Nijtccji al«vca«ki dnevnik Vmii* M m leto - - - $6.00 Za po! Ut*.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inoicisttvo celo leto $7.00 TIUTON: ( HCLHM 3TI ~T GLAS NARODA !" mmmammt£ List slovenski h . delavcev v Ameriki. ^ \o. u. — fiTKV. i: Entered as Second Class Matter, September 21. 1903. at the Post Office at New York, N\ Y., under Act of Congress of March 3. 1879 NEW YORK. WEDNESDAY, FEBKIAR* 19. 1930. — SREDA, 19. FEBRUARJA 1330. The largest Slovenian Daily in the United State«. Issued every day except Sundays l and legal Hobdays. 75,000 Readers. L _TELEFO.VTcrelsea »78 VOLUME XXAVIir. — LETNIK XXXV11I. KABINETNA KRIZA JE ZELO VZNEMIRILA FRANCIJO ZA MESTO MINISTRSKEGA 5 MRTVIH IN WASHINGTONSKI PRESEDNIKA PRIDETA VPOŠTEV 64 RANJENIH BUTLEGAR A. BRIAND IN R. POINCARE V EKSPLOZIJI POD KLJUČEM Bolnišnice v Elisabeth, Aretirali so 'moža z zele-Doumergue je tekom svojega predsedništva doživel N. J., so polne ranjenih nim klobukom*', ki je že trideseto kabinetno krizo. — Stališče francoske delegacije v Londonu je ostalo neomajano.- -Ce bi bila Tardieu-ju poverjena sestava novega kabineta, bi skusal dobiti v vlado par svojih političnih nasprotnikov. in poškodovanih. — Po eksploziji je izbruhnil požar. zidarji, fci so gradiii neko poslopje poleg laboratorija. Mrtvi so tako obžsani. da jih do-sedaj ni bilo mogoče identificirati. po peti uri popoldne, ni bilo mogo če ugotoviti. V dveh boln^nicah v Elisabeth, i postavili pod varščina $2000 N. J., so bili vsi hodniki point ra- ! njeneev. Njihovo stokanje je bilo * nje, OŠPICE PO SREDNJEM ZAPADU V laboratoriju Bay Water rafinerije, ki je last Standard Oil Co.. v --------------WB^Kmm:- ! Linden. N. J., je nastala včeraj ek- I) \ Di7 cr ♦ • liifi • i - Splozija. ki je zahtevala pet člove- I AKIZ, rrancija, 18. februarja. — Francoski skih žrLev 6i deIavccv je bilo ra_ predsednik Gaston Doumergue si je pričel danes njenih. naglo prizadevati, da reši kabinetno krizo. To je že Siioro vsi mrtvi in ^kCKiovani so trideseta kabinetna kriza, odkar je on predsednik Francije. \ se kaže, da bo formalno naprosil ali Andre Tar-deiu-a ali pa Brianda, naj sestavi novo vlado. Na londonski mornariški konferenci manjka o-ficiiel nih francoskih delegatov, medtem ko se vrši proces formiranja nove vlade, čeprav je bilo re-reno, da bo mornariška politika Francije tudi v bo-! sliiati dalec na^oli pričelo ljubavno razmerje princese Ileune. hCerke r munske kra-! Ijiee. Ileana se je poslovila od svojega zaročenca grofu Alexandra Hoch-berga na železniški postaji v Bukarešti. Nekateri domnevajo, da se je zaroka razdrla in da sta ss poslovil i Skor•? vsi listi p.^eju v tem zm.-s!u. edinole li.-t Focla" ne verjame govoricam, da je bila zs.roka razdrta. Li.-,t pravi, da je bila poroka od-dena na poznejši čas. da bi mogel grof uravnati svoje privatne zade-' vc- Po Bukarešti se splošno govori i da ie Ileana spremila ^rof.i na po-; : .1 jo le iz ulj udu ost i. SOV JETI ZAPRLI TISOČ CERKVA V 2 MESECIH Vlada zapira cerkve pod pretvezo, da se boji pro tirevolucijonarnega gi-banja. — Samostan spremenjen v muzej. MOSKVA. Rusija. IS. februarja. Kako se širi brezboštvo po Rusiji, je najbolj razvmo iz uradnega poročila, da je sovjetska vlada zaprla od Boiiča naprej več kot tisoč cer-kva. Oblasti pravijo, da morajo cerkve zato zapirati, ker so voditelji cerkva v mnogih slučajih načelovali proti-rev„lueijonarnemu gibanju Slavni Sergijev samostan v bližini Moskve je izpremenjen v proti-verski muzej. Sedanji upravitelji iv.uzeja so obtoženi, da so zlorabili svoje polnomoči in proti njim se vrši vladna preiskava. Komunistični ravnatelj muzeja M Fedin je obtožen, da je zapravil muzejski denar. Vodstvo muzeja je posvečene relikvije svetnikov razkazovalo na tak način, da vzbude v gledalcih proti-versko razpoloženje. Namen oblasti ie bil. naj se razkazuje relikvije "za zabavo". Odstavljen je bil tudi muzejski raynatelj Zličenko, ki se je tako nepravilno obnašal, da je celo vlado opravil v zadrego. Cerkve in kapelice je kar po svo-ie prekrstil. Neki cerkvi je nadal ^ic "cerkev internacijonale". drugi )a "svetišče revolucije". Mehiški nadškof je izja vil, da je bila sklenjena! uravnava med katolik* in državo v dobri veri in da jo je treba vsledtega vzdržati. MEXICO CITY. Mehika. 18 feb: Nadškof Leopuldo Ruiz v Flores apostolski delegat v Mehiki je izjavil. da napadi na mehiško vlado ne iziažajo razpoloženja mehiških. i;a-toličanov. Pozval je svoje pristaše, naj so vzirže x-.-e-h škodljivih komentarjev. Nadalje je namignil, cia se katoliča ni pokore mehiškim postav am glede vere. s tem pa še ni recent-, da jih odobravajo. Rekel pa je, da bi morali biti ver-n ki hvaležni, da n. položaj tl >111» -ti. Sakramental5k€ga in cvička bo tudi za telesno 1 p J- Smrtno se je ponesrečil Engelber^ Paukovich star 20 let, delal je v Chicagi pri Telephone Co.. padel j*1 iz droga na bližnje tam stoječe dre-vc ter si razbil lobanjo. Tukaj ima stariše in več bratov in sester. P >-kopan bc tukaj 16. februarja. Pokojni je bil svoječasno v Mladinskem oddelku S. N. P. J., ob času Mihaijeviča je pred 10 dnevi .srečalo več seljakov, katerim je zaklicai: 'Zbogom, na oni svet grem!" devolj. Izborno je oboje. Se ve da bo tudi prigrizka na razpolago. Torej udeležite se maškarade. da bomo dobro pognali pusta, da ne bo nikake zamude. Post bo že itak dolg dovolj, sedaj je zadnji zadnji j J, j J čas. da se malo pozabavamo in raz- j vesehmo. smrti pa ni spadal k nobeni sloven- Dvorana je lepa in prostorna. i organizaciji. Teh je obilo, ke; Vabljeni ste vsi ljubitelji plesa in j naselbina šteje 9 društev, ki spada-' zabave. Vse maske ste nam dobro j k raznim slovenskim podpornim došle in z veseljem sprejete. j Jednatam. Nikomur ne bo žal. "ki nas poseti. j Tudi Slovenski Dom bo priredil Preskrbljeno bo za vso točnost in ! pustno veselico v soboto zvečer dne ! red. Bivši ruski knez pred sodiščem. Za obilno udeležbo se priporoča i ■Slovan". ! Na Lake .Michigan. j Cen j l ni urednik! Stavim Vam pet • grošev, cia od tukaj še niste videL ! i jrcročila v slovenskem časopisu. Tu- j di nikomur ne svetujem v tem ča- i su priti sem na počitnice, ali kot j casniiki poročevalec. Sicer smo na I cbrežju po eno uro vsakih 5 ali 6 ; ur. Toliko namreč traja vožnja od i cbrežja dz ebrežja v tem času. Nor- : maliio s pamikom Saginaw" tri in pol ure. Vozimo namreč iz Manitowoc. Wis v Ludiiigtoii. Mich., od tu v Milwaukee. Wis., nazaj v Ludmg-ton in zopet v Manitowoc. Wis. i To se ponavlja dan in noi, vsaki j dan v letu. Kc pridemo na obrežje, kolikor nas je izven parniškega osobja, takoj hitimo na "počitnice" v mesto, da tako zopet enkrat brez skrbi na trdo stopimj. Seveda moramo | kmalu nazaj, kajti časa je le eno' j uro Včeraj ko smo nluli 17 nrist.anišr i 1. marca. Ker se je pričela naša mladina zanimati za igre. se bosta na ta večer vršili kar dve igri. namreč •"Zaklad" in "Dve teti". Ne pozabite se udeležiti, vsi Slovenci z Rock Springs in bližnjih naselbin! Pozdrav Slovencem širom Amerike! Louis Taucher. Pred novosadskim vzklicnim sodiščem :>e je te dni vršila razprava proti bivšemu ruskemu knezu 32. letnemu emigrantu Vsevolodu Ha-nifco-Lebedkinu, potomcu ugledne plemiške rodbine, ki je bil obtožen poneverbe in zlorabe uradne oblasti. Gre za tipično emigrantsko tragedijo. Po prevratu je bežal Hani-kov-Lebeakin z ženo v jug. kraj«. Zaposlen