SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. P» polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 br. V administraciji prejeman veljti: Za celo leto gld., za pol leta B gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/16. uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 9. februarija 1889. Letni Ii XVII. Državni zbor. Z Dunaja, 7. februarija. Električna razsvetljava. Današnja seja pričela se je ob šestih zvečer, ker je g. predsednik želel, da se poslanci prepričajo o dobroti nove električno razsvetljave. Ne da se tajiti, da je lepša in boljša, kakor je bila prejšnja plinova; posebne vrednosti pa je to, da je odpravljena nevarnost pred ognjem in da predsedništvo ne bo več v skrbeh zaradi večernih sej, ki se bodo v istini vršile tudi jutri in pojutranjem. Predsedništvo pri cesarju. Najvažnejša točka današnje seje bilo jo poročilo predsednikovo o sprejemu pri cesarju. Poslanci so to pričakovali ter so precej v začetku v prav obilnem številu prišli v dvorano. Tudi galeriji ste bili dobro napolnjeni, deloma iz radovednosti za električno razsvetljavo, deloma zaradi pričakovanega poročila predsednikovega. Ko dr. Smolka vstane in proglasi pri-četek seje in sklepčnost slavne zbornice, naznanja, da je 4. t. m. dobil naslednje pismo od minister-skega predsednika: „Nj. c. kr. apostolsko Veličanstvo bodo blagovolili prihodnji četrtek dne 7. t. m. ob 1. uri popoludne sprejeti Vašo ekscelencijo z obema gospodoma podpredsednikoma, da izrazite sožalje. Čast mi je, Vaši ekscelenciji to naznaniti s prošnjo, da imenovani dan ob določeni uri pridete z obema gospodoma podpredsednikoma v dvorno palačo." Potem predsednik vidno ginjen nadaljuje: „Danes ob določeni uri se podam z gospodoma podpredsednikoma v dvorno palačo, kjer so nas cesar sprejeli. Imel sem čast v imenu predsedništva visoko poslaniške zbornice z nekaterimi prisrčnimi besedami cesarju nasproti storiti žalostno in težko dolžnost." Ta nagovor predsednikov pred cesarjem se je glasil tako-le: „Vaše c. in kr. apostolsko Veličanstvo! Vašemu Veličanstvu zvesto udani državni zbor je pooblastil predsedništvo, da povodom smrti Nj. c. in kr. Visokosti prevzvišenega cesarjeviča nadvojvode Rudolfa, ki je pretresla vse človeštvo, izrazi čutila najglobo-kejše žalosti in najsrčnejše sočutje državnega zbora Nj. c. in kr. Veličanstvoma, prevzvišeni gospej nad-vojvodinji vdovi in Najvišji cesarski hiši. Vaše Veličanstvo! Ne moremo izraziti svojih čutil v besedah, ki bi mogle povedati globoko žalost, ker smo pre-srčno ganjeni vsled danes nam naznanjenega velikodušnega manifesta Vašega Veličanstva, ki nam nalaga za vse čase neizrečno hvaležnost. Prosimo Vsegamogočnega, da Vašima c. in kr. Veličanstvoma in prevzvišeni gospej nadvojvodinji vdovi podeli moč, da morete srčno prenašati preveliko nesrečo, posebno pa brez škode nam predragemu zdravju Vašega Veličanstva. Naj bode Vašemu Veličanstvu tolažilo v brezizmerni žalosti zagotovilo naše neminljive in ud a ne ljubezni ter zvestobe sveti osebi Vašega Veličanstva, zagotovilo, kako hočemo bolj kokedajvsesvoje moči posvetiti državi in našemu preljubIjenemu vladarju. Vsegamogočni naj ojači, ohrani obvaruje in blagoslovi Vaše Veličanstvo!" Predsednik nadaljuje: Nj. Veličanstvo cesar so bili globoko ganjeni ter so odgovorili na nagovor potrtega srca, rosnega očesa in h koncu z ihtečim glasom. (Gibanje.) Visoka zbornica! Trditi smem, da je bil vtis te avdijence za nas pregauljiv in ostane večno v spominu. Zapisali smo odgovor Nj. Veličanstva zaradi velikega pomena, ko je nam bil še v živem spominu. Odgovor se glasi: „Zahvalim se državnemu zboru najsrčneje za gorko sočutje, Jci jc izraža povodom smrti Mojega drazega sina. Vsi narodi v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel pokazali so pri tej priliki Meni toliko ljubezni in zvestobe, toliko pravega av- strijskega rodoljubja, toliko udanosti dinastiji — izrečno povdarjam, dinastiji, — da Mi je to poleg misli na Vsegamogočnega največja tolažba v preveliki žalosti. Navzlic britkemu udarcu bodem tudi v prihodnje zvesto in vestno izvrševal Svoje vladarske dolžnosti. Izročite torej državnemu zboru Mojo najtoplejšo zahvalo za sočutje, kakor tudi hvalo cesarico in Moje sinahe. Koliko se moram v teh britkih dneh zahvaliti Svoji srčno ljubljeni soprogi, cesarici, kolika podpora Mi je bila, ne morem popisati, ne dovolj srčno izraziti. Ne morem sc zadostno zahvaliti Bogu. da Mi jc dal tako tovarišico v življenji. Povejte to dalje; kolikor bolj bodetc to razširili, toliko hvaležnejši Vam bodem." Prosim visoko zbornico, naj blagovoljno na znanje vzame to poročilo." Med predsednikovim govorom so vsi poslanci stali in deloma obsuli predsednikov sedež, da bi bolje slišali in laglje umeli predsednikove besede, med katerimi je bila v dvorani taka tihota, da bi bilo miško slišati. Ko predsednik konča, v dvorani navstane vidno gibauje, ker so vzlasti besede cesarjeve vsem poslancem globoko segale v srce. Prisrčna je zahvala cesarjeva narodom, pa še veliko prisrčnejše so besede, ki jih je govoril predsedništvu poslaniške zbornice in po njem vsem ljudskim zastopnikom. One nam še le kažejo cesarja v celi duševni velikosti in plemenitosti, ki mora vsacega ganiti in ga nehotč navduševati k prisrčni udanosti in občudovanju. Zborniška naznanila. Po tej točki sledila so navadna naznanila, izmed katerih