O PAPIRNI PANOGI 6 Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g. Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g. 7 O PAPIRNI PANOGI | junij 2019 | 21 | XLVII | junij 2019 | 21 | XLVII Despite the general conjuncture in Slovenia, 2018 brought plenty of challenges to paper mills: high pulp prices, the Chinese waste import ban, fluctuation in energy prices, sky-high prices of allowances and a trade war. 2018 was easier for the paper converting industry which is more bound to the Slovenian market (76.8 per cent) and rode the conjuncture wave of the domestic converting industry. The industry generated EUR 857.8 million in revenue last year, EUR 586 million of exports, EUR 174 million of added value and EUR 19.1 million of net profit. The total paper and cardboard production in 2018 amounted to 732,000 tonnes. The beginning of 2019 has been more quiet regarding raw materials, and priorities include new challenges in the energy and environmental protection sectors. The new Single-Use Plastics Directive works in favour of the industry, which is an opportunity for the industry to claim another piece of the packaging cake. Združenje papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS PAPIRNA INDUSTRIJA NA PREIZKUŠNJI PAPER INDUSTRY ON TRIAL Leto 2018 je bilo kljub splošni ko- njunkturi v Sloveniji za papirnice polno izzivov: obdobje zgodovinsko visokih cen celuloze se je nadaljeva- lo do tretjega kvartala leta, na trg odpadnega papirja v EU je močno vplivalo kitajsko omejevanje uvoza odpadnih surovin, cene energije so naraščale in so bile bolj volativne kot kadarkoli prej, cene emisijskih kuponov so zdrvele v nebo, dodat- no pa so razmere začinile še trgo- vinske vojne. Lažje in na področju prihodkov uspešnejše je bilo leto 2018 za predelavo papirja, ki je bolj vezana na slovenski trg (76,8 %) in je žela konjunkturni val domače predelovalne industrije. Panoga je lani ustvarila 857,8 mio evrov prihodkov, 586 mio evrov iz- voza, 174 mio evrov dodane vred- nosti ter 19,1 mio evrov neto čistega dobička. Neto čisti dobiček panoge je nekoliko nižji od ustvarjenega leto prej, prav tako beležimo nekaj nižjo ustvarjeno dodano vrednost glede na leto prej. Fizični obseg proizvodnje celotne panoge je glede na leto 2017 ostal na ena- ki ravni, čeprav je bilo izdelanega 2,3% manj papirja in kartona kot leto prej. Skupna proizvodnja papir- ja in kartona v letu 2018 je znašala 732.000 ton. Začetek leta 2019 je z vidika cen surovin bolj umirjen, obseg proi- zvodnje in naročil nekoliko presega lanskega v tem obdobju. Približe- vanje letu 2020 pa med prioritete postavlja nove izzive na področju energetike in varstva okolja. V prid panogi je marca potrjena direktiva o omejitvi uporabe plastičnih izdel- kov, kar je vsekakor priložnost za papirno industrijo, da si pridobi nov kos embalažne pogače. Obseg prihodkov panoge še naprej raste V letu 2018 je celotna panoga SKD 17 Proizvodnja in predelava papirja v Slo- veniji ustvarila 857,8 mio evrov prihod- kov, kar je 3,6 % več kot leto prej in ne dosega povprečja rasti obsega prihod- kov vseh predelovalnih dejavnosti v Slo- veniji (+6,7 %). Delež prodaje na tuje trge se je z 72,2 % v letu 2017 znižal na 68,4 %, kar je posledica večje prodaje na domačem trgu, ki jo lahko pripišemo predelovalcem papirja in kartona. Sku- pen obseg prodajnih prihodkov ustvar- jenih na tujih trgih je 586 mio evrov. Papirnice na tujih trgih ustvarijo 90 % prihodkov, predelovalni del panoge pa 33,2 %. Fizični obseg proizvodnje celotne pano- ge je v letu 2018 presegal skupen ob- seg v letu 2017 za 0,7 %, podobno je tudi obseg izvoza za 0,5 % presegal ob- seg iz leta 2017. V strukturi proizvede- nih papirjev lahko ugotovimo večji ob- seg proizvedenega časopisnega papirja ter brezlesnega nepremazanega papirja, sicer pa so količine posameznih vrst pa- pirjev ostale na ravni tistih iz leta 2017 ali malenkost