LISTEK. Na vseh vernih dan. Drago Plevec. Tako tibo ia mirao je bilo tisti popoldaa, k.ot bi bile izamrle vae hiše po 7rsti do Breznikove koče. Molčala je vas, kot bi raislila globoke, reaae miali ia aihče je ae apa motiti. Kaj neki miali, da je ajeao lice tako resao daaea, skoro otožao. Moj Bog, 7eraih daa daa j1!. Nihče 7 7aai ae izprego^ori be8ede rad aa ta daa, vsak ima mialij dovolj, ia te aiiali V8ak 7 87ojem arca ia jih ae razkma drugim. Ne gre aikamor, oataae doma, ae dela maogo, Čfi že pričae delo, aeha zopet, ker ga motijo miali. Ne more delati daaes. Tako je 7 naši vasi aa ta daa. Pri Mohoro^ih so bili 7si doma tisti popoldaa. Ded je sedel zanaj pod ja^orom ia 7e.',el brezo^ko. Z dre^eaa je padelod časa d6 čatia list, rožnorudeč ali rumen; sakal se je po zraka ia potem rablo priletel aa tla, aa bre.sove aibe, ki ei jih je pripra^il ded. Ia 7ez 1 je ded ia 7ezal, pa ai držalo. Zbral ai, je nibe, potem pa je poatal aredi dela ia se zaa ialil, vezal dalje ia ae zopet zamislil ia beka ma je smnkaila iz rok. Mialil je aekaj ded ia ai alo delo od rok. rToliko metelj sem že Z7ezal, ta pa me ae uboga. Da mi ne gre iz gla^e ..." Ia ded je pobral sibe, ki ao ma razletele ia zopet jih je vezal ia mislil dalje. rEao leto, . . . kratko je bilo. Včeraj je bilo to ia ae laai. To je bilo 7eaelje takrat pri hrama, ko smo ga dobili. Tako drobea je bil ia aežea ter bel ia aič se ai jokal. Moj Bog, ta otrok . . . Za Toačka ao ga krstili. Naj bo po deda Toai, je rekel oa, ajej je bilo tadi pra7. Ia bil je Toaček. Tako pridea je bil kot ae aobea otrok, kar jih pomaim 7 nasem roda. nDedec", je klical ia stego^al roki po meai. Vzel sem ga 7 naročje ali posadil aa koleao. Eo je začel go^oriti, sem ga aaačil: Sceti Jožef, Stari možek, Z brado giblje, Z nogo ziblje Dete Jezusa. In tako lepo je zaal to po^edati. Vaakema je ponovil to rad, in če si ga vprašal, kdo teje aaačil tega, je rekel: ndedeca. Mi je rea ostalo to ime. Oa je rekel tako, ko ae ai zaal govoriti, ia potem ao rekali vsi tako. Na 7ežer je prisel 7edao k meai aa klop ia vprasal kaj ali povedal kaj aovega. nDedec, aa novih grabljah že maajka ea zob." BDedec, zakaj je Miaka daaes jokala?" Miaka je bila seatra, maogo atarejia od ajega. nHado je jokala ia ^nrašal sem jo, če jo kaj boli. Pa ai hotela povedati. Dedec, veate 7i, zakaj?" BNe 7em, Toaček!" ^Slišis, Toaček, Averaarijo zvoai, bova molila." Ia molila 87a skupaj m molil je z menoj mali Toaček otroaki ia srčao. nDedec", je 7prašal hitro po Ameaa, Bmežaarj67 Ceae bo goto^o prisel 7 aebeaa, ker z7oai 7aak 7ečer A^emarijo." BPride, pride, pa tndi tisti pridejo, ki aaino molijo Avemarijo. Le pridao moli!" Same otroske, aedolžae miali ao se rodile 7 tej gla^ici, ia 78ako je moral po^edati ia aajrajai jo je dovedal meai. Meada je že čatil ia videl, da ga imam aajrajsi. nDedec, glejte, toliko zvezd! Eaj pomeaijo te Z7ezde?" pToaček, 768, to ao aagelji božji. Veak angelj ima aa glavi zlato Z7ezdo, bliačečo, avetlo, ia »a večer pridejo aagelji aa Bebo ia gledajo doli aa zemljo. Gledajo, kaj delajo ljudje ia 7ae po^edo Boga." nDedec, zdaj je padla zvezda z aeba. Eam je padla?" nAagelj je priplaval aa