TRGOVSKI
Časopis za trgovino, Industrlfo In o Prt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za >/2 leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
teto XVI.
V Ljubljani, v torek, dne 16. maja 1933.
štev. 57.
Obcestno tceba
Ni skoraj zborovanja trgovcev, ne sestanka industrijcev, ne zbora obrtnikov in ne skupščine naših gospodarskih organi-za^|’ da se ne bi z vso odločnostjo zahtevalo znižanje obrestne 'mere. In bilo i čudno, če se ta zahteva ne bi povdar-jala s takšno odločnostjo, kajti višina obrestne mere je v veliki meri merodajna za rentabilnost podjetij. Posebno pa v časih, kakršni so sedanji, ko je vsled silno zmanjšane kupne moči prebivalstva padla potrošnja do skrajnosti in se je temu primerno morala znižati tudi produkcija. Pri tako skrčenem obratovanju Korejo podjetja vzdržati le na ta način, da so do skirajno možnosti znižala produkcijske in režijske stroške, med katerimi zavzemajo važno mesto tudi obresti za Prejete kredite.
To nujno potrebo znižanja obrestne lnere so spoznale že skoraj vse države in vse lansko leto smo neprestano čitali, kako so v drugih državah znižale obrestno mero emisijske banke. Zgledu tujine moTamo sledit; tudi mi, že iz razloga, da obvarujemo konkurenčno sposobnost domačih podjetij. Kajti kako naj konkurirajo domača podjetja s tujimi, kako naj konkurira naš izvoznik s tujimi, če pa mora plačevati kredit dva do trikrat dražje od tujega! A brez kredita ne more biti skoraj noben podjetnik in noben izvoznik. Ce torej hočemo, da bo naš podjetnik uspeval, da se bo domača industrija razvijala, a bo naš izvoz mogoč, potem moramo udi ustvariti domači industriji in domačemu izvozu pogoje za obstoj. Zato mu moramo omogočiti prav tako cenen kredit, kakor ga uživa tuji industrijalec in tuji uvoznik.
Brez vsega pa je jasno, da bodo vse zahteve po znižanju obrestne mere le udarec po vodi, dokler ne bo znižala obrestne mere tudi naša Narodna banka, ki je Po svojem stališču, po svoji moči in svojih denarnih privilegijih naravnost poklicana, da vodi vso našo kreditno politiko. Narodna banka mora dati kot prva dober zgled, ona mora omogočiti drugim denarnim zavodom, da slede njenemu primeru, kajti drugače je zaman vse prizadevanje, da bi se s pocenitvijo kredita oživelo naše gospodarsko življenje. Zato je nad vse pozdraviti, da je pričelo ljubljansko »Jutro« energično kampanjo za znižanje obrestne mere Narodne banke. Njegovi argumenti so tako prepričevalni, da ne potrebujejo nobenega dostavka in da je vsak ugovor proti njim nemogoč.
Le na neki drug moment bi še opozorili. Opetovano se je že povdarjalo, kako je nujno potrebno, da zavlada med ljudmi ^>pet optimizem, če hočemo, da pridemo jz gospodarske krize. Prav tako pogosto se le tudi že povdarjalo, da bi že davno zavladal ta optimizem, če bi ljudje videli, da najdejo njih prizadevanja za omiljenje sedale fcnze dober odmev na odločujočih
rodnp	obrestne mere Na-
dokaže ljudem 'da^niih8™ Prilika’ da 86 zaman in 7	■	Prizadevanja	niso
rodne banke bi'	Na'
teko mogočen poduet, da bi ta pdS“v-Uati vse naše narodno gospodarstvo. Hipoma bi bila spremenjena kalkulacija v vseh naših gospodarskih podjetjih, ker z znižanjem obrestne mere bi mogli naši podjetniki izdelovati blago ceneje in s tem tudi povečati njihov odjem, naši izvozniki Plačevati boljše cene, a tudi izvažati več “,aga, skratka, vsa naša gospodarska situacija bi se ugodno spremenila.
Na ta način bi bila ustvarjena prva pod-aga za obnovitev zaupanja, ker bi se povsod oživelo obratovanje, ker bi poživ-lenje vsega gospodarskega življenja pričalo, da se je zboljšanje pričelo. Obnovitev zaupanja pa pomeni rešitev finančne kri-
ze, pomeni prvi korak k normalnemu poslovanju našega denarništva.
Nujna dolžnost Narodne banke je zato, da obrestno mori 'zniža im -povzroči s tem splošno pocenitev kredita v vsej Jugoslaviji. Države, ki so znane po svoji kapitalni moči, so znižale obrestno mero, pa je ne bi mi, kjer se vsak dan bolj občuti pomanjkanje kapitala. Ne bomo se primerjali z državami, kjer je doma veliki kapital in kjer znaša obrestna mera 2 in 3 odstotke, toda če je mogla rumunska Na-' rodna banka znižati obrestno mero od 7 na 6, poljska od 7 in pol na 6, avstrijska od 6 na 5, madžarska od 5 na 4-5 in češkoslovaška od 4 in pol na 3 in pol odstotka,
bi mogli tudi mi znižali obrestno mero in ne trpeti, da imata višjo obrestno mero le še Bolgarska in Grška, ki sta znani po svoji težki finančni situaciji. Za zaradi ugleda države bi morala naša Narodna banka znižati obrestno mero.
O naši gospodarski in finančni krizi se je že toliko razpravljalo, da je čas, da se preide k pozitivnim dejanjem. In eno takšnih nesporno pozitivnih dejanj je znižanje obrestne mere Narodne banke, ker o nujni potrebi tega znižanja je soglasno prepričanje vse naše gospodarske javnosti. 2e ta soglasnost je dovolj velik razlog za" znižanje in zato naj Narodna banka zniža svojo obrestno mero!
Uceditev Uceditnik odnosaiev
Anketa poovUovalne^a odtoca *a denatstvo v £{uUiani
Kakor smo že poročali, je po posvetovanjih v Beogradu in Zagrebu prišel v petek v Ljubljano posvetovalni odbor za denarstvo pri trgovinskem ministrstvu, da zasliši tudi naše gospodarske ljudi o njih mnenju glede rešitve sedanje finančne krize. V Ljubljano so prišli ti člani posvetovalnega odbora: predsednik odbora in gen. tajnik beograjske borze dr. Milan Radosavljevič, vladni komisar pri Narodni banki Dostanič, predsednik Hrvatske kreditne banke v Zagrebu dr. Vrbanič, generalni tajnik Zveze denarnih zavodov in zavarovalnic v Zagrebu dr. Miljenko Markovič in dr. Milko Brezigar. Anketa, ki jo je dobro pripravila Zbornica za TOI, se je vršila v prostorih Zbornice za TOI in je trajala vso soboto. Posvetovalni odbor je zaslišal zastopnike naših denarnih zavodov, zadružništva in trgovine ter sprejel vse njih želje in predloge. Ker je z anketo v Ljubljani dovršil posvetovalni odbor zaslišanje gospodarskih krogov, bo sedaj na podlagi svojega načrta ter nasvetov in predlogov, ki jih je prejel na anketah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, podal vladi podrobno poročilo o naših finančnih vprašanjih ter tudi svoje predloge, kako priti iz da-
našnjega težkega finančnega stanja. — Ljubljanski gospodarski in finančni strokovnjaki ter interesenti so imeli po več prejšnjih sestankih v petek zvečer v Zbornici še poseben sestanek, da nastopijo pred posvetovalnim odborom čim bolj enotno. Na petkovem sestanku je bilo doseženo v vseh vprašanjih soglasje in predsednik Zbornice Ivan Jelačin je bil pooblaščen, da izroči posvetovalnemu odboru spomenico s skupnimi načelnimi predlogi slovenskih gospodarskih krogov. Nadalje je bil predsednik Jelačin pooblaščen, da to spomenico podrobneje utemelji in po potrebi tudi pojasni posamezne točke. Predsednik Jelačin je te sklepe izvršil in obširno pojasnil stališče slovenskih gospodarskih krogov, nakar je posvetovalni odbor zaslišal še posamezno vse od njega k posvetovanju povabljene zastopnike slovenskega gospodarstva. Posvetovanja so trajala do 9. zvečer in so se izčrpno obravnavala vsa aktualna vprašanja.