omenjam, da se je grof Liitzow odpovedal poslanstvu za veliko posestvo češko, in da je ustavljena tožba zoper poslanca Blocha zaradi žaljenja časti. Neki dopis deželne sodnije dunajske pa prosi, da bi se smela sodnijska preiskava pričeti zoper poslanca Verganija, ker je v svojem listu LISTEK. S v i f t i j a d a. (Petinštirideseti spev.) Nun sind wir wieder an der Grenze unseres Witzes. Paust. Življenje ni praznik. Delavniki so njegovi dnevi, po trnju in osatu se vije njegov kratek pot. Vendar, kar je popotniku v mrtvi puščavi opomin, da se prostira konec pota vabljiva zelenica, kamer ne seže solnca pekočina, kjer si izpočije omagujoča noga, je človeku zavest in up, da se vrsti za mračnimi delavniki praznik — vesela nedelja. Največji sovražnik Človeštvu je isti, ki trdi, da ni sredi mrtve puščave zelene trate, da ne pride za trudapolnim delavnikom'praznik, — zaželjeni počitek. Naše srce je največja uganka. Dihljej prijazne sape, cvetica v svečanu je dvigne nad zračne višave, skrivnostno šumenje v drevesnih vrhovih, pogled, kako rumeni list na drevji, kako se vrti na mrtvo zemljo, trešči je zopet v 6olzno dolino. i Svetovni modreci in mučeniki človeštva : pesniki, trdijo, da poznajo in razumejo tajne skrivnosti srca, da čutijo gorje in radost našega bitja. In vendar modreci molčd, ko prašamo po obetani sreči, pesniki sami se dvigajo nad zemske nižave, ko sanjajo zlate sanje svoje. Ali je čudo torej, da izgubljamo up, da ne najdemo voditelja in steze v opevani svetni raj, ki živi le še v na pol pozabljeni pravljici. In človek brez upa je podoben drevesu brez zelenja, roži v kupi vode, ki hira brez korenin, brez rodovitne zemlje od danes do jutri. Kdo je isti angelj, ki nam razdira z gorečim mečem sedanjo srečo našo? Logika krivih modrecev otemnjuje vero našo, upanje naše, suhoparno mo-droslovje, usiljeno spoznanje nam uničuje potrebni življenja praznik. „Več luči, več svetlobe", kliče modrec v svojem boji za spoznanjem, za resnico, dokler mu ne zagrue večni mrak koprneče duše. „Folie et genie sont congeneres." „Genij in blaznost sta v sorodstvu", trdi neki francoski modrec. „Genijalnosti si ne moremo misliti brez skrivne blaznosti", pravi Demokrit, in Aristotel trdi, da so se dotikali vsi veliki možje v svojih delih meje du-hobola. „Furor poeticus" in „amabilis insania" pritiskata slavnim umotvorom pečat nesmrtnosti, pravi Schiller. Kakovo tolažbo imamo torej v modroslovji? „Pojte rakom žvižgat krivi vi preroki!" Glavobol nam prouzroča vaša modrost, vi ste krivi, da je 6rce prazno, da srečno ni. Lastni idealizem napolnil je Sokratu s strupom zadnjo kupo. Spinotza in Leibnitz, Hegel in Fichte, Kant in Schoppenhauer, odrešeniki modernega sveta, ali ste izumili le senco sreče našemu srcu? „Skozi temno steklo gledamo svojo bodočnost, ne poznamo je, le vera nas uči o življenji po smrti", na to Kantovo teorijo prisegamo trudni popotniki. „Luči, več svetlobe našemu duhu, več sreče, prave sreče našemu srcu!" se razloga neprestano. Sedanjost in dolga zgodovina človeštva nas uči, da je domišljevana svetloba smrt našemu srcu. Ilnate podobe so naši modreci; osrečiti hočejo svet in strašijo se lastne sence, mej „biti in ne biti" omahujejo na desno in na levo. In vendar smo vstvarjeni za srečo. Kant in Schoppenhauer in ostali goljufivi modreci so nam vzeli nebesa naša, vrgli so nas z upa jasnih višav na prašno eesto, o kateri sodijo, da se konča z našo smrtjo. „Eritis sicut Deus, scientes bonum et malum", ta viaticum je zapisal Faust svojemu učencu v spominsko knjigo. Kako se je izpolnila njegova obljuba? Logika in modroslovje sta odlepila svetlo mreno z naših očij ter jo nadomestila s temno zaveso, katero sme odstraniti vsak, ki hoče prestopiti v i ničnost. „Das deutsche Volksblatt" žalil mestni zbor dunajski. — Ko se prečit» zapiguik došlib peticij, stori nedavno izvoljeni češki poslanec doktor Woldfih obljubo, iu sicer v nemškem jeiiku, ker je večina njegovih volilcev nemška. Med danes razdeljenimi rečmi nahaja se vladni predlog, da bi smela dežela koroška zadnja dva obroka državnega posojila, ki ga je bila dobila ob času velike povodnji, namesto koncem leta 1889 in 1890 plačati še le koncem leta 1897 in 1898. Poslauec Schwab interpeluje micisterskega predsednika zaradi zavarovalnic delavcev proti nezgodam, potem se nadaljuje splošnja razprava o skladiščih, iz katere pa ni nič posebnega poročati. Govorili so Türk, Stalitz: Tausche, Menger in poročevalec Biliuski, potem pa je bilo enoglasno sklenjeno pričeti nadrobno razpravo. Ob 1j.i9. uri zvečer predsednik sklene sejo in prihodnjo sejo napove za jutri ob 7. uri zvečer. lfrisko vprašanje.55) Sedanji položaj v Afriki je obupljiv. Tega položaja ni mogoče zboljšati z armadami, kakor je pruski stotnik Weissmann trdil v nemškem državnem zboru, tako sodijo vsi Evropejci, ki so si nekoliko ogledali „temni svet". In Kateri so vzroki afriških homatij ? Ako sodimo nepristransko, moramo prnnati, da so Arabci in Zamorci le pokorna sredstva v rokah angleškega denarja, v katerega koristi se vtika nemška vzhodno afriška družba. Predrzni nemški uradniki žalijo ponosne Angleže. Angleška trgovina je na vzhodnem afriškem obrežji popolnoma propala, dočim se je na zahodnem v zadnjih petdesetih letih jako razširila in povzdignila. Na otoku Sansibaru je nekaj bogatih angleških trgovcev, trgovci iz Indije pa so se