Naj Teč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja xa vse leto .... S6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto n i ^.UU m $7.00 $7.00 I Ust .slovenskih jelarce? y .Ameriki* TELEFON: CHelses S—3878 Entered ss Second CI— Matter. September n. IMS. at the Fset Office at New York. N. Y„ wider Act ef «f March 3, 1879 k The largest Slovenian Daily in r M i the United States. R L Issued erery day except Sundays mm I and legal Holidays. ___^ 75,000 Readers. Ponovit« TELEFON: 3—SS7I NO. 138__STEV. 13«. NEW YORK. SATURDAY, JUNE 13, 1931--SOBOTA, 13. JUNIJA 1931 voLum z: — LETNIK 1IHL PREM0GARSK1STRAJK V KENTUCKY, OHIO IN PENNI PREMOGOVNI BARONI SO SE DOBRO ZAVAROVALI, KER SE BO JE NADALJNIH NEMIROV Kapitalistični režim je v Harlan, Ky., zahteval novo žrtev. — V Ohio je bilo včeraj vse mirno, toda vse kaže, da bo stavka zavzela dosti večji obseg. — Pomožni šerifi so oboroženi s strojnimi puškami in solznimi bombami. — Strajkarji zahtevajo osemurni delovnik. — Premogarji, ki so bili odpuščeni, ker so pripadali juniji, morajo biti sprejeti nazaj. — Lewis je naprosil Hooverja za posredovanje. ST. CLA1RSVILLE, Ohio, I 2. junija. — V velikem premogovnem okraju v Jefferson in Belmont County vlada velika negotovost. Po cestah in pred vhodi v rove patrulira množica pomožnih šerifov, ki so obroženi s strojnimi puškami in solznimi bombami. Premogovni baroni se namreč boje, da se bodo ponovili nemiri, ki so izbruhnili, ko je zastavkalo 1200 premogar je v. Strajkar ji zahtevajo osemurni delovnik, odpravo takozvanega "povprečnega sistema** ter pravijo, da se ne vrnejo prej v rove, dokler ne sprejme kom-panija nazaj onih njihovih tovarišev, ki so bili odpuščeni samo vsledtega, ker so pripadali uniji. Piketom se je posrečilo pregovoriti premogarje Lafferty premogovnika, ki je last M. A. Hanna Coal Company, da so se pridružili stavkarjem. Trije voditelji stavke, ki so zaprti v Belmont o-krajni jetnišnici, so pričeli včeraj z gladovno stavko. Aretirani so bili, ko so povedli včeraj dvatisoč moških in žensk pred okrajno jetnišnico. ' Okraj ni pravdnik Belmont okraja je poslal go-vernerju White-u natančno poročilo o položaju. Dostavil je, da se lastniki tamošnjih premogovnikov boje nadaljnih nemirov ter da se bo stavka najbrž razširila. Pittsburgh, Pa., 1 2. junija. — Danes so se vršile velike demonstracije, ki so bile nekak izraz simpatij do stavkujočih premogarjev v zapadnem delu Pennsylvanije. Okrajni tajnik National Miners Union, Vincent Kremenovič, je napovedal splošne nemire, če premogovni baroni ne bodo kmalu izpremenili svojega stališča napram premogarjem. V pittsburškem okraju se je pojavila pred šestimi rovi velika množica moških in žensk. Pet žensk je bilo aretiranih, ker se niso hotele pokoriti policijskemu povelju. 1 Veliko premogarjev je baje oboroženih. WASHINGTON, D. C., 12. junija. — John A. Lewis, predsednik United Mine Workers of America, je pisal predsedniku Hooverju, naj skliče skupno konferenco pod nevtralnim vodstvom med premogovnimi baroni in premogarji. Hoover je izročil pismo delavskemu uradu. Lewis pravi, da mora biti dobljen temelj za medsebojno uravnavo. Premogarji so bili že dosti zatirani ter se nahajajo zdaj na stališču pravcatih sužnjev. HARLAN, Ky., 12. junija. —7 Pod vodstvom državne narodne garde, ki že več tednov pomaga v tukajšnjem okraju premogovnim baronom zdrobiti št raj k, se je pojavil pravcati morilni režim, ki je včeraj zopet zahteval novo žrtev. Kompanijski najetež Bill Randolph je v tukajšnji bližini iz zasede ustrelil premogar j a James C Kasteena. G0VERNER BO K0NFERIRAL S H0USE-0M Možak, ki je spravil Wil-sona v Belo hišo, bo šel tudi