D
TRGOVSKI JC.IST
♦ 'ti
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Niročnoa za Juso.laviio • letno 180 Din, za % leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. - Dopisi se ne vračajo. - Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO X11L
Telefon St. 2552.
LJUBLJANA, v Četrtek, dne 18. decembra 1930.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 147.
Za zvezo Slovenije z morjem.
V	torek dopoldne se je vršila v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani važna seja akcijskega odbora za gradbo železniške zveze meri Kočevjem in sušaško progo. Akcijski odbor, kateremu predseduje sušaški župan g. Jurij Ružič, je bil, kakor znano, izbran na širšem sestanku gospodarskih korporacij in zainteresiranih krajevnih zastopstev, ki se je vršili 6. julija t. 1. na Sušaku in
o	katerem smo svoječasno obširneje pisali. Odbor ima namen, da pred-vzame vse, kar smatra za^ potrebno, da se čimprej realizira načrt železniške zveze Slovenije z morjem.
Sestanku v Ljubljani, ki so se ga udeležili tudi člani iz Zagreba in Su-šaka, je predsedoval g. Ružič, ki je uvodoma poročal podrobno o zadnji seji i naglasil, da je namen sestanka, da se na njem pogovore o načinu finansiranja načrta za zgradbo železnice, ki bi vezala Dravsko banovino z morjem. Poročal je o avdijencah ki jih je imel pri predsedniku vlade in pri pristojnih ministrih, ki so vsi kazali veliko zanimanje za načrt in obljubili podporo. Za uresničenje načrta se zanimajo tudi slovenski in hrvatski denarni zavodi ter neke inozemske skupine.
Po poročilu g. Ružiča je poročal ljubljanski župan dr. Dinko Puc, da je bil pred par dnevi sprejet od g. ministrskega predsednika, ki mu je izjavil, da je država pripravljena prevzeti garancijo za to posojilo. Generalni tajnik zagrebške zbornice za TOI g. dr. Adolf Čuvaj je obrazložil stališče bančnih zavodov v Savski banovini glede financiranja ali posojila in naglasil, da bo treba pridobiti obe banovini, da sodelujeta pri izvedbi načrta. Zagrebški denarni zavodi ne odklanjajo udeležbe na emisiji posojila. Tajnik ljubljanske Zbornice TOI g. Ivan Mohorič je nato obširneje razpravljal o raznih možnostih za financiranje projektirane zveze. K izvedhi načrta naj bi se pritegnili vsi domači interesenti, banovina, uprava dolenjskih železnic in domačini - interesenti ob vsej progi.
Predsednik Zbornice TOI g. Ivan Jelačin je poudaril, da je treba pričeti s konkretnimi predlogi, kako naj se načrt financira, šele tedaj nam bo prišla prava naklonjenost vseh višjih faktorjev za ta načrt. Tako bi dala pod gotovimi pogoji znatno vsoto na razpolago uprava Pokojninskega zavoda. Odbor naj sondira teren glede tega pri vseh denarnih zavodih v Dravski in Savski banovini. Zastopnik uprave dolenjskih železnic dr. Andrejčič je menil, da bi bilo najbolje, da se osnuje delniška družba, ki bi izdala osnovne delnice in prioritetne obligacije. G. Mohorič je glede na to izrekel neke pomisleke, ker si je država osvojila princip državnega železniškega sistema. Predsednik g. Jelačin je svetoval, naj se v odbor kooptirajo zastopniki ali zaupniki Dravske in Savske banovine ter denarnih institucij ter Pokojninskega zavoda.
Okoli 11. ure je bila seja prekinjena in je odšla deputacija članov odbora k banu. Dravske banovine g. dr. Marušiču ter mu obrazložila svoje želje glede te železnice. G. ban jim je obljubil vsestransko podporo pri realizaciji tega načrta ter je poudarjal, da se zaveda, da je rešitev tega vprašanja za Dravsko banovino zdaj največjega gospodarskega po-
mena ter da bo v ta namen storil vse ob sodelovanju bana Savske banovine.
Mestna občina ljubljanska je v čast udeležencem konference priredila v restavraciji Zvezda« ob 13. uri banket.
Po banketu se je seja nadaljevala in so bili po predlogih, ki so jih stavili gg. Ružič, Colombo, Jelačin, vsi navzoči za to, da bo odbor podvzel ponovno akcijo s konkretnimi predlogi pri denarnih zavodih v Dravski banovini in Savski banovini ter ko-optiral v odbor zastopnike banovin.
V	Sloveniji bodo prišle v poštev vse tozadevne organizacije, to so Društvo bančnih zavodov, Zveza jugoslovanskih hranilnic ter zadružne zveze. K akciji se pritegnejo, kakor je bilo že dopoldne sklenjeno, zaupnika Dravske in Savske banovine ter Drž. hipotekarne banke!' Razen tega je treba zainteresirati za ta načrt tudi SUZOK v Zagrebu in TPD, ki bi tudi prispevali lahko z znatno vsoto pri gradnji železnice. Ko bo vse to izvršeno, bo odbor stopil pred pristojne ministre, ki bodo imeli konkretno podlago, da finančni minister razpiše posebno notranje posojilo za gradnjo železnice.
Podpredsednik Pokojninskega zavoda g. Kvgen Lovšin je poudaril, da je Pokojninski zavod pripravljen sodelovati z znatno vsoto pri akciji, toda delo za realizacijo tega načrta je treba pospešiti.
Ob 15. uri je predsednik g. Ružič zaključil sejo, zahvaljujoč se vsem in še posebej tudi našemu tisku, ki odbor tako uspešno v javnosti podpira v stremljenju za realizacijo tega pomembnega načrta.
Nove davčne odredbe.
Nova zakonita določba glede trošarine.
Carina in carinska politika. O tem poglavju, ki ne zanima samo gospodarskih krogov, marveč v današnjih časih tudi Vse druge sloje prebivalstva, bo govor na družabnem večeru Trgovskega društva :>Merkur« prihodnjo soboto. O tem važnem in aktualnem predmetu bo predaval gospod Ivan Mohorič, tajnik Zbornice za TOI. Gospod predavatelj je vajen in znan govornik ter izvrsten poznavalec carinskih in carinsko političnih vprašanj. Predavanje se vrši v soboto, dne 20. decembra 1930 ob ‘/29. uri zvečer v restavraciji »Zvezda«. Vstop je brezplačen. Gostje gospodje in dame so dobrodošli.
KONTROLA NAD NESOLIDNIMI INOZEMSKIMI TVRDKAMI.
Zavod ui pospeševanje zunanje trgovine je obvestil gospodarske organizacije, da bo vodil evidenco o tujih nesolidnih tvrdkah, bodisi, da se baviijo z uvozom aiLi z izvozom, bodisi s posred-ništvoim pri nakupih in prodajah. H kratil so bile obveščene o sklepu uprave, da bo zavod izdajali poročila o vseh iz-premetnbah trgovinske politike drugih držav, ki ®e tičejo naše izvozne trgovine. Zavod bo pošiljal ta poročila vsem organizacijam ne glede na njihovo stroko in ne glede na to, alti je vsebina vsakega poročila v njihovi ožji interesni sferi.
* * *
LASTNIKOM NALOŽB PRI POSTNI HRANILNICI V BUDIMPEŠTI!
Uprava Poštne hranilnice v Beogradu pozi vi j a lastnike hranilnih in čekovnih vlog ter rentnih depozitov pri bivši Poštni hranilnici v Budimpešti, da ji prijavijo svoje terjatve, kolikor to že niso storili, najkasneje do 1. febr. 1931.