Drugi dan so se člani posvetovalnega odbora odpeljali v Zagreb in Beograd, kjer se bo še ta teden vršila seja posvetovalnega odbora, na kateri se bo proučil ves materij al, ki so ga dale ankete.
ia kolektivna	oeganizac
1Ved.n0 jasneje se opaža, da se v vsemi svetovnem gospodarstvu vedno bolj uveljavlja tendenca po koncentraciji. Ta tendenca je zlasti narasla vsled prizadevanja, da se s pravilno razdelitvijo produkcije odpravi preobilica blaga in s tem zboljšajo cene. Na drugi strani pa tudi organizacije konzumentov vedno bolj krepe tendenco koncentracije, ker se morejo samo na ta način povrniti stroški produkcije. Koncentracija je torej zahteva časa v vsem gospodarstvu in kdor noče zaostati, mora to zahtevo upoštevati. Tako tudi izvozniki.
Že g. Gerželj je v svojih člankih nujno opozarjal lesne producente in trgovce, da se združijo v večjih podjetjih, da s tem povečajo svojo kreditno sposobnost in počene režijske stroške. Združeni v večjih podjetjih pa se bodo tudi lažje uveljavili na velikih trgih, ker bo njih konkurenčna sposobnost večja. Tudi g. A. G. je v svojih člankih o izvozu našega sadja opozarjal na veliko škodo, ki jo povzroča neorganiziranost naših izvoznikov, ker niimajo ti niti enotnih cen nit: se no znajo oprostiti te grde navade, da drug drugemu kvarijo cene. Sedaj opozarja tudi v »Novostih« dr. Tomičič, ravnatelj Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. V svojem članku pravi med drugim:
Razmere na naših zunanjih konzumnih trgih zahtevajo zaradi deviznih omejitev m uvoznih kontingentov od naših izvoznikov, da spremene svojo metodo dela. Do skrajnosti individualistične metode se ne morejo še naprej vzdržati, ker je proti skupnim težkočam potrebno tudi skupno delo.
Še par mesecev pa smo pred izvozno sezono, a za mnoge naše pridelke niti ne
vemo, če jih bomo mogli letos prodati na istih trgih ko lani. Kajti med tem so se spremenili trgovinsko-politični odnošaji in negotovo je, če jih bo mogoče urediti do izvozne sezone.
To narekuje našim izvoznikom, da so bolj aktivni, ker drugače ne bodo ohranili svojih pozicij na tujih trgih. V zadnjih mesecih se je za naše pridelke odprlo več novih trgov, naši izvozniki pa so gledali le na to kako bi vsak sebi zagotovil čim večji odjem na tem trgu, mesto da bi se vsi med seboj dogovorili. Začeli so se medsebojno pobijati z rušenjem cen in ker so s tem uničili kapaciteto trga, povzročili, da so na vse zadnje izgubili ves trg. To so napake, ki jih delajo naši izvozniki, ker mislijo, da so še vedno stari časi, ko je bilo mogoče imeti uspeh s takšnimi metodami. Še danes govore o edino odrešujoči svobodni trgovini, ki bi mogla, odpraviti vso težave. To stališče je sicer samo po sebi: pravilmo, le da mi ne moremo diktirati zunanjim trgom, da se po tem ravnajo.
Vsak naš izvoznik mora danes računati z novim stanjem. Prav tako pa mora tudi znati, da zapreke v mednarodni trgovini niso nastale kot posledica naših carinsko-političnih odredb, ker je znano, da vodi naša država vseskozi samo defenzivno trgovinsko politiko. Edina obramba za naše izvoznike proti tem novim metodam je samo njih kolektivna organizacija. Skupna prodaja blaga, enotne cene, skupna propaganda na starih in novih tržiščih, skupno delo, da se osvoje ta tržišča, skupni dogovori o razdelitvi količin, za posamezne trge, samo na ta način morejo izvozniki imeti uspeh in se izogniti nevarnosti, da s škodljivo medsebojno konku-
renco porušijo kapaciteto tujega trga in s tem jiopolnoma izgube ta trg.
Državna oblast bo zadovoljna, če se izvede ta kolektivna organizacija izvoznikov v okviru njih inicijative. Ddžnest države bo samo ta, da z zakonodajnimi in upravnimi odredbami podpre to prizadevanje izvoznikov in da s tem okrepi njjih solidarnost ter da izključi od izvozne trgovine one nelegalne elemente, ki vsako leto s svojim nesolidnim delom škodujejo našemu izvozu na tujih trgih.
Smatram za svojo dolžnost, da opozorim na vse to izvoznike že par mesecev pred pričetkom izvozne sezone, da nas izvozna kampanja ne bi našla zopet nepripravljene in da bi se znali pravočasno organizirati za premagan je vseli težkoč, ki se bodo pojavile.
lndustci{a l/acdaesUc banovini
Inšpektor dela pri upravi Vardarske banovine, naš rojak inž. Ivan Šorli je pred kratkim podal pregled o industriji in socialnih razmerah. Iz pregleda posnemamo, da ima Vardarska banovina 600 podjetij z motornim pogonom, od teh 200, ki se jim priznava značaj industrije. Skupaj zaposlujejo ti obrati 20.000 delavcev, a kapaciteta strojev znaša 17.000 KS. Značilno pa je, da se v obratih združujejo moderni stroji z najbolj starinsko okolico, ki se ne ravna po nikakih higienskih predpisih.
Banovina nima^ pogojev za razvoj velike, eksportne industrije, zelo važna pa lahko postane njena industrija za vso državo, posebno za jug. Edino rudarstvo bi se ob potrebnem velekapitalu moglo dvigniti do svetovnega pomena; nastalo pa je doslej šele kakih 30 malih podjetij in do elektrifikacije dežele tudi ni upanja, da bi se dosedanji razvoj industrije pospešil.
V	letu krize 1932. je nastalo samo 8 novih podjetij, odjavilo pa se jih je 30. Te izpremembe so neznatne in se na trgu ne izražajo, povečalo pa se je število brezposelnih za 354 delavcev in 150 delavk. V istih mesecih lanskega leta je bilo 20 tisoč brezposelnih.. Glavni problem industrije je čezurno delo, tako da o zmanjšanju delovnega časa ni govora, niti ne dobivajo delavci za nadure doplačila. Doslej imajo prijavljenih 193 sporov. Enako zanemarjena je .higienska zaščita dela. Dosedanje zboljšanje je še neznatno. Lani je inšpekcija naštela 753 nedostatkov. Posebno so zaostale pekarne, ki poslujejo navadno v podzemlju, brez prave ventilacije in svetlobe. Nič boljše ni s kinematografi. Cesto se uporabljajo zgradbe, ki še niso dozidane. Pri gradnji železnice Veles—Prilep je napačno podkopavanje zahtevalo štiri smrtne žrtve in 3 ranjence. Električni vodi se polagajo navadno brez strokovnega nadzora in dogajajo se zaradi tega nesreče. V letu 1932 je prijavljenih 164 nesreč, od teh 7 smrtnih, in 27 težkih.