sedanjemu new-yorskemu governer j u na roko. Dasi iše ni bilo oficijoino objavljeno, se vendar splošno govori, da bD na prihodnji demokratski konvenciji kandidiral zi predsedniško nominacijo governer države New York, Franklin D. Roosevelt. Brez dvoma bo tudi nominiran. Najbrž je vsledtegra odpotoval v država Massachusetts, kjer se bo v sdboto posvetoval s coL Edwardom House-om, ki živi v samotni vili bli-Manchestera. . House je bil oni človek, ki je spravil predsednika Wilsorea v Belo hišo, zciMj pa hoče ilti v isti zadevi na roko tudi newyorSkemu governerj-u. Col. House je te dni izjavil, da smatra Roosevelta kot najsposobnejšega kandidata za nominacijo. Rodscrveltov obisk jc najbrž v zvezi s to njegovo izjavo. AMERIKA NAJ SE BORI proti S0VJET0M Bivši belgijski poslanik v Združenih državah pravi, da je treba rešiti ruski narod pred despotic-na nadvlado. D0UMERB0 NASTOPIL SVOJ URAD Trinajsti predsednik tretje francoske republike. Iz preprostih razmer se je dvignil do najvišjega urada v starosti 74 let. PARIZ, Francija, 12. junija. — Paul Dcauner, ki je porazil pri pred-sednišk.h volitvah pred enim mesecem svojega slavnega nasprotnika Aristida Brianda, bo v soboto uveden v urad. Iz priprostih razmer se je Dou-mer priboril naprej. Doumer je sin preddelavcu oddelka železniških »delavcev, ki je umrl še ipredna je bil on star 14 let. V starosti 14 let je morad mladi Dountfjer zapustito šole ter skrbeti z svojim delom za družino. Bil je zelo priden ter je delal neumorno. Tekom vsega svojega življenja je bil neumterno na dehi. Bil je varficn Francoz srednjega razreda. Mož, ki bo prevzel kot 13. predsednik tretje francoske republike najvišji urad dežele, je zaslužil svoje prve franke kot učenec nekega graverja. Kmalu se je poročil in iz te zveze je teviraoi osem otrok. Nato je prešel k žurnalistUcL Pozneje je stopil v politiko. PRIPRAVE ZA 1LEANIN0 _POROKO Po Evropi se govori, da se bo avstrijski nadvojvoda Otto poročil z najmlajšo hčerko italijanskega kralja. BUKAREŠTA, Romunska, 12. ju-nlpa. — Dne 25. julija se bo poročil avstrijski nadvojnroda Anton z romunska princeso Ileano, najmlajšo hčerjo romunske kralj ice-vdove Marije. Poroka, za katero je Marija že vse potrebno ukrenila, se bo vršila v Sina j i. Navzoči bodo le najožji sorodniki poročnega para. RIM, Italija, 12. junija. — Včeraj je dospela semkaj bivša 'avstrijska cesarica Žita. Po Evropi se splošno govori, da se b3 njen sin Otto poročil z najmlajšo hčerjo italijanskega kraiija, prin-; ceso Marijo. • S to poroko bi bile vezi med Italijo in Madžarsko še bolj utrjene. George Theunis, bivši predsednik mednarodne trgovske zbornice in bivši belgijski poslanik v Združenih dišavah, je pozval vise države, predvsem Ameriko, naj rešijo ruska narod izpod depspotške nadvlade, naj ustavijo širjenje sovjetsflce propagande in naij napovedo boj sovjetski trgovini. S tem njegovim priporočilom se popolnoma strica Mathew Woll, podpredsednik Ameriške Delavske Federate. Na zobrova je isto-t ali ko pripomoglo k uspešnemu iz-vo je van ju vojne kot armada 25,000 dobro opremljenih, vojakov. In ti ljudje so prišli is dežele, ki je še danes pretežno poijedeteka. Vsled 'Obsežne in slikovite jadranske dbali je umevno, da so Jugo- v:ni v skoro vsakem delu naše dežele, je tudi važno. Jugoslovani bo bili med prvimi pospeševatelji sadjarstva v Californiji. Jugoslovani se v Californji posebno domače počutijo, kajti tam je bilo njihevo prvo bivališče v Ameriki. V sedemnajstem stoletju so namreč prišli jugaslovaanski misijonarji iz Mehike v Califiornijo. Eden njih, Ferdinand Kenčak, je leta 1730 napravil prvi podrobni zemljevid Južne Caiifornftje. V prvi polovici