Službene Novine z dne 13. decembra 1930. priobčujejo že napovedani zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini.
Po tem zakonu se zvišajo:
a) trošarina na pivo od Din 5'— za hektolitersko stopnjo na Din 7'50;
b) trošarina na izvlečke (ekstrakte), esence in eterična olja z alkoholom od 3000 Din na 3500 Din od 100 kilogramov;
c) trošarina na špirit, prozvajan v kmetijskih tvornicah špirita od Din 20‘— na Din 24'— od hektoliterske stopnje, na špirit, proizvajan v industrijskih tvornicah špirita pa od Din 23'— na Din 28’— od hektoliterske stopnje. Na Din 28'— od hektoliterske stopnje se poviša trošarina tudi na špirit, uvožen iz inozemstva.
Po zakonu so se morale dne 14. t. m., to je naslednji dan po objavi zakona, popisati vse količine piva, špirita in špirituoznih tekočin, za katere je trošarina že plačana. Na popisane količine odpadajočo povišano trošarino morajo lastniki plačati do
1.	januarja 1931. Pri pivu, ki je že v prometu, se jemlje ob popisu povprečna jakost 12 hektoliterskih sto-
PH	...........
Obenem pa se zmza trošarina na
vino od Din 100'— na Din 50'— za hektoliter, vendar pa se prejšnja trošarina ne vrača. Zniža pa se tudi izvozna bonifikacija za vino od Din 100'— na Din 80'— na hektoliter, za mošt pa od Din 50 — na Din 20.
Davek na samce.
Davek na samce za naše kraje ni novost. Pobiral se je namreč po prejšnjih davčnih zakonih hkratu z dohodnino v obliki 10% ali 15% pribitka za manj obremenjena gospodarstva. Novi davek zadene samo samce v starosti preko 30 let in še te samo, če stanujejo v mestih ali pa v takih krajih, kjer ima svoj sedež srezko načelstvo. Za samce se smatrajo tudi vdovci brez otrok, ločenci pa le, če niso dolžni skrbeti za ženo, odnosno otroke. Davek znaša 10% do 15% od predpisanih neposrednih davkov. Izmera se ravna po starosti tako, da znaša za samce v starosti od 30 do 35 let 50%, za samce v starosti od 50 do 60 let pa le 10% predpisanega neposr. davka.
Hkratu odreja zakon, ki uvaja samski davek, da se oprostijo vseh neposrednih davkov in doklad osebe, ki imajo preko 8 živečih otrok ali ki so imele vsaj nekaj časa 10 živih otrok.
Okrožnica glede zbiranja naročil pri privatnih
strankah.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine je poslala Zbornici za TOI na znanje okrožnico, ki jo je poslala vsem sreskim in mestnim načelstvom in ki se glasi:
Sekcija trgovcev s papirjem in pisarniškimi potrebščinami pri trg. gre-lniju v Ljubljani me je opozorila, da tolmačenje § 59. obrt. reda potrebuje pojasnila o obsegu obrtnih pravic trg. potnikov s pisarniškimi potrebščinami. Posebej bi bilo še pojasniti odnos tega določila k čl. 16, trg. pogodbe med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter republiko Avstrijo, ki je uzakonjena z dne 25. julija 1926, Uradni list št. 368/89 ex 1926.
V	čl. 16 te pogodbe se določa, da smejo trgovci, industrijci in ostali pridobitniki ene stranke pogodnice tudi na ozemlju druge stranke sklepati trg. posle osebno ali po svojih trg. potnikih, zlasti tudi sprejemati naročila na blago od trgovcev in od oseb, v katerih podjetju se ponujeno blago uporablja. Smejo pa nositi s seboj samo vzorce, a ne blaga.
Določila tega člena je v zvezi s § 59 obrtnega reda, ki določa, da so obrtniki upravičeni, bodisi sami ali po svojih legitimiranih pooblaščencih (trg. potnikih) iskati naročila na blago pri trgovcih, tovarnarjih, obrtnikih, sploh pri takih osebah, v katerih poslovnem obratu se uporablja blago ponujene vrste, ne smejo pa razen na sejmih nositi seboj blaga na prodaj, ampak samo vzorce.
K tem določilom je minister za trgovino in industrijo pod št. 3184/III dne
2.	aprila 1927, Službene Novine štev. 91/85 XIX iz leta 1927, dal nastopno pojasnilo:
Da se trgovcem, industrijcem in ostalim pridobitnikom inozemskih držav brez razlike, ali je naša država z njimi v pogodbenih odnosih ali ne, kakor tudi njihovim trgovinskim potnikom za-branjuje nabiranje naročil pri privat-
nih osebah za predmete ,za katere je po posebnih zakonskih predpisih dovoljeno tako nabiranje naročil domačim tvrdkam in njihovim potnikom.
Iz tega min. navodila sledi, da se inozemski potniki ne morejo dopuščati k večjemu obsegu obrtnih pravic, kakor so priznane lastnim državljanom. Sledi pa tudi, da se s čl. 16 trg. pogodbe z Avstrijo ni hotelo priznati avstrijskim trg. potnikom več pravic, kakor jih dopušča § 59 obrtnega reda, če bi se v obče moglo tolmačiti poslednje določilo ožje, kakor pa omenjeni čl. 16 trg. pogodbe. S to pogodbo se torej veljavni predpisi § 59 o. r. niso y ničemer spremenili, priznala pa se je avstrijskim potnikom ista pravica kakor domačim.
V	pojasnitev § 59 o. r. navajam, da je trg. potnikom predvsem dopuščeno nabirati samo naročila na blago, ne sme pa se sklenjena kupčijska pogodba tudi takoj izvršiti, ker se blago, ki ga nosi potnik s seboj za vzorec, ne sme prodati.
Zakon določa dalje, da se smejo iskati naročila pri trgovcih, tovarnarjih, obrtnikih v obče pri takih osebah,
v	katerih poslovnem obratu se ponujeno blago uporablja. Iz naštevanja vrst oseb, ki se sicer samo primeroma označujejo, se jasno vidi, da je mišljen samo oni krog pridobitnikov, ki jim je uporaba določene vrste blaga predmet njihovega obrata. Izraz uporaba v obratu se ne more tolmačiti tako, da bi se smelo ponujati tudi blago, ki služi zgolj za opremo obrata ali obratovalnice, s tem blagom morajo namreč omenjene, po svojem pridobitnem značaju v zakonu jasno obeležene osebe poslovat}.
Po tem tolmačenju se trg. potnikom ne more dopustiti, da bi ponujali pisarniške potrebščine drugim kot proizvajalcem ali trgovcem s temi potrebščinami. Nasprotno tolmačenje bi ne samo za to pridobitno panogo, temveč
tudi za številne druge obrte, ki poslujejo z blagom splošno in vsakdanje porabe, pomenilo praktično brezvrednost sicer strogih predpisov o iskanju naročil. Vidi se pa iz drugega in tretjega odstavka § 59 ter vseh nadaljnih določil obrtnega reda, da je tendenca zakona, dopustiti nabiranje naročil le v omenjenem obsegu in pod izvestnimi pogoji.
Naslovna načelstva vabim, da prednja pojasnila priobčijo pristojnim zadrugam in po njih poslujejo. l>o naredbi bana, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo:
Ur. Marn s. r.
Čehoslovaška politika za znižanje cen.