nižje. Obseg proizvodnje izdelkov iz papirja in kartona se je v letu 2018 povečal za 5,2 %. Neto čisti dobiček panoge za leto 2018 znaša 19,1 mio evrov. Od 116 podjetij v dejavnosti SKD 17 je 97 pod- jetij ustvarilo skupaj 28,1 mio čistega dobička, 18 podjetij pa je poslovno leto 2018 zaključilo z neto izgubo v skup- ni višini 9 mio evrov. Papirnice so sicer ustvarile 11,5 mio evrov neto čiste- ga dobička, a le ena od šestih je v letu 2018 poslovala z dobičkom, kar je vse- kakor dokaz predvsem velikega dviga cene vhodnih surovin. Papirno prede- lovalni del panoge je ustvaril 7,5 mio evrov neto čistega dobička. Z izgubo je poslovalo 12 podjetij od skupno 110 v predelovalnem delu panoge. Ustvarili 174 mio evrov dodane vrednosti Panoga je skupno ustvarila dodano vrednost v višini 174 mio evrov dodane vrednosti, kar je dobre 3,7 mio evrov manj kot letu 2017. Posledično se je znižala dodana vrednost na zaposle- nega, ki v povprečju znaša na 40.876 evrov na zaposlenega (-1,3 % glede na l. 2017). Tudi padec ustvarjene do- dane vrednosti gre pripisati dvigu cen vhodnih surovin, saj so stroški blaga materiala in storitev v letu 2018 prese- gali stroške iz leta 2017 v povprečju za 11,9 %, za 3,5 % pa so se povišali tudi stroški dela. Dodana vrednost na zaposlenega v pre- delavi papirja je znašala 34.860 evrov in presega doseženo leto prej za 1,1 %, medtem ko je v papirnicah znašala v pov- prečju 48.923,3 evra ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega, kar presega povprečje vseh slovenskih predelovalnih dejavnosti (44.808 evrov) v letu 2018 za 9,2 %. Papirna industrija v celoti ustvari 2,1 % dodane vrednosti vseh slovenskih predelovalnih dejavnosti. Struktura proizvedenega papirja v Sloveniji in CEPI članicah; še naprej se povečuje delež papirja in kartona, namenjenega embalaži, in se zmanjšuje delež grafičnih papirjev. Structure of the paper produced in Slovenia and CEPI member countries; the share of paper and cardboard for packaging has continued to increase, while the share of graphic paper has continued to decrease. Vir: CEPI in anketa ZPPPI Source: CEPI and survey of the Paper and Paper Converting Industry Association Dvajsetletno spremljanje cene celuloze v evrih/tono / Twenty-year monitoring of pulp prices in EUR/tonne Vir: RISI, Norexeco, april 2019 / Source: RISI, Norexeco, April 2019 Dve novi podjetji in več zaposlenih V papirni in papirno predelovalni dejav- nosti v Sloveniji je konec leta delovalo 116 podjetij, 2 podjetji več kot leto prej v segmentu predelave papirja. Skupno je panoga konec leta 2018 imela 4.466 za- poslenih, kar je 114 oseb (+2,6 %) več kot konec leta 2017. Porast števila zaposlenih se je zgodil v papirno predelovalnem delu panoge, papirnice so število zaposlenih malenkost znižale. Znižanje števila zapo- slenih v papirnicah si razložimo kot naravni odliv zaposlenih v upokojitev, ki kaže na pričakovano menjavo generacije, ki se za- radi drugačne organizacije in moderniza- cije proizvodnje ne nadomešča v celoti. V dejavnosti SKD 17 imamo 9 velikih podje- tij, 7 srednje velikih, 26 malih ter 74 mikro podjetij. Porast stroškov dela v dodani vrednosti, materiala in energije V papirnicah je delež stroškov dela v do- dani vrednosti porasel s 57,4 % v letu 2017 na 59 %, v papirno predeloval- nem delu panoge pa je ta delež dose- gel 70,9 % (leto prej 66 %). Dvig deleža stroškov dela je posledica večjega števila zaposlenih ob ustvarjeni dodani vrednosti kot tudi dvigov plač v podjetjih. Povpreč- na mesečna bruto plača v dejavnosti SKD 17 v letu 2018 je znašala 1.647 evrov in je 4,6 % višja kot leto prej. Rekordne cene celuloze in spremembe na trgu odpadnega papirja Leto 2018 si bomo vsekakor zapomnili predvsem po zgodovinsko visokih cenah celuloze ter preobratu na trgu odpadnega papirja, ki ga je povzročila Kitajska z ome- jitvijo uvoza odpadnega papirja najnižje kakovosti, kar je imelo