devetnajstega stoletja je pet jugoslovanskih škofov delovalo medj^ je bil takoj mrtev Indijanci Severozapada. Naj slav - Samomori. Iz Amerike se ije tel nedavno vrnil Friderik Wenzel Iz Novih Banov- , cev. Mož je prinesel iz Amerike precej denarja., ki -ga. je posojal sosedom. Nihče pa mu nI hotel vrniti denarja in niti obresti ni dobil. Možu je šlo to tafko na živce, da je začel besneti. Nedavno je snel s stene pu£ko in začel streljati okrog sebe. Žena se ga je zbala, in je pobegnila z doma, nakar se je čudak zaprl v čumnatto in se tri tedne ni pokazal Če se mu je kdo hotel približati, mu je zagrozil,, da ga ustreli. Končno so poklicala na pomoč orožnike. Ko so te dni hoteil vdreti v hišo, je Wenzel najprej streljal nanje, nvito se je pa ustrelil v prša nejši med njimi je bil škof Baraga. Na tem mestu naij navedem zanimiv stik med obema deželama. Jugoslovanski znanstvenik Roger Boškovuč je bdi velik prijatelj Benjamina Franklina, ko je slednji zastopal Ameriko v Londonu. Z njegovim vplivom so se zasnovafla nekatera velika ameriška podvraetja in nekateri cello prs vijo, da je on dal pobudo za ugotovitev in izmerjenje Masen in Dixon črte. Izza vojne so postale prijateljske vezi med Jugoslavijo in Združenimi državami ožje kg t kdaj prej. V Beogradu je Carnegijeva knjižnica, v kateri so zastopani slavni ameriški pisatelji. Rockefeller jeva ustanova omogo- — V Subotid se je obesil 90-letni Ivan Matijemč. Starček si je že poprej e dvakrat hotel kcnlčati življenje, pa so ga rešili. V smrt, ker se je moral oženiti proti svoji volji. Železniški kretnic ar Miroma r Vuč-kcvič iz Samile pri Kraljevem se je moral nedavno poročiti .proti svoji volji. Vzefci je micral dekle iz sosednje vasi. Takoj po poroki se je Vučkovič začel pritoževati, da v zakonu ne bo vzdržal, pa tudi žena ni bila zadovoljna z možem. Odšla je večkrat k roditeljem in je po več dni ni bilo domov. Pretekle dni-zjutraj je odšel Vučkovič k brivcu, ki je bil njegov prijatelj, dal se je o-briti in se vrnil domov. Dejal je; avije Obsojen na 20 let ječe. Pred okrožnim sodiščem v Splitu se je te dni vršila zanimiva obrav-navi. Na obtožni klopi je sedel posestnik Mate Labrovič iz Glavice pri Sinju, ki je bil obtožen umora posestnika Stjepana Radoševiča. La-brovlč je nagovarjal Radoševičevo žno, naj se odkriža moža, češ, da se poroči z njo on. Žena sicer tega ni storila, pač pa je Labrovič sam u-moril Radoševiča. Obravnava je trajala več dni in ije bil Labrovič obsojen na 20 let ječe in na trajno izgubo častnih pravic. Radoševičetva je bila oproščena. Sodišče je mnenja, da je bila RadcšeVičeva pod La brovičevim -vplivom in da se ga je bata. ča jugoslovanski mhiidini, da studi- da ,s0 %.x 2adnj*3 ;brilij toda brivec ra na ameriških šolah, vabi v to deželo ugledne jugoslovanske zdravnike ter aktivno sodeluje v pogledu* javnega zdravju. Newyorška Yugoslav Society je dosti storila za ohranitev dobre volje med obema narodoma. Pred kratkim je bilo sklenjeno, da bo odšla -sfcupma amerikih profesorjev v Jugoslavijo študirat tamoš-nje razmere, Jugoslavija je najela izza leta 1922 v Ameriki devet posojil v skupnem znesku $55,000,000. Denar je uporabila predvsem za gradnjo železnic in pristanišč. Tako je igrala Amerika svojo vlogo tudi v materijainem oairu pri o-krepitvi tega čvrstega naroda. Ker sem že omenil misijonarje, naj omenim de heko zanimiv** shč-nost med obema/ ideželamo>. V cbeh vlada napj večja svoboda v verskem oziru. V obeh so razne sekte in ve-roizipoevi in med njimi vlada najj-3qpša harmonija. Ker je v Jugoslaviji še dosti mohamedancev, je to znamenje, da se nrahaja kraljevina na starodahrni meji med krščan-dktim zapaidom in