Za poduk in kratek čas. Anton Magdič doktor vsega zdravilstva, bivši zdravnik v Ormoži. VII. L. 1848. je bil za dijake 7 obce, posebno pa za slo^enake, pra^i ,,zlati 7eka. V8euSilianiki in tisti, kteri so bili na gimnaziji 7 višjih razredib, nosili so puške inaablje, pridno ,,eksercirali in marširali". Večkrat jih je tudi doletelo kaj inokraga. Dobi^ali ao namrec marsikteri sod8ek pi^a, ktero se je 7 7eseli družbi na^duaeno 7 blagor domo7Jne popilo. Enjige 80 ostale bolj 7 koti, skuanje pa so 7endar dobro izpale, ker tisto leto gg. profesorji nd7ojke" nobenemu dijako niao potisnili. In 7 aolskib po6itnicah? To je bilo 7eselje! Da je pri 78aki 7eselici bila slo^enska zasta^a zra^en, ktere še do tega leta prav poznali nismo, se aamo ob sebi razume; in da je dijašt^o to znamenje naae narodno8ti 7isoko cenilo, bo 7sakternik rad 7erjel, kteri 7e, kako 8e mladost bitro na^duši za stvar, ki te6e tako rekoč 7 njeni nara7i in kr^i. Dijaki 80 tedaj želeli znamenje tudi nSlo7encem" po asta^i za7aro7ane narodnosti na 7seh z^išenih prostorih imeti. Črni 7isoki turen 7 starem Ptuji, ki na samem stoječ tako tužno gleda 7 oblake, bodel je nekterim dijakom 7 o8i, ter sklenejo nič manjšega, ko na visoke line mu razobesiti 7eliko sla^jansko trobojnico. Zberejo se nekega dne mnogoate^ilno na prijaznem biibu S7. Urbana in sičuo korakajo a s^ojo bandero proti mestu. Ali so že bili ovajeni, ali kako je prišlo, ne 7em, le to je goto^o: dijaki 87ojega namena niso doaegnoli. Nekteri meš8ani posebno 7ro8e kr7i so jim stopili na8proti in slo^ensko dijaštvo razpraili na 7se kraje 7etra; pa zasta^a ni sla 7 zgubo, temo8 dolgo potem je 7e8elo plapolala na 7isokem Ojstro^ci 7iše cerk^e 87. Urbana; kaplan Jernej pa se dolgo potem 7 Ptuji ni smel prika- zati se, ker mislilo se je, da je on za to dijake našuntal. Slabeje, kakor 7 Ptuji, godilo ae je dijakom 7 enaki priliki 7 Ljutomeru. Bila je dne 27. a7gusta primicija g. M. J. 7 Borelcih, fare 87. Eriža, — primicij bilo je ti8tega leta med Muro inDra7o7. —Dijako7 se je zbralo 40—50. Drugi den so na^dnšijo in ueaejo slo^ensko bandero 7 bližnji Ljutomer, da zra^en tudi pozdra^ijo blagega narodnjaka dr. Matijo Preloga. Toda slabo 80 zadeli. Ljutomer6anom tiatokrat slovenska bandera ni bila ?šeč. Oborožaje se s palicami, pokličejo blapce in mlatiče, in hajd nad dijake. Nekteri so hitro potegnili 7 dr. Prelogo^o atano^anje, manje are8ni so zbežali, nekteri ao bili precej tepeni, kaki 3 celo vjeti in 7 gradu Braneškem, gder je bila gospoaka, 7 ljuknjo potisneni. Okrajni sodnik je bil naa rojak g. Stuhec. On je drugo jutro dijake zaslišavši odpustil domo7. Slovenska bandera pri tej priliki ni bila rešena. Za^oljo tega čina je bilo ljudatvo 7 okolici jako razdraženo in trebalo ga je potolažiti, da ni80 šli z orožjem nad Ljutomeržane. Dr. Prelog pa ni 7e8 imel tam dobce ure. Preselil ae je tedaj 7 Veržeje in poznej 7 Maribor; na njego^o mesto 7 Ljutomeru pa je priael dr. Magdi8. Marsikdo se bo čudil, kako je bilo mogoče, da 80 toliko 8rtili slo^ensko zaata^o 7 Ptuji in 7 Ljutomeru, tedaj 7 sredini čisto slo^enskega prebivalst^a. Eakor dendenešnji, tako je bilo že tiatokrat: 8e se d7a Nemca 7 kterem kraji naselita, že ho8eta z^onec nositi, in 7se bi moralo nemaki cutiti in misliti. Vsem Nemcem in žalibog le premnogim našim Ia8tuim sino^om — odpadnikom rasel je mo8no greben, ker so ra^no 7 Frankfurtu ko^ali 7eliko nemško drža^o, 7 kteri bi mogli tudi Slo^enci bote ali nehot6 utoniti. V Ljutotomeru pa še je upli^ala nekana druga re8. Razmere med Magjari in Hr^ati ao se tako poostrile, da se je na obeb straneh s6 7ao močjo pripra^ljalo na kr7»7i boj. Sla^ni ban Jelačič zbiral je 87oje junake kraj Dra7e. V Varaždinu je ustano^il 87oj gla^ni tabor. Eruti Magjari zaseli so Medjimurje in dalje kraj Mui e gor do Radgone razsta^ili 870J0 puntarsko drubal. V Ljutomeru in 7 Radgoni so trosili glas, — malo7redni Judi bili 80 jih gla^ni pomaga8i. — da bojo od te strani po slo^enskej zemlji vdarili na Hr^aško. Ob Muri med Ljutomerom in Radgono bilo je malo naaih 7ojako7 za obrambo; Magjari 80 nekterikrat 7 no8nem 6asu unkraj Mure napra^ili prasko, za8eli streljati in rogoviliti, kakor da bi res hteli planoti 8rez Muro. Ljudst^o je ži^elo 7 7ednem atrabu. Ljutomeržani niso trpeli slo^enske zasta^e, 8eš, ta bo nas 07adila kot prijatelje so8edo7 Hr7ato7, potem pa gorje nam. (Dalje prib.) Smešničar 48. Eo je bil hudir iz aebe8 7ržen, je tako silno letel, da se je raztiesnol in 80 deli njego^i na vse kraje 87eta razleteli: gla^ajepala na Španjolsko, srce na Italijansko. trebub v Nem- ško, roke v Tarško, noge na Francosko. Zato 80 Španjolci tako štimani, Italijani izdajljivi, Netnci požreani, Turki ropa- in kr^iželjni, Francozi pa tako radi plešejo. Samo Slo^anom druga ui ostalo, nego tablica, katero je 7rag med palcem pri sebi imel, in je zletela 7 slo7ansko deželo, da bi na njo pisali tuje grebe, za kateie bi se Slovani naj pokorili. R. Rižnar.