Kakor poročajo iz Prage, je češkoslovaški trgovinski minister v svojem govoru, ki ga je imel pred senatskim bu-džetnim odborom, apeliral na vse trgovske kroge, da naj ne ovirajo akcije za znižanje cen, ker bi bilo sicer neprimerno, ako bi indeks cen bil v češkoslovaški nad svetovnim nivojem.
Nato je g. minister razložil mehanizem zakonskega načrta, s katerim se hoče omejiti ustanavljanje novih tvomic za predelavo sladkorja. S tem zakonom se hoče zaščititi domačo proizvodnjo sladkorne repe in pripomoči k mednarodni uredbi za proizvodnjo sladkorja.
Na koncu svojega govora je g. minister obrazložil ratifikacijo mednarodne trgovinske konvencije, ki je bila sklenjena meseca marca t. 1. v Ženevi.
češkoslovaška vlada je podvzela niz mer, da bi znižala cene blagu na drobno. Vzroki današnje krize leže v veliki meri v oni veliki razliki med cenami na debelo in cenami na drobno. Razen tega pa je ugotovljeno, da bi morala tudi mnoga podjetja in velike firme znižati cene svojim produktom z ozirom na padec cen surovinam. Ker se pa ta proces razvija zelo počasi, zato konzument, ki se nahaja radi krize v težkem položaju, ne občuti nikake pocenitve živ-ljensikih potrebščin, četudi so cene mnogim surovinam in cene v trgovini na debelo znatno padle, češkoslovaška ■vlada je podvzela korake, da bi začeli zniževati cene v večji meri in hitreje.
V	ta namen se je ustanovila specijalna ministrska komisija, ki ima nalogo, ugotoviti režijske stroške produkcije po-edinih gran industrije in nato predlagati, ali lahko vlada zahteva od teh panog industrije, da znižajo cene svojim produktom. Vlada hoče nadalje uplivati s pomočjo ministrstva za prehrano na tržne cene in sicer z organizacizo cenene prodaje produktov (n. pr. krompirja) potom konzumnih zadrug. Ministrstvo za prehrano je že sedaj doseglo, da so se znižale cene kruhu v mnogih mestih. Končno se je, kot poslednjo' in najradi-kalnjšo mero, sklenilo ustanoviti Zavod za notranjo trgovino in za njeno regulacijo. Kljub temu, da ni še nič definitivnega sklenjeno glede tega, je ta projekt izzval še ostro kritiko, ker se gospodarski krogi boje, da se pod tem naslovom ne razvije regulirana trgovina, kakršna je bila za časa vojne. (Ceps).
ENOTNI TIPI MOKE NA JUGOSLOV. BORZAH.
Jugoslovanske borze so sklenile, da bodo vpeljale na vseh borzah v Jugoslaviji enotne tipe moke. Pri določitvi generalnega tipa so sodelovali strokovnjaki borz iz Ljubljane, Zagreba, Novega Sada, Sombora in Beograda. Sklenili so, da bodo veljali tipi moke novosadske borze kot podlaga novih tipov na vseh borzah. Prva bodoča ugotovitev generalnega tipa se bo izvršila po končani letini v oktobru 1. 1931.
* * *
SINI)SKAT ZA EK,ŠPORT ŽITA V ROMUNIJI.
V	romunskem poljedelskem ministrstvu je izgotovljen zakonski načrt, ki ureja vpliv države na žitni trg. Ustanovljena bo delniška družba, ki bo razpolagala z delniško glavnico 100 milijonov iejev. Država podpiše 95 milijonov, zasebni kapital 5 milijonov. Družba naj nastopi na žitnem trgu z opornimi nakupi, brž ko bodo cene padle pod določeno višino. Jasno se opazi posnemanje našega eksportnega zavoda.
Lovcem v uvaževanje.
Pod pritiskom težkih gospodarskih razmer, ki se vlečejo pri nas iz leta v leto, je nastopilo obubožanje prebivalstva in s tem znatno reduciranje njegove kupne moči. Trgovina občuti zato še večjo stagnacijo, ki jo še potencirajo vedno nova davčna bremena, tako da uspeh podjetij pada na minimum. Bodisi podjetnik ali delavec, tako telesni kot duševni, je danes na robu propada. Izvzeti tudi nismo mi lovci. Treba je gledati na vsako paro.
Zato je hvalevredno, da se nam hoče
v	teh težkih časih pomagati in da Uprava ljubljanskega velesejma roko v roki z Lovsko zadrugo . tudi letos prireja kožni sejem. Ta se vrši v prostorih ljubljanskega velesejma
dne 26. januarja 1931.
Težko nam je bilo delati preje, ko smo vsled nezadostnega smisla za organizacijo prodajali razkropljeni po vsej drža-
vi	svoj pridelek — kožo — za ceno, ki so nam jo diktirali drugi in ko so nas izrabljali razni prekupci, dobro se zavedajoč svoje premoči napram nam po-edincem. Težko bi nam bilo — posameznikom — tudi danes, ko je kupna moč konzumenta tako padla. Ali blaga sploh ne bi oddali, ali pa za neprimerno ceno
—	v našo izgubo. Naša rešitev je baš v 'Organiziranem kožnem sejmu, in edinole tu. Kar nas je, vsi pošljimo svoje blago na to organizirano prodajo, na kožni sejem v Ljubljano. Nihče naj ne cepi vrst, zavedajmo se, da ije na nas samih naša usoda.
Pokažimo, da smo tudi mi stanovsko zavedni, proč s predsodki, ki eo že marsikomu bili vzrok propada. Toliko časa boš zastonj trkal na vrata boljšega obstoja, dokler ne boš spoznal, da je le v skupnem nastopu rešitev. Korak za kozakom je ideja skupnosti in solidarnosti pričela dobivati na terenu med nami ter prišla do izraza na dosedaj prirejenih kožnih sejmih. Posledice niso izostale In koristi bomo imeli od leta do leta večje. Zato pošljite vsi svoje blago čim prej v Ljubljano. Vsa navodila dobite na zahtevo brezplačno z obratno pošto od urada Ljubljanskega velesejma, oddelek »Divja koža«.
Blago se sprejema do 25. jan. 1931.
3i tujih ortHnitidl
Gremij trgovcev v Ljubljani objavlja: Trgovine smejo biti v zmislu čl. 27. naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic
v	nedeljo, dne 21. decembra t. 1. cel dan o (1 p r t o Načelstvo.
NOVA POLJSKA CARINA NA ČEVLJE IN AVSTRIJA.
V nadaljevanju carinskih zvišanj poljske vlade so stopile 7. t. m. nove uvozne carine na čevlje v veljavo. Carina za čevlje v teži od 6(10 do 900 gramov se zviša na 1500 zlotov pri 100 kg, za čevlje pod 600 grami na 2000 zlotov in za otroške čevlje na 2300 zlotov. Vsled tega /.višanja je avstrijski izvoz čevljev občutno prizadet, iker je Poljska med prvimi kupci avstrijske produkcije čevljev.
V zunanji avstrijski trgovini s čevlji je nila v preteklem letu Poljska z 1,539.000 šilingi prva za Nemčijo in je tudi letos že kupila v statistično ugotovljenih prvih osmih mesecih od Avstrije za 944.000 šilingov čevljev. Sedanje carinsko zvišanje bo ta izvoz seveda bistveno otež-kočifo. Poleg Avstrije bodo trpeli pač tudi drugi izvozniki, tako Nemčija iri Češkoslovaška.
* * *
DVA OGRSKA SIDNIKATA ZA IZVOZ VINA.