moslimanskim iz-iCkom. Tri glavne veroizpovedi v Jugoslaviji »so: pravoslavna, rimoka-toliška in mtrfaamedanska. Poieg teh je pa tudi precejšnje število protest' jta tov, židov, grških katolikov in drugih. Podobno je z jeziki. Prevladuje slovanski jezik, po nekaterih občinah so govori pa tudi nemško, madžarsko, albansko, romunsko in italijansko. Zaenkrat je največji problem kra-igeVine izofoiičiti te različne elemente v edinstven narod. Mi bomo z veliMlim simpatijami in velikim um-3Vittijem sledili poskusom, ki jih ba napravila mlada vlada v tem o-ziru. Ko sem bil lanskega1 novembra v Evropi, sem se sestal tudi s kraljem Alesksamdrom, M je pravnaik Kara-džendža. kateri je osvobodil velik del Srbije izpod turškega carstva leta 1807. Aleksander je delaven moč, pri- | Peter Zgaga | POGLAVJE O IZPOSOJANJU DENARJA. . je mislil, da se šali. Ko je prišel domov, se je še kopal, potem pa legel v posteljo in se ustrelil v .glavo. Našli so ga mrtvega, v desni roki je imel samokres, v levi ogledalo. Uboj zaradi litra vina. V va«i Veliki Radinci sta se nedavno sprla, posetnika Gjorgje Mi-škovič iz Benešovega in Sava Mi-šfccvič iz Gjurgjevoa. Prepirala sta se zaradi plačila litra vina, n>ed prepirom je pa Sava Gjorgjai tako močno oplazil s pallcso po glavi, da je mož .kma'lu umrl. Epilog zločina se je te dni odigral pred sodiščem v Mitrovici, ki je Savo obsodilo na 5 let težke ječe, vdovi Gjorgja Miškovica pa mora plačati 23,000 Din odškodnine. Požig z usodnimi posledicami. V Ncvigradu Podravskem je prodal nedavno posestnica Bara Koza rr ž: svoje posestvo kmetu Martinu Piskoru, izgovorila si je pa kot pri hiši. Pri starki je živel tudi 48-let-nd sin Stjepan, ki 'je bil velik lenuh. Pi-kcr je Kozarčevo- vedno prigovarjal ,naj sina spodi od hiše. Zato je začel sin Piskora sovražiti in sklenil je osvetiti se mu. Pretekle dni cpoldne ije v Piškorovem hlevu ne-nadotrri začelo goreti. Blizu hleva je na vrtu sedela Kozarevičeva, ki je takoj planila v goreč hlev, ho-teč rešiti, kar se da. Nesreča je hotela, da se ji je takoj vnela obleka. Ko so na njjene obupne krike prihiteli posedi na pomoč, je starka že gorela, kakor baklja in je kmalu u-mrla.. 1 OrožmSki so sumili, da Jje najbrž Stjepan zažgal hlev in so ga aretirali".. Kozarič je dejanje priznal. Prepeljali ^o ga v zapore sodišča v Rjelovaru. Obsodba po IG letih. Redov francoskega 36. peš polka Emil Corniles se je dne 3. decembra 1915 naveličal yojne. Pobegnil je iz strelskega jarka, odvrgel puško in skozi bodečo žico prilezel v samo 45 korakov oddaljene nemške utrdbe, da bi prostovoljno pri-Sel t ujetništvo. Vojna sodnija ga je T odsotnosti obsodila na ustre-litev, a begunec se je za to malo brigal. Srečno Je prestal vojno v nemškem taborišču in se po vojni povrnil v Idile, kjer Je otvortl restavracijo. Petnajst let je mirno izvrševal svojo obrt, dokler ga ni slučajno spoznal nekdanji vojni tovariš, ki je prišel v gostilno na m to M ajkn lepo po- menil in potem takoj pobegnil, ker se je zbal policije. Več, mesecev se je potikal po Francoskem, dokler ga niso dobili detektivi 16 let po njegovem begu iz vojne črte. Zagovarjal se je pred sodniki s tem, da se mu je v hudem nemškem ognju "začasno omračil um" in trdil, da je pozneje poskušal pobegniti tudi Nemcenr A sodniki mu niso verjeli. Sicer pa je imel srečo. Povojna amnestija je razveljavila njegovo smrtno obsodbo, in je prejel Corniles samo 5 let ječe. Slovani tudi dobri, ribiči in mor- j Jeftme, junaške osofonosti, ki ima vinarji. V North Oairpitini je -naprimer. qcflee dlije glede bodočnosti svoje de-mesto Croatan, katero je ustanovila I Me. čurikt sam ae mu, kako ddbro leta 1800 skupina hrvatskih