Industrija zaposluje približno 6000 delavcev in delavk, toda z velikimi izpre-membami. Ekonomske razmere delavstva so skrajno slabe. To povzroča velika brezposelnost, ki vpliva tudi na plače zaposlenih in je tako danes delovna sila cenejša kakor pa 1. 1918. Kljub temu pa moremo reči, da je delavstvo v zadnjih desetih letih v južni Srbiji bolj napredovalo nego v vseh petih stoletjih od Kosova do konca svetovne vojne, kar najbolj točno označuje pomen življenjskega nivoja na jugu za vso našo državo.
OPTIMIZEM JE ZAVLADAL V AMERIKI
Ameriko je zagrabil val optimizma. V zadnjih dveh tednih so začela delati mnoga industrijska podjetja, nekateri podjetniki pa so povišali svojim nameščencem plače. To povišanje se je zgodilo v mnogih industrijskih središčih. Nad 50.000 delavcev je bilo deležnih teh povišanj. Ford je zopet razvil živahno propagando za svoje avtomobile. Izjavil je, da veruje V nov gospodarski napredek, ki bo na vsak način napravil bodočnost lepšo od sedanjosti.
Vpoa&Mtfe tujiU ncuneSccMev
V zadnjem času se zopet vedno bolj pogosto ponavljajo zahteve, da je treba odstraniti vse nepotrebne tuje nameščence in na njih mesto nastaviti domače ljudi. Nobenega dvoma ni, da so te zahteve v velikem oziru upravičene, dostikrat pa šo tudi izrečene brez pravega povdarka in zato tudi nimajo pravega tfspfeha. Jasno pa je, da je treba to vprašanje razmotrivati z vso objektivnostjo, zlasti Se, ker more drugače povzročiti tudi neprijetne posledice v tujini in zato objavljamo članek, ki ga je o tem vprašanju napisal in objavil v »Trgovinskem glasniku« tajnik Centrale industrijskih korporacij Pera Blaškovič in ki pravi v glavnem:
Kardinalna napaka je, če se govori o zaposlitvi nepotrebnih tujih nameščencev V zvezi z našo domačo industrijo, ker ta Zaposluje v vsem komaj 0-6 odstotkov tujcev. Tujci, ki so pri nas nameščeni, Se dele v te skupine:
1. Tujci, ki so prišli v našo državo, da montirajo stroje ali da izvrše potrebna popravila. Ti so plačani navadno od tujih fabrik in ne spadajo v število pri nas zaposlenih tujcev. Njim tudi ni potrebno nobeno posebno dovoljenje za bivanje v naši državi, ker navadno naj-kesneje v treh mesecih zapuste našo državo.
2. Večina tdjih delavcev ima začasno dovoljenja za zaposlitev v naši državi. Dovoljenja Jim je izdano na temelju izjave b6rze dela in Delavske zbornice,
Gd/uapzaAekjt
da delavcev enake strokovne kvalifikacije ni V državi. Sele po tej izjavi Jim izda upravna oblast dovoljenje za bivanje v državi. V to skupino spadajo tudi tako imenovani zastopniki tujega kapitala. Piti reševanju njihovih prošenj se Upošteva,' uverenje tuje gospodarske zbornice, da ima v to ali ono jugoslovansko podjetje investirani tuji kapital zaupanje v dotičnega zastopnika.
3. V to skupino štejemo tujce, ki imajo obrtn& dovoljenja. Od Zedinjenja ima ministrštVo za trgovino pravico, da izdaja takStta dovoljenja tujcem in zato je njihovo Število veliko.
4. Zelo veliko je število tujcev, ki delajo v Jugoslaviji edino na podlagi dovoljenja policije, da smejo bivati v državi, a brez dovoljenja zaposlitve s Strahi inšpekcije dela ali ministrstva za socialno pbtttiko.
5. Ttijcl, ki so bili nastavljeni v naši državi pred 14. junijem 1922 in ki po zakonu ,'6 'žaj&ltl delavcev § lb3 itnajo stalilo doV&jenje za zaposlitev. Število teh tujcev JŽ naj večje.
6. Enako Je všllko število češkoslovaških državljanov, ki so imeli dovoljenje za zaposlitev nft dan sklenitve trgovinske pogddbe tried hašo držaVo m Češkoslovaško, t. j . ha dan 26. novembra 1929. v
7. Končno Je navesti pod to točko tuje državljane naše narodnosti, ki so večinoma iž Primorja in Avstrije. Sem je treba prišteti tudi ruske emigrante.
število tujcev se dostikrat kaže tudi večje vsled tega, ker je naša domača industrija najbolj razvita v obmejnih krajih in zato zaposluje tudi Nemce in Madžare, ki so sicer naši državljani, čeprav iflsd -Jugoslovanske narodnosti.
Poizkusi nunlstrstva za socialno politiko, cla dobi pravo število tujih nameščencev. so bili dpsedaj brezuspešni. Do-sedaj zprahi podatki so neuporabljivi, keri so spravljeni vsi nameščenci preje naštetih skupin pod en klobuk in k njim prišteti tudi jugoslovanski državljani tuje narodnosti. Zato je potrebno, da se najprej dobi dober statističen mate-in da je na podlagi njegovih podat-napravi načrt za odpravo nepotreb-nameščencev. Na račun do-ustrije pa pridejo samo tuji nameščenci, h;i so navedeni pod točko 2 In še nJih strokovno kvalifikacijo in riertad6mSstt!ffvdst mdrajo ugotoviti borze d&ii ‘in dftige delavske ih delodajalski
Indtlitifiia zaposluje samo tehnično vii&feb kVaUficirane strokovnjake, ki so za obrktoVsirije neizogibno potrebni in ki o&dgd^Jo. da se poleg njih zaposli še večjje število domačih delavcev, ker se drugače gotbVk vifstk dfela sploh rte bi rilogfo ‘vrSftl. 'Industrija ne zaposluje tuje ‘tibnifes&nce brez pottebe tudi zato ne, ker so navadno dražji, a industrija
gleda na to, da zmanjša produkcijske stroške in s tem poveča svojo konkurenčno Sposobnost. Danes so zaposleni V domači industriji že mnogi domači inženirji in mlajši tehnični uradniki in naše gospodarske organizacije delajo stalno na to, da s priporočili povečajo število zaposlenih domačih ljudi.
Pri tem pa se ne sme prezreti niti okoliščine, ki se v javnosti iz demago-ških ozirov dostikrat zamolčuje. To je strokovna sposobnost domačinov. Poleg domačih nameščencev, ki so s svojo sposobnostjo in uporabnostjo popolnoma nadomestili in izpodrinili tujega nameščenca, je tudi dosti ročnih in duševnih delavcev, ki zahtevajo namestitev brez vsake ali zadostne strokovne kvalifikacije. Tako na primer imamo polno strojepisk, ki nimajo niti osnovnih pojmov o srbohrvaščini, kaj šele o tujih svetovnih jezikih. Kot stenografi se dostikrat ponujajo takšni, ki ne morejo slediti nobeni količkaj bolj živahni debati.
Tudi vse druge države se trudijo, da čim bolj omeje število tujih nameščencev. Turčija in Francija izvajata to akcijo po načrtu. Tudi pri nas bi se mogla izvesti slična akcija in prepričani smo, da bi se naša domača industrija kar oddahnila. Pri nas je vse polno tujih tujcev nameščenih le na podlagi policijskega dovoljenja za bivanje v državi. Toda takšno dovoljenje se izdaja le ljudem, ki nič ne delajo, ki trošijo v državi denar. S takšnim dovoljenjem bi smeli bivati pri nas le turisti.