v večjem številu naselili ne le v glavnih pristaniščih, ampak tudi po otoku. Ti Indijci dobivajo blago od Angležev in Nemcev za gotov denar, Arabcem pa ga prodajajo na upanje za več let. Indijci so židje v kupčiji, ker iščejo velikanske dobičke. Ker torej indijski prekupovalec zahteva od Arabca, ki nosi blago v notranje dežele, previsoke obresti, peča se Arabec na daljnih svojih potovanjih tudi s postranskimi posli, in to je v prvi vrsti ropanje sužnjev. To nečloveško početje daje precej zaslužka, ker v južnih pristaniščih lahko vkreajo in naložb „črno slonovo kost" (sužnje). Da pri tem mnogo ljudi pomori in selišč požgo, je naravno od divjega Arabca. Zene in mali otroci koprne in roke vzdigujejo po svojih možeh in očetih, toda Arabec je pobije, ker so eni premladi, drugi preslabi za dolgo potovanje. Ko je tolpo vjetih zvezal v verige ter raztrgal vse družinske vezi, prične se za revne stvari žalostno življenje trpljenja in pomanjkanja, ki pa je najhujše na ladijah. Tu so natlačeni sužnji v malih zaduhlih prostorih, ki bi zadostovali le za osmino „črne slonove kosti". Niti zraka nimajo dovolj. *) Izvirno poročilo 0. Ralt-Reuleaux-a. „Nikdo ni srečen pred smrtjo", vskliknil je grški modrec, „Carpe diem!" uživaj dokler je čas, „spem longam reseces", uči nas Horacij. Komu naj veruje izbegani človeški duh, kateremu so uničili krivi preroki prvotna nebesa? „Siva vsa je teorija" baha se Faust in trenotek pozneje toži: ,.Meine Rull' ist hin, Mein Herz ist schwer" in konec sledi: „Ich bin noch so jung, so jung, Und soll schon sterben, Und mich ergreift ein längst entwöhntes Sehnen Nach jenem stillen, ernsten Geisterreich." Jedino naše zdravilo ostane gaslo: „Spoznaj samega sebe!" Razbijmo iluate modrece, modrec in sodnik naj nam bode naše upapolno, verepolno srce, iz njega naj se izliva sreča in luč na temen zemski pot, a ne nasprotno! Ne zdbimo, da je življenje delavnik, da so le naša vzvišena dela naš up, prazniki njegovi. Praznik praznuje danes tudi naš obligatni do-vtip, ki nas vodi sicer v prozo življenja, v boj za pravo, blago in dobro. Rodovitno in širno polje se prostira našemu dovtipu na desni in levi, a on ima danes za svetovno prozo in nje slabosti — le obžalovanje. Sviftijanec. Brez dvoma bi bila Anglija lahko zatrla suženjstvo, ker in»» vedno na vihodno-afriškein obrežji mnogo ladij, ali Joh« Buli rad vtakne v žep dolar, kjerkoli ga vjame. Ali tudi Nemčija ne skrbi v prvi vrsti, da bi širila krščansko omiko, ampak išče le dobička. Sebičnost in šovinizem sta Nemce navdušila za naselbinsko politiko. Kaj druzega človek tudi ne more pričakovati od pruske politike. Povsod sicer pokrivajo svoje brezozirno postopanje s plaščem prijaznosti, ali za grdo krinko je opičji obraz. Jaz tudi nikakor ne morem verjeti, da bode Nemčija kedaj na svoji naselbini širila omiko in srečo, kajti o nji velja beseda: Timeo Danaos et dona ferentes. V Berolinu pa so se uverili, da potrebujejo katoliških misijonarjev, ki morejo pomiriti duhove ustašev, ker le nesebična krščanska ljubezen, požrtvovalnost iu usmiljenost morejo pridobiti divjega Zamorca za delo in dom. Ko bi Bismarck dosegel svoj namen, utegne reči: „Der Mohr hat seine Schuldigkeit gethan, der Mohr kann gehen". Kdor je kaj pričakoval od nemške naselbinske politike, da bode širila omiko po Afriki, ta se je varal. Kdo so ti kulturonositelji ? Uradniki, razun teh odpuščeni vojaki, ki na svojih postajah v Afriki gospodarijo samooblastno in brezozirno ter tako grozovito mučijo „črne pse", kakor celo Turčin tega ne bi mogel storiti. Poveljnik v Bagamoju je n. pr. z ostrogami dal se nositi od nagih Zamorcev, katere je suval z železom. Poveljnik v Lindi je za kratek čas streljal v Zamorce ter jo ukazal vsacega upornika šest ur zvezati v železje. Da je tako početje razkačilo črni rod, v čigar prsih tudi bije človeško srce, je naravno, in lahko se je posrečilo Sudancem po Arabcih vpihati vstajo. Ko so Indijci čutili, da jih Nemci na trgih ob morji in po deželi izpodrivajo in ovirajo deloma kupčijo s sužnji, pričeli so z vstajami delati Nemcem ovire in je motiti v sanjah naselbinske politike. Vendar so se indijski trgovci zmetili v svojem računu. Nemci odločno branijo svojo naselbino, vstaja pa se je razširila po vseh naselbinah evropskih držav. Mohamedauci, posebno v srednji Afriki, kjer je že vrelo, so porabili to priliko ter proglasili vstajo kot boj izlama proti Evropejcem. Kako velika je razburjenost po vsi Afriki, kaže žalostni dogodek v Ugandi, kjer je mnogo domačih kristijanov umrlo mučeniške smrti. V tem trenotku pa, ko nobena evropskih držav, ki ima naselbine v Afriki, ne ve prave pomoči, stopi pred Evropo osivel' kardinal Lavigerie ter ji pokaže pot, kako naj reši suženjsko vprašanje in črnim prebivalcem vroče Afrike dokaže dobrote krščanske omike in svobode. Ta plemeniti mož navdušuje krščanske narode, naj pozabijo zavisti in se združijo v nekrvavem boji proti pogubnemu iz-lamu. Delo oproščenja sužnjev more se posrečiti le z misijoni, in sicer s katoliškimi, ker te ne vleče v tuje dežele dobiček in jih ne ovirajo družinske dolžnosti. Ako se zamorski rodovi stalno naselijo, navadijo dela, ako ponehajo krvavi boji med rodovi in se njihova srca odpro večnim resnicam božjega nauka, prične se v Afriki nova doba. Iz Hrvatske. (Izviren dopis.) Vsakemu je znana basen o volku in jagnjetu, kako ga