mor- je poučen o trgovakih aMdevah tn ADVERTISE jn "QCAS NARODA' narjev, kateri so se rešili z neke po-(tatpljatioče se laidje. Posebna značilni so kulturni in 'Znanstveni uspehi odličnih Jugoslovanov v Združenih državah. Tako imamo tukaj naprimer Nl-kolo Teslo, iznajtMtelja raznih električnih .priprav, 'ki spl izredne važnosti, ter Mlbajla Pupina, profesorja na Oakrmbia University, koje-gar iznajdba tako^vanega "relaying ■fAstema" je omogočila telefon na "dolgo rtaždaHjo. Btfini mai v ameriški srmakfi, ki se je tekom svetovne vojne borila v Frauctyi, kaiteri je dobil dve kongresni častni svetinji (noče najvišje otflikovsnje za ju-mašfcvo) je m kaptam- Louis Ou-kela, ki jei Mi rojen v joBariovsn- IMo, ki teko se slanima da ameriške iodu-strijahie an poljedelske metode. (Konec prihodnjič.) KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa- članari-nino za boaoce leto. Članarina znaša $i Člani dobe potem knjige po pdšti naravnost iz Ljubljane, Uprava "G. N. Dopisi. S pota. Na Ely, Minn, je dospelo iz San Frartcrisca brzojavno poročilo, da je tam umrl John Judnič, doma iz črnomeljskega okra ja. sl*ar 47 let. Pred tpar leti ije zapustil Ely ter si ustanovil svoj dom na takozva-nom Kranjskem hribu v San Francisco, Cal. Pokojnik je -bil član J. S. K. J. V bolniški postelji je že več tednov stara naseijenka Mrs. Wulotz. Ta žena je prve čase dosti pomagala. rojakom na Ely. Tolmačila jim je v zdravniških, sodnijskih in drugih poslih, pa tu dlobra kuharica je bil*a. V Ameriko je prišla prav mlada. Upati je, da kmalu okreva. V bolniški postelji leži tudi 96-let-ni starček Frank Lozar. Vid je izgubil, toda sluh in razum ima še dober. Jas ga večkrat ob iščem in pri takih prilikah mi neprestano toži, da ne izve ničesar o svojem sinu, ki mu tje pred leti zadnjič pisal z neke kmetije pri Denver, Colo. Pozdravlja vse rojake, zlasti pa Rib-nlčane. Na Ribniško dolino, iz katere je prišel .v Ameriko pred 45 leti, se prav rad spominja. Z delom V rudnikih je jaiko slabo. Mnogo ljudi je brez dela. Tudi lotoviščarjev je razmeroma malo. Pozdrav! Majtija Pogorele. POZOR, ROJAKI! Zarentam ali prodam gledališče s 600 sedeži. Poleg gledališča je air-dom, ki ima isto tako 600 sedežev. Gledališče je opremljeno z RCA Sound Device, oboje Film & Disc. Moderni hladilni ventilacijski in gorkotni sistem. Gledališče lastujem in upravljam že 12 let. Prevzel bi tudi drugo gledališče, če bi dobil enega ali dva človeka kot partnerja. Za enega človeka je preveč dela. Dober zaslužek zajamčen. To je prijetna in dobičkanosna trgovina za slehernega. Kdor se zanima, naj piše po podrobnosti na: Jos. Kotnik, Owner & Manager McNair Theatre McNair and Pestalozzi St. Louis, Mo. (2x 13&15) Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4°/o in obresti teko od vsakega ^ prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. . Sakser State Bank oasesiToitv of thk state of new york NEW YORK, N. I, Ta* oziroma ropar se izpostavlja veliki nevarnosti, če heče priti do denarja. Policija je precej čuječa, v bankah so apaauti, ki v slučaju potrebe prizovejo policiste in detektive, in tako se zgodi, da pride tat oziroma ropar bodisi v luknjo, bodisi težko ranfen v apital ali pa kar na mestu obleži. Poleg vsega tega je pa tatvina tudi greh, kajti sedma bežja zaprved pravi: — Ne kra-di! Dandanes je svet tako urejen, da se razmeroma malo ljudi bavi z direktno kradnjo oziroma z ropom, toliko več jih pa izborno živi z iz-pezojenim denarjem. Človek, ki si denar iziposoja, uživa vse državljanke časti'in pravice, dočim so tatu odvzete, kak or hitro ga pri tatvini zaračij Tat čaka. da bo tisti, ki ga misli okrasti, vstran pogledad. Tisti, ki