je bil kot dnevničar na železnici. Lani v februarju je kot inkasant pcneveril ok-li 20.000 dinarjev. Za svoje dejanje je prvič odgovarjal lani v juliju pred okrožnim sodiščem v Novem Sadu. Obsojen je bii na 6 mesecev ječe in 400 Din. globe. Vzklicno sodišče je iz formalnih razlogov obsodbo razveljavilo in odredilo novo razpravo. ki se ie vršila te dni. Rus se je i zagovarjal z bedo. Zaslužil je 900 • Din mesečno, kljub temu pa je živel ; pošteno in solidno. Ko je pa žena pitiA težko obolela, je bil prisiljen jema-' ti državni denar. Vzklicno sodišče 1 potrdilo prvo obsodbo. Hanikov je kazen že presedel in je lahko tak;j j ~r?rustzapore, i Krvav zločin v Bečkereku. Pozdrav Slovencem širom Amerike! Sudbury, Ont. Tukaj v tem mestu j** nas prav gotovo nad 500 Slovancev. pa tudi nad 20 naročnikov Glas Naroda. Dopisa m nikoli nobenega, to je znamenje, da so delavske razme še precej po voljne uli pa. da je loka preokorna od napornega dela v rudniku. Dragi žurnalisti, namreč mislil . j v Pivovarni Djundjerki v Velikem taki kot jaz, vi že veste, kaj se to ! Bečkereku jc bil pred kratkim izvr-pravi, pik iz rok spustiti ter pero v ' krvav zločin. Delavec Milovan -e ' Tunič se je spri z varilcem Matijo Delavske razmere so tukaj še za j dhorskim in ga med prepirom o-silo dobre, večina naših ljudi de-|^lazi1 2 lopato. Višji varilni mojster la po rudnikih, katerih jih je 6 prav ! Krha je zato Tuniča odpustil iz v tukajšnji bližini ter razen 2 vsi r bratu jejo s polno paro. Žalibog. da je med nami nek po-hotnež denarja, ki si najraje izbere za svojo žrtev kakega štaparja Mo- N'ovi ministrski predsednik general Bertnguer poteka iz stare španske oficirske familije. Star je 57 let. Bil je pred uveljavljenjem diktature vojni minister v kabinetu gro-ia Mu ure. v maroški vojni pa je bil vrhovni p^veljink španskih čet. Zi svoje uspehe v tej vojni zlasti pa 7.0 osvojitev "svetega" mesta v Xauen je bil jx)vzdipnjen v plemiški - an. Poiitičn . • p^pre; n: u-dejstvoval, jo pa liberalnega mišljeni;) Kc je prišla na površj.-- diktatura Prime de Rivere, ie tudi on aktivne posegel v politiko. Veljal ji.1 nejhujšega nasprotnika generala Primo de Rivere in njegovega režimu. P rimo de Rivera >e w j .-.ku-šal na v.;?- načine iznebit: ter je celo cU"--er»el, da je bil zaradi nekih neu pehov v Mar ku, ki ih ni zakrivil sam. odstavljen. Pozneje ga je dal zaradi nekega političnega govora zapreti. Baš to pa je bila en j 7mt'd velikih napak, ki jih je napravil Primo de Rivera Okrog Berem;aera so se kmalu obrali vsi uplivnejši vojaški in dvorni krogi. Tudi kralj je dal generalu Berengeueru zadoščenje s tem. da ga je proti volji Primo de Rivere. kot njegovega največjega nasprotnika imenoval za šefa kraljevske voiaške pisarne ter tako zavzel očiten afront proti Primo de Ri-veri. V tem svojem položaju je general Berenguer često ostro nastopil preti Primo de Riveri. Kct predsednik vojnega sodišča je sodeloval skoraj v vseh večjih notesih proti oficirjem, ki so bil; udeleženi pri raznih vojaških re-vcltah. Skoraj povsod se je zavzel zr. cbtožence ter izposioval njihovo o-prostitev ali pa vsaj skrajno milo ebsedbo. V političnih krogih sodijo, da je hotel španski kralj baš s tem. da je poveril sestavo nove vlade generalu Berengueru, očitno pokazati, da noče imeti ničesar več skupnega ? diktaturo. V koliki meri znači nova vlada radikalno spremembo sedanjega političnega kurza v Španiji. bo pokazala bližnja bodočnost. BANOVČEVI KONCERTI: Včeraj ko smo pluli iz pristanišča USPEH ČEŠKEGA LETALCA Belv. vojaška letalska komi- Cehoslovaško letalo je vodil pilot . a je povaoila pred kratkim vBru- Cerny. Tekmovalci so morali leteti i* 1] JJJI.S- ,pnike domačih in ino*em- iz Bruselja v Luettich in nazaj v kih konstrukterje* letal, da bi po- , višini 5000 m C«hoslovaški pilot je kazal napredek letalske tehnike in odletel tretji, cilj je pa dosegel pr-da bi se m glo belgijsko vojno mi- \ vi. 180 km je preletel v minutah nistr tvo odlt iti glede nakupa le-i in plasiral se je na prvem mestu, tal za armad" Konkurence se je Na drugem in tretjem mestu sta bi-udeU žiio pe; letal, eno angleško. U francoski letali s 43 in 50. na če-dve francoski, eno belgijsko in eno trtem angleško z 52. na petem pa čehoalov&sko belgijsko z 56 minutami. odpluti v pristanišče, kamor je bil namenjen. Tri milje od pristanišča Ludinton sta bila pa kar dva za- i mrznjena v razdalji četrt milje drug od drugega. Parnik št. 21 je- hotel "GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte ga I Man:towoc proti Ludinton. smo par . milj od obrežja naleteli na zamrz- žak deia že dalj časa v Mond ma^ njeni parnik. oziroma obdan je bil i ni te Je nekak boss" K3i tak 56 Prav od velikanskih ledenih stena, od i smehlJa štapar- 12 do 16 čeVljev debehh. Umevno je. i3ev" ler jim ^^ deio v mai,u da smo šli takoj na pomoč. Tri- seveda proti dobrcmu P1^1"- AktJ krat smo morah pluti okrog par- j štaPar more Plačati naenkrat. mka in lomiti led. prediio je mogel -resta P°tem ena ali dvedi Za tega bossa. Najbolj žalostno pa je, da je no- _ ; vi majner. ko mu plača vsoto, za katero sta se pogodila odpuščen z dela. Seveda boss posreduje pri pomagati parniku št. 15. pa je sam . uPravn*ku ™ajne, <*a ga odpusti, zašel med ledene stene, od ko-i Najboljše bo zanj. da opusti to iih je bil obdan krog in krog ceiih j nesramno delo. drugače si bodo 7 ur. dokler ga zopet naš parnik ni j Prizadeti prisiljeni z oblastmi po- rešil ledu, kakor tudi drugi parnik ; ma8atl- 15 ! Naj zadostuje za enkrat. Ako b- To se ponavlja skozi celo zimo. ^ novega, se zopet kmalu ogla- drug drugega rešujejo. ■ sln:" ! Pozdrav! Albin 3:apar. Zelo zanimivo je gledati, ko par-1__ nik kljubuje velikanskim ploščam ledu. toda ko zagazi predaleč terse plošče takoj za njim strnejo, tedaj ne more ne naprej ne nazaj. Čakati mora drugega parnika, z boljšo BUKAREŠTA, Rsmunsk* r 18. fern oč jo. da ga reši. j bruarja. — Mati kralja Mihaela. Ti parniki "Carferry" so last princesinja Helena, je odšla danes družbe Perre Marquete R. R. Co. ter v Beograd. Spremljala jo je jugoslo-so izdelani za prevažanje železni- vanska kraljica Marija. Deček-kralj ških vozov čez Mfrhigansko jezero, j je ostal v Bukarešti, pod nadzor-To so edini parniki na jezeru, ki stvom angleške governante. 'lužbe. Popoldne je stopil Tunič v pisarno in prosil, naj ga sprejmejo nazaj v službo. Ko mu je Krha proš- 23. februarja: Cleveland, O -New-burg. 23. marca: Springfield. 111. 18. maja: Chicago, 111. 25. maja: Milwaukee, Wis. 2. junija: Calumet, Mich. 7. junija: Traunik, Mich. Naselbine, ki žele imeti koncert^ naj naslove svoje dopise: 4 45 Banovec S. Rudolf. National Ave., .Milwaukee, Wis, PRINCESINJA HELENA V BEOGRADU VABILO Vh Maškarado ki jo priredi SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO "SLOVAN" - NA PUSTNO SOBOTO ------ 1. MARCA 1930 Začetek ob 8. uri zvečer. v KOČEVSKEM DOMU na 657 Fairview Avenue Ridgewood, Brooklyn MASKE DOBE .