je volk obdolžil, da mu vodo kali. Nekaj takega se je tudi pri nas te dni zgodilo, ko je na ogerskem saboru neki Julij Lukač interpeloval našega prepohlevnega ministra Bedekoviča radi postopanja z Madjari na Hrvatskem. Iz mojih poprejšnjih dopisov je dovelj razjasnjeno, kdo pri nas kali mir in širi neprenehoma nesporazumljenja. Čita-teljem „Slovenčevira" je znano, da ima Hrvatska svojo avtonomijo, v pravosodstvu, politični upravi ter nauku in bogočastji, in da je hrvatski jezik uradni jezik v vseh odsekih ne samo avtonomnih nego tudi zajedničkih. Ali vkljub jasnemu zakonu se madjarski jezik pri nas rabi že dlje časa pri zajedničkih oblastih in vsak uradnik, ki hoče kaj več postati, mora se izkazati z znanjem tega državnega jezika za iztočno polovico avstro-ogerske monarhije. S kakošno silo so hoteli madjarščino vsiliti finančnim uradnikom, dokaz je bila glasovita Davidova šola, a s kakošno se zdaj postopa pri poštah i brzojavnih uradih, so pa najnovejše Baroševe naredbe. Madjari pa tndi še s tem niso zadovoljni, nego pošiljajo svoje ljudi iz Ogerske k nam za uradnike, ker doma jih imajo že tako preveč. Le-ti uradniki po navadi ne majo hrvatski, nego gonijo samo svojo madjar-fičino ter je bilo radi teg» še mnogo pritoib od občinstva, ki takih ljudi n» more razumeti, pa vsled tega trpó stranke večkrat celó škodo. Da je temu tako, najboljši dokaz je zadnja seja trgovinsko-obrtniške kamore, ki se toži vladi, da se pri naših železnicah rabijo tovarni listi samo z madjarski« tekstom, da stranka ne vé, kam kaj zapisati. Tedaj vkljub jasnemu zakonu se godé pri nas take stvari. Ali to še ni dosti; pri nas naseljeni Madjari zahtevajo od nas, da jih mi v njihovem poslu podpiramo, oni so sploh z eno besedo drzoviti, kar dokazuje tudi zgoraj omenjena interpelacija, ki ne spada pred ogerski sabor, kajti Hrvatska je avtonomna, pa take zadeve more le sama reševati, a nikdar ne Ogerska, ki se je začela, kakor je videti, v vse naše zadeve vmešavati. Vrh tega pa je vse, kar je ta madjarski interp^lant govoril, obrekovanje naših oblasti, kajti nobenega čina ni mogel navesti, s katerim bi bil svoje trditve dokazal. On se toži, da naše upravne oblasti ne kaznujejo Hrvato dovelj strogov, ako se pregrešijo proti Madjarom v pogledu njihove osobne slobode ali pa njihovega imetka, da naše oblasti ne raztolmačijo vselej prebivalcem madjarskim, kadar kupujejo kakošna posestva pri nas, zamršene zem-Ijiščne odnošaje, pa da tako večkrat mnogo denarja zastonj potrošijo. To so tako občenite obtožbe, da ne more nobeden naših oblasti radi tega dolžiti, in to tem manje pod današnjo vlado, ki bi gotovo vsak tak slučaj strogo kaznovala, ne pa da bi zanemarjala pri nas živeče Madjare. Najteže pa je našemu interpelantu radi šol, kajti on tarna, da se otrokom madjarskih starišev zapirajo vrata ljudskih šol, kajti one so hrvatske, a ma-djarske se ne odpirajo, celó v madjarskih občinah se otežčuje ustrojeuje madjarskih šol. Tudi na teh besedah ni nič resničnega. Po našem šolskem zakonu so seveda šole hrvatske, ali v občinah, kjer je dovolj otrok druge narodnosti, more se taka šola odpreti, kar je najboljši dokaz, da imajo Madjari, katerih ima pri nas po zadnjem popisu okoli 40.000, osem javnih in pet privatnih ljudskih šol. O tem se menda ni hotel prepričati madjarski interpelant, nego raje obrekuje, da svet zaslepi, kako smo mi Hrvati intolerantni in nepravični drugim narodnostim. S tem hočejo Madjari pokriti svoje krivice, ki jih nanašajo svojim narodnostim, saj nam je dobro znano, pa menda tudi drugemu svetu, kako se godi nemadjarskim prebivalcem Ogerske, in še posebej siromašnim Slovakom, katerim niso samo gimnazije njihove zatrli, nego tudi že ljudske šole odvzeli. Madjari bi menda radi, da se tudi v Zagrebu za njihove ljudi odpre javna madjarska šola, kajti od tukaj se menda tožijo na zatiranje. Kaj bi z javno Šolo, saj še privatne, ki so se v novejšem času ustrojiti hotele, niso mogle radi pomanjkanja učencev tega storiti, kajti Hrvati pošiljajo svoje otroke v svoje hrvatske šole, a madjarska ne more nobenega namamiti. Sploh pa je s temi madjarskimi uradniki isto, kakor pri vas z nemškimi; kruh slovanski jim diši, jezik pa ne; pa vendar naša golobja čud vse o strpljivo prenaša. Vendar bi se morali enkrat vzdramiti ter vprašati: „Quousque tándem!" Politični pregled. V Ljubljani, 9. februarija. Notranje dežele. Dunajski listi posebno naglašajo, da je cesar imenoval svoj oklic „Mojim narodom" — nagovor, ne pa kakor običajno manifest, akoravno ima obliko slovesne državno listine. Listi ogerske opozicije se zopet pečajo z orožno postavo. „Pesti Naplo" naravnost pravi, da mora vlada voliti mej ustavo in obsednim stanjem. Madjarom je madjarščina tako ljuba kakor ustava. Tisza mora odjenjati ali pa odstopiti, opozicija bo do najskrajnejše meje storila svojo dolžnost. „Budapesti Hirlap" pravi v istem smislu, da bo državno -zborska razprava o orožni postavi prihodnji teden našla madjarski narod pripravljen. Mnogo listov očita vladi, da hoče deželno žalovanje za prestolonaslednika porabiti za svoje namene. Budimpeštanski vladni krogi sami so prepričani, da se bo predrugačila orožna predloga v izpodbijanih točkah, kajti Tisza, ki ni pričakoval takega upora mej narodom, dobro v6, da bi zmaga v državnem zboru ne bila tudi zmaga nasproti javnemu mnenju. Priloga 33. štev. „Slovenca" dri6 