te misli, podomače rečeno, napumpati, ti pogledi, jasno in pozorno v oči ter vča>i tako odločno, da moraš povesiti p^led. Pum na solncu zaspal. Ko se jc zbudil, je naglo ln prestrašeno nataknil klobuk nazaj na glavo. • — Jezes, preveč je .bilo. Še soln-čarlco bi utegnil dobiti. Kaj me jc POMLADNO PISMO zlomek privlekel iz kavarne? Tam bi bil ostal in ne bi bilo tega strahu. Da, da, pomlad je zlodej. Zahrbtna je. Radoveden sem, kaj bi še pove dala ta gospod in prijatelj z umazanim gobcem? In kaj sem ti hotel še povedati. Seveda, skoraj bi bil pozabil. Zadnjič me je zaneslo na promenado. Tam je bajfe največ pomladi. Srečal sem fanta, ki o njem splošno misli t o, da je moj prijatelj. Kar začudil sem se. Bilo je namreč takole. PoMmi sem bil nekoč tudi tam. Šel sem sam vase zaverovan po Aleksandrovi, pa sem čul, da je nekdo za-klical: — Servus, kam pa tako hitro. Ali si slep? Bil je on. Močan kakor hrast ali pa še bolj. Plečat, da bi jih pet obrnil. Takoj sem mu rekel: — MoJ Bog, saj si cel hrust. Ali telovadiš? Pokimal je in izbočil prsi. Zadovoljen nasmešek mu je žalil ustnice. — Da, da, — je ponavljal vneto, — in prav dobro mi de. — Verjamem. Mislim, da sem mu tako nekako odgovoril. Vidite in zadnjič ga spet srečam prav tam. In spet sem se začudil, Herkula je bilo pol manj. Seveda, plašča ni več imel.... — Kaj si nehal telovaditi? — sem ga vprašal. — Da, nimam časa, — mi je odgovoril otožno in žalostno. — Toliko dela, da se iz njega ne vidim. — Da, da, — sem mu sočutno pritrdil in prav na skrivaj se mi je zbudila grešna misel, koliko bi ga bilo ostalo, če še obleke ne bi imel. Tudi to je pomlad. In še marsikaj. Pa pustiva to. Če bi hotel o takih malenkostih govoriti, bi imel dovolj do jutri. Povedati sem hotel nekaj drugega. Zadnjič sem nekje bral in takrat sem zvedel, kaj je pomlad. Na Angleškem je bilo. Pred šestimi leti so obsodili moža, ki je v prepiru ubil svojega prijatelja. Deset let so muprisodili, toda v jet-nišnici se je vedel tako vzorno, da so ga po šestih letih izpustili. Še mesec dni ni tega. Lahko si mislite, kako mu je bilo pri srcu. Šest let je sedel za debelimi zidovi, šest let je moral od jutra do večera gledati štiri stene in železno posteljo. Majhno okence na dvorišče jetnišnioe je bil ves njegov svet. Košček sinjega neba, drugačnega kakor ga opisujejo tisti, ki o njem pišejo. Šest let je moral korakati vsak teden po dve uri v samotnem dvorišču jetnlšnlce. Ti dve uri sta mu bili večja muka kakor vse.drugo, večja muka kakor čepenje za štirimi stenami, kajti takrat je najbolj občutil, kako daleč je od sveta. In prišel je njegov dan. V ječo je stopil uradnik in mu prečital u-kaz o pomilostitvi. Jetnik ga je samo začudeno gledal. Teh šest let ga je izpremenilo v stroj, avtomat, kjer je treba dati vložek za vse. Ko je odhajal iz ječe, je bil žalosten. Tako se je že navadil nanjo, da je skoraj pozabil, da je še kaj drugega na svetu, razen nje. In ko je stal na pragu, ga je solnce oslepilo. Ne samo oči, tudi vse, kar je bilo v njem. In bežal je iz mesta, ven, proti domu, in videl je vse, majhnega črva je videl na cesti in ga pobral in ga položil v jarek, da ga -kdo ne pohodi. Videl je otroka na cesti, majhnega nebogljenega in objemal ga je in poljubljal, kakor bi bil njegov. Vse to je videl in še več. Pomlad Je videl. In ni šel domov. Drugo jutro v mraku, še pred solncem je potrkal na vrata jetniš-nice in hotel nazaj v svojo celico, med štiri stene. Preveč je imel neba, on, ki je bil šest let zadovoljen z majhnim koščkom, ki ga je videl skozi zamreženo okno.... Preveč, Ser ga je videl spomladi. Oddah so ga v blaznico. Mož je izgubil um. Vidiš, to sem ti hotel povedati