ŠTIRI NAGRADE L — $10.; II. — *7.50; III. — $5.; IV, — Volijo gostje, katere maske dobe nagrade. POMARAČEN PLES, TER NAGRADA $2.50 ONI, KI DOBI NAJVEČ POMARANČ Ker je preskrbljeno vsestransko se priporoča za veliko udeležbo — "SLOVAN" Zadnjič sem čital v "Prosveti ' dupi.s iz Los Angeles, Cal. Dopisnik očita dr. Pavlu Brezniku. da ni pravilno petočal o razmerah v Združenih državah. Dopisnik pravi, da je prišel zdravnik dr. Pavel Brv in i k v družbi petindvajsetih zdravnikov v Združene države ter ?e markka j narobe videl. Resnici na ljubo moram komsta-tirati da dr. Brtžnik ni zdravnik, p^č pa p: >fesor. vsled česar se mu n? .ime tako zelo zameriti Saj veste. profesorji Nadalje se mi čudno zdi. da ni vprašal dopisnik za natančna pojasnila Matije Pofcorelca. katen je tudi v Los Angeles. Matija je v gotovih ozirih pravi V eznal. in bi -^koro rekel, da zna ločiti dohtana od pr fesorj. Pred let^ai je začela po- iebjn-. :t.ilijar.ska komuija preiskoval.: polom l:i ga je doživel italijanski general Kobile v bližini Se-vernega tečivja. Na Severni tečaj je bil poslal No-b.ia am Mussnlini Iii >ain Mu. solini je imenoval ko-misijc;, ki naj prei:sče vzroke njegove polomi-adc. Pt enoletnem preiskovanju je komi." ija dognala, da je Mobile strahopetec. NcbJovc strahopetstvo ni prav nič presenetljivo. Nadvse ;•• pa presenetljiv pogum, ■ katerim je pričala italijanska komuija o strahopetstvu Mussolmije-vega izvoljenca. X Prihodnjo soboto bo v Kočevskem Domu v Brookiynu Slovanova ma-škarada.»Tudi mene vabijo, pa naj-I brž ne bom fcel. Oziroma šel bi, če bi bila zadeva i drugače aranžirana. Kot slišim, so razpisane štiri na-| grade, ki jih bodo dobile štiri naj-! boljše maske. Prva nagrada je precej viseka — deset dolarjev. Te sem ! se polakoiml. toda kot kaže, ne b3 nic. Kajti nagrade bodo razdelili že o polno?i. To jc prezgodaj, dosti prezgodaj. i Nagrade zi i najboljše maškare bi bilo treba dehti naslednjega dne. torej na pustno nedelja ob šestih ali ob sedmih zjutraj. Ob šestih zjutraj maškare nagra-urado in podporo najbolj zaslužijo in so jo tudi najbolj potrebne. Zdaj so začeli celo suhači priznavati. da je iz New Yorka izginila pr jhibicija. To je umevno. Najbrž se ji je zdelo v New Yorku vse nekoliko preveč vlažno. Poročilo pravi — Roparji so odnesli $17 000 v gotovini. prezrli so pa nakit v vrednosti $190.000. Bogatin, ki je dal to novico v list, naj se ne veseli prezgodaj. Newyorski banditi so temeljiti Kaj lahko se zgodi, da po nakit še pridejo. * Fant .se je ženil, pa mu je rekla mati: — Oh, nikar je ne vzemi. Nič I vafčna m gospodarska se mi ne zdi. Oče je pristavil: — Fant, premlad si še za ženitev. Ona se mi pa zdi nekoliko prestara. Sestra je rekla: — Dragi brat, nikar ne bodi neumen in nikar je ne vzemi. Toliko fantov je že oštemala. Mlajša sestra mu je rekla: — Jaz bi je ne hotela, če bi bila iz samega zlata. Stara mati je rekla: — Oh. otroci. kaj se boste ženili! Stric je rekel: — Fant. pamet, pamet Sam ostani kot sem jaz. pa se ne boš nikdar kesal. In še drugi so prišli in so mu rekli. da nikan. Fant je bil pa odločen in vztrajen. — Pa jo bom vseeno vzel — je izjavil. — I, zakaj vendar? Zakaj vendar? — Zato jo bom vzel. ker se m: dopade. — Zakaj se ti pa dopade? Fant je nekoliko pomislil in odvrnil: — Zato se mi dopade. ker nima nobene žlahte. wmmmmmmmmsmmmmm RHMNMiMV | "Glas Naroda" | OnM ml d Published by SLOYRNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) rtaat auuer. Preakteat Lovi« Benedllt, Treasurer Flae* of business of the corporation and addressee of above officers: »I« W LS&b Street, l«N|h •( MiituUn, New M City, N. f. "GLAS NUODi' (Tak« mt the Prop!«) United Everv Day Except Sunday« and Holidays * ceio letu vel j s lut ss Ameriko! Za Ne« York >a četo leto . SlitO Kanado .............*« *jZa pol ieta -------------------- « ool leta S3 Ofl Za lnozematvo sa c#lo leio .......S7.00 T , . tr* leu fl M) Za pol leta ........- .....S3.50 ^uberriptloD Yearly $6 00 A « ,r uea.ent, « n Anreen»etit. Ula» Wa» . ju. i<*' ut^it-i) Ui t,^/ i ... ^ . , • .u.otxcujeK- Deuar n&l se bia- h fl. j i \ f i pr- «ra)» naročnikov, fJ „ ^ f »lt f- . r"' 3" t»Ii tli- * vtaiUBl, d=» hitre}« najdefDt j i hi T i iwlfca M.L4i NAMODV 21« H lUth Street, New Vtrk, N, t. TrlfyhMif Chelsea SSI P V v-aki ili*/« li fak«»xvaiii si4.|»r«M*«'iitui jmtiiotje, ka-t« » iJH ti«l*»lj >*• prii« unl naziv "Mivtnis!i Njihovi iiazmi piviiap^ti. •> >v«».jiiii «U'IovaiijktM{c kot ilobi«*ka. \ VtiM-i iki lahko pnv*unl naletiš na tak« --a patriota. pa T11« I i naši >* »m t lil Mfliika ni br«z nj»l». \ i «lr» -a i«' tirha n«'pn >taih tia prizadevanja tr«"/._ . l! lav. ki ti j« /«' in opravka, itn »stL \ la«la biv-' ua in«*lit>k« pnMUt^luika Portt sa (iila j.-n ; lolitki \ hi«»£euist % u \ «-liko ii^l* «ia > leiii. ker jt* p<« Ivr^ht .^.Mliiijwko ravnan.i* va/nms izpr«ui«'iisl»aiii. tY« j j«- lal \>ak polit ireii zl«M im*«" pretUlavlj«-ii vojtn* i-iii kar j«• v \>akeni »lu«"aju )HUneni!<». «la je l»ii ohso|t*ti na smrt 1'orti > <»il j<- i" «»«ipravil. | Vav ni«- «'iii*T«mu. Atentat na novega pivtlseiliiiku j Orti/a Kuhia, ki >«• je za vi m! takoj po ina v^ui*aeiji, je bi!..j -i tiar rat i za zadosten vzrok, «la 1 »i p««/.vali atentatorja jn-eaj vojno Mjuišev. Pri pioee>nanjn taki!i atentatov v južnih rept;i»ii-kali i^ra ina^«v.iliiost j liti/ne -ttanke velik«* vlo^o. t) raz>ot.UioKti m ttob«m ua govora. <>ni. ki >o na krmilu, mi \ prež« ti /. nii-lijo: politique nasprotnik«* ji* treba i/.- trebiti. \ >letltepi je livalovretino. »la -o vodilni duhovi Kn-bijeve vhnle »»branili sv<»jo razsodiMi-st. Odredili >o namree, tla mladi atentattn* ne bo stavljen pred vojaško, pae jia pre«l eivilno Mwliš<"e. S to odredbo je predsednik Kubi o dokazal, da t«-va n-peh«* m dobrine, ki so jih dosegli njegovi }»r«'pn uiemba v temu oziru le ovirala napre- Sek asi je stremel ate ntator Hubin po življenju, zalitega slednji, naj bo jetnik «leležen v><- pravieuosti. Zajam-il mn j« «'ivilni pr«H-e>. pr katerem >•* l>o lahko branil. I rej no pravosotije je prvi p«»^«»j c ivilizirane drža- t**. Mehika se ni v onem stadiju «-ivilizarije. k » se sina-j » ira urejeno prav«»o«lje za nekaj saiuoposehi uunevne^a. j Ba> v>l*dte^a j«- prva naloga oblasti, naj napredujejo v tej Miieri. Sedanja mehiška vlada je pokazala, da hoee držati militarist« v ozadju. To j«- eno njenih prvih dejanj, ki bo dobilo v inozemstvu zelo ugoden odmev. O ^ KRATKA dnevna zgodba I o YEW YORK. WEDNESDAY. FEBli TARY 1*. 1930 The LARGEST SLO\L\L DAILY in l\ S. A. LJUBAVNO PISMO IN PISAL NI STROJ t TIBETSK! C. hTNIKI MARK TWAIN BISTROU.iNl DVELETNI OTROCI danem Tibetu. Tekom bivanja v Lhasi se j. da utegnejo budhist v ski menih: tako izvi::b v prepove-desetletnega proprečala. ski samotar-iti svojo du- šo po navadi ž? tedaj označeva t kot "bistroumne izreke ', pa to bil dovtip. In vendar Je skoraj povračila resen prelom med mojim očetom in mano. Mcjji stariši, stric Efrajrn in njegova žena. pole« teh je zbra'o o moje.n Zdi se. da d rti dandanes vseh c t rok impertinentna in neprijetna manira. ta namrtc. da izreka'0 "bistroumne" misli ob vsaki priliki zlasti p« ob takšnih. ko bi sploh ne smeli >d pirati u*t. Če s •.io.i dorairaiočega pokojen - x j imenu. Letal sem tu in sem posku-ic b;!,*. od siaboamnežev Lijsal nekoliko jjumastnj cucljev raz- r.ur* r.. iiajo bili resnično še slabi nih vzorcev in sem se trudil, da bi • ni <>d uuruk. kajti v vettni slučaj-v i pravega izbral, kajti bil sem se /e «. /r jnjevaiet svetlobnih žar-! naveličal, da bi s svojimi zobaii k r'rK*]" naivnosti ki se namj brezuspešno pregrizoval prste dru-b.i i h ' ito*p-ev na.sih časop:*ov. pih ljudi; želel sem si, da najdem nekaj tak-snega. kur b. kolikor mo-Koce hitro pregrizel,* na kar bi se mogel bavili s čim