9. februarija 1889. Vuanje driav«. Papež Leon XIII. je bil dne 7. t. m. kot v dan smrtne obletnice papeža Pija IX. pri službi božji, katero je kardinal Hobenlobo daroval v sikstinski'kapelici. Cerkvene slavnosti so je vde-ležil tudi diplomatski kor. — Kardinal Mieczy-slaw pl. Ledöchow grof Ledöchowski, nadškof poznanjski, je dne 4. t. m. v 66. letu dObe svoje umrl na pljučnici v Rimu. Rojen dne 29. oktobra 1822 v kraljevini Poljski, član starega rodu, ki je pa še-le leta 1800 dobil avstrijsko plemstvo, učil se je bogoslovja v Varšavi in Bemu. Kmalu je postal papežev hišni prelat, leta 1860 je bil nuucij v Bruslji, potem pa imenovan za poznanj8kega nadškofa. Narod je bil z novim dušnim pastirjem jako nezadovoljen, ker jo menil, da je novi nadškof vladno orodje. Ledöchowski je imel veliko zaupanje do pruskega dvora ter je celö v pruski tabor v Francijo odpotoval, da bi izprosil posredovanje na korist sv. Očetu. Dosegel ni ničesa, pač pa si je nakopal mržnjo Bismarckovo. Ko je navstal kulturni boj, pretrpel je Ledochowski poleg kolou'jskega nadškofa jako veliko ter so ga 1. 1874 v Ostrovu celo obsodili in zaprli. Mej tem je postal kardinal. Meseca februarija je odpotoval čez Prago, kjer je bil gostoljubno sprejet, v Rim in tii an je j papež imenoval tajnikom apostolskih brev. Z nje- j govo smrtjo se je skrčilo število slovanskih kardinalov na enega, to je nadškofa zagrebškega, Miha-loviča. . Predstojnik v stari Srbiji ležečega samostana , Dečanija, v katerem lež6 kosti mnogih srbskih car- \ jev, pobegnil je vsled bolgarsko-turških rovanj in ( napada na samostan v Cetinje. — Kakor poroča „Pol. Corr.", storil je knez Nikita prijateljske korake pri turški vladi, da si izprosi vladno varstvo za ta Srbom sveti kraj. Turčija je prošnjo uslišala, predstojnik pa se je povrnil vsled tega v Dečani. „Kölnische Zeitung" pravi, da je bil prvotni povod razporu mej bolgarsko vlado in sinodo služba božja povodom smrti nemškega cesarja Viljema I. Prava krivda v tej zadevi pa se mora po mnenji napominanega lista pripisovati Pobjedono-ščevu, ki je pregovoril škofe, da so proglasili službo božjo za protestantskega kneza krivoverstvom. — Tržaški „Secolo" je dne 20. januarija objavil članek, v katerem je prekliceval vesti, da namerava Avstrija zasesti Novi Bazar. Ta članek je v Bolgariji napravil dober vtis, ter ga skoro večina listov v prevodu objavlja. Posebno povdarjajo nastopni odstavek: „Sedaj se ni treba ničesa bati zaradi oblasti v Bosni in Ercegovini dunajskemu ministerstvu, ki ima simpa- | tije vlad t Belemgradu, Soliji in Atenah. Na drugi j strani so pa tudi napominane vlade prepričane, da naša monarhija, akoravno sme z zadovoljnostjo zreti na gotovo bodočnost balkanskega poluotoka, ne bode zlorabila svojega privilegovanega stališča in da ne bode izvrševala poskusov, ki bi jo predrago stali. Za sedaj tedaj nikdo še ne misli na vojno zasedenje Novega Bazara. To bi bila gola bedarija." Ruski car je potrdil predlog ministra Tolstoja o ustanovitvi načelnikov za posamezne provincijatue okraje (zemstva). — Kazenska obravnava zoper za-tožence v zadevi nesreče pri Borkiju, mej katerimi je tudi general Stiernval, vršila se bode v prihodnjih dneh. Nemška proračunska komisija je sprejela predlogo o povišanju kronine dotacije z vsemi glasovi proti onima poslancev Virhova in Richterja. V francoski zbornici je interpeloval radikalec Salis vlado, zakaj se tako zavlačuje preiskava v njegovi pravdi zoper Gilly-a. Pravosodnji minister Guyot je odgovoril, da je pač že čas ta škandal odstraniti s sveta; dokler bo on minister, nikdar se ne bo nekaznovano žalila postava. Levičarji so odobravali ministrovo izjavo, Salis pa je umaknil svojo interpelacijo. — Boulanger bo zopet prišel v zbornico še-le tedaj, ko se bo moral odločiti ali prevzame sedež za Pariz ali ne. Splošnje se sodi, da bo to storil in se odpovedal mandatu za depar-tement Nord. V pismu, s katerim bo naznanil svoj sklep volilcem v Nordu, objavil bo ob enem tudi nekak politični vspored. V boulangistiškem glasilu „La Presse" priobčujejo Naquet, Laisant in Michelin kot člani „republikanskega narodnega odbora" manifest do vseh republikancev, v katerem še enkrat naštevajo vse pregrehe parlamentarne republike ter poživljajo republikance, naj se pridružijo Boulangerju, ki zasluži popolno zaupanje in nikakor ne misli postati diktator. Ko bi pa to tudi hotel, nemogoče mu bo doseči namen, ako se ga kolikor moč veliko republikancev oklene. „Pomagajte j nam", pravijo na koncu, „ogniti se veliki in ne-varni revoluciji, ki bi nam lahko spodkopala monarhijo. Pomagajte nam iz Francije narediti velik, I miroven in nepremagljiv narod, ki bo z enako lju- | beznijo oklepal vse pod zastavo republike zbrane | otroke." Monarhični krogi niso nič kaj zadovoljni i s tem manifestom, s katerim se general in njegova stranka dobrika republikancem. Toda Boulanger je ' že tak mož, ki noče z jasnim in odločnim programom stopiti na eno ali drugo stran ter si tako nakopati protivnike. — Dnevno povelje polkovnika Sreotovili skladiščili. Ker je za razprodajo le kratek čas določen, stavil bodem oene razmerno nizke in se priporočam p. 11. kupcem v mnogo-brojni obisk. Ljubljana, 8. februarja 1889. m (3-2; m WHUVMj trgovec z žitom in deželnimi pridelki v Ij j 111> 1 j sni i. Slovela!I Hoj&lsil ¡mm?®« (i, • • • .• i'.