V Ogrski so hoteli vpeljati sindikat za izvoz ogrskih vin. Sedaij beremo, da se namesto enega pripravlja kar ustanovitev dveh sindikatov. Prvi sindikat hoče prevzeti vso ogrsko vinsko veletrgovino in forsirati zlasti izvoz v Francijo. Drugi sindikat, obstoječ iz producentov, hoče izločiti prekupovalni dobiček veletrgovine v izvozni kupčiji. Ustanovitelji drugega sindikata upajo, da bodo koncentrirali s pomočjo vlade ves vinski izvoz. |
Nove telefonske zveze z inozemstvom.
Otvoritev telefonskih relacij med Celjem in več centralami v Nemčiji.
Z odlokom g. ministra za gradbe štev. 71.924 od 29. novembra t. 1. so od 10. decembra t. 1. naprej otvorjene sledeče telefonske relacije:
1. Celje—Munohen (pristojbina za navadno govorilno enoto SMO zl. fr. ali 59-40 Din),
2. Celje—Dresden in Celje—Leipzig (pristojbina v obeh relacijah 6 — zl. fr. ali 66-— Din),
3. Celje—Berlin in Celje—Koblenz (pristojbina v obeh relacijah 7-20 zl. fr. ali 79-20 Din),
4. Celje—Remscheid, Celje—Kolu in Celje—Hamburg (pristojbina v vseh treh relacijah 7-80 zl. fr. ali 85-80 Din).
Otvoritev telefonskega prometa Šoštanj —Berlin in Šoštanj—Munchen.
Z odlokom g. ministra za gradbe štev. 68.740 od 17. novembra t. 1. je od 25. novembra t. 1. naprej otvorjen telefonski promet Šoštanj—Berlin in Šoštanj— Munchen po telefonskih vodih Maribor— Graz— Dunaj.
Pristojbina za navadno govorilno enoto v relaciji Šoštanj—Berlin znaša 7-20 zl. fr. ali 79-20 Din, v relaciji Šoštanj— Munohen pa 5'40 zl. fr. ali 59-40 Din.
Otvoritev telefonske relacije Sevnica— Altenstadt (Schwaben).
Z odlokom g. ministra za gradbe štev. 69.148 od 21. novembra t. 1. je od L decembra t. 1. naprej otvorjen telefonski promet Sevnica—Altenstadt (Schwaben).
Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 6"60 zl. fr. ali 72-60 Din.
Otvoritev telefon, relacij Maribor, Ptuj, Zg. Sv. Kungota, Marenberg, Sv. Lovrenc na Pohorju, Vuhred in Leutschach v Avstriji.
Z odlokom g. ministra za gradbe štev. 69.146 od 21. novembra t. il. je od 1. dec. t. 1. naprej otvorjen telefonski promet med avstrijsko centralo Leutschach in centralami: Maribor, Ptuj, Zgornja Sv. Kungota, Marenberg, Sv. Lovrenc na Pohorju in Vuhred.
Pristojbina za navadno govorilno enoto v vseli naštetih relacijah znaša 1-50 zl. fr. ali 16-50 Din.
Pogovori v teh relacijah se morajo usmerjati po telefonskih vodih Maribor-Graz.
ffiimdbe.poupiaScudiru
PRODAJNE MOŽNOSTI ZA KOŽE IN USNJE.
Trgovska in obrtna zbornica v Janini (v grški deželi Epir) je 'Obvestila jugosl. zbornice, da obstoja na epirskih trgih veliko zanimanje za usnje ozir. usnjeno blago ter za surove kože iz Jugoslavije. Obenem so se sporočili zbornicam naslo-
vi	iunportnih tvrdk, ki hočejo stopiti z jugoslovanskimi eksporterjl v stik.
Ivan M. Madun, Skoplje, Mokranjčc-va 9, želi prevzeti zastopstvo tukajšnjih
I	tvrdk za Južno Srbijo. Imenovani je že zastopnik za mineralno vodo Slatina Radenci.
TVORNICA CIKORIIR
Priporoča svoje izvrstne izdelke
9o4miu
1'oljske tvrdke so se že večkrat obrnile na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu; večja tvrdka v Varša-
vi	išče zvez z jugoslovanskimi ekspor-terji sliv, druga tvrdka se zanima za orehe, neka importna tvrdka v Vilni išče zastopstev in samonakupa v sadju in drugih živilih. Pisati je na Informativni oddelek zavoda v Beogradu.
Železnica ob Umi bo zopet predmet posvetovanj, ki se bodo vršila v začetku januarja med zastopniki Vrbaske in Primorske banovine. Udeleženo bo tudi P ro m et n o m i n i s trst v o.
Proračun Sušaka izkazuje 31,634.000 dinarjev izdatkov, proračun Banjaluke pa 11,500.000 Din.
Glede omiljenja krize v morskotrans-portnem obratu se je vršila pri morsko-prometni direkciji v Splitu konferenca interesentov in so bile resolucije odposlane na .pristojno ministrstvo.
Primorska banovina je v svoji proračunski iseji poudarjala potrebo dviga sa-djereje in živinoreje v banovini. Proračun poljedelstva in živinoreje zahteva 8 imiliji. Din. Ban je obljubil pospeševanje zadružništva.
Pivovarna v Nišu, »Trebresa«, bo otvorjena v par dneh; popolna obnovitev naprav je zahtevala 12 milijonov dinarjev.
Proračun mesta Beograda izkazuje 406 milijonov Din rednih in izrednih izdatkov in za tri milijone Din več dohodkov.
Načrte za železnico Klcnak Šabae (most pri Šabcu) je prometni minister odobril. Z delom bodo pričeli že leta 1931.
Sladkorna konferenca v Bruslju je znižala sladkorno produkcijo Kube od letnih 4,670.000 ton na 3,570.000 ton, pro-dukoijo Jave od 2,900.000 na 2,560.000 ton. Pogajanja z evropskimi producenti sladkorne pese se nadaljujejo.
Nemška plovbna družba »Hansa« v Bremenu je zopet uvedla že pred vojsko obstoječo zvezo iz Ne\vyorka in Phi-tadeliphije v Kapsko mesto in v vzhod-noafriška pristanišča.
Osebne voznine na čslov. železnicah bodo s 1. januarjem zvišane za 20%, tarife za potno prtljago za 33%, blagovne tarife ostanejo nespremenjene.
Uvoz in izvoz blaga v tržaškem pristanišču v prvih desetih mesecih t. 1. je znašal 1,890.000 ton, za 587.000 ton ali.
23-7% manj kot v istih mesecih lanskega leta.
Izvoz lesa iz Avstrije je bil v prvih devetih mesecih t. 1. za 40 inilij. šilingov manjši kot v istih mesecih lanskega leta.
Javanska sladkorna zveza je sklenila, da do nadaljnjega ne bo prodajala nobenega sladkorja.
Dansko surovo maslo je v ceni poskočilo od 2-10 na 2-28 kron. Jajca nespremenjeno K 1-70 za 1 kg.
Obtok bankovcev v Avstriji je padel na 907 milijonov šilingov in ima po zadnjem izkazu Avstrijske Narodne banke 80-odstotno kritje.
Cena srebra je po začasni okrepitvi pričela zopet padati in je dosegla v petek v Londonu s 151h» d novo rekordno globino. Kitajske prodaje srebra se nadaljujejo. Vpliva 'tudi položaj v Indiji.
Borba cinkaste pločevine med Nemčijo in Belgijo je poravnana. Sedaj bodo pričeli s sporazumnimi pogajanji o ureditvi prodajnih razmer na mednarodnih trgih.