drugin A'i sli* ze opaz.li. kako hudo je L. ruaiii- i v d. če ste poskušali pregrizniti .j ' svojimi zobmi prst svoje dojilje ali : pa la-.tni pal^c na veji nogi? la! i ali m te pri tem še nikoli izgubiti, potrepežljivosti in si zaželeli, da bij bili vaši zobje na Kl^ku — še pridno >te jih potisnih do polovice 7' prst** Meni je- kakor da so se te stvari zgodile včeraj In pri mnogih otrocih je tudi v resnici tako. Pa sprtt sem zašel. Ležal sem torej tam sn preizkuša val cuclje. Spominjam s.? | da sem pogledal na uro in opaz.l { ri. ki sem jih običajno preiskoval in pr^giedaval, s katerimi sem delal prijeten ropot in ki sem jih smel pokvariti, polomiti in pobiti če sem potreboval zdravega razvedrila. Potem sem *>i oblekel suknjico. i nataknil kapico na glavo, pograbi! sveje pritlikave čeveljčke z eno roko in bonbončke z drugo ter splezal iz zibelke na tla. In potem se'.i dejal samemu sebi: Če pride sedaj do skrajneea sem pripravljen. Potem sem spregovoril z močnim. trdnim glasom: Parižanka. gospa ' Neelova. je spisala z. Znova se razpravlja o vprašanjuJ go ° sVai-h doživljajih če sme biti napisano ljubavno pismo s pisalnim strojem. Pisalni stroj je odličn i iznaui-ba. Mogli bi pe*i sIavospe\ blagoslovljeni iznajdbi, k: e tako iz- ševnost da se res oprostijo v.sc-i redno olajšala in olepšala pismeni j vezi z vsakdanjostjo. Mlad novine promet od človeka do človeka, zla- \ Pr0s:i wetc?a starca, nai mu razlo-sti med poslovnimi ljudmi, kakšne ' katerokoli vajo. Kaj si delal v rokopise je bilo treba prej prede- 1 sv^tu?" "Pasel sem bivole." ia*i» j Dobro, misli samo na bivole." No- j Se danes ->e mi smilijo ubogi ««-; vincc se zapre v ozko razpoklin j ; redniki in lektorji, ki so morali i med skalovjem in misli, misli veci- i pred iznajdbo pisalnega .stroja či-' tati debele, jedva čitljive roman.', i čE VERUJETE V ZVEZDE,--- pravo peklensko morali preživeti To je moralo biti delo in reveži so obupne ure. Kdcr ima dandanes slabo pisavo. si kupi majhen, lep stroj in nenadno so njegova pisma, povesti in pesmi lepe in ljubeznive. Poslovnega prometa si ze davno ne — Oče. imena Samuel ne moren1 ' meremo več misliti brez majhnega sprejeti pod nobenim pogojem. — Moj sin! — Oce. mislim povsem resno. moram. — Zakaj ne? — Oče, čutim nepremagljiv oci por proti temu imenu. — Moj sin. govoriš nespametno. Mnogo velikih in izvrstnih mož ie nosilo ime Samuel. — Gospod, povejte mi prvi primer. — Kaj! To je bil na primer prerok Samuel Ali ni bil ta velik in iz-vrsten dovolj? — Ne popolnoma. - Moj sin! Gospod Bog sam ga poklical z lastnim glasom. D a. moj gospod — in moral ga je poklicati dvakrat, predno mu je poljubilo priti! da mi bo čez eno uro in pet in J je dvaj.set minut natančno dva tedm. in tedaj sem pričel premišljati, ku- j ko malo sem bil že storil v življ nju, da bi si za-služil te blagodati.i — , katerimi so me obsipavali tako In potem sem planil ven in mrki. D;)„at<, stari mož je planil za mano. Dru- Ta krat sem zaslišal svojega oče- j ^a dne cpoldne me je dotekel in t; k. je de*al ko ie ta sestanek minul, tdaj se me Abraham je lepo ime. Mojemu dedu je bil tudi Abraham ime. De »al sem: je držalo ime Samuel in poleg te^a [ s tre4 jem sem si bil nabral še krepak toverjcija čustva. tipkajočega aparata, gospodje pesniki in pisatelji izročajo svoja de-j la uredništvom pisana s strojem ter je treba zlasti mladim, nepoznanim avtorjem nujno svetovali, da pred-lože svoje umotvore lepo s strojem napisane založnikom in urednikom, kajti nobena stvar se že vn iprej tako ne priporoča kakor čistost, i jasnost in čednost. Uradnih aktov, pogodb, poročnih dogovorov • pozor, pozor, dragi ljudje!«. spričeval, pobotnic — vsega tega si danes, hvala bogu. ne morem več mislita brez pisalnega stroja. Toda nežna, vdana in morda celo jecljajoča ljubavna pisma? Priznavam: skrajno odvratno in "a taktnega človeka izključeno je pošiljanje ljubavnih pisem, pisanih s strojem. Ljubezen in stroj, to je seboj pivjv nikakega opravka. Na-sprostva: prvo na ljubkih temeljih čustva, drugo na goli mehaniki. Ljubavne besede, pisane S pisalnim neCislišanc, banaliza-skoraj razoseblj^nje M'rda se vam zdi. da govorim n» k lik pievn to. da. vzbujal vam 0 « 1. r urn o->tbne zavisti; ::i r vam priznam, da rr.e srdi. ko cdjem dandanes o tolikšni množi- j ct veien uiar»enih malih otrok in sr m .ram pri tem spomniti, da sevn j .»• redkokdaj izgovoril kaj pain**' t*** mTo ko sem bil otrok Enkrat. dvakrat sem pofkusil, pa n M*:n irr.H »reč«. Družina ni priča »ovala / moje strani nobene si- 1 >r opazke in tako so me zdaj nsiiiruhli. zdaj natepli.-Toda kur,i polt me oblije in kri mi ledeni v /11 * h. kadar pomislim, kaj bi se* rni **adi: >, c? bi izrekel nekoliko b -»troumnih rekov 2letnih otrok sedanje ^tneracije — namreč, če l i me slual moj o<*e Ce bi m? odri ro ž.vrm te.e.su in potem smatral, da di 4 mol, ki se j e le redko na- i m« al .n ki je sovražil vse vrs e; prezf tdnje diosorelcsti če bi izgo v »ril v njegovi navzočnosti nekoli- 1 ko rekov kakor s«n jih omenil, b me uničil To bi bil storil, resničr. i io bi bU storil, seveda, če bi r« mu biia prilika ponudila Pa to t* ne zgodilo, kajti Jaz bi bil pameten dovolj da bi najprvo zavzil ne- . ka strihnina in šele potem bi po vedal svojo bistroumno opazko Či-«to ztodbi> mojefa življenja oou- i kCAaiu Mrs M Blanks " Taka je vsebina vseh pi-; se;n. ki jih prejmemo dnevo. Je u- j mevno zak^j TKINKKJE¥t> GRENKO TINO -|Mn|wriet*me wd vrni adravatkev— > ie nai« j4rtw ut znicm. ki so najbolje1 morda iioznane zdravniški vedi za pomoč .ekxtcmh r.erednosti kot slab ape-; t »t taprtmea glavobol, nervoznost! in spkisna <>^labeWvst Vzemite ga redno kot je predpisatuj na stekk - j mri. V vseh lekarnah Vzorec dobite od Jo* Trmer Co.. 1333 S. Ashland Ave , Chicago 111 KUPO* ZA BREZPLAČNI VZOREC j Depi. 72 j Ime ........ ......................................j Ulica. , ________________________________■ Mesto, država ................................ Abraham ugaja podpisanemu. Moj oče je namrsl celo. moja mati je napravil vesel obraz. Teta pa je dejala: - Kako ljubek, dražesten malček je to! Moj cte je d^jal: Lepših imen nI. Dodajmo to- J rej Izaka in Jakoba njegovemu i-menu. Dejal sem: Cisto prav Izak in Jakob sti dovolj dobra za vašega s s pošt ova- ; njem vdanega sinu. Podajte mi. prosim, ropotuljico. Saj vendar ne bom glodal cuclje ves ljubi dan Niti ena duša si ni zapisala teh i mejih izrekov, da bi jih objavila. Opazil sem to in sem zategadelj storil sam, drugače bi bih za sv t izgubljeni. Moj oče me je tedaj po- ; gledal s temnim, ijutim pogledo n namesto da bi me plemenito opogumil. kakor se dogaja drugim o-trokom, ki se duševno sijajno razvijajo mati se je prestrašila in uii-losttla in celo teta Je napravila o-braz, kakor da meni. da sem šel i ie predaleč . Kmalu potem je spregovoril moj udarcev in nekoliko drugih koristnih in poučnih stvari in samo v. ta način je polegla iiutost moj -a oce.a in sva premostila nesporazum, ki bi lahko postal vzro.