-- \--t ■ ■ - ■ • ■ ; ,'' v., . f ■t jfes»! . , v' ...i ■■ . rev ■■• : ;> y.vji „ ljubljanski Sokol" more samosvestno reči, da si je v petindvajsetih letili svojega obstoja pridobil velike zasluge za narodno prahu j o in daje več ko katerokoli drugo društvo storil, da se je v Slovencih vzbudil in razširil narodni ponos. Naše društvo ni se namreč smatralo samo za telovadno društvo, temveč je takoj od prvega početka vcepilo vsakemu svojemu členu prepričanje, da mora biti pijonir svete narodne stvari. Zgodovina, katero je društvo izdalo lani o priliki praznovanja svoje petindvajsetletnice, dokazuje najbolje, kako znamenito je vršil „Sokol" svojo dolžnost; vsaj ni bilo širom slovenske domovine znamenitejše narodne slavnosti, katere bi se ne bil vdeležil. Zato mu je pa narod naš o pctindrujsctletnici tudi dokazal svoje simpatije; kajti slavnosti, ki su se vršile tem povodom, bile so tako veličastne, da kaj tacega ■ po splošnej sodbi — ni videla še bela Ljubljana. Slavni slovenski mecen, prcbla-gorodni gospod Josip (Utrni) — uvažujoč dosedanje blagoslovljeno delovanje — dal jedruštvu na razpolaganje posojilo 30.000 gld. za to, da si sezida posebno poslopje, v katerem bi moglo »iamen svoj dusezati bolje, ko mu je mogoče sedaj brez lastnega domovanja. Odbor sklenil je vsled tega razširiti društveni delokrog tako, da bode društvo poslej svojim članom tudi v duševnem oziru dajalo koristi, kakoršnih ne morejo uživati pri kakem drugem društvu v Ljubljani. Bojakil Naloga, ki si jo je postavilo društvo naše, da se vsestransko izpolniti le s pripomočjo vsega slovenskega naroda. Poslopje, katero — kakor priča slika — bode v olepšavo našega glavnega mesta in katero bode — vsaj za sedaj — brez-dvojlieno središče vsega narodnega življenja v Ljubljani, stalo bode skoro še jedenkrat toliko, kolikor ima društvo naše že na razpolaganje. Zato se obračamo do Vas vseh, ki poznate nesebično m požrtvovalno del o anje „Sokola"; do vas vseh, ki ste bili tolikokrat* priča srce vnemajočili prizorov narodnega navdušenja o izletih in drugih javnih nastopili našega društva; do vas vseh, ki verujete o lepšo narodno bodočnost, katere neutrudni oznanjevalec bil je vedno naš „Sokolu — z uljudno prošnjo, da mu s prostovoljnimi doneski pomagate postaviti si lastno domovanje. Zlasti Ve, narodna društva! katerim o posebno slovesnih prilikah „Sokol" nikdar ni odrekel sodelovanja, Ve čitalnice in hvalim društva širom domovine: pokažite, da znate cenili zasluge društva našega. Gotovo ne bode težko vsakemu društvu prirediti tekom leta po jed no veselico na korist „Sokolskemn domu": s tem pa se bode nabrala že precejšnja •-v •iT :-y f ......¿a vJisL^m^ , ____________- %:/:at svota za zgradbo tega v narodnem oziru jako imenitnega poslopja. . ..... Kes, da imamo mnogo izdatkov v narodne namene; a temu se narod, ki napreduje, ki veruje r svojo bodočnost, braniti ne more. l'o požrtvovalnosti soditi je narodno zavednost in zato tudi res nahajamo, da ravno oni najbolj tožijo o narodnem davku, ki ne vedo, da: „Biti slovenske krvi, bodi Slovencem ponos". ■ , ■ . Zato se torej z zaupnostjo obračamo do Fos, dragi rojaki! „Sokolski dom" bode se vsled velikodušne podpore preblagoroduega gospoda Josipu (iorupa začel zidati ze to pomlad. Pomozite nam z radovoljnimi doneski, da postane krasno poslopje kmalu neobremenjena lastnina slovenskega naroda!*) V LJUBLJANI, dni 1. februarija 1889. Za odbor „Sokola": Pavel Skale, Ivan Hribar, starosta. dr. Julij Dereani, tajnik. blagajnik. *) Doneski pošiljajo naj se blagajniku gosp. Pavlu SkaUtu. Darove sprejema tudi vrcdniitvo našega lista. Nič več mokre nojte ali trdo usnje! To doseže le I. Bendiksa iz Št. Valentina c. k ni. prh. itepremočljivn hranilna mast za usnje potrjena s stotinami spričeval (cene: cela škatlja 1 piti., '/j Ikatlje 50 kr., >/< škatlje 25 kr., l/8 škatljo 121, kr.), potem za likanje usnja ravnokar patentovana hranilna tinktura za usnje tie lak za usnje ali momentni lik, tudi ne apretura za usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero je preskusilo c. kr. državno vojno ministorstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v e. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., št. 3: 20 kr. Kazprodajalcem rabat. Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije, v Ljubljani pri gg. Schusnigu & Weberju in A. Krisperju. — Sva imo pred ponarejanji! Prosi se za ponudbe v razprodajanje, kjer se ni založb. (30—2) Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih. Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jotrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 40 kr., dvojni steklenici 70 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Karol Brnd.v, .Ki-timžii* |na Moravskum]. Marijaceljske kaplico za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedeno so v navodu o rabi koji jo pridejan vsaki steklenici. Pristne dobiti so skoraj t vsaki lekarni. Svarilo I Marijaceljsko kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu tega tudi šo povedano na navodu o rabi, ki jo pridejan vsaki steklenici, da jo tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru. Tristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piceolli, lok. Jos. Svoboda. — Postojina: lek. Fr. Baccarcitb, — Skofjaloka: lek. Karol Kabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Koblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Kizzoli, lek. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek. (51) lvi*ojutšlfi mojster, (4—1) v Ljubljani, Streli ške ulice s t. (i, se priporoča prefi. duhovščini, kakor tudi slavnemu p. n. ob- činstvu za m Kupi se liisa pripravna v stanovanje za upokojenega duhovnika. Natančnejši dogovor ustno. Sv. Križ poleg Litije, dne 3. fobr. 1881». katero izdeluje dobro in zanesljivo, po prav primerni ceni. (0-2) J. Marolt. .TmmiuvamuiLfmr: • stavbe priporoča Andrej Druškovič-a trgovina z železnino, Mestni trg 10, v velikem, izboru in prav po nizki ceni okova za okna\ in vrata, .štorje za Stoka ((oranje, drat in cveke, satno-kolnice, vezi za zidovje, traverze in stare Železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in lio-nian-cement, sklejni papir (Uaehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna or/njišča in njih posamezna dela. JL m ♦ s» "V B» so Hb , kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. pol iedclNtvo: (0) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanjo, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi sc dobiva xmirom svetit dovski mavec (Lenyenfeldev Gi/ps) za gnojenje polja. fflVTii Lekarna Trnkoczy, zraven rotovža v Ljubljani nti vellltem Mestnem trgu, priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših ¡zborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trukoczjjevih lirm so: Na Du-naji dve (in kemična tovarna), v Gradci (na Štajarskem) tna, pa ena v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-!e napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, ura k, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gl. Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istiiiite marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoc/.y-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. MARMELLER TROPFEN * nur ECHT bei APOTHEKER TRNKOCZY LAIBACH t STÜCK 20i Cvet zoper trganje (Gicht), je odločno najboljše zdravilo zoper proti)i ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo Bcret zoper trganje po dr. Malica* z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tucat . 4 gl. 50 kr. ' Ce ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. PlanMi zeliščni siroB Iraški, z:i odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine: 1 stekl. 56 kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi. Kričistilne krogljice "TpS ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. "^ Zdravila za živino.^5 JSJT , "iÄ &tii|>a /.a /.ivino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje taštupa trganja po ercvih, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih 1)0-Iezuij,kašlja,pljučnih in vrathih bo-lcznlj ter odpravlja vso gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo - gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretčgu žil, otc-kanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-ucnji v boku, v križi itd., otekanji noir, niehurjih na ltOKnh, izvlnjciiji, tiSčanji od sedla lu oprave, pri snSici itd. s kratka pri vseh vnaiijih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 -teki. z rabil, navodom vred samo 4 gl. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani zravon rotovža, (18) JiST t« M vsak dan s pošto razpošiljajo. Tujci. 7 februnrija. Pri ihUUu: K. Obresa z Vrhnike. — Moser in Lausc-h z Dunaja. — M. Kastel, kupčc-valec, s Češkega. Pri Sionu; Dr. Jaroslav Horčička, zdravnik, s Pulja. — Rudolf Steindler z Dunaja. — Haas, z Dunaja. — Jenztach, potovalec, iz Trsta. in dinilarsle oH Opiraje se na mnogoletne skušnjo svoje obrti po raznih deželah, priporočam se iastitim p. n. hišnim posestnikom, prečastiti duhovščini, posestnikom tovarn v mestu in na deželi za izročitev snaženja dimnikov, pečij in štedilnih ognjišč, kakor tudi za požiganje saj in vravnavo cevij pri novih stavbah. — Ker bodem delal sam in vsako po delalcih mojih storjeno delo strogo nadzoroval, zagotoviti smem p n slavnemu občinstvu, da bode vedno najbolje postreženo ter se nadejam obile uporabe moje malenkosti. Spoštovanjem Valentin I Iribar, dimnikarski mojster, v Ljubljani, Dijaške ulice štev. 9. Avstro-ogerska karavana v sv. deželo. Prihodnja avstro-ogerska karavana v sv. deželo bo okrog 21. dne marca 1889 iz Trsta odšla ter naj se vdeleženci obrnejo do podpisanega, ki jim bo takoj poslal obširne vsporedo. Potovanjo obsega: Trst — Aleksaiidrija — Kajiro — Kajfa — Nazaret — Tiberija — Jeruzalem — Sv. Janez - Betlehem — Jeruzalem — Ramleh — Jafa — Port-Said — Aieksandrija — Trst oziroma Carjigrad in Solun. Potovanjo bo trajalo 45 dni. Cena I. l-azrcdu s popolno hiano........635 gld. v bankovcih j, II» n n n ........545 ,, ,, ===== Zadnji dan za oglašenje 12. dan marca 1889. ■ Te karavane se smejo vdeležiti osebe tudi iz Nemčije in drugih dežel. Na Dunaji, I., Spiegelgasse 12. LeOlI "NVOGl''! ces. br. dvorni knjigotržec, založnik, komtur (16—5) in vitez mnogih visokih redov. lekai*iia na I>misiji, Singerstrasse „Sum goldenen Reichsapfel". Kri čistilne krogljice, 15. « poprej „TJnivovasaliie liirogjljiee" imeno-ane, zaslužijo po-_ '- J slednje nazivanje s popolno pravico, ker res je ni skoro bolezni, pri katerej bi ne bile že na tisočkrat te krogljice pokazale svojega čudovitega učinka. V najtrdovratnejših slučajih, ko so se zaman rabila druga zdravila, so te krogljice ninogobrojnokiat popolnoma ozdravile. 