V dnevnih listih se mnogo pretirava. Tako trdi inž. Maksimovič iz Skoplja, da je v Jugoslaviji 2500 nezaposlenih inženirjev, a da je zaposlenih 1000 tujih inženirjev. To je pesem. Zlorabe v resnici obstoje in sicer največ v Beogradu in Zagrebu. V večjih hotelih so natakarji in garderoberke tujke. Pri bogatih rodbinah so redno tuje guvernante. Po vaseh pa sploh ni nobene kontrole nad tujci, če gre za Amerikance, Francoze ali Angleže, je upravna oblast naravnost neverjetno obzirna. Z intervencijami pa je poleg tega mogoče le prepogosto doseči dovoljenje za zaposlitev tujca.
Po raznih bii’ojih in bankah se sprehajajo tujci brez strokovne kvalifikacije pod pretvezo, da so zaupniki tujega kapitala. Na drugi strani pa se delajo težave dostikrat zastopnikom tujega kapitala, ki so obenem strokovnjaki in ki so prinesli v državo tuji kapital in tu ustanovili fabriko, ki jo vodijo. Tako so n. pr. Penkala fabrike v Zagrebu izde-
Qd/ua,pxa6&kfc Sočfti/
lovale posebno »Penkala« tinto, za katere izdelovanje je Imel potrebni recept neki Švicar. Temu Švicarju se je delalo toliko težav, da se je vrnil v Švico in tako se sedaj ta tinta uvaža k nam, mesto da bi se izdelovala pri nas.
Aktivnost naše zunanje trgovine moremo doseči le s pomočjo naše domače industrije, če proučujemo uvozno statistiko, potem vidimo, da je prenehal uvoz cele vrste predmetov, kakor hitro jih je pričela izdelovati domača industrija. Pri tem pa je tudi število nameščencev vedno manjše tudi v fabrikah, ki so nastale šele pred kratkim časom. Tako je minilo komaj leto dni, odkar sta bili začeli poslovati fabrika za steklo v Pančevu in fabrika radiatorjev v Vel. Bečkereku. Pri prvi fabriki je bilo zaposlenih v začetku 42 tujih nameščencev, danes so samo še štiri. Fabrika radiatorjev pa je imela prvotno zaposlenih 27 tujcev, a danes jih ima še sedem. Naša industrija se sorazmerno hitro nacionalizira, priznamo pa, da se pri nekaterih podjetjih to ne godi. Da pa se pravilno reši vprašanje nameščenja tujcev v naših podjetjih, bi bilo treba storiti tole:
1. Sestaviti natančno statistiko tujih nameščencev po skupinah, kakor smo Jih navedli v začetku tega članka.
2. Po načrtu odpravljati nepotrebne tujce.
3. Revizijo izdanih obrtnih dovoljenj
tujcem.
4. Zakonska spremeniba odredbe, da Ifhaijo tujci, ki so bili v Jugoslaviji pred 14. junijem 1922., trajno dovoljenje za bivahje ln za nambščenje.
5. Revizija trgovinske pogodbe s češkoslovaško glede češkoslovaških držav-
ljanov, ki so bili na ozemlju Jugoslavije dne 26. novembra 1929.
6. Večja rigoroznost pri reševanju proSenj za podelitev državljanstva in prepoved intervencij.
7. Pregled in stroga kontrola nad vsemi dovoljenji, ki so jih izdale upravne oblasti in prepoved naselitve brez dovoljenja za namestitev.
8. Pomnožitev osebja pri inšpekciji dela, da bo mogla ta bolj vršiti kontrolo nad podjetji.
9. Uveljavljenje novega pravilnika o zaposlitvi tujcev s strožjim postopanjem.
10. Pri ministrstvu za socialno politiko združiti posle izseljevanja in Vse-ljevanja.
DNEVNI RED KONFERENCE MALE ANTANTE
Kakor smo že poročali, se vrši koncem tega meseca v Pragi konferenca Male antante, ki bo razen zunanje-političnim vprašanjem posvečena zlasti tudi gospodarskim. Tako se bo na konferenci razpravljalo o ožjem sodelovanju držav Male antante na gospodarskem in finančnem polju. Ne bodo pa še sprejeti definitivni sklepi, temveč se bo predvsem razpravljalo o programu, ki bo predložen gospodarskemu svetu Male antante. Gospodarski svet Male antante bo sestavljen tako, da bo vsaka država imenovala poseben gospodarski odbor, v katerega bodo imenovani zastopniki interesiranih ministrstev. Ta odbor bo potem sestavil program o gospodarskem in finančnem sodelovanju držav Male antante. Končno se bo na konferenci v Pragi razpravljalo tudi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu londonske svetovne gospodarske konference.
^nudbgjouDiakuaiiia
Tvrdka Lambros Hadjiadam, Candia (Kreta), išče zastopnika v Dravski banovini za kolonijalno blago, zlasti rozine. Interesentom se je obrniti direktno na prej navedeno tvrdko.
Izvoz bukovine v Italijo. Tvrdka Ale-sandro del Torso, industrija in trgovina z lesom, Udine, Cas. post. 3, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi producenti bukovega lesa. Interesentom se je direktno obrniti na prej navedeno firmo.
Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem XIII. Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija. Zastopani bodo izdelki n&Se države, Avstrije, čehoslovaške, Holandije, Franclje, Italije, Kanade, Madžarske, Nemčije, švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje In osi-pahje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lo-komobilaml, motorji ln električnim tokom.
VELETRGOVINA
kokmijalne in špecerijske robe
%
ti
JClublfma
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav ta rudninske vode.
Točna la solldn« postrežba 1 Zahtevajte ceniki
G'(MaptaSek^
Narodtoo-strokovna zveza jo proslavila v soboto Im nedeljo z velikimi in uspelimi slovesnostmi ter z razvitjem prapora svojo peliirulvajisetletnioo. Slov&saosti so se udeležila tudi odposlanstva Čehoslovakov ter naših delavcev na Vestfalskem lin Holandskem.
Vse slovenske rezervne oficirje v italijanski armadi bodo degradirali, ker so sdo-venske narodnosti.
Poostrene disciplinske odredbe so bile izdane za ljubljansko in zagrebško univerzo.
Naš konzulat v San Franciscu je odpravljen. Njegove posle prevzame generalni konzulat v Chicagu.
Proti bivšima uradnikoma Glavnega' sa-veza nabavljalnih zadrug državnih uradnikov v Beogradu se je pričel pred okrožnim sodiščem v Beogradu proces zaradi poneverbe nad enega milijona Din.
Štiri milijone dinarjev bo veljala palača Delavske zbornice, ki jo bodo zgradili v Splitu.
Odklonitev Macdonaldovega načrta,
da se oborožitev zavezniških držav postopoma zniža, oborožitev Nemčije pa ostane neizpremenjena, je spravila Nemčijo v popolno izoliranost. Vsa Evropa je danes bolj ko 1. 1914 proti Nemčiji.
Mir se mora ohraniti za vsako ceno je
po nemškem nastopu na razorožitveni konferenci geslo kulturnega sveta.
Angleški vojni minister Heilsham je v zbornici lordov izjavil, da stopi versajska pogodba brezpogojno v veljavo z vsemi svojimi posledicami, če bi se Nemčija pričela oboroževati.