-: trajnega preloma, ce bi mi bila ljubše, da bi zamet3val pamet. Toda. če sodim po tem dogodku, kaj bi bil storil moj oče z menoj, če n: bil jaz v njegovi navzočnosti izrekel eno izmed tistih plehkih, šibkih opazk, s katerimi se dandanašnji po tisku proslavljajo dveletni čustva in korekten človek s? ne nikoli spozabil, d: b razžalil ljubljeno bit nt taitnostjo Ljuba vno pismo, nr.p I- uno .rojem je mrzlo, v stvarnost umerj ne. torej dolgočasno liubavno pi ! vinec se za ore v ozko i med skalovjem in misli no eno in isto. Ko je prišel mes-v ! dni pozneje starec pogledati vajenca. ni mogel ta priti ven: "Imam j prevelike roue, soteska je preoz^ : da bi se prosto kretal." Nekateri menihi dolga leta skačejo v svoji jami. da se približajo ptici, ki lahko stoji v zraku. Dru*?i drvijo noč in dan po planmah tako naglo, kakor da se ne bi dotikih tal. Ustaviti sličnega beguna ;e \ prav tako nevarno, kakor zbudi'i mesečnika. Nekateri od njih nosijo j težke verige, da obrzdajo svoj beu ( V višini 2000 metrov bivajo ti ljudje poleti in pozorni popolnoma nagi. Sedijo na kosu leda in s posebnimi dihalnimi vajami dvigajo j lastno notranjo toploto. Pri izpi-1 1-u si ogrnejo v ledeno vodo gor.sk j a a studenca namočeno rjuho in se- 1 Jijo nepremično vso noč. dokler se i ne posuši. Nekateri ponavljajo t?; do 40 krat tekom ene mrzle noč:, j Gospa Neelova sama je izvajal'i ' ta "boj zoper mraz" in je tudi do- I segla velike uspehe. Vse te vale i "azvijajo velike duševne zmožno- ' jti Posamezni svetniki se lahko po- i govarjajo med seboj na poljubu > daljavo. To je prenos misli, o katerem z občudovanjem piše v predgovoru h knjigi znani psiholou. profesor D'Arsonvale. Gospa Neelova misli, da posp.-lujeta tišina in čisti planinski zralc čudežni dvojni vid in prenos misli pri tibetskih svetnikih. Vsekakor ne smatra moderno aušeslovje teh pojavov za izmišljotine, kakor -jo . wc! kratkim mislili kratkovidni moteriali.sti. Zdai imamo posebno znanost, parapsihologijo, ki v la-j boratorijih natančno proučuje ac-_ j sedaj nepoznane vplive in lastnosti _ j človeškega duha. lahko citate iz njih marsikaj glede svojega značaja. Nekateri rojaki so nam sporočili, da je mogoče po treh tabelah v Slovensko-Anierikansk^m Koleu triu zc. 1. 1930, uganiti tudi bodočnost. — Cena Koledarju je 50 centov. Knjigarna "Glas NarodaMf 216 W. 18 Street, New York STRIC IZ AMERIKE smo pravo topimo, re-meno krenost more izžarAati le z rok-31 napisano ljuba vno pL . S strojem trezno p stavljen? črl:? : na papirju nas gledajo sicer cecln 1.1 toda hladno, brez srca in duN i poti čez tipkajoč-e koksje je vsaka | ljubezni neusmiljeno izgu- j v nasi družini sla-, bila svoj vonj, med tem ko nis ob- j jema vsaka posamezna z roko na- ! j pisana črka z oživljajočim dihom. , ---------- _ : Pisati ljubavno pismo na stroj. je približno tako. kakor ce bi bo-{ žali lice ljubljene osebe ne z roko : temveč s posebnim za to izumlj1'-i nim orodjem. Lani v decembru je zapusti: t' le zapore ter po več mescih z-»pvi začel uživati zlato svobodo zavorni in samozavestni Nabrežinčan Jože. mladenič prikupljive zunanjost:. "Kam sedaj iz toplega vars'va? Težko vprašanje! Najb *lje. da na kmetih igram vlo.40 strica iz Amerike. Ta vloga ip prav zame". >> j. mislil Jože in začel je nove ljubavne in druge pustol :s:nn . Najpicj s< je Jože pojav. 1 v Ijub-ljanski ckclici. Bil ie povsod gostoljubno sprejet od zu vem i h mater in po bogatih ženinih hrrpenečih hčeik. Prva avantura mu je imenitno uspela. Žive! je pri nekem kmetiču kakor mali b:;^ v Franciji Dcmače dekle mu je livalcžn p >-klanjalo svojo prvo ljubezen. Ver dni je bil v gostih. Nato je izgin. Krenil je v drutic vas. kjer s > bf>-iiati kmetje doma. Tadi tu jc izvohal družino, ki je imela "str.?a ir. sorodnike v Ameriki". Vei ti - k tam gostil in izvabil od go.v . lia tudi nekaj denarja. Dekle Angelca pa mu je poklonila srebrno uro in prav tako svoje srce. V tretje ure rade! si je mislil Jože, k j je moral zapustiti tojolo gnezdo pri drugem kmetu, ker s; tajala tla prevroča. Krenil je d. -Ije po širni ce.-;: prnii Kamniku 7 neki vasi blizu Kamnika jc i/v \ 1 da živi družina, ki ima tu cr v Ameriki" Km.ilu > Is" letu jc neko popoldiv '.rk hi.-.na vrata p e.--j št. . Gvspodaria n. bile c: n: . - p. • -či sta sedeli .-krona :.. spodil: p .m v zala h rka M - >.. - Dc.bcr dan B' cl.,m: 11 ■ Kak< s. vam -.odi A", si- /.: n-' • c! - ' dir.jc- ter ji kavaiirsko ;josi*ic i r >- ko I kdo pa ste, lepi -cspoti? Ta ko qalant ste1 ~ je začela cdn -varjaii brhka gospodinja. Ail me nič ne p znate Sa imate vendar strica v Ameriki? Pa zeio bogatega strica, ki premore milijone. — Za pet ran Knšcevin! Pa vendar nisi ti Mirko, sin Štefanovega brata. Oh. tako podoben si mu! — Da, jaz sem Mirko. Prišel ^e:n v staro domovino pogledat očetov dom. Jaz sem se rodil v Ameriki. Dolgo sem iskal rojstno va.s svoje- j ga očeta1 — Tako je zr>čel pravit: J prebrisani Jože presenečeni in vzradoščeni gospodinji. Elegantni došlec je v svoj zagovor kaj rad vstavljal razne ameriške izraze, da je tako se krepke je podčrta val svoj? , poreklo iz Amerike. Pri Štefanovih je postalo vse praznično. Vsi domači so stregli go- najfinejše meso kupim 20U najfinejših cigaret ln 25 razglednic, da jih pošljemo v Ameriko No pa fotografirati se bom dali Tako pr.bllžno torej je znal Jože govoriti dekletu. Ko je pozneje iz-zginil kakor kafra, so vsi dr belo gledali. Lepa reč' Naposled s premetenega goljufa prijeli orožniki v bli-žim Kamnika. Pred sodnikom - poj edincem na deželnem sodišču jc mladi avantu-rist Jože R. prostodušno priznal vse goljufije. In spokorno je sprejel kazen: zaradi goljufije in tatvine obsojen na 5 mesecev strogega zapora m 500 Din denarne glob", od-nosno 5 dni zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. — Če se še vidimo pred sodiščem, takrat bodo pa kar leta. je pripomnil sodnik — Ne bom nikoli več. gospod sodnik. prišel prrd va.s, ie svečano zatrjeval obsojenec ter "odšel v spremstvu ječarja nazaj v zoapr. MUMIJA KRALJA POLARNIH PLEMEN N do • • • ičju A- leir. 1 t v (i-. prava tekma razlikovalnih odprav, ki ho-cf'0 n.:.5• i 1. r." r.aih p krajin k ante ..t«. d» '" K< t te- r a zis kova 11 • e m lužilc razae b. jke pola-nth ! n:L-.tcv. k: \ pripovedujejo o otoku, p ;iobnem ladji belcev. na kiitersm -- ]:•/?:• :pan pra-davn i m o g o t e od prem veLko --dpravo. ki sta i b:'.,. n-! čt !u p.-i vem -ka MaeCrackrn in Edvard Myer. prihaja iz krajev okoli ptiscavc Gobi, odkoder sc se v pradavnimi njegova plemena razšla na štiri strani neba. Američane zlasti zanima zgodovina tiste veje, ki se je napotila proti severovzhodu ter preko Aieu-tov in Beringov ož.ne poselila Aljasko in ostalo Severno Amerika. V Unaljaški sta raziskovalca 'z-vedela, da sta pred njima z istim namenom odšli že dve odpravi popolnoma tajno, da najdeta bajeslovno kraljevo mumijo. MacCrac-ken išče to dragoceno mumijo že celih dvanajst let. Prepotoval je zato že vse obrežje Aljaske in otočje Aleutov. Končno je 1. 