Eksportne kvote sladkorja so v Bruslju določili takole: Nemčija 200.000, Češkoslovaška 590.000 Poljska 319.000, Ogrska 85.000, Belgija 35.000.
Produkcija fosfatov v Tuneziji je znašala v prvih 11 letošnjih mekecih 448 tisoč 500 ton (lani v isti dobi 348.000 ton) in je bila tudi v celoti prodana.
Tudi USA bodo po poročilu »Daily Telegraph« sodelovale v zlati politiki z Evropo, če se bosta Francija in Velika Britanija zedinili glede uporabe zlatih rezerv.
Število brezposelnih na Dunaju je v
drugi polovici novembra naraslo za več kot 6000 na 88.400.
Cena bakra je po daljšem odmoru pričela zopet padati.
Za pospeševanje domače podjetnosti.
(Iz referata tajnika g. dr. C. Gregoriča na zboru Centrale industrijskih korporacij v Beogradu dne 11. dec. t. L).
Na letošnjem gospodarske™ kongresu je minister trgovine in industrije opozoril na velik interes, ki ga ima naša država na industriji. Ta opozoritev, je naglasil g. minister, je tem bolj potrebna, ker se v naiši državi pojavlja industriji neiprijaz.ua tendenca, da je vse, kar se izdela doma, za nič, in da je dobro samo ono, kar pride iz inozemstva. S tako mentaliteto je treba prenehati!
Ako na mednarodnih konferencah načenjamo vprašanje preferencialnega obravnavanja naših poljedelskih pridelkov v inozemstvu, moramo najprej sami -dajati prednost lastnim proizvodom. V avezi s tendenco tuje industrije, da več ali manj z dumpingom plasira svoje izdelke v naši državi, je g. minister posebno podčrtal, da maramo našo obstoječo industrijo ohraniti in da se naši industrijalci ne smejo pomišljati, v vsakem slučaju v polni meri izkoristiti carinsko zaščito, ker sicer še bolj slabč konsumno inoč naše države. Zbog tega moramo tudi mi preorijentirati našo dosedanjo liberalno trgovsko politiko iu upoštevati načelo: dam ti le lahko, kolikor ti uneni daš.
Ta izjava g. ministra znači cel program.
Aniti industrijsko mentaliteto čuti na.-a .industrija — more se reči — vsak dan in ob raznih prilikah. Spominjamo se še, kako iznenadenje so povzročile izjave ob priliki konference v Sinaji, po katerih naj bi naša država žrtvovala v interesu olajšanja izvoza presežkov naših agrarnih produktov — našo celo »neavtohtono« industrijo. Ta mučen vtis je paraliziral g. minister z gori omenjenim govorom.
Značilna je izjava ministra poljedelstva g. dr. Šibenika, ki pravi: »Pri izstopu napram industrijskim državam maramo v prvi vrsti upoštevati nas skupni, toliko poljedelski, kakor industrijski interes. Zbog tega se mora pri zamenjavanju agrarno - industrijskih presežkov iskati način, da se ne ogroža industrije ne v naši državi, ne v Romuniji. Obveljati pa mora načelo, da zasluži zaščito samo ona panoga industrije, čeprav z žrtvami, ki daje za dogleden čas sigurnost, da bo z uspehom konkurirala z inozemsko industrijo.«
Izjavi obeh ministrov isita jako značilni. Treba je, da se čim bolj razširijo, da se tako .prepreči industriji neprijazna mentaliteta, ki bi mogla povzročiti nenadomestljivo škodo našemu gospodarskemu razvoju.
Naš gospodarski položaj nam v zvezi
TEDEN
z gospodarskim položajem drugih evropskih držav imperativno nalaga največjo opreznost v gospodarski politiki. Svetovna gospodarska kriza še ni dosegla vrhunca in se bo po mnenju strokovnjakov še poostrila. Zapadne industrijske države napenjajo vse sile, da izkoristijo svojo produkcijo, obenem pa forsirajo agrarni pratekcijonizem. To nam kaže poit, da po vzgledu drugih držav tudi mi napnemo vse sile, da bo pri mednarodnih pogajanjih in bodoči ureditvi naših odnošajev napram drugim državam naš položaj tem jačji. Naši sosedi se veliko 'trudijo, da si izpopolnijo svojo industrijo. Njihovemu vzgledu moramo tudi mi slediti, da ne zaostanemo v gospodarskem razvoju.
Industrijske države kupujejo gotovo količino blaga, izdelanega z malim številom delavcev, produkte agrarnih držav, za kojih produkcijo je bilo potrebno veli:.o število delavcev. Ako st uioia izvoziti rezultat dela 10 lastnih državljanov, da se more kupiti rezultat dela enega tujega državljana, taka zamenjava gotovo ni koristna. Kemijski produkti Zedinjenih držav, za katere znaša koefi-cijent produkcije 8300 dolarjev, plača Madžarska s svojimi agrarnimi produkti, za katere znaša koefiolijent produkcije 163 dolarjev. Torej se daje delo 50 madžarskih delavcev ali kmetov za delo enega edinega ameriškega delavca. Agrarnim državam preti novo suženjstvo, ki izhaja iz razmerja industrijskih proizvodov do lastnih agrarnih proizvodov. To bi moralo siliti agrarne države, da se industrijalizirajo, da bi prišle tudi one do blagostanja. Piri tem pa bi ne trpele industrijske države, ker je statistično dokazano, da so ravno industrijske države največji uvozniki industrijskih produktov radi njihove večje kupne moči.
Te navedbe naj dopolnijo izčrpen referat industrijske zbornice v Beogradu o potirebi pospeševanja in zaščite domače podjetnosti na gospodarskem kongresu v Beogradu leta 1828. Te navedbe dokazujejo, da so se gospodarske prilike od 1. 1928. dalje veliko poslabšale in da je potreba, da se uveljavi zakon o pospeševanju in zaščiti domače podjetnosti, tem večja. Poleg tega je potrebno, da se uveljavi tudi nov zakon o nabav-kah države in samoupravnih teles. Dalje je potrebno, da se z zakonom določi, da si ne morejo samo zasebniki, temveč da tudi država ne sme nabavljati na račun reparacij takih predmetov, ki se izdelujejo v državi.
ANSKlBORZt
Pravilna odredba.
l)a smo mi malobrižni napram svojemu jeziku, je že stara stvaT. V svoji toleranci napram tujcu gremo že tako daleč, da dopuščamo, da se celo rogajo naši popustljivosti. Naš trgovec, pa tudi obrtnik in industrijalec se čuti skoro užaljenega, ako mu pride pred njegovo osebo, kak domačin in mu ponuja blago domače proizvodnje v našem jeziku. Ako že ne more ponuditi tujega blaga, da podkrepi kakovost blaga, mora govoriti tuj jezik. Vprašajte naše trgovske potnike. Ti bi vam povedali marsikaj o tem. To bi koncem koncev človek še prenesel, ali nikakor ne moremo odpustiti tega, da si celo naše domače tvrdke dopisujejo v nemščini. Na sto in sto slučajev bi lahko navedel o tem.
Tvrdka iz Zagreba, Novega Sada in tudi Ljubljane piše tvrdki v Celje, Maribor, nemški. Tuja podjetja, ki uživajo našo zaščitno carino in se rede na račun naše popustjivosti, odmetavajo naše ljudi in jim odjedajo zadnji kos kruha, ter jih smatrajo za nesposobno maso, ki ni za drugo kot za to, da samo »gara«.
Dogajajo se celo slučaji, da razne tvrdke na naši severni meji, ako le morejo, fakturirajo svoje pošiljke v frankih in dolarjih. Neko tekstilno podjetje gre celo tako daleč, da našim trgovcem računa samo v dolarjih. Kakor vse kaže, gospodje lastniki tovarne nimajo zaupanja v naš dinar, ki je že leta in leta tako stabilen, da se ne gane. Trgovcem priporočamo, naj vse take fakture zavrnejo s pripombo, da kdor hoče delati z nami, nas mora spoštovati in imeti za-
upanje v nas in predvsem v našo valuto. Spoštovanje do našega jezika jim pa morajo vcepiti naši trgovci in obrtniki sami. Najenostavnejše pač tako, da se zavrne vsa pošta podjetju na ozemlju naše države, ki ni v našem jeziku. Sicer ni upanja, da bodo naši trgovci tako energični in sami od sebe začeli to akcijo. Morala je priti višja sila in to preprečiti. Država je morala poseči v stvar.
Star trgovski običaj je ta, da se vedno z kupcem občuje v njegovem jeziku. Pri nas gremo preko tega in prodajalcu, ki deluje na našem trgu, sami priskočimo na pomoč in mu olajšamo delo in naše ljudi za kruh. Lahko bi navedel slučaj, da je potnik tvrdke iz osrčja banovine ostentativno govoril samo nemški in komaj na moj poziv in vprašanje, ako ne pozna našega jezika, mi je užaljeno odgovoril, da ga zna in še jako dobro. Mož je raje govoril hrvatski, a slovenski ne, kljub temu, da zna. Ta gospod je tujec in tudi »specialist«; pokazal je to, ko sem ga vprašal za pojasnilo o blagu.
Tako gospodje. Mi vpijemo o mizeriji in brezposelnosti, medtem ko bi po pravici morali predvsem govoriti o naši brezbrižnosti in o nezaupanju samih v sebe. Mi samim sebi ne zaupamo, a hočemo, da nam zaupajo drugi. Naši ljudje garajo za pičlo plačo, medtem ko se raznim »specialistom« plačujejo bajne vsote, da velikokrat sabotirajo naš razvoj.
O	tem bi se dalo mnogo pisati in povedati. Zahtevamo, da naši trgovci in podjetniki začnejo čistiti, ker drugače si ne bomo nikdar ustvariil spoštovanja. Tvrd-
Devizno tržišče.
V minulem tednu so se vršili na Ljubljanski borzi radi ponedeljkovega praznika samo štirje borzni sestanki, na katerih pa ni prišlo do znatnejših deviznih kupčij in je celotedenski promet dosegel komaj Din 13,374.204-08.
Iz naslednjih številk: dne 9. decembra Din 3,709.607-73 London — New York, dne 10. decemb. Din 3,711.525-19 New York — Italija, dne 11. decembra Din 2,280.98988 Curih — New York, dne 12. dec. Din 3,672.081-28 London — New York je razvidno, da so na poedinih borznih sestankih prevladovali zaključki v New Yorku, Londonu in deloma v Italiji ter Curihu, dalje da je torkov borzni sestanek zaključil z najvišjim, četrtkov pa z najlažjim dnevnim deviznim prometonij ki je bil izkazan v prošlem tednu.
Od skupnega deviznega prometa v pretečenem tednu odpade na zaključke v privatnem blagu 8-154 milj. Din, med temi so največji zaključki v Londonu (2-300 milj. Din), Trstu (2-062 milj. Din) in New Yorku (1-492 milj. Din), dočim je tokrat dala Narodna banka le za 5-220 milj. dinarjev deviz na razpolago in sicer največ New Yor-ka (1-778 milj. Din). V pogledu višine dosežene tekom prošlega tedna v posameznih devizah je razvrstitev sledeča (vse v milijonih dinarjev): New York (3-270, London 3 069, Trst 2-062, Curih 2-050, Budimpešta 0-926, Dunaj 0-688, Berlin 0-644, Praga 0-495 ter končno malenkost Pariza.
V	devizni tečajnici je omeniti predvsem Curih, ki je tudi skozi minuli teden beležil ob neizpremenjenem tečaju in bil trgovan na bazi 1095-90 medtem ko so vsi tečaji ostalih deviz bili na vseh borznih dnevih zadnjega tedna (izvzemši nekatere manjše oscilacije) v ostalem opadanju. Radi pregleda višin kurznega pri poedinih devizah navajamo intervencijske tečaje od torka (9. t. m.) in petka (12. t. m.): Amsterdam 22-77 (ob tem tečaju je notiral še v sredo in četrtek) 22 76, Berlin 13-495 (na tej bazi je bil trgovan tudi še v sredo) — 13-475, Bruselj 7-8982 do 7-8926, Budimpešta 9-8915 (ob istem tečaju je notirala tudi 10. in 11. t. m.)
—	9-8904, Dunaj 7-9534, London 274-70 do 274-36, New York 56 445—56-365, Pariz 222-20—222-03, Praga 167-73 (na tej višini je ostala še v sredo in četrtek) — 167-67 in slednjič Trst 296-22 do 295-60 za denar ter 296-39—295-7§ za blago.
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Tudi v preteklem tednu ni zaznamovati večjih efektnih kupčij in je bila zaključena samo Kranjska industrijska družba, Jesenice, in sicer dne 11. t. m. po 314-—.
Od torka (9. t. m.) dalje je beležila Prva hrvatska štedionica Din 935 za denar, srbske tobačne srečke še vedno Din 50-— za blago in delnice Tvor-nice za dušik v Rušah dne 9. t. m. 235 za denar in 255-— za blago. V ostalem so beležili papirji na tukajšnji borzi nespremenjeno.
Blairova posojila pa so notirala dne 9. t. m. 8°/o 92-—, 7°/o 81-50 za blago, od 10. t. m. dalje pa 8°/o 93-— in 7°/o pa 81'— tudi za blago.
Tendenca je bila v zadnjem tednu mlačna, zanimanje pa skrajno nezado-
500 m3 borovega jamskega lesa, s srednjim premerom od 13—20 cm, zdravo ravno, obeljeno in sicer:	75	in3 od 150 m,
175 m3 od 1-80 m, 175 m3 od 2 m, 25 m* od 2 50 m, 50 m2 od 3 m. Cena naj se glasi franko vagon Sušak pristanišče.
Borove deske, neobrobljene, 2 m dolžine,
24 luni debeline, od 16 cin širine naprej. — Cena franko vagon Sušak pristanišče.
4 vagone smrekovih jelkovih kratic 18 nun, širina od 0 cm naprej, z medijo od 17/18 • cm, dolžina od 2 m naprej (2 50, 3, 3 50) in tudi od 1-50 m Dobava 1 vagon do 15. januarja 1931, 1 vagon do konca anuarja 1931,
1 vagon do 15. februarja 1931 in ostali vagon do konca februarja 1931. Blago mora biti suho, izključeno gnilo in razbito. Cena naj se glasi fko vgon meja Postojna tranzit.
Potrebujejo se sledeče smrekove deske:
5 vagonov 19 mm debeline l/lla, 3 vagone 19 nun debeline lila, 3 vagone 24 nun debeline I/IIa. Dobava bi se vršila sukcesiv-nomeseca januarja, februarja in marca glasom odpoklica. — Blago mora biti zdravo in suho. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna, Podbrdo ali Kranjska gora.
Išče se kompletna ozkotirna železnica ca.
12 do 13 km. Razdalja tračnic 70 cm. Teža tračnic 5, 7, 9 in 10 kg. K temu se potrebujejo vagončki, kolikor jih je pač na razpolago, kakor tudi mali material, toda brez žebljev za tračnice. Potem 1 ali 2 lokomoti-
vi	za gozdno železnico iste razdaljae širine.
Poleg tega se rabi dobro ohranjena žična vzpenjača z isto dolžino z najmanj 4 do 0 kotnih postaj, eventuelno tudi nosilec, kateri morajo biti iz železa. Istotako se rabi 1 lo-komobila najmanj 300 konjskih sil.
Žitni trg.
Situacija na žitnem trgu je nadalje mirna. Tendenca za pšenico je stalna in tako na inozemskih kot na tuzemskih borzah je opažati le malenkostno vari-ranje cen. Pričakovanje o živahnejši tuzemski kupčiji pred prazniki se ni uresničilo in čeprav so dovozi za pšenico nadalje zelo slabi, je konzum zelo rezerviran in kupuje le najpotrebnejše količine blaga za promptno dobavo, akorav-no pri sedanjih nizkih cenah pšenice, ni izgleda na kako znižanje cen pšenice. Da je kupčija tako mrtva, se navaja ponajveč vzrok, da naš kmet svojih poljskih pridelkov ali sploh ne more vnovčiti ali pa jih proda po tako nizkih cenah, da dobi le majhne vsote denarja, ki mu komaj zadoščajo za najnujnejše potrebe. V prvi vrsti tedaj kmetovalec omeji nakupovanje pšenice in mlevskih izdelkov in se hrani ponajveč z onimi poljskimi pridelki, ki jih je sam pridelal. Ta oslabljena kupna moč se čuti v prvi vrsti v žitni trgovini.
Kupčija s koruzo je nekoliko bolj živahna, ker izvaža Izvozna družba še vedno večje količine koruze in je trenotno na Donavi okroglo 40 potujočih šlepov, ki so namenjeni za Avstrijo, Čehoslo-vaško in Nemčijo. — Tudi v tuzemskih pasivnih krajih je interes za koruzo še vedno precej živahen. — Cene so trenotno še neizpremenjene, vendar so iz-gledi, da bo na izboljšanje cene ugodno vplivalo znižanje izvoznih tarifov.
Interes za pšenično moko je pri malo boljših cenah nadalje normalen, ni pa opaziti one živahne kupčije, ki se je običajno pojavila pred prazniki.
Kupčija z ječmenom in ovseni je malenkostna. — Interes je za rž, ki je pa ni dobiti, ker so producenti rž radi nizke cene ponajveč pokrmili.
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 2 vagona koruze in 1 vagon pšenice.
voljivo.
Lesno tržišče.
Povpraševanja:
Večja množina bordonalov smreka jelka,
v	dolžinah od 5—14 m, v debelinah od 10/10 cm odnosno od 25/25 cm naprej. Cena naj se glasi franko vagon Sušak pristanišče. Plačilo takoj.
ke, ki delajo pri nas, si morajo dopisovati v našem jeziku in predvsem dati kruh našim ljudem.
Upamo, da bodo trgovci razumeli poziv ministrstva, ki ga je nedavno priobčil tudi »Trg. list« in se temu primerno tudi ravnali.	G.	G.
ZBOROVANJE MLEKARSKIH ZADRUG
V	NOVEM SADU.
Zveza mlekarskih zadrug v Novem Sadu je imela 14. t. m. svoj občni zbor, na katerem je bilo podano izčrpno poročilo o njih delovanju. Občni zbor je sprejel resolucijo, v kateri se poudarja potreba izgradbe -mlekarskega zadružništva. Težkoče obstojajo tudi v tem, ker so cene mlekarskih produktov močno padle, zlasti cene surovega masla. Zahteva se nadaljevanje izvoznih premij za surovo maslo in apelira se na merodajne kroge, naj se posveti mlekarstvu večja pozornost. Zahteva se tudi dovoljenje cenenih kreditov od strani Agrarne banke. — Mlekarstvo se je začelo razvijati v južnih delih naše države šele v prav zadnjem času, tedaj pa zares prav hitiro. Pisali smo že o izvozu naših mlekarskih produktov iz Vojvodine v Nemčijo itd.
TRGOVCI!
Zahtevajte Izdelke vodeie tvrdke (|ALKO d. so. z.
V LJUBLJANI
Na zalogi vse vrsto najfinejšega likerja, pravi medicinalni in jajčni Brandy, najra/.novrstnejši rumi, Ver-mouth vino, slivovka, brinjevec, tropinovec, vinski drožnik, hruševo žganje, vinski destilat, mastika, ru-mica, rumosol — Nadalje: najfinejši malinovec, Orangeada, Citronada, pristni sukus iz gorskih malin
PRODAJA SAMO NA DEBELO TRGOVCEM IN GOSTILNIČARJEM
CENIKI NA RAZPOLAGO!
Veletrgovina
priporota
Špecerijsko blago
raznovrstno iganje, moko In deželno pri« dtihe • Raznovrstno
rudninsko * vodo
mastna pralarna sa kavo In mlin sa diia» ve s elektr. obratom
KUVERTA
nnužBA r. o. z.
Tvornica kuvsrt in konfekcija papirja
Vožnrskl pot 1 Karlovška c. 2
Trpi! Naročajte in širite „1011 LISTI
TRO.-IND. D. D.
LJUBLJANA
Gregorčičeva ul. 23. Tel.2552
se priporoča za naročila vseh trgovskih In uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, štatute, tabele, letake Ltd. Knjlgoveška dela i*-vršuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
USTANOVLJENA 1900
DelnISka glavnica s oin 50,000.000*—
Skupne rezerve c ca.
Oin 10,000.000- -
CENTRALA: UUBUANA, DUNAJSKA CESTA
PODRUŽNICE:
ffreSlce, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovit, Novlsad, Novomesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb
Se priporota za vse bančne posle
USTANOVLJENA 1900
Brzojavni naslov:
BANKA
Brzojavni naslov podružn.:
Ljubljanska banka
Telefonske Številke: 2861, 2413, 2502, 2503
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUJU kot izdajatplja ip tiskarja: 0. MICIIALEK. Ljubljana.
Vpisale so se i z p r e m e m b e in d o d a t k i pri nastopnih firma h:
Sedež: Jelšingrad, okraj Šmarje pri Jelšah.
Besedilo: Jelšingrad za industriju drva i ruda, društvo s o. j.
Besedilo firme se glasi odslej »Jelšingrad« za gradjevinska poduzeča, industriji! diva i ruda, društvo s o. j.
Predmet obrata so odslej: »Gradjevin-ski poslovi, industrija drva i rudarski poslovi.«
Izbrišejo se dosedanji poslovodje: dr. Turkovič Vladimir, Turkovič Davorin in Sert Dragan,
Vpiše se kot nov poslovodja ing. Cais * Viktor, 'podjetnik v Beogradu, ulica Miloša Veliko j' br. 74, ki bo družbo zastopal samostojno in firmo podpisoval na ta način, da bo pod natisnjeno, s štam-piljo odtisnjeno ali po komerkoli napisano besedilo firme pristavil svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 26. novembra 1930. Firm. 287/ Reg.
C 1 94/14.
*
Sedež: Gornja Radgona.
Besedilo: Chamjpagner- und Weinkcl-lereion Clotar Bouvier Weingutsbesit* Obcr-Radkersburg; — šampanjske in vinske kleti Clotar Bouvier, posestnik vinogradov, Gornja Radgona.