»Nemški narod je izbrisal iz svojega besednjaka besedo miroljubnost. Pacifisti niso razumeli stare germanske groze pred smrtjo v postelji.« Tako je govoril pod-kancelar Paipen na shodu v Miinchenu in naglasil, da bo Nemčija pričela izdelovati še večje kanone, kakor jih imajo drugi.
Nemški parlament je nujno sklican, da zavzame svoje stališče z ozirom na situacijo, ki Je nastala po nemški sabotaži razorožitvene konference.
Ob priliki proslave 250-letnice osvoboditve Dunaja od Turkov so se vršile na Dunaju velike manifestacije hajanverovcev. Vsi govorniki so povdairjafli nujno potrebo, da ohrani Avstrija svojo samostojnost, kan-oelar Dollfuss pa je končal svoj govor s staroavstrijskim geslom: Avstrija nad vise!
Rajhovške Aarodnc-socialistične ministre je po njih pristanku ima letališču pozdravili policijski zastopnik s sporočilom, da ni njihov prihod na Dunaj zaželjen, da pa bo za njiih osebno varnost preskrbljeno.
Hitlerjevski minister dr. Franck je napovedal ostre represalije nemške vlade vsled neprijaznega sprejema hitlerjevskih ministrov v Avstriji. Med drugim bo baje nemška vlada otežkočila prihod nemških turistov v Avstrijo.
Avstrija je izgnala narodno socijali-stične voditelje v. Kothena in Kauder-sa, ker sta preveč propagirala hitler-janstvo. Zanimivo je, da je Kauders jugoslovanski državljan.
Avstrijski socialni demokrati so se sedaj po Hitlerjevi zmagi izjavili proti Anschlussu, a tudi proti habsburški restavraciji.
Tudi avstrijski Landbund se je na svojem kongresu v Gradiščanskem izjavil proti Anschlussu.
Nemški socialisti v Gdanskem so se pred sirovim nastopom gdanske polioije zatekli v poljsko pošto, ki uživa pravico eksteritorijalnosti, in z okna pošte klioali na ulico: »Poljaki I Rešite nas od tega terorja! Poljaki, zahtevajte, da dobi Gdansko mednarodno policijo!«
Nemški filmski tednik eo morali v Ru-muniji na odločno zahtevo občinstva nadomestiti s francoskim.
Do velikih protinemških demonstracij je prišlo v Jeruzalemu. Policija je le s težavo preprečila, da ni množica zažgala nemški konzulat.
Hitlerjevsko očiščenje je v nemški tdi-plomaciji dovršeno in je bil kot zadnji republikanski diplomat odstavil jen nemški poslanik v Bernu Adolf Mtiller.
Vse tri skupine bolgarskih zemljedelcev so načelno pristale, da se združijo v eno politično stranko, Gičev, šef vladnih zean-lijedeloev, skuša sedaj pridobiti skupino poslancev Markov-Tomov za sebe in ‘ji® ponutja eno ministrstvo, ki bi ga odstopili nacionalni liberalci.
denacdvo-
GRŠKI KOMPENZACIJSKI BONI
Trgovinski minister opozarja, da se morejo kompenzacijski boni, ki jih je izdala Grška, uporabiti v plačilo grškega blaga, ki je bilo uvoženo v Jugoslavijo, samo do 15. maja. Samo oni boni, ki so bili izdani med 15. aprilom in 15. majem se morejo uporabiti do 15. junija.
TEČAJI NAŠIH PAPIRJEV V NEW YOKKU
9.5.	‘2.5.	11.4. 10.5.
1933	1933	1933	1932
Blair 1%	16'5	16	13‘5	35
Blair 8%	17-75	16-75	16-25	38^
Seligman 7%	22'5	21‘87	15.)	35 5
*
Češkoslovaškega notranjega posojila, ki
se bo v celoti uporabilo za investicije, je bilo podpisanega že za 1.200 milijonov K/;.
Stanje Italijanske banke je bilo dne SO. aprila (v milijonih lirah) to: zlata rezerva 6.516, (prejšnji teden 6.423), rezerve v devizah 584 (708), portfelj 4.825-4 (4.807-4), predujmi 774-3 (578-7), obtok bankovcev 18.067-3 (12.868-6), dolgovi na pokaz 318-7 (350-4), depoi po tekočem ra-čimu 869-7 (986-4) milijonov lir.
Stanje Avstrijske banke dne 30. aprila (vse v milijonih šilingih): zlata in devizna podloga 188-6, efektni portfelj 278-6 (+16-3), obtok bankovcev 911-7 (+93), obveze na pokaz 179 (— 73), kritje 17-3% (17-6)%.
Posebni odbor ameriške sekcije v Med. društvu za trgovino je izrazil željo, da izdela mednarodna gospodarska konferenca načrt za stabilizacijo deviz.
Ameriški sonat je sprejel sklep, da ameriški delegati predlagajo na londonski konferenci, naj se zopet uporabi srebro kot valutni denar in sioer v razmerju 1 :16 v primeri z zlatom.
Ameriško finanfcno ministrstvo poroča, da bo v najkrajšem času iadalo za poldrugo milijardo dolarskih obveznic, ki se bodo uporabile za jaivna dieila in za sanacijo posameznih podjetij.
Dr. Ivan Likar:
i/pctMOHfa
JUnitUna od ejkatnfiIniU o&cesti
Neka tuzemska tvrdka je plačala inozemski banki za eskomptiranje od inozemskega dolžnika izstavljene menice eskomptne obresti. Finančno oblastvo je tvrdko pozvalo, da plača od teh eskomptnih obresti rentnino. Tvrdka je vložila zoper drugostopno odločbo finančnega oblastva tožbo na upravno sodišče, ki jo je pa s sodbo F 11/33 zavrnilo kot neosnovano iz teh razlogov:
Po čl. 60 zakona o neposrednih davkih je zavezan rentnini vsak dohodek iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, ki ni zavezan nobenemu drugemu davku na dohodek ali dobiček in se ne smatra za dohodek iz službenega razmerja in tudi ni oproščen plačevanja davka na dohodek ali na dobiček po tem zakonu. Iz čl. 71 odst. III točka 2 zakona o neposrednih davkih pa izhaja, da so tudi eskomptne obresti zavezane rentnini. To določilo namreč pravi, da se rentnina na obresti, ki imajo svoje razmerje o prodajanju menic, ne pobira posredno pri dolžniku. Iz tega določila, ki govori o načinu pobiranja rentnine, torej jasno izhaja, da so tudi eskomptne obresti zavezane rentnini. Kajti če bi zakon stal na stališču, da eskomptne obresti niso zavezane rentnini, bi sploh ne govoril o načinu pobiranja rentnine na te obresti.
Pripominja se, da je avstrijski zakon o osebnih davkih, ki je preje veljal na našem ozemlju, v § 124 med dohodki, ki so zavezani rentnini, izrečno navajal
ŽUMUtfo
Hrastovih dog je izvozila Jugoslavija v Nemčijo 1. 1930 za 217.000 mark, leta 1931 za 119.000 in 1. 1932 le še za 19.000 mark.
Zboljšanje poljsko-jugoslovanskih trgovskih odnošajev. Direktor varšavskega kompenzacijskega društva dr. Kulkovski je bil v Beogradu, da se poveča poljsko-jugoslovanski trgovski promet. Njegov obisk je bil uspešen in je Jugoslavija v zadnjem ■času povečala svoj izvoz na Poljsko. Poleg tobaka, češpelj in sadja, je začela Jugoslavija izvažati na Poljsko tudi povrtnino, dočim je Poljska povečala svoj izvoz premoga, železa in zlasti železniškega materij ala za Jugoslavijo.