1928. naletel na nekem otočku starega Rusa. bodolomca z ribiške ladje, ki se je pred par lOletji razbila ob aletutskem otočju. Mož se je rešil na otok in živel na njem do priho- otroci? Po mojem mnenju bi imeU beseda v tem primeru čaj detomora. TIHOTAPSTVO KOKAINA — Samuel je čisto izvrstno ime. Videl sem, da se pripravlja nekaj neprijetnega. Pa nisem mogel odvrnili Odložil sem ropotuljico. cez rob zibelke sem spustil srebrno i uro svojega strica, krtačo za obleko. lesenega psička, svoje svinčene f vojake, drgalnik in več drugih stva- Mali Oglasi imajo velik uspeh I B Prepričajte sel «»»«■ ^^ • » H?mburška policija je pregledala lekarne in našla nad 10.000 podtaknjenih receptov, po katerih so dobivali ljudje kokain. Policija je vložila 2000 ovadb. Kokain tihetap-Ijajo in prodajajo v Hamburgu na debelo. Baje je tihotapstvo kokaina razširjeno po vseh velikih mestih in sicer zato. ker se je kemija po vejni preveč demokratizirala. Središče tihotapstva kokaina je Nemčija. ki pošilja zdravila in kemikalije, terej tudi kokain in heroin po vsem svetu. Kokain jc v Nemčiji pod nadzorstvom zdravstvenega urada, ki pa. nima dovolj organov, da bi preprečil tihotapstvo in prodajo kokaina na skrivaj. Dekagram tega strupa stane v Nemčiji 3 marke in ker je to količina, ki zadostue za pošteno omamo, segajo ljudje zelo radi po kokainu. Kokain prodajajo zvečer na vseh križiščih in vogalih večjih ulic, na postajališčih cestne želez-noce. pred nočnimi lokali, kavarnami. kinematografi, gledališči itd. V Hamburgu in drugih mestih so prodajalci kokaina splošno znani in policija jim ne more do živega. V hamburškem pristanišču sprejemajo tihotapci velike količine kokaina in ga pošiljajo v Nemčijo in na Ho-landsko. posebno pa v Kanado. Navadno tihotapijo kokain v otroških igračah. V pošiljki otroških igrač 12 Madžarske na Kitajsko so našli v Hamburgu za 200 000 mark kokaina. Kokain so našli v Hamburgu celo v ceveh železnih posteh. v avtomobilskih pnevmatikih in v železnih blagajnah. Premeteni tihotapci so ga vtihotapili celo v obleke potnikov in ga v pristanišču vzeli nazaj. ne da bi potniki slutili, da so nehote prenašali prepovedano robo Tihotapstvo kokaina sevedt do-ro nese to zalo Je tako razširjeno PAR DEJSTEV. Ce bi bilo mogoče sestaviti statistiko Slovencev v Združenih državah v namenu, da se dožene. koliko jih je prišlo v to deželo s French ! Line. bi se brez dvorr? pronašio. da , se je velika večina Slovencev posluževala French Line. Če hočemo dognati, zakaj daje večina Slovencev prednost French j Lne. pridemo do zaključka, da je i bil povprečni Slovenec, ki je poto- . val preko Buchsa. Basela in Havra na parnikih French Line v New, I York ali obratno, popolnoma zado-1 voljen s to progo. Na parniku je bil deležen izborne postrežbe, voeil se je naglo, dobival je najboljšo hrano in pijačo. Zastopniki French Line so vedno pripravljeni pomagati svojim odje-i malcem. posebno, kadar prosijo za državljanske papirje, povratna dovoljenja itd. French Line s svojimi tremi ve- ! likani. "Ile de France". " Paris" in "France" omogoča prekooceansko službo v manj kot šestih dneh ter : nudi onim ki potujejo v Slovenijo ali iz Slovenije, vse najboljše. I VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE BELEŽKE 0 MODI i' Moda skrbi, da moškim ni treba j vedno menjavati misii o eni in is,i j ženski. Vitke ženske so hrbtenica mode. j polne ženske pa njen hrbet. 1 * Odkar ni več grdih žensk, tem-\fč le slabo oblečene, so lepe že 1-' ske jezne na modo. V- Moda erotizira življenje. Ce objamemo obleko za petdeset dolarjev, spoznamo prepozno, kdo ie obleki. * Večerne obleke so često tako 111 -diskretne, da je vsaka radoznalost odveč. * "Nisem te prevarala. Saj imam vendar še vedno lanski kožuh!" * Krajci ženskega klobuka, ki pokrivajo oči. pomenijo: "Hočem. Ja me mnogi poznajo." * Ženske padajo tudi v kratkih krilih. Gre samo za kakovost. * Svila slepi ljubimca, mož pa spregleda. * Biseri že davno ne pomenijo valute solz, temveč dolarje. * Če je moda preveč enostavna, propadejo krojači, če pa je preveč komplicirana, so v konkurzu možje. CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZN12ANA Angleško-slovensko Berilo Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto 1 93 I „ naj nam pošlje SI in dobil bo knjige po pošti, ko bodo izšle. Knjigarna 'Glas Naroda* (ENGLISH SLOVENE HEADER) Stane samo $2.— naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West IS Street 4 * ' New York City tu kakor so mogli in znali. Peklo da ekspedlcije. Vedel je točno 'a n cvrlo se je kar tri dni. Po neki kraj. kjer je pokopan kralj polar-lotografiji so posneli, da je mladi nih plemen, resno pa je odsvetoval iespod popolnoma podoben Mirku, j MacCrackenu. naj ne kal: mogoo- Gospodar Štefan je poslal po ze- i nema vladarju večnega počitka, enko vina. Gospod "Mirko' je odločno pripomnil: — To vino je slabo! Navajen sem piti boljšega! — Pa v Ameriki je prepovedan alkohol? Po podrobnem opisu kraja pa je Mc^cCracken le našel teli iskani grob na nekem malem skalnatem otočku, ki ima v resnici podobo, velikega zaboja belcev" kakor i-menuje bajka parnik. Na potu je odprava naletela tudi na domači- — Nič ne de! Lahko ga pije. kdor ne-lovce. ki so takisto poznali otoic ima milijone, tudi v Ameriki!.. j ter pripovedovali, da so na njem Napačni Mirko se je tri dni do- j našli mnogo predmetov iz davnih bro gostil. Od gospodinje je izvabil j časov. nekaj kovačev. Tudi gospodar mu je pomolil par kovačev, ko je videl. Na skalnatem otoku je MacCra-cker. po dolgem iskanju našel grob da ima Mirko pri sebi pismo na j legendarnega vladarja iz kameni-ljubljansko banko, kjer lahko dvi- , te dobe ter odkopa! njegovo mu-gne kar 85,000 dolarjev. Mlada Mic- mijo. ki je bila čudovito dobro o-ka pa se je z vsem srcem oklenil 1 hranjena. Oblika 'Uave caže Mon-lepega Mirka. Praznovala sta kar gola 7. zna- :i:..mi >ir '•: a i ličnimi zaroko. In Mirko je napravit n <. - kostmi m z eo v.nn črnimi lasmi, ki sc bili . koro popolnoma oliranje- tančen načrt, kaj vse bo nakupil v Ljubljani za "ohcet". Govoril U Micki: — Kupim tebi čisto novo žensko kolo. pa najlepši avto. Na kolodvo- 1 »tanke m«. ;očnega vladarj 1 ple-ru v Ljubljani že avto čaka. Dal bom I men. o Katerem pripovedujejo ba -zanj 100.000 Din. In kupim ti v kc- arktičnih plemen Azije in Ame- ni. Med ustn:cami je niz biserov, ki so zapiral Cracken je uverjen, da i lasmi, ■ta ohranje-imel gliva : usta. Mačje našel o- Liubljani lep zlat poročni prstan, lepo poročno krilo.. . Pa tf bom p' -ljal k b~r*Tcu, da ti ostriže lr.^e na rike Vendar se bo dala ta domneva težko dokazati, saj je znano, da so živeli polarni narodi do ne- bubi" ... Ohcet mora biti imemt- davna v kulturnih razmerah, ki i na!.... Kupim v Ljubljani 50 litrov i najboljšega vina. šampanjca, kupim majo vse tipične znake človeške kulture iz kamenite dobe. *GtAS NARODA* -o L A n N A B O D A- PfEW YORK. WEDNESDAY, FEBK UARY 19, 1MB Vb« LAKG EST RLUVENJg DA.U.I fa C. ft. A. Njegova čast. ( ROMAN' IZ ŽIVLJENJA. Z a Glas Naroda priredil G. P. tn^Wi^HMRMMVW: Kc*xzul ftenrkri je odprl vrata k M>bi ->voje žene. Ali si gotova. Vera0 Viru Henri' i je »tula sredi sobe. Klena fina obitka je padala v ■thklh črtah p<> njtnih ramenih. Bila je motno-sive barve ter je pravlja!a do polne vtljave e ixir minut potrpljenja. Albert, takoj bom pripravljena, — - rekla Vira v< lf.uu :-..< vu ne da bi odvrnila poglr-da od lastne pri- A!bert Htmui vrg*I p<-i*!fci. v katerega sta bila pomešana ra-U)>t in b* U iU.e na veje h po it no. r topil nato nazaj ter zapri vrata r* E i .)♦• rr.M 1 \ ran k . m bo po debe li prt prtgi. Na njegovem, ostro rrraMi.< >u rbraru se ie pojavilo pritajeno razburjenje. Z nervoznimi t ti je po t-el v j troje .c prert j osivele lase. Nato se je, kot truden. '1 r..t * Vitka .n mlsiča^ta postava je zlezla ,-kupaj kot brez r*jp .n n tt.v i biaz kazal v trm trenutku popolnoma izživele po- Ki n . . n. ner v bi ga videl v tem trenutkuj> bi ne spozna: • -rt:*.ac« tak< po.