učinek na padec cen odpadnega papirja kot tudi na slabšo kakovost odpadnega papirja. Kitajska je znižala lanski uvoz odpadnega papirja iz Evrope za okoli 15 % ter tudi po dolgih letih zabeležila padec obsega proizvodnje papirja za okoli 4 %. Papirna industrija pa se je lani in se še ved- no sooča tudi z rekordno visokimi cenami celuloze, ki so začetek leta 2018 že pre- segale rekordne višine cen celuloze iz leta 2011. Izstopajoče je lani porasla tudi cena lateksa ter škroba. Stroški materiala so tako nadpovprečno porasli glede na obseg ustvarjene prodaje, opazno bolj pri papir- nicah kot v predelavi papirja, kjer se učinki izkazujejo z določenim časovnim zamikom. Vse leto so naraščale tudi cene energi- je in tako po nekaj letih upadanja deleža stroška za energijo v dodani vrednosti beležimo 2 % porast stroška za energijo na ravni panoge. Cene emisijskih kupo- nov so v minulem letu že presegale 30 evrov na tono CO 2 ter se do konca leta ustalile na okoli 20 evrov na tono, kar je skoraj 100 % porast cene glede na konec leta 2017. V novem letu nov zalet in novi izzivi Letos so se cene celuloze ustalile na sicer visoki ravni in papirnicam je nekoliko lažje. Panogo bolj skrbi prihodnost: na eni strani pomembne odločitve, ki jih bodo mora- li sprejemati zaradi vse strožje okoljske in energetske zakonodaje ter uvajanja novih tehnologij, po drugi strani pa kadri in stro- Aktualno Aktualno V letu 2018 se je delež stroškov dela v dodani vrednosti v papirni dejavnosti povečal za 3,5 odstotne točke ali skupno za 5,7 % in znaša 64,8 % ustvarjene dodane vred- nosti v dejavnosti, kar presega ta delež v povprečju slovenske predelo- valne industrije (62,10 %). O PAPIRNI PANOGI 8 Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g. Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g. 9 O PAPIRNI PANOGI | junij 2019 | 21 | XLVII | junij 2019 | 21 | XLVII A series of new, additional provisions on packaging, which increase the scope of extended producer responsibilities and determine uniform conditions of their implementation, is about to be introduced in Europe. For paper producers, this may provide numerous opportunities in the market of packaging products. We discussed the legislative framework and the background of promoting greater concern for packaging with Antonija Božič Cerar, a senior consultant at the Environmental Protection Department of the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia. Intervju: Antonija Božič Cerar Na področju embalaže se v prihod- nje v Evropi obeta vrsta novih, do- datnih določil, ki poglabljajo obseg obveznosti razširjene odgovorno- sti proizvajalcev in določajo enotne pogoje njegovega izvajanja. Za pro- izvajalce papirja to lahko pomeni tudi številne priložnosti na trgu em- balažnih izdelkov. O zakonodajnih okvirih in ozadju spodbujanja večje skrbi za embalažo smo se pogovar- jali z Antonijo Božič Cerar, samostoj- no svetovalko v Strokovni službi za varstvo okolja pri GZS. Zakaj postaja embalaža v zad- njem času tako pomembna okoljska tema? Kakšne spremembe se nam obetajo na tem področju? EU je pred dobrim letom, maja 2018 objavila amandmaje k obstoječim direk- tivam na področju odpadkov, ki nalagajo obveznost vzpostavitve sistemov razšir- jene odgovornosti proizvajalcev v štirih snovnih tokovih, in sicer za embalažo, električno in elektronsko opremo, baterije in akumulatorje ter iztrošena vozila. EU spodbuja države članice k uvajanju te od- govornosti tudi pri drugih izdelkih. Države članice se morajo prilagoditi zahtevam amandmajev pred julijem 2020, pri čemer se lahko družbe za ravnanje z embalažo na nove zahteve prilagodijo do začetka leta 2023. Med temi štirimi je prav em- balaža najširši snovni tok, s katerim se srečuje največ podjetij, bodisi v vlogi pro- izvajalcev bodisi kot trgovci. Pristop raz- širjene odgovornosti proizvajalcev nalaga proizvajalcem odgovornost za ravnanje