Avstrijske in čehoslovaške železnice so
sklenile sporazum, da v svrho povečanja blagovnega prometa znižajo železniške tarife.
Nazadovanje nemške zunanje trgovine. Nemčija je v letošnjem prvem tromesečju uvozila za 1.076 milijonov mark (v lanskem za 1.243), izvozila pa za 1.189, v lanskem za 1.606 milijonov mark.
Poljska je izvozila v aprilu: pšenice 1-947 (2.177 v marcu), rži 19.262 (5.982), Ječmena 8.263 (11.000) in ovsa 534 (598) ton.
Angleški uvoz je znašal v aprilu 51-2 ntiiMjona funtov, za 2-5 milijona manj ko v aprilu lani; izvoz pa je znašal 26-4, to je za 8*4 milijonov manj ko lani. Tudi reeks-port je padel za 1*1 na 3-5 milijonov.
Cena platine je padla na londonski bor-
*i na 'PaPi*natth funtov (1.525 Din) za unco (31-1 gramov).
Avstrijske želesniee 30 znižale tranzitne tarife za poljski premog in koks, ki se prevaža v Jugoslavijo hi ftiiUjo.
eskomptne obresti, ki nadomestujejo obresti.
O oprostitvah rentnine govorita le čl. 63 in 64 zakona o neposrednih davkih. Cl. 71 tega zakona pa ne odreja posebne oprostitve, temveč le določa način pobiranja rentnine, ki se po tem členu po pravilu pobira posredno po dolžniku in ne neposredno od upnika.
Kar se pa tiče pobiranja rentnine od eskomptnih obresti, pa odreja čl. 71 odst. III točka 2, da se pobira rentnina na te obresti neposredno od upnika — eskomptanta menic, v kolikor seveda ni od teh dohodkov že obdačen s pridob-nino ali z družbenim davkom.
Ta način pobiranja pa velja le za primere, da stanuje upnik-eskomptant menic na ozemlju naše kraljevine. Za primere, da upnik ne stanuje na tukajšnjem ozemlju, pa velja določilo čl. 72 zakona o neposrednih davkih, ki se glasi:
»če davčni zavezanec ne stanuje na tukajšnjem ozemlju, plačuje ta davek dolžnik, odbijajoč odmerjeni davek od vsote dolžnih obresti ali rente.«
V	smislu tega določila je torej zavezana tuzemska tvrdka, da plača rentnino od eskomptnih obresti za upnika
 eskomptanta menice, ki ne stanuje v
naši državi in tudi ni tukaj zavezan pri-dobnini ali družbenemu davku, pri čemur pa seveda sme odmerjeni davek odbiti od vsote dolžnih eskomptnih obresti.
Devizno trži&ee
Tendenca nestalna; promet 3,065.449-29 dinarjev
Tekoči borzni teden je zaključil — v primeri s preteklim tednom — s skoro en milijon stotisoč dinarjev večjim deviznim prometom, kar je pripisati zlasti povečanemu privatnemu klirinškemu prometu tako v avstrijskih Šilingih kakor v inozemskih dinarjih. Kajta porast prometa samo
v	teh dveh devizah znaša nad en milijon in 48 tisoč dinarjev.
Narodna banka je dajala redno dosedanji dnevni devizni kontingent v višini Din 40.000-—; skupno je bilo z njenim posredovanjem nabavljeno Curiha za 105 tisoč dinarjev a Londona za 95 tisoč dinarjev, tedaj v vsem dvestotisoč dinarjev ali ena petnajstina celotedenskega prometa.
Največji dnevni devizni promet je bil dosežen na torkovem borznem sestanku s 777 tisoči dinarjev ali skoro ena četrtina skupnega prometa V tem tednu. Ostali borzni dnevi so izkazovali po spodnjih podatkih:
8. maja Din 568.245-81 Dunaj,
9. maja Din 776.552‘56 Dunaj—Madrid,
10. maja Din 656.478-75 Din—Dunaj,
11. maja Din 403.632-80 Din—Dunaj,
12. maja Din 660.539-37 Dunaj—Curih,
nad pol milijona dnevnega deviznega prometa razen v četrtek, ko je znašal celodnevni promet okoli 404 tisoč dinarjev, tedaj najmanj v tem tednu.
Izvzemaš! Pariz on Treta, ki sta nazadovala za 114 oziroma za 10 tisoč dinarjev je bil v vseh ostalih devizah zabeležen
—	napram minolemu tednu (številke v oklepajih) — naslednji dvig prometa (vse
v	tisočih dinarjev): Amsterdam 4 (0), Berlin 0 (55), Madrid 121 (0), Curih 222 (182), London 167 (131), New Ydrk 26 (25), Pariz 3 (117), Trst 1 (11), Dunaj (privatni
9
§
CIKORI1A
kliring) 1.721 (1.150), inozemski dinarji 761 (284).
Dne 12. t. m. je bil perfektuiran zaključek (za 39 tisoč dinarjev) v bonih grške Narodne banke po tečaju 39-— za 100 dra* hem nominale.
Avstrijski šilingi so bili zaključevanj po tečaju 8-40 (8. t. m.), 8-30 do 8-60 (9. t. m.) in 8-80 do 8-90 dne 12. t. m. Največji zaključki so bili perfektuirani na ponedeljkovem in torkovem borznem sestanku po 8-40, oziroma po 8"35, ter v četrtek (8-80) in petek (8-90). Tendenca v avstrijskih šilingih (priv. kliring) je še nadalje čvrsta.
Devizna tečajnica od ponedeljka in petka:
Dne 8. maja	Dne 12. lilaja
najnižji najvišji najnižji najvišji Amsterdam	2306-51	2317-87	2306-51	2317-87
Berlin	1350-14	1360'94	1342‘36	1353-16
Bruselj	800-24	80418	799'13	803-07
Curih	1108-35	1113-85	1108-35	1113-85
London	193-64	195-24	193-64	195-24
New York	4S19-37	4847-63	4841-59	4869'85
Pariz	225-82	226-94	225-88	227*-
Praga	170-90	171-76	17090	171-76
Trst	298-79	301'19	301-01	303*41
Avstrijski šiling v privatnem kli-
ringu	8-40	8’40	8	80	8'90
Boni grške Nar. bAnke za 100 dra-
hem nom. —39"—	39-—
nam piedočuje tekom tega tedna dosežene tečajne padce pri devizi Bruselj (za 1-11 točke) in Berlin (Za 7-78 točke), oziroma dvige pri devizah: New York (22*22 po-eha), Pariz (0-06 poena), Trst (2-22 poema). Od ostalih je beležil edinole Curih konstantno nespremenjeno in bil trgovan na vseh borznih sestankih tekočega tedna na dosedanji bazi 1113*85 za blago, dočim je Amsterdam nalik Londonu in Pragi no-tiral včeraj ob ponedeljkovih tečajih.
Devizi Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležili, notic ostalih deviz ni bilo.
Naš pravi domači izdelek
Efektno tržišče
Tendenca nespremenjeno mlačna
V toni tednu beležijo zaključek edino delnice Trb. preniogokopne družbe, ki je bila 10. in 12. t. m. zaključena po 165 dinarjev za delnico. Notica tega papirja je na ponedeljkovem borznem sstanku izostala; v torek je beležil ta efekt 163* za denar, v četrtek pa 165*— za denar in 175*— za blago.