-ta\ntga in korrnjaskega možu. kojega ljubeznivost in •• »'•>• " ■ * Ufii-vali \.rp v>od. Čeprav je bil Henrlci že bUzu petde-et:ii, < \tiu.;:r t bn ptnašal tb strani svoje žene, ki je bUa miaj--4 /.i. tt Uii p« t in cvajtet tet. Razlika v staro-ti ni oadla nikomur v oči kac.ar j«' v»d»l ,'kupaj ta dva človeka. tk-daj pa bi o rejsi opazovalec lahko zapazil znake bližajoče se , njegovih potetata m kalnih očeh. Henri •» je bil v - voji mladosti eden mož. ki so v polni meri preizku-življenje Drugače po tenjak v najbolj strogem pomenu besede, je . i! pi* ti. m k t pri številnih njegove vrste, eno mesto, kjer ni čutu ^ i... top;. I tre* vsakega pomisleka O lede žensk je bila njegova vest < • »o pr . na. Cu.-t diu-.epa" ni veljala pri njem ničesar, kadar je šla m far za kako zažeiuvo J&ehsko Prtr,. a ru t.-k-d naklonjenosti ž.tn->k, ki so se mu povsod ponuja-j s K.i je m»kai k- m- »n d< /avl ta i. ki pa je bil zvezan z gotovimi nevar-! ia mi, k'r j« i^adai ta doživljaj k prepovedanim sadovom. 5 ............•- ;<> 'val nr pistole. Dvoboj naj bi bil nekaka; . b •;■ is. K- -t* p »-to zuortt jr bila sodba v tem slučaju kri- i \. i Albert Ht: trii i je u ti lil sv. j^a nasprotnika skozi prsi. On ni J >rl • • "u. \ iazLurjtr.es t i tnnutka te komaj meril. Nje;:ova roka ji i . . !-ia K 't kt/i mt -lo e videl svojega nasprotnika omahovat: at.-ti P i 'u (n je pf l :t< I na pre; Tedaj pa ga te zadel zadnji po-■ e 211< d • i. Te: i pogleda ni p /abil Albert Hen- . . • v.: i' um::. •< c<- o . ar; v t prav v nje- «' ure napi t j je postal č: upate nčlove k. : , i » « r v ticiu javi. na katero je bil obsojen radi dvoboja, ga je • ■ Sai i je najhujše očital, da i«* tako sramota«.' NA SEVERU BRESKE, NA JUGU SNEG Letošnja zima je prinesla mnogim razočaranje, mnogim pa tudi veselje. Veseli so jo vsi siromaki, nimajo denarja, da bi se z ložili s kiiriVcm in se preskrbeli tople o-bleke. nezadovoljni so pa z njo ljubitelji zimskega športa in verižni-ki, ki so hoteli na račun prezeba-jočih siromakov obogateli s tem. da bi navijali cene drv in premoga. -Proti koncu lanskega 'eta je nam pokazala, kakšna je bila lani. potem je pa mraz naenkrat popustil in zdaj imamo že cei mesec toplo in pomladno vreme. Po vsem svetu vladi glede vremena popolna zmešnjava. Strupenemu mrazu sledi izredno toplo vreme in posledice so v m nog Ji krajih katastrofalne. Vsa atlantska obala je bila letos hudo prizadeta, posebno v Angliji in v AmerUi. V Milanu je zapadlo toLko sn»*-ga. aa je promet večinoma zastal. Na Holmdskem pa cveto breskve in drugo sadno dre^vje. V Franciji in Španiji so imeli v mnog-n krajih hude nalive s točo. Iz Amsterdama poročajo, da je nas t aLi v okolici Kerkade prava pomlad. Travniki so ozelenili in sadno drevje cvete. jauraaKsaanaEr w1 i"rrn" ■ r^., -^»riM.'^ ZAPUŠČENA PALAČA • • ... ii. •• poslal njegov oče. večkratni milijonar, na * < »i« - ;a. ;«• nad vso zadevo a predvsem je hotel njegov oče >»•.-• • i « . ta ne piisvl zopet v stik z žen. ko, radi katere je izvoje-v; = i i. - -e d v b« Albert Hmrici pa bi itak ostal proč od te ženske /■■>. : ,i bila : :<• ..r d rut« ga kot nacaljna priča njegove krivde. Ivo je [j. par let.h i al. da e e zopet porof ila. ta ni toniti malo di milo Sp'u'a p i, i/ i dv bt>ja -o mu postale ženske brezbrižne. Hodi i .rii je • poti. k jerkoii je mogel. Izza njegovega potovanja krog vsega t« t.v ji* {»rieel »treoieti za resnejši mi cilji. Pričrt se je zavedati svojega mjenj* brtz vsake vsebine. Ko « «■ pt/ dveh le'.h vrnil v Evrope*, je za več let bival v Italiji. .. /a - -pa p< -vojega očeta. Med tem časom pa je prihajal vedno ju,- \ da o.-ce s\oje siunst Pri takih prilikah, sa ga vedno skušali rt*c« iiti t,a b. e ežt nil a on ni hotel ničesar slišati o tem. Sedaj i pa< rad ustanovil svojo lastno cUužino, ko je pričel resnejše misli-. i t. /j\i'«iiju -a nt ki glas v notranjosti je govoril vedno o povračilu. Ni. . »p«! napraviti trn*ko za cuvajko njvgove časti. Na brezpogojno zve- ! b«j ztr.sk* ni \rj* i Zakaj pa naj bi merili njega samega z tlrugačnc ! er kot e m. rii t n -am drune1 Ostal je neporočen, v veliko žalost1 h ctartftrv j Stari-a kta umrla hitro, drus? ra drugim, ko je bil star že več kot vndesi- let Malo kasneje se je vrnil v L da prevzame v svojem i-četov -hem mestu italijanski konzulat. Kmalu po smrti stariš« v je stanoval sam s svojimi služabniki v j elik.. t .t Len i \iii katf ro ie dal zgraditi njegov oče ter jo opremiti z i t mt razkošjem Seveda nt manjkalo poskusov, da ga ocenijo. Prijatelji in znanci > t« kn tun •/. materami t! ti hčera, da ga ujamejo. a vse zaman, t ffStiiki ji* Neki u di.e pa ga je vendar dohitela u.^ ;da Ko je obissal posestvo j ekt v. prijatelja, se je tmanil z mlado damo. s je mudila tam na 1 M • ku v o mater Vedel ni. tla ni to s>reeanje povsem'slučajno, fei.a r.je: v« ga prijatelja je namenoma povabila ob istem času Vero Boehmer ter njeno mater Mati Vere je biLa obubožana vdova nekega' ** uraratka ki pa je razpolagala le z majhno penzijo. Oddaljena, n i vo o gofct.teljico, je tej izrazila s\ojo željo, da poroči Vero » i.ettim prem »znim mt)4em. Konzula Henricia o takoj vzeli na piku sot najvee obetajočega prihodnjega ženina. Vera je vedt ta, takoj, kaj pričakujejo od njega, kajti mati ji je na- * .aavila d U » pridigo glede potrebe bogate poroke. Vsled tega je stala i i dfklua H» i.rn iju nasproti nekako v zadregi, kar je še bolj po->«eaio rudno munut njene kpote. { Kot ognjena reka je plapolala krt v srcu ostarelega moža, ko je vi- j let pr*d -.-b*>j mlado m čudovito lepo deklico. Mogočen utis, katerega ! aapra'. Vara nanj. se je večal od dneva do dneva. Vsi pomisleki \ » iHikuii pt«d močnim občutkom, ki ga je obvladal. Čutil je. da je se- i i; ' ibt u*:I pifvn retnit no ljubezen. Čeprav je prišla pozno in ne pri- 1 ca »vamv e vendar podjarmila vse kar se je v njegovi notranjosti upi- ! rai>u pTvti temu Na kratko, Albert Henrici se je vrnil v L kot zaročenec Vere Ikxhmer. da pripravi vse za hitro poroko Ha - v a j«..a. cbčud« v a na in ljubljena kot še nikdar poprej v svojem *t. i en a se te Vera par mesecev \ vueje tutselUa v krasni vili svojega t / . »Snažna t .oda katere je bila delt .na io je premotila preko 1 • a -a. ka erc t t.beatiia pri tej zvezi. Njen mež se ji je zdel po- • i i itjegova tlegautiia prikazen ji je zelo dobro ugajala -O« »i • - • -a i je povsem resno da občuti do njega kot ljubezen ter je ; . t ivt .. .jrva W a r ak na v nekaki om taci, sredi bleska m bogastva. V : i'-fe c razvila v tem razkošnim življenju. Bila je nad, v« i, p« k)erkek je pokazala ob strani svojega moža. so ji povsod" t-w.ru. UfT se ji prtl^zovaL na vse možne načine. Hrt. . je ijuoil svojo mlado Ženo bre*mejno ter bil nekaj časa ^ pomm »rečen \ rjeni poceiti Ko pa je zapazil, da so si mladi moije« artiibe na vse natme prizadevaU dobiti si njeno naklonjenost, se je! pri tJuciat tope? t njem strah pred povračilom On bi najrajše pobegnil j t Vero % najaotj omamljeni kotiček aemlje. da jo skrije pred očmi vseh ' »k **»> laito dakfeč. da bi lahko živel povsem osamljen ž njo. «Dalje prihodnjič » DETEKTIV PRED OLTARJEM Naročite SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. Kretan je Parnikov -j — Skipping New« — - 20 februarja: ■s S: .it^Mit, Ittult.jfT"- «ur Mw, Hrem^n j ^ 21. tfofiarja: I I'yria. I lav re M.t"li«'ilf»uru -,--« S. f! ''I «-rl». ,r){, lir^mf-n i\ ,-i, rjilitrnl Cbcrtiotirc POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA ~ 22 fcLiriurja: i— t 'i- v«-);ii.