o spomladi, in nič drugega. Samo to. Več je, kakor vijolice, ki diše, kakor bi bile polite z najboljšim vijoličnim parfumom, več kakor mesečina in sinje nebo z belimi oblački za okrasek, več kakor mlada srca, ki se najdejo in ljubijo. Več kakor bolniki in selivke, več, več, o, dosti več. ZVERINSKI ZLOČntDVEftŽEN Pred velikim senatom žibeniike- prepir. Na KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE ■>* » • i,*'- iPi OGlAŠljJTE "GLAS NARODA" m Htm nato wmm članstvo, pač pm ni SioTtod y vait okoUd, t- 'k t - ■* L 8. t GENEZI OGLASE SO ZMERNE UČENJAKI 0 KONCU SVETA Fizik Boltzmann praivi, ..LM Kletarstvo (Skaliekj) ..........2.00 Kratka srbska gramatika....... JO Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov JO Kako se postane državljan Z. D. JU Kako se postane amirWH državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenja .... M Kat. Katekizem ................ JO Kubična Računica ........................ .75 Liberalizem .................... j« Ljubavna in snobilna pisma ____ .35 Yfaterija In eneržlja ............U5 Hlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem I. sv............... jo Mladeničem, n. sv. ............ JO . . (oba zveska skopaj JO) Mlekarstvo ......................L— ........1.40 068 str. Najboljša slov. lepo ves. (Kallnfiek) ... Nasveti sa bilo m dem. trd. 1. del •...*.••«•••..••••■■ JO 2. del JI Nemško slovensko slovar.........2J5 .7.1 Največji apbevnlk Uubavnlh tm slovar trd. ves. ........ brad. ............ Prva čitanka __________________:___________ Pravila trn oHkp ............. PriLroJevanJa perila po UvoM s 1H 1J0 LM .«75 16. junija: *At|uitania, Cherbourg 17. Junija: France, Havre Leviathan, Cherbourg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 18. junija: Dresden, Cherbourg, Bremen 19. junija: Kuropa, Cherbourg, Bremen Majestic, Cherbourg Btatenilum, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Koma, Na poli. Genova 20. Junja: •Bcrengarla, Cherbourg 22 Junija: Columbus, Cherbourg, Bremen Resolute, Cherbourg, Hamburg 23. Junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 24. junija: lie de France, Havre Vulcania, Trst I'resident Jioossevelt, Cherbourg, Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 25. Junija: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 26. Junija: ^Olympic, Cherbourg , New Amsterdam, Boulogne Sur Mer Roterdani 27. JuniJ». Mauretania, Cherbourg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg 29. junija: Bremen, Cherbourg, Bremen 1. Julija: •Paris, Havre men Ceorge Washington, Cherbourg. Ham-burg New York. Cherbourg, Hamburg 2. ju'ija: Stutigart, Bremen 3. julija: Homeric, CherlwurR Republic, Cherbourg. Hamburg Kf>t terdam, Boulogne Sur Mer, terdam Augustus, Napoli, Genova 11. julija: lie de France, Havre St. Liouis, Cherbourg, Hamburg 15. julija: Hamburg, Cherbourg. Hamburg 16. julija: Dresden, Cherbourg. Bremen Berengaria. Cherbourg Olympic. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 17. julija: FJreni»-n. Clierl>ourK. Bremen Statendam, Bolugne Sur Mer. Rotter-dam * 18. Julija: I'aris. Havre 22. julija: Europa, Cherbourg. Bremen Mauretania, Cherbourg I'resident Kuusevelt. Cherbourg, Hamburg lJeutst hland, Cherbourg, Hamburg 23. Julija: Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen Homeric, Cherbourg 24. julija: New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Roma, Napoli, Genova 25. Julija: France, Havre Milwaukee. Cherbourg. Hamburg 28. Julija: Aquitania. Cherbourg 29. julija: George Washr-lgton, Cherbourg. Hain-bourg. Hamburg New York. Cherbourg. Hamburg 30. julija: VuUrania, Trst 31. ulija: Majestic, Cherbourg PARNIKI 2 ZNAKOM