z nastalim odpadkom, potem ko ga po- trošnik zavrže. Ker podjetja sama seveda ne morejo hoditi po odpadno embalažo svojih izdelkov v domove gospodinjstev, za to zadolžijo posebne družbe in jih po- oblastijo, da odpadno embalažo zbirajo namesto njih in tako zagotovijo prime- ren delež predelave odvržene embalaže. Delež snovne predelave, ki lahko vključuje reciklažo, pripravo na ponovno uporabo in ponovno uporabo (ne pa tudi energet- ske predelave), je določen za posamezno vrsto materiala; za papir, denimo, je cilj do konca leta 2025 snovno predelati 75 %, do konca leta 2030 pa 85 % vsega odpa- dnega papirja, za plastiko je doslej veljalo 22,5 %, do konca leta 2030 pa bo ta de- lež še enkrat večji, torej 55 odstotkov. Pritiski na embalažni sistem so pove- zani tudi z usmeritvijo Evropske uni- je, ki želi biti vodilna svetovna sila na področju varovanja okolja. Da, tudi to. Eden izmed temeljnih doku- mentov EU je Strategija o plastiki, ki je bila sprejeta za celotno EU in ki določa, da mora biti vsa plastična embalaža v celoti reciklabilna do leta 2030, med- tem ko naj bi države članice prilagodile obstoječe sisteme razširjene odgovorno- sti proizvajalca za embalažo do začetka leta 2023. Kateri je krovni dokument EU, ki se nanaša na varovanje okolja? To je pogodba o Evropski uniji, ki pa enakovredno določa varovanje okolja in prosti pretok blaga, kar pomeni, da že tu prihajamo v navzkrižje interesov. Pod to pogodbo velja Krovna direktiva o od- padkih iz leta 2008 in njen amandma iz leta 2018, ki v novem členu 8.a določa minimalne zahteve za sisteme razširje- ne odgovornosti proizvajalca. EU uvaja krožno gospodarjenje preko direktiv za odpadke. Ukrepi za prehod v krožno go- spodarstvo se izrazito osredotočajo na gospodinjske odpadke, ki zaradi mešani- ce različnih odpadkov pomenijo največji izziv za predelavo, pa čeprav predstavlja- jo manj kot deset odstotkov vseh odpad- kov. Preostanek so odpadki v industriji, gradbeništvu ..., vendar so tam tokovi čistejši in zato lažji za predelavo. Kako je urejen slovenski embalažni sistem? V Sloveniji velja nekoliko specifična situa- cija, ker v sistem ravnanja z embalažo in odpadno embalažo vstopijo le tisti, ki na leto dajo na trg več kot 15 ton embala- že z embaliranim blagom. Za ravnanje z odpadno embalažo imamo šest shem, pri čemer Ministrstvo za okolje podpira vzpo- stavitev ene družbe za ravnanje z odpadki na vsakem od prej omenjenih štirih snov- nih tokov. Sistemi razširjene odgovornosti proizvajalcem nalagajo finančno in orga- nizacijsko odgovornost za ravnanje z nas- talimi odpadki. V Sloveniji imamo trenu- tno deljen sistem v smislu financiranja, saj proizvajalec izdelka plača embalažnino, torej pristojbino za ravnanje z odpadno embalažo od proizvodnje do gospodinj- stva, medtem ko potrošnik plača za pot od gospodinjstva do komunale. Intervju Po novem bo za celotno pot moral odgovarjati proizvajalec, evropska di- rektiva pa zahteva tudi večjo pregle- dnost snovnih in finančnih tokov, kar pomeni večji nadzor nad delovanjem družb. Novi predsednik Združenja papirne in papirno predelovalne dejavnosti Konec maja je novi predsednik Zdru- ženja papirne in papirno predeloval- ne dejavnosti postal Leopold Povše. Gospod Povše je eden od treh direk- torjev v podjetju Radeče papir Nova in direktor v podjetju Muflon, d. o. o. OKOLJSKO USTREZNA EMBALAŽA KOT EDINA MOŽNA REŠITEV ENVIRONMENTALLY-FRIENDLY PACKAGING AS THE ONLY POSSIBLE SOLUTION Družbe za ravnanje z embalažo trdijo, da gre približno tretjina vse embalaže na trgu mimo njihovega delovanja, kar pomeni, da za ravnanje s to embalažo tudi nihče ne plača, torej ni denarja, s katerim bi to embalažo ustrezno prede- lali ali uničili. Evropa je prepoznala, da je razširjena odgovornost proizvajalcev sicer učinkovita, vendar je treba izboljšati transparentnost snovnih in finančnih to- kov. Zlasti tam, kjer je več konkurenčnih Antonija