«i. • "li»-rl> "ir J. 11 ari,I,ur« 1 26 f e&rir ar |a : 3 < : l-rf t\ ; -hlluitotl. C. lia-rtM.ij; g 11...a f§ | 27. fe-bru,- -]a : |j . |j«-r!it , t'i rtr bo.iru, !:r»-tii.-n J t. marca: g- \ .ji*it;.rit? < *h« i 1-. i ir ^ »m-!. rUarri, it. • i, - • - jr M.-' fš JJ-.lt« rdtuii g tE.aiiraii,.•>■<>, N:tj>..; 4. mar'i: i rr»-. k. i i. f ■ t» -g 5. ma'ca ■ K- m... Najw.IL Cm. \:» $ marca" S "r, n. » •lerlH.tir«, 11 ■-«»• n 7 rr . a i C i ! Krafi.^, IVf.iMiwi. fl.t-rtK.il. ^ 8 marca: M itin Uati«I:i rt.ul.^! »ur M«-r !.< »i?, i"r.« r:... i K I L.ru'- .rx 50c KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 West 18 Street • New York, N. Y. r ar • je zgrabil elegantnega gospoda za vrat in ga aretiral. Izkazalo se je, da je mož ukradel nevesti bankovec za 1000 p^-zet. Ko so tatu odvedli iz cerkve, se je vrnil detektiv k oltarju in se poročil. Že deset let stoji v centru Buenos Aires popolnoma prazna sijajna palača, v kateri ni nihče nikoli stanoval in čije gospodar še vedno ni znan. Pred desetimi leti je stala stavba do štiri in pol mLi-iona dolarjev. Posebne ladje so •/. Italije pripeljale granitne in rnra-momate plošče. Načrte >o izdc-luli znani pariški arhitekti in iz Evrope dospeli znameniti si: kar j i so o-sebno poslikali zidovje ter strope. Vendar ne ve nihče, kdo je bil lastnik stavbe. Samo ugibanje je rodilo govorice o tem. da se gradi palača po naročilu argentinskega m -lijonarja Antonija de Vota. Bale ga je hotel obiskati leta 1919 italijanski kralj, njegov osebni prijatelj. in stavba je bila namenjen -visokemu obisku. Toda kralja ni lo. Don Antonio že več let ne pride domov. Palača pa stoji prazna i:i propada. Deske, s katerimi so zastrta okna, jo slabo branijo pred vremenskimi neprilikami. Slikarije po presnem so propadle. Parke'i tmijejo po nekurjenili dvoranah. Sijajna zgradba se je izpremenila \ zapuščen graniten okostnjak POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je natočnina posla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino aU direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. CAL1VX)RNIA Fonrana, A. Hochevar San Francisco. Jacob Laushln COLORADO * Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh. A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg. M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis. Louts Bantrh ILLINOIS Aurora, J. Verbich * Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar. Cicero. J. Fabian. Joliet. A. Anzelc. Mary Bamblch, I Zaletel. Joseoh Hrovat. Detektiv, ki celo pred oltarjem nt* more pozabiti na svoj poklic, j«1 nauridski policijski inšpektor. Moz ^e je te dni poročil. Istočasno je bi-.a poroka pri sosednjem oltarju. Policijski inšpektor je slučajno pogledal tja m opazil, kako je elegantno oblečen gospod spretno se-«el v nevestino ročno torbico, iz ka-"ere je nekaj vzel in spravil v žep. V hipu ko je stopi duhovnik k po- : lici j &k emu inšpektorju in njegovi nevesti, da bi ju poročil, je dejal de- i tektiv: "Oprostite, takoj se vrnem!' Skočil je k sosednjemu oltarju kjer I^i Salle, J. Speilcb. Mascoutah. Frank Augustln North Chicago Anton Kobal Springfield. Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkovšek In Jože Zelene.. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank ^agar. MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kitzmlller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular. Ant Ja-nezich. MINNESOTA Chisholmn, Frank Oouže, A. Pa-man, Frank Pucelj. Ely. Jos. J. Peshel. Fr Sekula Eveieth, Louis Oouie. Gilbert. Louis Vessel Hlbbing. John PovSt i Virginia, Fraj'k Hrvaticn. Sheboygan, Johr Zorman. West A Ills, Frank 8kok. • MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ j MONTANA Klein, John R. Rom. { Roundup, M. M. PazUan Washoe. L. Champa. NEBRASKA ! Omaha, P. Broderlck. KEW YORK ! Gowanda, Karl Stemiaha. • Little Falls, Frank MaaU. I OHIO Baiberton, Jonn Balant. Joe Hiti. Cleveland, Anton flobek, Chas. i Xarlinger, Louis Rudman, Anton Simtich, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard. Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. Kumie Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj. OREGON • Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: wAmbridge. Frank JakSe. Bessemer. Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge. A. Yt»rina Conemaugh. J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton. Fr. Machek. Export, G. P^vlč. Louis Jupan-čič. A. SkerlJ. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamln Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico, Flank Fe-renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, Jonn Polanc. Martin ■Coroshetz Krayn. Ant. Tau4eij. Luzerne. Frank Bulloch. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprivftek. Midway, John 2ust. Moon Run, Ft. Podmilšek. Pittsburgh, Z Jakshe, Vine. Arh in U. Jakobich, J Pogačar. Presto, F. B. Denishrw-. Reading, J. Pezd-rc. Steelton. A. Hreu Unity Sta. in okolii-o. J. SkerlJ Fr. Schifrer. West Newton. Joseph Jovan Wlllock, J. PeterneJ. UTAH Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik m Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene WYOMING Rock Springs. Louis 'i&jcher. Dlamondville. F. Lumbert. Vsak zastopnik Izda potrdilo 73 svoto, katero je prejel. Zastopntkf rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $t>.; za pol leta J3., za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New Yor* City Je S7 celo leto Naročnina za Evropo le S7 za ce-Tci l«»»n DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vate članstvo, p*č pa vsi Slovenci ▼ vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA ZS'.S POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 12 marca: Am -I u-:., Otfj-lto-irj: Ur*!,:-! 13. marci: M.ifn< »-ii. L*,ial"io.«. ».^.r Mu. m n 14. marca: Mh)*-K!|«\ Oitrtoun lirriiK-M, rl^rlKiiii, Hrt-ni'-n 16. marca: Al !)i«i<-m. .»>kj. ('h»rtH»nr|f ililMitukt-.^ 4 l.^rt .>.tnf IU:nJiU n CVl;r,- CSrinidp. .Ni marca: Humlmrji, il-«m»uil|t 27. mi".d: ):*-rlifi. »ne \Wr, I'.i»-m-n 26 marca: i r.', - K ur ■ »imhi»|.-. i-rs^ii-M.rir \V«-tttrrnUri<), v'h^rf.i.utfc- Anuvn l-n Kururt.t. urg. ltr»-rfl»-ii Vole r; da trt, W**r. fi-«t t*-ri1.i m B DNI PREKO OCEANA! NtlkrajU in najbol) ugn*n« pot «< ODtevtnt« na ogromnih •trnlklh; PAJUS 21. icbruarja; 21. marea • 1 P. M.J 15 P. M i ILE ni: HlAMi: mar.; IK. mar. « ! P M.» «5 P M.« Najkrajte pot p. >«i««nioi v«• tt a Jf v pr>a<*Mol kattlni • v*<-rni sa-.4«rrii ml ud«btu>atl — rifnfa Id itofM rrABOOS|(a kuiilnja Ura-too olake c«u» V ff t« k*t*r<-c*kon »orit>!alv|n*(i ifalit* »II it FRENCH LINE it »TATI ITHCCT NI W YORK. N. V. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdoi je namruj^n potoratf v starf kraj, Jr potrebno, da j« poučen o potnib Ustih, prtljagi Is drugih stvareh. Vsled na&e dulfu-letne ukusnje Vam ml umurem« dati najboljša pufajnlta Id pripo-ručamu ve«in.o ie prvovrstne bmu-parnlke. Tudi nrdržavljani tam»e;Jo potovati ▼ stari Itr&J iia ohlsk, toda ureskrbeti si morajo dovoljenje ta pa>rr.itcT ofte. Do drugo polovice pa a e opravičeni šena in neporočeni otroci is pod £1. leto onih nedržavljanov, ki so bili postavno prlpuščenl v tn dete P) sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte mu poznano In sancsljlre SAKSER STATE BAN$ aa COKTLANDT 8TKK2T NEW TORK