zemljo. Tam je aekdo amrl, 7eš, iD BJego^o duso bo aagelj B6861 BogU." ,Po 78ako duao pride ange^j?" BPo 7aako dobro." BPo 7ašo dušo, ded, bo prisel aagelj?" BNe 7em, ToBček." BBomo videli aagelja, avetlo z^ezdo?.." Eaj 786 ae 7prasa ta otrok . . . Tako je mislil Mohoro7 ded pod ja^orom tisti popoldan ia vezal je raetlo ia ni je zvczal. VzdihBil je ib pobral iglo 8 tal ia 7ezal dalje. Ib zopet je priael tiati žalostai aporais. BTo je bilo laai na ta daa. Miaka je spletala 7eaec iz kapaciaerc in smreko^ih 7rho7 za babičifl grob. BToaček pojdi z meaoj, gre^a aa pokopaliaže." Ia oblekel sem boljšo sakajo ia Toačka sem oblekel in ma dal klobuk aa gla^o, 7zel 7eaec ia S7ečo 7 jedao roko ia 7 drugo Toačka ia sla 87a. BZa koga aesemo 7eaec?a BZa babico, ki apijo aa pokopallšča pod križem." BEaj ate žalostai, ded?" Menda sem ae res užalostil, ko aem jel raisliti aa hjo, dobra žeaa je bila, moja Marta. V aebeaib že čaka aame. OdpabDila 87a 7rata ia stopila aa pokopaliače. Grobo^i so bili okrašeai a avežim C7etjem. Nihče ni zabil S7ojih 7eraih. Ia ala 87a h groba ia položila 87a 7eaec aaaj. Ia 7 prat S7a 7takaila avečo ia jo ažgala. Moja Marta, aaj ji 8veti večna lač! BDedec, kaj ste žalostai?" je 7praaal Toaček tibo ia akrbao. BNe 7eš ae, Toaček, za solze ia bol. Eo boa star, ko so dedec, boa že iz^edel za to. Le tiho bodi. Glej, Toaček, tudi jaz bom prišel kmala sem, ta aem poleg me bodo djali ia tak križ bodo posta^ili. Ia pria'el bo 7eraih daa ia, Toaček moj, priaeai takrat 7eaec babici ia meai. Boa?" BBom." nIa 87ečo prižgi aa 7saki gomili. Boa?B ^Bom." Pogledal me je, kot ae bi razamel moje žaloati. BMoli takrat za-me. Boš?" BBoma, je odgo^oril boječe. Ni mogel 7erjeti, da bi amrli dedec. Pa bo že res, ker 80 rekli dedec. To je bilo takrat, daaes je leto tega. Ia 7 zirai je Toaček zbolel ia bledel je 7edao bolj ia alabel. Sedel sem ob ajego^i poatelji, da bi ga kratkočasil. BDedec, če bom urarl . .. ." zakaaljal je težko. BSaj ae bos, Toaeek. Zdra7 boa ia čil zopet ia radeč 7 licih ko prej. Ia 7 solo boa hodif drago leto, 7eš, h goap;>da." BDedee, ko bom umrl, bom tudi šel aa pokopališče, kjer ao grobo^i ?" BPa aaj ae boš amrl, Toaček." nBo tisti grob tudi tak, kakor je babičirt, dedec?" Ni se dal odvrniti od te mJsli. Je menda. že vedel, da bo amrl, saj pravijo, da bolaikii slutijo bližajo smrt. BBosteaa tistera groba tudi 7Žgali lačko ?* Ia 7stal je Moboro7 ded, ko je to mi8lil, položil metlo od aebe ia počasi ael 7 hiao. Ni mogel dalje ostati, aekaj ga je gaalo. Ia poiakal je boljao sakajo ter klobak ia ael a.v 7rt ia natrgal kapuciaaric ia zeleaih 7rhce7 od gred. Poiskal je 87ečo ia odsel. In lezel je poča8i iz 7aai aa hrib. Odkril Be je ia odpahail duri ia stopil aa pokopalisče. Šel je h grobu Martaem ia Toačekovem. Mal je bil BJego? grob ia aizek ia mal križ je stal tara. Na gomili pa je bil že 7eaec, ki ga je priaesla Miaka, dobra aeatra. Ia skloail se jc ded ia piložil je aopka 7 križem aa Bredo 7eaca. Ia 87ečo je 7takail ob šopkih 7 zemlju ia jo 7žgal. Stal je tam ded b akloajeao gla^o in atrmel je 7 grobek 7auko7, 87eča pa je d<> gorevala z nerairnim plaraenom. BDa bi bil jaz sel meato ajega . . .!