2/00 1
(437—2)
C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu je čez vse, kjerkoli se nahajoče premično, potem čez nepremično, v deželah, kjer velja konkurzni red z dne 25 decembra 1868, se nahajajoče premoženje neprotokolovane trgovke g. Julije Murgelj v Novem mestu odprlo konkurs, ter imenovalo konkursnim komisarjem c. kr. dež. sod svetnika, g". Iv. Škerlja z uradnim sedežem v Novemmestu in za začasnega upravitelja mase g. dr. Vladimir) a Žiteka, odvetnika v Novemmestu.
Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 12. marca 1900. dopoludne točno ob 11 uri, na uradnem sedežu konkursnega komisarja stavijo svoje predloge glede po-trjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanji druzega masnega upravitelja in namestnika, ter volijo odsek upnikov, ko so se izkazali z dokazili za svoje terjatve. Ob enem se poživljajo vsi oni, ki hote staviti do skupne konkursne mase kako zahtevo kot konkursni upniki, da oznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava
do 7. aprila 1900. leta
pri tem sodišči, po predpisih konkursnega reda, da se izognejo v istem zapretenih pravnih nasledkov ter jih dne 28. aprila 1900. dopoludne točno ob 9. uri pred c. kr. konkursnim komisarjem pri določenem likvidačnem dnevu zglasijo za likvidacijo in določitev povratnega reda.
Pri splošnem likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti volitvi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika in članov odbora upnikov, ki so dotedaj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja končno veljavno.
Daljše objave tekom konkursne obravnave p» se bodo zglašale v uradnem listu .Laibacher Zeitung".
C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu
oddelek HI, dne 28. februvarja 1900.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NollL
Iisatninn in tisk .Narodne Tiskarne".