Božič Cerar ški dela, kjer se zdi, da s spremembo zako- na o minimalni plači podjetja nimajo več nadzora nad temi stroški, saj napovedana sprememba definicije minimalne plače močno posega v sisteme nagrajevanja ter plačna razmerja med zaposlenimi v podjetju, kar bo močno vplivalo na stro- ške dela v podjetjih in verjetno ogrozilo tudi kako delovno mesto v tej dejavnosti. SKD 17 SKD 17.1 SKD 17.2 Papirno in papirno predelovalna dejavnost Papirnice Predelava papirja Vrednost 2018 Index 18/17 Vrednost 2018 Index 18/17 Vrednost 2018 Index 18/17 Število družb 116 101,8 7 116,7 109 101,9 Povp. št. zaposlenih po del. urah 4.156,3 96,8 1934 99,3 2.435,9 103,8 Prihodki (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog) 856.700.666 103 560.740.400 103 295.960.266 102 Čisti prihodki od prodaje 846.453.601 103 555.641.930 103 339.848.127 120 Čisti prihodki od prodaje na zaposlenega (EUR) 198.838 104 289.938 105 139.518 116 Delež prodaje na tujih trgih (%) 68,4 94,1 91 100,6 33,2 84,3 Dodana vrednost (DV) 174.029.921 98 92.411.077 95 84.913.601 105 Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 41.871 101 47.782 96 34.8560 101 Stroški dela v dodani vrednosti (%) 64,8 105,7 61 106,4 70,9 107,4 Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 61.935.446 88 36.296.921 85 25.169.154 91 EBITDA v prihodkih od prodaje (%) 6,9 81,2 7 82,7 7,4 76,3 Neto čisti dobiček / izguba 19.063.430 90 127 0 7.556.937 69 Neto marža 2,1 80,8 2 121,1 2,2 56,4 Donosnost kapitala - ROE (%) 4,7 88,7 4,7 127 4,9 55,1 Neto finančni dolg na EBITDA 1,6 114,3 2,1 161,5 1,2 75 Kratkoročni koeficient 1,3 86,7 1,1 78,6 1,7 106,3 Delež investicij v opred. osn. sredstva/čisti prihodki od prodaje (%) 3,9 111,4 3,6 180 14,4 228,6 Mesečna bruto plača na zaposlenega (EUR) 1.647,2 104,6 1799,5 101,4 1.552,3 110,2 Tabela: Poslovanje panoge v letu 2018 Table: Business performance of the industry in 2018 Vir: KAPOS, GZS 2019 Aktualno Dobra novica za tiste, ki delujejo na se- gmentu papirne in kartonske embalaže, je sprejem direktive o omejevanju rabe plastike, ki zapoveduje takojšnjo prepo- ved uporabe desetim plastičnim izdelkom za enkratno uporabo, generalno pa ome- juje rabo plastike in vzpodbuja k ome- jevanju rabe in iskanju substitutov.Tu je priložnost za papirno industrijo in najbolj NAJVEČJI DOSEŽEK ZDRUŽENJA PAPIRNE IN PAPIRNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE V LETU 2018 Septembra 2018, z začetkom šol- skega leta, je po osemnajstih letih v Sloveniji znova zaživel formalni izo- braževalni program za poklic »papir- ničar«. Izvaja se po vajeniškem siste- mu in trenutno se v dveh slovenskih papirnicah izobražujeta dva vajenca. Šolanje opravljata na Strokovnem iz- obraževalnem centru Bežigrad, kjer preživita polovico časa šolanja, drugo polovico pa v podjetju, kjer spozna- vata stroko preko praktičnega dela v realnem delovnem okolju. Petra Prebil Bašin, direktorica ZPPPI Leopold Povše, novi predsednik ZPPPI Leopold Povše, new president at ZPPPI The greatest achievement of the Paper and Paper Converting Industry Association in 2018 At the beginning of the school year in September 2018, the formal edu- cational programme for papermakers came to life in Slovenia again after 18 years. It is carried out according to the apprenticeship system. Cur- rently, two apprentices are educated at two Slovenian paper mills. They receive education at the Technical Ed- ucation Centre Ljubljana where they spend half of their school time, while they spend the other half in a com- pany where they have been obtaining knowledge of the industry through practical work in a genuine working environment. prilagodljivi že ponujajo nove papirne substitute plastičnim izdelkom. Tržna niša, ki tudi beleži zavidljive povprečne letne rasti, pa je tudi e-trgovina, ki jo v vsaj 95 % spremlja papirna in kartonska embalaža. Rezultati poslovanja panoge v letu 2018