O, označi »kupni Izlet v Jugoslavijo. Ilot- 4. Julija: Aquitania, Leviathan. Cherbourg Cherbourg 6. julija: France. Havre Kuropa, Cherbourg, Bremen * 8. Julija: Majestic. Chertxiurg President Harding. Cherbourg. Hamburg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 9. Ju'ija: Saturnia, Trst. General von Steuben, Cherbourg, Bremen 10. Julija: Columbus, Cherbourg. Bremen Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj usodna pot u notovanja na ogromnih oarnlklh: FRANCE 17. junija; 6. julija (6 P. M.) (10 P. M.) He de France 24. jun.; 11. julija (12.30 P.M.) (4.30 P.M.) PARIS 1. julija; 18. julija (6 P. M.) (8 P. M.) Najkrajša pot po Selestilci. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — pijana In slavna fran-fposka kuhinja, izredno nizke cene. Vprafajle kateregakoli pooblaSCenega. agenta HI FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. BRZA SLUŽBA v EVROPO preko Hamburga na naših modernih parnikih HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEW YORK Redna tedenska odplutja. Redna odplutja tudi na naših znanih kabinsklh parnikih ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Zmerne cene. DIREKTNA ŽELEZNIŠKA ZVEZA z JUGOSLAVIJO Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hanburg-Anerican Line If BROADWAY ... NEW TOBK Psihične motnje na aDiohoUd »od-b^l Praktični račonar .............. .75 Pravo In revolucija (Pltamlc) .. JI Predhodniki in Idejni utemelji ruskega idejalizma ..............LM Radio, osnovni pojmi la Radio tehniko. vesano ..................1— broširano .....................L 71 Račnnar v kronsld In dinarski ve- u«n ..........................75 Ročni slov.-italijanski in i ta 11-janski-slovenski slovar .....90 vsakovrstnih ----------------------'.50 J8 Ročni spisovnih pisem ................... SSe^ilvatotvi" trdo Slovenska nara obsega 462 strani .............LM Spretna kuharica, trdo vesana ....l,lfi Sveto Pismo stare In novo zavese, lepo trdo vesana ..............S.— Sadno vino .................... .40 Spolna nevarnost ............... J5] Sadie v gonpodinjatn........... .15; Slavonic American Year Book ....L— Učbenik angleškega jezika trdo vez.............................1.50 broširano .........................1.25 Učna knjiga in berilo laikega Jeriha ......................... J» Uvod v Filotofljo fVeherri.....1^0 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ................1.25 Veliki vsevede! ................ «W Voščilna knjižica ............... M Zbirka domačih zdravil ........ .M Zdravilna zelttča .............. .40 Zel in ple*el, slovar naravnega zdravilstva ....................LM Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih..........LM Zdravje mladine ................L25 Zdravje in bolezen v domači hi&l. 2 sv. ......................1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Melilr) H. zvez. ________________________________ .80 Prorokovalne karte ___________—1.— RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana Karenina Ciotaoj) zanimivi roman (2 zrezka)..$5.50 Amerika, pcvaed de^rre, doma najbolje ..................... .iS Agitator (Kersnik) bro*. ...... .M Andrej Hofer.........................JI Bencika vedeievalka ........... 18 Bel grajski biser ................ J9 Bele M^Tuali jmuk .........J| Balkansko.Turika vojska .....* .$0 Balkanska vojska, s slikami____ JU Boj 'a samca, port.............. 2* Blagajna Velikega vojvodo...... .M Beifegor ------------------------------------- Boy. roman .................... M Barska vojska.................. .49 Beatln dnevnik ................ Boiični darovi .................. jj BoiJn pot aa Bleda ...20 Božja pot na Šmarni gori _______ H