1 Skatljica s 15 krogijicami velja 21 kr., 1 zvitek s 6 Skatljicami I gld. 5 kr., pri nefrankovani posiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. 1 zvitek krogljic 1 gld. 25 kr . 2 zvitka Id. 20., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. — Ce se poprej pošlje denar, stano s poštnino prosto pošiljatvijo vred: 2 gld. 30 kr, 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov (Manj nego jeden zvitek se ne pošlje.) «k«**, Pristne krogljice so le one, katerih nakaznica ima imenski podpis J. Pserhofer-jev in katere imajo na pokrovu vsake ikatljice isti imenski podpis z rudečo barvo. Nebrojno pisem je došlo, v katerih se zahvaljujejo konsumenti teh krogljic za svoje ozdravljenje po najrazličnejših in težkih boleznih. Kdor jih je le jedenkrat poskusil, priporoča jih dalje. —Tu navedemo le nekaj zahvalnih pisem : Schlierbach, 17. febr. 1888. Vaše blagorodje! Tdano podpisani prosi, da mu zopet pošljete štiri zvitke vaših koristnih in izvrstnih kri čistilnih krogljic. Spoštovanjem Ig. Neureiter, praktični zdavnik. Hraše pri Smledniku, 12 sept. 1887. niagorodni gospod! Božja volja je bila, da so mi prišle Vaše krogljice v roke, in sedaj Vara pišem, kak vspeh da so imele: Preliladila sem se bila v otročjej postelji, tako, da nisem mogla opravljati več dela svojega, in bila bi gotovo že mrtva, da me niso rešile Vašo čudovite krogljice. Bog blagoslovi Vas tisočkrat. Zaupam, da me bodo krogljice Vaše popolnem ozdravil1, kakor so drugim k zdravju pomagale. Terezija Kuiflc. Dunajsko Novo Mesto, E). dee. 1887. Vaše visokoblagorodje ! Najtoplejšo zahvalo izrekam v imenu ROletnc teto svojo. Trpela je za kroničnim ka-tarom v želodci in vodenico. Življenje bilo jej je muka in mislila je, da je že izgubljena. Slučajno je dobila škatljico vaših izvrstnih kri čistilnih krogljic, in je ozdravela, ko jih je dlje časa rabila. Spoštovanjem Jožefa AVeinzettl. Mitterinzersdorf pri Kirchdorfn na Zgor. Avstr., 10. januarija 1886. Vaše blagorodje! Blagovolite mi poslati po pošti zvitek Vaših izvrstnih kri čistilnih krogljic. Ne morem, da ne bi Vara izrazila popolnega priznanja glede vrednosti teh krogljic, in priporočala jih bodem, kjer bode priložnost, najtoplejo vsem bolehajočim. Pooblaščam Vas, da smete to mojo zahvalo porabiti, kakor hočete. Spoštovanjem Terezija Kastner. Gottshdorf pri Kohlbahu v avstr. Sileziji, 8. oktobra 1886. Vaše blagorodje! Prosim Vas prijazno, pošljite mi 0 škatljie svojih univerzalnih kri čistilnih krogljic. Le Vašim čudovitim krogljiiam se mi je zahvaliti, da sem rešena želodčeve mojo bolezni, ki me je mučila pet let. Ja/, nikdar nočem biti brez teh krogljic in izrekam Vašemu blagorodju svojo najtoplejšo zahvalo. Spoštovanjem Ana Zivlckl. Rohrbach, 28. februarija 1886. Vašo blagorodje! V meseci novembru m. 1. naročil sem pri Vas zvitek teh pil. Jaz in žena moja opazila sva najboljši vspeh; oba naju jo glava bolela ter sva bolehala za zaprtjem, tako, da sva žo skoro obupala, četudi sva le 46 let stara. In glejte, pile Vaše napravile so čude/, in oprostile naju bolezni. Spoštovanjem Anton List. Ozebljinski balzam? ^¡SS? kot najboljše zdravilo proti ozebljini vsake vrsto, kakor tudi proti zastaranim ranam. 1 lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. proti kataru. hripavosti krčevitemu kašlju itd. 1 ste- Trpotcev sok, klenica 50 kr. Ainer. mazilo proti protimi, najboljše sredstvo pri vseh protinskih in revmatičnih boleznih, trganji po udih, išiji, trganji po ušesih itd. 1 gld. 20 kr. Prašek proti potenju nog. Cena škatljiei 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. 11*117 «1111 Vf% O llvn najboljše sredstvo proti l)«t l/jtl III /i«l V;IINU, napenjanju vratu Jeden tlacon 40 kr., s franiiovano pošiljatvijo 65 kr. Zdravilna esenea protj sprijenemu /.e- lodcu, slabemu probavljanju, vsakovrstnim trebušnim boleznim, najboljše domače sredstvo. Steklenica 22 kr. Razven tu navedenih preparatov so v zalogi vse v J. Pserhofer-jeva Angleški čudoviti balzam, 1 steklenica 12 kr., 12 steklenic 1 gld. 20 kr. Fijakarski prašek, p^llu S 1 škatljica 35 kr.. s frankovano pošiljatvijo 60 kr. Tonnoehinin ■ pomada i!;feis.jra", najboljše sredstvo, da lasje hitreje rastejo. 1 lonček 2 gl Univerzalni obliž ftjSSfe pokazal za dobro zdravilo, če se kdo udari ali vbode, pri ulesih na nogah in trdovratnih bezgavkah, bolečih krvavih žuljih, črvu v prstu, pri ranjenih in vnetih prsih, protinskih tokih in jednacih boleznih. 1 lonček velja 50 kr., s frankov, pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. Builrlch-a. Izvrstno domače sredstvo proti nasledkom težkega prebavljanja, kot: glavobolu, omotici, krču v želodci, zgagi, zlatej žili, zaprtju itd. 1 paket velja 1 gld. II<*<>WII<1 |>U>IW>II Romersliausen-n. 1 ste-IMIrtr CSl lil »1 klenica 2 gld 50 kr., pol steklenice 1 gld. 50 kr. avstrijskih listih objavljene domače in inozemske farma- cevtične spccijalitete in so vsi predmeti, ki bi jih morda ne bilo v zalogi, na zahtovanjo točno in ceno preskrbe. Pošiljatve po posti se najhitreje izvrše proti predpošiljatvi zneska, večje naročbe tudi proti poštnemu povzetju. gc Ce se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaznici), poitnina mnogo manj stane, kot pri posiljatvah s povzetjem. (12—9) Največ zgoraj iiuonovanih speeijalitet se tudi dobiva v Ljubljani pri gg. lekarjih G. Piccoll in J. Swoboda.