204
Novičar iz raznih krajev.
Po vradnih naznanilih je potovanje Njih veličanstva cesarja v Galicii tako določeno, da pridejo 10. julija na Dunaj nazaj. Govori se, da pozneje bojo šli s cesarico na Laško. — Za končno posvetovanje o osnovi konkor-data, ki je bila v Rima s pripornočjo dunajskega višjega škofa izdelana, je izvoljena posebna komisija. — Od 16. t. m. je po višjem povelji nakupovanje kdnj za topništvo in vojaško vprego popolnoma vstavljeno; to za-more za nov dokaz veljati, da aostrijanska vlada se nebo v vojsko spusala. — Ministerstvo kupčijstva je pri ti priliki, ko je dovolilo obilnišo posetvo tobaka na Tiroljskem, željo izgovorilo, naj bi se po v si h deželah cesarstva več tobaka pridelovalo. — Gotovo je, da se ravno zdaj ministerstvo resno posvetuje, kako bi se dal Kras pogoj-zditi. — Poleg železnice od Mtirzzuschlag-a do Ljubljane je gosp. dr. Hlobek, kteremu je na ti poti zasaja drevja izročena, lansko leto zasadil 114.341 germov in 4414 dreves, med kterimi jih je 1570 za deržaje telegraf nih strun. — Kolera je sedaj po več krajih našega cesarstva; nižji zdravniki v veliki bolnišnici dunajski so bili unidan povabljeni za ozdravljanje kolere v Galicijo; doh-tar prejme na dan 5 fl., kirurg pa polovico. — Povodnji na Tiroljskem v gornji in doljni inski, pusterski in adi-ški dolini, v Vinegavi in Vorarlbergi so po razlivih Ine, Adiga , Drave, Leha, Kislaka in mnozih hudournikov tako strašne, da tacih nikdar ne pomnijo; tudi iz Laškega in iz več okrožij na Francoz ke nt se bere od veličin povo-dinj. — Iz bojišča v Krimu smo dobili te dni imenitne novice. 18. dan t. m. je bil sila nesrečen dan za zaveznike, posebno pa za Francoze. Tistega početja, kterega se je prejsni vojskovodja francozki Canrobert tako dolgo branil, da je nazadnje raje odstopil od višjega poveljstva, se je Pelissier 18. dan t. m. s svojo armado lotil, pa ga nesrečno opravil, — z naskokom (Sturm) je namreč hotel Rusom vzeti turen M a lak o v, ki je ključ k Seva-etopolju, al vsa serčnost armade ni nič pomagala, ker ravno tako junaško so se deržali Rusi; strašno mesarenje je bilo, le od samih Francozov se pravi, da okoli 8000 je mertvih in ranjenih obležalo, koliko Angležev in koliko Rusov, se še ne ve. Pred naskokom 18. t. m. pa so zavezniki skozi 24 ur neprenehoma bombe metali v Sevastopolj, da sam Goršakov pravi, da tako groznega bombardovanja še mesto ne pomni. — 20. dan t. m. je pisal Pelissier cesarju Napoleonu: „Ce ravno nam je spodletelo početje 18. t. m., vendar je Sevastopolj v hudi stiski; na tistih mestih, ki smo jih zmagali 7. dan t. m., napravljamo baterije, 8 kterimi žugamo naravnost veliki lukia. Pervi naskok je res malokje še srečen bil, — al če bo v ponavljanih napadih popadalo po toliko vojakov, s kolikimi bo nek prederzni general prišel na razvaline sevastopoljske! Sliši se, da Pelissier še hoče imeti 25 000 novih vojakov, pa minister-
stvo se nek pomišljuje mu jih v sedanjih okoljšinah toliko dati. — Iz Poljskega maršira en oddelk rusovskih grena-dirjev naravnost k armadi pa Cernaji; so pa ti grenadirji nek pravi junaci in perva izbrana (Elite) armada, ki jo rusovska vlada pošilja na bojišče. — Zvedeni možje terdijo, da ob hudi vročini prihodnjega mesca se je turške kuge v Krimu bati, ako se zavezniki ne preselijo iz tistih krajev, ki so sedaj čez in čez pognojeni z mertvimi. — Iz Pariza se sliši, da je knez G hi k a poslal pismo cesarju Napoleonu v kterem protestira (se zoperstavlja} zoper vse, kar se zdaj v Moldavi in Valahii godi; čudno je, pravijo, da je Napoleon ta protest obderžal. — Med angležko io ru-sovsko armado se je vnelo še posebno razpertje, zato ker so Rusi na angležki ladii „Kosaka pomorili majhno množico angležkih mornarjev, kteri so se, kakor ansležka vlada terdi, brez sovražnega namena približali bregu Han-go-u; Rusi pa pravijo drugač. Čigavo je pravo? je težko razsoditi, ker vsak drugač govori, — to pa je gotovo, da angležka vlada po vladi danski terja od rusovske, naj kaznuje hudodelnike. Kaj bo iz tega, se ne ve. — V Moška vi se je 4. marca t. m. opoldne veliki zvoo, 800 centov težek, ravno ko so ž njim zvonili, v Ivanovem turnu odtergal in 3 nadstropja^ prederl; 5 oseb je pri ti priči ubil, 7 pa zlo ranil. — Na Spanjskem še zmiraj vre, in, čeravno se še skriva razpertje med ministroma E^parterom in CTDonellom, je vendar gotovo. Čudno je, da se Rušo ru pripisuje podpihovanje puntarskega početja. — Po več papeževih deželah v Raveni, Forli in Ferari se klatijo roparske derhali, tako,   da si roestjani ne upajo na deželo