Izmed državnih papirjev je tekom tega tedna popustil 8% Blair za dve točki .in včeraj beležit 30 (povpraševanje), 33 (ponudba), 7% Blair pa za 1 točko v . povpraševanju, a dve v ponudbi; včerajšnja notica 7% Blairu,je bita 30 (za denar) m 31 (za blago). Investicijsko posojilo je od ponedeljka (42 denar do 43 blago) na četrtek okrepilo svoj blagovni tečaj za eno točko in beležilo na včerajšnjem borznem sestanku ob nespremenjenih tečajih t. J. 42 v povpraševanju, 44 v ponudbi. Seligman je med tednom nekoliko osciliral in včeraj notiral v povpraševanju 42*50 napram 41*“* dne 8. t. m.; njegova -blagovna notica je od četrtka dalje izostala, v torek in sredo pa je bil nuden ta papir za točko nižje nego v ponedeljek. Agrarne obveznice so beležile nespremenjeno na prvili treh borznih sestankih in sicer 23 za povpraševanje ter 25 za ponudbo nalik Beg-lučkim obveznicam, ki so bile v torek in sredo nudene po 33 dinarjev, dočim se je njih denarni tečaj od ponedeljka (31) na sredo okrepil za eno točko.
Za Vojno škodo je ostalo nespremenjeno zanimanje (190 za denar), blago pa je bilo nudeno od torka do četrtka po 190, 192 in 193 dinarjev.
Lemo trži&he
Tendenca nespremenjeno mlačna
Ker so zaloge starih in slabih tramov že izčrpane, se nova produkcija lahko proda. Monte trami se vsled pomanjkanja gotovine ne morejo oddati, ker ravno vsled denarne krize tudi naši odjemalci ne morejo držati velikih skladiSč. Takole glase le naročila po notah, ki se slučajno potrebujejo za stavbene !svrhe. Filerji in bor-donali se težje oddajo.
Gene v tramih sicer niso povoljne, vendar pa so kolikor toliko izenačena. Zelo opasna pa bi bila spekulafcija s trami. Ni mogoče verjeti neutemeljenim govoricam o kakem porastu cen.
V	mehkem lesu je situacija nespremenjena. Hrastovina in bukovina se le po malem oddaja, večjih zaključkov ni.
Kupčija v drvah in oglju je popustila, ker je sezona za to blago že pri kraju.
Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in Škodi skupnim interesom trgovstva.
m*?
C "J
J'
Dr. Pirčeva sladna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdrave, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema de 18. maja t. 1. ponudbe o dobavi 40.000 kg cementa; do 26. maja t. 1. pa o dobavi 500 svinčnikov iz škrilja in 50 tablic in predanega papirja.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. maja t. 1. ponudbe o dobavi 750 m nepremočljivega impregniranega blaga. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 24. maja t. 1. ponudbe o dobavi 2.000 kg masti in 2.000 kg jedilnega olja; do 26. maja t. 1. pa glede dobave 2.000 m jeklenih vrvi.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 24. maja t. 1. ponudbe o dobavi 50 kg prašnega olja, 5 m2 navadnih šip, 5 zavojev sveč, 30 kg mizarskega kleja, 30 kg steklarskega kleja, 10 kg fimeža, raznega železa, pločevine, vijakov, zakovic, stauferjevih mazalic, bombaževih in gumijevih tesnil, nosilcev in 1150 kg žičnikov; do 31. maja t. 1. pa glede dobave 400 kg bele in pisane sna-žilne volne.
Dne 23. maja t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija o dobavi 11 tisoč metrov sukna in 800 m volnene tkanine. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 31. maja t. 1. ponudbe o doba-
vi	23.000 železne pločevine za ladjedelnice in 4600 kg kotnega železa; do 1. junija t. 1. pa o dobavfi 50.000 kg sode.
.KUVERTA*
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Karlovška c. 2 Volarski pot 1
TVORN1CA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
»SLUŽBENI LIST«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 13. maja objavlja med drugim: Uredbo o spremembah zakona o železniški imovini — Razpise lin. ministra o ugodnostih po pripombah in opazkah uvozne carinske tarife — o carinjenju frigorifičnih strojev in o izvoznem carinjenju sortiranih bombažnih, polvolne-nih, jutnih cunj in tekstilnih odpadkov
—	O novih telefonskih zvezah in znižanju pristojbine za mednarodne brzojavke — Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Vpisale so se nastopne firme;
Sedež glavnega zavoda: Borovo, okrug Vukovar.
Sedež podružnice: Dolnja Lendava.
Besedilo:: Bafa cipele i koža d. d.
Obratni predmet: 1. izključna prodaja fabrikaitov T.' et A. Bata v ZLinu in Bafa Shoe et Leather Co.
2. Trgovina s čevlji in priteklimaimi, kožo, kavčukom rln nogavicami.
3. Fabrična izdelava čevljev in vseh vrst guimijasitrih izdelkov.
4. Prodaja im trgovina z vsemi temi izdelki
5. Nega nioge.
0. Pridobivati’: fabrike, trgovska podjetja iin v njih sodelovati ter ustanavljati skladišča, obratovalnice na drobno doma in v tujimi.
Delniška glavnica znaša Din 5,000.000 in je razdeljena na 10.000 delnic po 500 dinarjev, glasečih se na prinositelja.
Člani upravnega odbora so: Bafa Jan, industrialec v Pragi ob enem predsednik, Čipera Dominik, generalni direktor v Pragi, dr. Bajkič Velimir, novinar v Beogradu, dr. Horn Marko, advokat v Zagrebu.
Reprezentant podružnice:	Brdička
Vladimir, trgovec v Dubrovniku.
Družbina oblika:	Delniška	družba,
podružnica pri kr. kotarskem kot trgo-vačkem sudu v Vukovaru protokolirane delniške družbe Bafa, cipele i koža d. d., ustanovljene na ustanovni glavni skupščini dne 15. decembra 1920. Družba je ustanovljena na nedoločen čas.
Podpis firme: Družbina firma se podpisuje tako, da predsednik upravnega odbora s članom uprave kolektivno sta-
vi	svoj lastnoročni podpis pod štampiljko odtisnjeno, tiskano ali po komerkoli napisano besedilo tvrdke. Namesto člana uprave lahko podpiše na spredaj navedeni način tudi prokurist, ki pa ne more nadomestiti predsednikovega podpisa. Za podpisovanje pooblaščeni uradnik mora svojemu podpisu dodati klavzulo, katera označuje prokuro.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. aprila 1933.
Firm 183/33 — Rg. B II 35/1.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: »Delavnice pri Naši Slogi, žmuc Alojzij & Co., v Ljubljani«.
Obratni predmet: Otvoritev in obratovanje pasarske delavnice, delavnice za paramente in kiparska dela in vnov-čevanje tozadevnih izdelkov.
Družbena oblika: Komanditna družba od 15. marca 1933.
Osebno jamčeča družabnika sta: Žmuc Alojzij, pasarski mojster v Ljubljani, Poljanska c. 10, in Mrkun Anton, župnik v Dobrepoljah.
Družbo zastopata in za njo podpisujeta oba javna družbenika vsak samostojno.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 31. marca 1933.
Firm. 227/33 - Rg A VII 119/1.
* *
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Oprema« družba z o. z.
Obratni predmet: Stalna razstava vsakovrstne oprave, opreme, pohištva in hišne oprave. Tehnična zastopstva podjetij in posameznih izdelkov, ki obsegajo navedeno stroko. Propaganda in dobava vsakovrstne oprave, opreme, pohištva in hišne oprave in sploh opreme za vse vrste stavb, bodisi za privatne ali javne namene. Posvetovanja in tehnični nasveti iz stroke arhitekture.
Višina osnovne glavnice: 6.000 Din.