Besedilo finne se glasi odslej: Tvornica sekta iin vinske kleti Clotar Bouvier, vinogradniško veleposestvo, Gor. Radgona, Jugoslavija.
Izbriše se prokura Clotarja Bo u v ir st. Okrož. kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 27. novembra 1930. Firm. 978/30 Reg A I 222/8.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Grenita, industrija in trgovina železa, d. d.
Izbrišeta se člana upravnega sveta Vašo Vasiljevič V' Tod or Sadnik," prokura podeljena liancu Steirerju, Oskarju Košaku in Rado Tupanjinu.
Kolektivna prokura se je podelila Hansu Endl, ravnatelju v Muti.
Okrož. kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 27. novembra 1930. Firm 986/30 Kg B II 32/30.
Sedež: Maribor.
Besedilo: Unio družba, tovarna kemično tehničnih proizvodov, družba z o. v Mariboru.
Družbena pogodba se je izpremenila z notarskim zapisnikom z dne 22. nov. 1680., (.pr. št. 4535, in sicer v § 6.
Okrož. kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 27. novembra 1930. Firm 1002/30 Rg C I 53/24.
*
Sedež: Stari dvor št. 29.
Besedilo: Fr. Brinšek, elektrovaljčui mlin, Trata.
Izbriše se prokurist Slanovec Alojz. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. decembra 1930. Firm. 20215/30 — Rg A VI 181/2.
*
Sedež: Preserje.
(Besedilo: Leopold Pristavec, lesna trgovina.
Izbriše se prokurist Franjo Golja. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., due 6. decembra 1930. Firm. 2031/30 — Rg A VI 133/2.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: »Vatra«-Akuniulator, inž. J. & F. Domicelj v Mariboru.
Besedilo firme se izpremeni in se glasi odslej: »Vesna-Akumulator«, inž. J. & F. Domicelj v Mariboru.
Okrož. kot trgovsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. decembra 1930. Firm 1024/30 Rg A II 47/3.
Izbrisa 1 e s o n a s t o p n e f i r m e:
856. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 6. decembra 1930. Besedilo: Filip Rubel, družba z o. z. v likvidaciji.
Izbrisala se je po končani likvidaciji. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. decembra 1930. (Firm 2020/30 — C III 198/8.)
*
857. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 6. decembra 1930. Besedilo:	»Sveče«, družba z o. z.,
Ljubljana, v likvidaciji.
Izbrisaila ®e je po končani likvidaciji. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. decembra 1930. (Firm 2021/30 — C 111 152/5.)
Prodaja vreč. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 23. decembra t. 1. ponudbe glede prodaje 6000 komadov jutinih vreč. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za T01 v Ljub-
I	ljani.)
Borze prijaznejše, a rezervirane.
V	preteklem tednu je bilo -razpoloženje na velikih mednarodnih borzah sicer rezervirano, a vendar prijaznejše. Večina borz se je mogla od tečajnih padcev v drugi polovici novembra nekoliko opomoči. Od 12 v splošnem seznamu naštetih borz je osem zaključilo pretekili teden z ojačenjem tečajev in le štini s poslabšanjem. Iz delniškega indeksa teh 12 efektnih trgov izračun jeni borzni indeks se je napram rekordni globini prejšnjega tedna popravil od 69‘5 na 6 9-9 % proti 88'0 ob začetku leta, 117*o v začetku leta 1929 in 100% v začetku leta 1928.
Začetek 1828 Začetek 29. nov. 6. dec.
= 100	1930	1930	1930
Berlin	77-1	50-7	51-3
London	65"5	51-0	52-1
Pariz	134-7	99-5	101-6
Bruselj	8i2-0	58-3	59-5
A msterdaim	80-8	57-7	57-4
Stockholm	81-4	71-6	74-4
Cutrih	78-5	72-6	72-8
Dunaj	78'2	59-5	59-3
Budimpešta	79-0	63-1	63-4
Praga	94-8	80-6	80-3
Mii lan	94-2	81-1	78-3
Newyork	115-6	87-7	87-8
Newyorški tečaji so se v prvih dneh preteklega tedna nekoliko dvignili, a po nato zepet padli. Kakor znano, so v prav zadnjih dneh tekočega tedna zopet padli in sicer prav znatno, tako da, spet govorijo o paniki. Svojčas srno objavili daljši članek, Id nam pravi, da se Ne\v-york sicer od časa do časa dvigne, da je pa splošna tendenca vobče vendarle padajoča.
CENA ZLATA IN NOVA VREDNOTA.
Vs.ed neprestanega dviga cene zlata je izredno trpela zlasti nakupna moč poljedelskega prebivalstva. A sedaj računi]© že s temi, da bo sedanja letna produkcija zlata v vrednosti 83 do 85 milijonov funtov v teku bližnjih let padla na 55 milijonov funtov. Zato se ni čuditi, da se je zopet pojavila misel dvojne vrednote. Lord Brandbourne je zahtevail /ato v Londonu stabilizacijo cene srebra na gotovi višini, na primer v razmerju 1:40 proti zlatu. Enake predloge so slavili tudi drugi strokovnjaki; 'tako beremo na primer v »Times« o ■predlogu, naj se vpelje menjajoče se mešanje zlata in srebra kot temelj vrednote, da se na ta način prepreči stalno padanje vrednotne podlage.
Trtiu poročila
MARIBORSKO SEJMSKO POROČILO.
Prignanih je bilo 27 konjev, 9 bikov, 117 volov, 439 krav in 18 telet; skupaj 600 komadov.
Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče: za 1 kg žive teže: debeli voli 7—9 Din, polde-beli voli 6—7-50, plemenski voli 5-50 do 6-50, biki za klanje 7—7-50, klavne krave debele 5\50—7, krave za klobasarje 2-50—3-50, molzne krave 5-50—6-50, breje krave 5-50—6-50, mlada živina 6-50 do 9, teleta 9—11. Prodanih je bilo 227 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 11 komadov.
Mesne cene: Volovsko I. vrste 1 kg 18—20 Din, II. 16—18, meso od bikov, krav, telic 12—14, telečje, meso I. vrste
24—35, II. 16—20, svinjsko meso sveže 15—26.
Izvoz Jugoslavije zopet padel. Izvoz iz Jugoslavije je v oktobru znašal 409.269 ton blaga v vrednosti 662-1 mil. Din, v lanskem oktobru pa 586.132 toir v vrednosti 991-3 mil. Din. V prvih letošnjih desetih mesecih je izvoz izkazan s 4 mil. 28.757 tonami in 5666-9 mil. Din proti 4,360.406 tonami in 6329 mil. Din v prvih desetih lanskih mesecih. V lanskem oktobru smo izvozili 13.862 vagonov pšenice v vrednosti 298-1 mil. Din, letos pa samo 1620 vagonov za 26-2 mil. Din. Pač pa je v istem letošnjem mesecu narasel izvoz svežega sadja od lanskih 35 na 117 mil. Din.
Cena zlata v Londonu najvišja po letu 1925. Pred par dnevi je bila na londonskem zlatem trgu ponujena južno-afri-ška zlata konsignacija za več kot 1 mil. funtov, ki je bila takoj prevzeta od Francozov in je odšla v Pariz. Senzacija je bila močno zvišanje zlate cene na 85 šil. 2 pence za unco, kar je najvišje stanje po vpeljavi angleškega zlatega standarda v pomladi leta 1925. To zvišanje se je izvršilo spričo ponovne utrditve francoskega deviznega tečaja na 123-55 napram Londonu.