Poslovodje: ing. arch. Fatur Dragotin v Ljubljani, Stritarjeva ul. štev. 7; arch. Mesar Jože, Ljubljana, Dvofako-va ul. štev. 6.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 31. marca 1933.
Firm. 277/33 — Rg C V 110/1.
*
Sedež: Maribor, Meljjska cesta Št. 1.
Besedilo: Josip Jaklič.
Obratni predmet: odpremni špedicij-ski posli in vsa v špedicijsko stroko spadajoča opravila.
Imetnik: Jaklič Josip, trgovec v Studencih pni Mariboru, Sokolska ul. rt. 27.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. lil., dne 13. aprila 1933.
Firm 57/33. — Reg A III 235/1.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Mariborska tvorniea rublja (perila) družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Izdelava, predelava, nakup in prodaja moškega in žensk ra rublja (perila) in ovratnikov vsa-
Priporoča se
GREGORC & Ko.
UUBUANA
Veletrgovina Špecerijskega in kolonijalnega blaga, raznega žganja in špirita TELEFON : 22-46	Brzojavi: GREGORC
Zahtevajte špecijalne ponudbe I
OBČNI ZBORI
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske ima svoj 25. redni občni zbor dne 17. maja ob 15. v hranilnični posvetovalnici.
Posojilnica v Rušah ima redni občni zbor dne 21. maja ob 9. v gostilni Josipa Mule v Rušah.
Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki ima svoj 32. redni občni zbor dne 23. maja ob 16.30 v liranilndčni posvetovalnici.
Trg. Industrijska d. d. »Merkur« ima
svoj XI. redni občni zbor dne 24. maja ob 15-30 v ravnateljstvu Hranilnice Dravske lanovine v Ljubljani.
Delniška tiskarna v Ljubljani ima 13. redna občni zbor dne 27. maja ob 14. v družbeni pisarni v Ljubljani, Miklošičeva cesta.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljana ima XII. redni občni zbor dne 11.
rti	1	barva, plesira in ke-
V	uran »■ih« 8naii obleke,
klobuke itd. Škrob!
in svetlolika srajce, ovratnike in manšete.
Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	šeleburgova ul. 3.
Telefon št. 22-72.
junija oh 10. v sejni dvorani mestnega načelstva v Ljubljani.
6.	redni občni zbor Jurija grofa Thurn-skega jeklarne v Ravnah bo dne 26. maj« ob 16. v Mariboru v pisarni dr. Leskovarja.
Jrjtu jipnuif.i
MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM
Na svinjaki sejem dne 12. maja 1933 j« bilo pripeljanih 309 svinj. Cene so bile te: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad Din 100 do 120, 7 do 9 tednov stari 150 do 200, 3 do 4 mesece stari 250 do 350, 5 do 7 mesecev stari 450 do 550, 8 do 10 mesecev stari 600 do 650, 1 leto stari 750 do 900, 1 kg žive teže 7-50 do 8, 1 kg mrtve teže Din 10-50 do 12. Prodanih je bilo 182 svinj.
TRG ZA KRMO V MARIBORU
Na sobotnem trgu za seno in slamo je bilo pripeljanih 19 voz sena, 3 vozovi otave in 7 voz slame. Seno je bilo po 50 do 65, otava po 55 do 65 in slama po 40 do 50 Din za 100 kg.
Narodno gledališče v Ljubljani drama
Torek dne 16. maja: Zaprto.
Sreda, dne 17. maja: Krog s kredo. Red Sreda.
Četrtek, dne 18. maja: Izpreobrnitev Fcr-diša Pištoro. Red D.
OPERA
Torek dne 16. maja: Zaprto.
Sreda, dne 17. maja: Andre Chenier. Premiera. Red C.
ke vrste ter nakup in prodaja vseh v to stroko spadajočih potrebščin, surovin, polfabrikatov in izgotovljenega blaga. Družba je pa upravičena nakupovati in prodajati tudi druge predmete in opravljati trgovske posle vsake vrste.
Visokost osnovne glavnice: 100.000 dinarjev.
Poslovodje: Bradič Budimir, trgovski poslovodja v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 35.
Za namestovanje upravičen je poslovodja samostojno.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. aprila 1933.
Firm 23/33 — Reg C II 97/1.
*
Sedež: Maribor, Mlinska ul. 10.
Besedilo: Sečko — Tekstil družba z o. z.
Obratni predmet: Manufakturna trgovina na debelo.
Visokost osnovne glavnice: 100.000 dinarjev.
Na to vplačani znesek v gotovini Din 75.000-—.
Poslovodje: Sečko Matija, trgovec v Mariboru, Vrazova ul. 6.
Za namestovanje upravičen: poslovodja zastopa družbo samostojno; čim se imenuje več poslovodij, zastopata po dva poslovodja kolektivno.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Kiariboru, odd. III., dne 13. aprila 1933.
Fi 36/33 — Rg. C II 96/1.
*
Sedež: Ptuj.
Besedilo :Haberman Anton.
Obratni predmet: Trgovina s sadjem na debelo.
Imetnik: Haberman Anton, trgovec s sadjem v Ptuju, Dominikanski trg št. 1.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. aprila 1933.
Fi 83/33 - Rg. A III 236/1.
Sedež: Trbovlje.
Besedilo: Jereb-Bizjak.
Obratni predmet: Kovinska industrija, v glavnem splošno ključavničarstvo.
Družbena oblika:	Javna	trgovska
družba od 1. maja 1933.
Družabnika: Jereb Janez, ključavničarski mojster v Trbovljah, Bizjak Martin, klep. pomočnik v Trbovljah.
Za namestovanje upravičen in firmo podpisuje vsak družabnik zase.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 2. maja 1933. lig A III 168—1.
Popravek.
V	vpisu izpremembe pri tvrdki »Ljubljanska komercijalna družba z o. z. v Ljubljani«, priobčenem pod tek. št. 449 v prilogi k 38. kosu »Služb, lista« z dne 10. maja 1933., se mora pravilno glasiti: »Kolektivna prokura je podeljena ing. (ne:	gosp.)	Urbančiču	Valentinu	v
Ljubljani, Bleiweisova cesta 18.« Okrožno kot trgovinsko sodišč« v Ljubljani, odd. III.
Izbrisale so se nastopne
firme:
Sedež: Celje.
Besedilo: Theer Franjo & Ko. družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet:	Izdelovanje	mila,
parfumov in kemičnih izdelkov.
Zbog odreka obrtne pravice.
Okrožno kot trg.,sodišče v Celju, odd. L, dne 25. aprila 1933.
Rg. C II 68/5.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo:	»Balkan,	delniška družba
za mednarodne transporte v Ljubljani.« .Po končani likvidaciji.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. marca 1933.
Firm. 234 — Rg B I 180/14.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Češkuti & Zajc.
Zbog razdružitve.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. marca 1933.
Firm. 220 — Rg A IV 174/2.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: 0. Golob, Dental-Depot.
Zbog opustitve obrata
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 31. marca 1933.
Firm. 264 — Rg A III 216/2.
*
Sedež: Metkovič.
Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Metkoviču.
Na podstavi sklepa iz zapisnika št. 164. seje upravnega odbora Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani z dne
9.	septembra 1932. se je izbrisala podružnica v Metkoviču.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Splitu, odd. IV., dne 2. maja 1983.
Firma 50/33 — Reg. B. II—6.
- r. «•v - t, v
Mo J voz Grosuplje
doma* slovenski izdelek Svoji k svojimi
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
T.;?’ 'i	~
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trsovako-lndmtrlfako d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljdbljina.