METOV
llustrovan gospodarski list
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
>Kmetova!ec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
lnserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 50 K, na »/„ strani 30 K, na »/< strani 15 K in na '/„ strani 10 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalcac so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
~ Št. 3. V Ljubljani, 15, februarja 1904.
Leto XXI.
Obseg: Soseda Razumnika prašičja reja. — Ali je bolje trte saditi koj po rigolanju ali šele leto pozneje. — Gnojenje vinogradov-Vprašanja in odgovori. - Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — lnserati.
Soseda Razumnika prašičja reja.
(Dalje.)
IV. Nauk, kako je spoznati prašičjo starost na zobeh.*)
Popoldne je Kopitar pravočasno prišel k Razum-nikovim. Moža sta šla takoj v svinjak, kjer je bilo 12 plemenskih svinj, mrjasec in nekaj mladičev.^
Že na potu v svinjak pravi sosed: „Na zobeh spoznati starost prašičev ni nič težkega, čeprav se prašičji zobje drugače razvijajo kakor n. pr. konj -ski, goveji ali ovčji."
V svinjaku Razumnik nadaljuje:, Predvsem si zapomni, da pujsek najprej dobi krajnike in okla. To moremo videti pri tehle pujskih, ki so včeraj prišli na svet."
Razumnik vjame pujska, ki je pač silno cvilil in otresai, ter ga rahlo položi na levo roko in mu z desnico nekoliko odpre ustni.
„Poglej, spodaj in zgoraj ima na vsaki strani dva kakor igla ostra zoba (pod. 3.)! Ti zobje niso konci
Podoba 3. a sta mlečni okli in krajnika.
*) Med prirejanjem spisa za tisk smo se odločili za drugačno razdelitev kakor je v izvirniku, zato smo tu pričeli s IV. poglavjem, ter naj ima drugi del II. poglavja naslov: .,111, Doječa svinja ima premalo mleka."
čeljusti, temveč bolj zadaj. Kleščniki in srednjaki torej ne morejo biti, kajti ti stojijo čisto spredaj. Ti zobje so krajniki in okla. S temi zobmi pride pujsek na svet." —„Tako; to sem videl in si zapomnim," zagotavlja Kopitar.
„Kako pa naprej?"
„Tu imam 4 tedne stare pujske," pravi sosed in privleče dragega cvilečega pujska. „Pri teh so že
kleščniki predrli." (Na pod. 4. c c).
/•,,/ .	..Vidim," pravi
Kopitar, ,,s četrtim tednom pridejo torej kleščniki; kdaj pa pridejo srednjaki?"
„Srednjaki pa pre-derejo z 12 tedni, in le pri hitro rastočih plemenih tudi že z 8 tedni," nadaljuje Razumnik. „ Poglej torej še enega 12 tednov starega pujska. Imam ravno eno gnezdo v tej starosti."
S pomočjo dekle so vjeli večjega pujska, ki se je pa že kar pošteno branil, a so ga slednjič vendar premagali.
„Tukaj so ravnokar prebodli zadnji mlečni zobje, in sicer srednjaki," govori Razumnik ter kaže Kopitarju zobovje (pod. 5).„Sedaj so vsi mlečni zobje zunaj. V istem redu, kakor jih je pujsek dobil, jih pozneje prašič tudi menja."
Podoba 4.
aa mlečni okli, bb mlečna krajnika, cc mlečna kleščnika.
»Potemtakem se torej najprej menjajo krajniki in okla, potem kleščniki in nazadnje šele srednjaki?"
„Da, tako je," pritrdi sosed. „Z 8—9 meseci se menjajo krajniki in okla, z 12 meseci kleščniki in nekako s 16 — 18 meseci pa srednjaki."
„ Vselej preteče 4 mesece, preden se vrši kakšna menjava zob. 18 mesecev star prašič ima vse stalne zobe. To ti pa morem pokazati na čeljusti, ki jo imam hranjeno in grem takoj ponjo."
Razumnik je šel vun, a se je kmalu vrnil s prašičjo čeljustjo v roki.
„Ta spodnja čeljust (glej pod. 6.) je od poldrugo leto starega prašiča, ki smo ga zaklali," prične Razumnik, „zato dobro vem za starost. Ta žival je že srednjake menjala in tudi zadnji kočnik je že zrasel."
„No, zdi se mi, da ne bo težko vse to zapomniti", meni Kopitar. „Mislil sem, da je vsa reč težavnejša "
„Za prasičerejca pa ni potrebno vse to vedeti," poučuje Razumnik naprej. „On naj vsaj toliko ve, kdaj prašič menja krajnike ter okla in kdaj kleščnike. Dokler mlečni krajniki niso nadomeščeni s stalnimi zobmi, se prašič še ne sme za pleme rabiti. Poglej, Kopitar, tu imam dve svinji, ki sta menda iz istega gnezda kakor tvoja ponesrečena svinja, ki sedaj dva pujska doji. Ti dve svinji sta pred kakimi 4 tedni menjali mlečne krajnike, zato jih prihodnjič pripustim."
Razumnik in Kopitar stopita h koču, kjer sta ležali dve dobro razviti svinji po 75— 100 kg težki.
„Ti svinji sta vendar starejši," vzklikneKopitar.
»Poglejmo zobovje" odvrne Razumnik ter stopi v koč. Svinji sta mirno pričakovali gospodarja, in on jih previdno prične čehljati za ušesi i a po licih. Potem spodnjo ustno nekoliko dol potisne. „Vidiš, Kopitar, to so stalni krajniki, mlečni so že izpadli."
„Vidim!" potrdi Kopitar. „Svinja ima isto
Podoba 5. Zobovje 8 do 12 tednov starega prašiča. a a' kleščnika, b b' srednjaka, c c' krajnika. d d' okli.
Podoba 6.
Spodnja čeljust 18 do 20 mesecev starega prašiča. I kleščnik, II srednjak, III krajnik, c oklo, I—IV kočnjaki. Zobje so stalni.
,.Razumem," meni sedaj klaverno Kopitar. »Velikost svinje me je zapeljala. V bodočnosti bom drugače ravnal."
V. Kako je ravnati z mladimi prašiči, ki bodo za pleme.
„Ali pa ni nevarno predolgo čakati, preden se mlada svinja pripusti?" vpraša čez nekaj časa Kopitar.
„To je pač upoštevati," odgovori sosed. „Živali rastnih plemen, kakor ta žlahtna angleška svinja (glej pod. 7.), so pač k temu nagnjene, da se rade prezgodaj odebele. Pri takih žlahtnih svinjah se kaj lehko pripeti, da se odebele in da bukanje tedaj preneha, ko bi se šele smelo pričeti kazati. No. jaz si vem pomagati."
„Kaj počneš, da ti debe-lenje plemenskih prašičev ne škoduje?" vpraša Kopitar začuden, veden.
„To je zelo preprosto," odvrne sosed smehljaje. ,.Jaz jih tako krmim, da se ne morejo debeliti. Ko mesecev stari, dobivajo litre posnetega mleka, zdrobljenega ječmena in bov, 2 kg krompirja in tega še malo pese. Glavna reč za mlade plemenske prašiče pa je, da so spomladi, poleti in jeseni ves dan na prostem. To je najboljše sredstvo ohraniti rodovitnost in sposobnost za bukanje pri angleških prašičih. V mojem svinjaku se nikdar ne pripeti, da bi bila kaka svinja jalova zaradi debelosti. Moji mladi plemenski prašiči so zaradi pregibanja na prostem in zaradi razmerno ne preobilne krme vedno manj rejeni, a njih okostje, zlasti v zadnjem delu, je odlično razvito."
Razumnik spravi prašiče pokonci ter jih požene v svinjakov hodnik.
„Rejeni pač niso,"
„To sem pa res rado-
sploh so 5 po 3
otro-vrhu-
no, prašiči iz istega gnezda
zobovje kakor moja, vendar je tvoja veliko večja; niso vedno enaki."
„To je tudi res," odgovori sosed, ,.vendar menim, da bi se bila tvoja svinja tudi tako razvila, da se ni s 5'/2 meseca ubrejila."
Podoba 7. Mlada angleška svinja.
potrdi Kopitar, „kumerni
pa tudi ne. Kar je res, je res: lepi so. Kosti imajo močne, život je širok in globok in posebno zadnji del ter prsi sta izborno razvita. Kadar bodo ti prašiči spitani, to bodo težki! Radoveden sem na pujske teh svinj."
Kopitar zapusti s sosedom svinjak, in ko prideta na cesto, srečata mlinarja Vrhovnika.
Kako pa gre s tvojo prašičjo rejo,-' vpraša Razumnik" mlinarja. Ti imaš tudi tisto pleme kakor midva. Ali si zadovoljen s svojima svinjama, ki si jih kupil pred pol leta 6 mesecev stari na priporočilo kmetijske družbe."
„Pusti me v miru s tem sleparstvom," odgovori mlinar ves razjarjen. ,,Domači ali hrvaški prašiči so mi ljubši."
rKakšen povod pa imaš, da tako zabavljaš na angleške prašiče?" vpraša smehljaje sosed. „Zdi se mi, da vem, kaj je s tvojimi prašiči. Bržkone imajo isto bolezen, kakor pred dvema letoma tvoje krave in ju-nice, zaradi kterih si me vprašal za svet."
„Ktero bolezen meniš," vpraša nič kaj prijazno mlinar. „Moji prašiči niso bolni, še preveč so zdravi in jedo kakor polhi."
„Jaz menim debelost," odvrne Razumnik; „ta je pri plemenski živini bolezen, in še precej huda."
„Debele so pač moje svinje, a jaz nimam zato živine v hlevu, da bi stradala," odgovori bahato mlinar.
„Če dovoliš, pojdimo pogledat tvoje angleške prašiče," tolaži sosed; „morda se mi posreči jih zopet usposobiti za pleme, kakor se mi je posrečilo s tvojimi junicami."
„Prav," meni mlinar; „morda bi bilo bolje, da sem te že poprej vprašal za svet."
Vsi trije so korakali proti Vrhovnikovemu mlinu.
„Priženi svoje prašiče venkaj na dvorišče; v svinjaku tvojih pitancev ne moremo dovolj občudovati," naroča Razumnik; „če naj ti kaj svetujem, moram do-dobrega spoznati tajnosti tvojega ravnanja."
Dekla je prignala dve debeli živali iz svinjaka.
„Tako, to sta tvoji plemenski svinji," vskiikne smejaje Razumnik. „Plemenski sviDji pač nista, temveč odlični živali za kako razstavo za pitano živino. Vso čast tvoji umetnosti v pitanju, a prasičerejec si zelo slab. Nedostaja ti še temeljnih pojmov umne prašičje reje. Poslušaj, Vihovnik, koliko si pa dal za ti svinji, ko sta b li pol leta stari. Gotovo sta bili zelo dragi."
„Po sto kron sem jih plačal," odgovori mlinar jezno. ,.Sleparstvo je bilo."
„Ne, mlinar," meni Razumnik, ,,živali sta bili vredni tega denarja. Jaz sem takrat videl ti živali, a ti nisi znal z njima ravnati, Ti in tvoje nespametno krmljenje sta vzrok. Kaj si jima pa vendar pokladal?"
,,Dobivali sta mleka, otrobov, krompirja in slabe moke, kolikor sta hoteli žreti."
„No, in poleg tega seveda dovolj miru za pre-bavljanje," se roga sosed. „Mlinar, ali sta svinji prišli kdaj na prosto, odkar si jih kupil? Povej odkritosrčno."
„Saj vidiš, da nimam prostora, da bi prašiče kam izpušča!," odgovori mlinar, „na hodnik v svinjaku sta pa semtertja že prišli."
„Toliko, da ravno nista pozabili hoditi," pravi Razumnik; ,,poglejmo tvoje šetališče za prašiče v svinjaku."
Razumnik hiti v svinjak ter smehljaje ostane na pragu in vzklikne: „Tako, to je tekalisče! Dvanajst korakov dolgo, in široko, da se prašič komaj obrne. Sedaj se ne čudim več. Mlinar, prodaj ali zakol j i prašiči, kajti ubrejili se nikdar ne bosta. V bodočnosti pa ne kupuj za pitanje polletnih prašičev po 100 kron. Drži se pitanja, to razumeš, a v to svrho kupuj cene mladiče, ne pa dragocenih plemenskih živali. Rejo prašičev pa opusti."
„Torej sem naredil slabo kupčijo," odvrne mlinar čmerno."
,To bi lehko vedel, da plemenskim prašičem ne smeš tako pokladati in da se morajo take žlahtne in rastne živali dovolj pregibati na prostem, če naj se ba-kanje ne zamori popolnoma. Domači prašiči, ki so veliko manj rastni in se v mladosti ne debele radi, že prenašajo tako ravnanje, angleški žlahtni prašiči pa nikakor ne. Za enkrat ti ne vem dati drugega sveta, kakor prodaj ali zakolji prašiča."
S temi besedami zapusti Razumnik s Kopitarjem mlinarjevo dvorišče.	(Dalje prib.)
Ali je "bolje trte saditi koj po rigolanju ali šele leto pozneje.
To vprašanje je važno, zato se hočem tu podrobneje z njim baviti, zlasti ker so glede tega tudi strokovnjaki raznega mnenja. Mnogokrat se isto delo mnogo bolje obnese in bolj posreči, čeravno se je vedno na enak način izvrševalo. Nevednež pripisuje to navadno le slučaju, ne da bi poizvedel za pravi vzrok razliki. In ravno pri sajenju cepljenk ali tudi ameriških podlog se večkrat dogajajo jako presenetljivi slučaji. Večkrat se dogaja, da se cepljenke iz iste trtnice, ki so enako lepe in v isto zemljo vsajene, v prvih letih razvijajo neenakomerno, čeravno se vse enako obdelujejo. Če so bile trte lepe in zdrave, potem je vzrok tej neenaki rasti v sajenju.
Slučaj lehko nanese, da je treba vsled slabega vremena ali vsled nedostatnega števila trt nadaljno sajenje prekiniti za 2, 3 ali tudi več mesecev. Če je bila dotična parcela prerigolana že pred zimo ali pozimi, se je do pomladi popolnoma dovolj usedla, in v tako zemljo v pravem času spomladi pravilno vsajene zdrave trte bodo kmalu pričele rasti in se bujno razvijati. To pa zato, ker je nanovo prerigolana zemlja še jako rahla, da more prihajati t plota in zrak kakor tudi potrebna vlaga do one globine, kjer je obilo hrane, ki se vsled teh vremenskih vplivov hitreje razkraja, in tako trto sili do boljšega razvoja globoko segajočih korenin.
Čim dlje pa je novoprerigolana zemlja nezasajena in neobdelovana, tem bolj se seseda in tem bolj postaja nepredorna in nepristopna zraku in gorkoti. Zato se pa ameriške podloge, zlasti pa cepljenke, razvijajo tem slabše, čim bolj seje novoprekopana prst usedla in čim dlje je ostala neposajena.
Za slučaj, da dotične parcele ni mogoče v dotičnem letu s trtami zasaditi, potem jo je zasaditi s takimi rastlinami, ki zahtevajo večkratno pletev in tudi mnogo gnoja, na pr. krompir, turšica, pesa i d. S pletvijo se površje rahlja, z gnojem pa zboljšuje gornja na hrani revna plast, ki je bila pred tigolanjem na dnu, torej 70 — 90 cm globoko. Obenem se s tem vrhnjim gnojenjem deloma nadomestijo hranila iz srednjih zemeljskih plasti, ki v teku leta neporabljene zlezejo v spodnje, globlje plasti. Tako gnojenje in poletno obdelavanje se dobro izplača, ker so pridelovane rastline mnogo lepše in bogateje obrode kakor navadno, kar je seveda tudi globoko prekopani zemlji pripisovati.
Pred zimo je tako parcelo še enkrat s kopalnico dobro prekopati ali prerahljati, da jo čez zimo mraz globoko prešine.
Iz tega sledi, da je mnogo bolje, če se trte po-sade kmalu potem, ko se je prerigolana zemlja dovolj usedla, torej čez 2—4 tedne, kakor pa šele čez več
mesecev. Seveda se mora sajenje ravnati tudi po podnebju in vremenu. V južnih krajih, kjer ni snega in kjer so zime kratke in bolj suhe, se trte lehko še pred zimo posade in potem nekoliko zasujejo, da se gornji deli preveč ne presuše ali celo pomrznejo; vsekakor pa je bolje, če se sade ob lepem vremenu od druge polovice februarja naprej, oziroma prav zgodaj spomladi, da pričnejo kmalu poganjati.
Nasprotno je pa jako priporočljivo, če se parcela, ki se namerava nanovo s trtami nasaditi, pusti nekaj časa, vsaj 2—3 leta pred rigolanjem neposaena, odnosno da se rabi za deteljišče, ali pa da se zasaja s poljskimi pridelki, kterim je treba dobro gnojiti ter jih pleti, da se med tem časom zboljšuje gornja plast, ki pride pri rigolanju na dno ali na sredo, torej v globino, kjer se morajo glavne trtne korenine najbolj razvijati. Zlasti strme in od stanovanja zelo oddaljene parcele je najbolje posejati z deteljo ter jo dobro pognojiti enkrat ali dvakrat z umetnimi gnojili, namreč s Tomasovo žlindro ter s kajnitom ali s kalijevo soljo. Detelja in sočivje, t. j. fižol, grah, leča, grašica, bob i. e., že same-nasebi zemljo znatno zboljšujejo, ker gredo njih korenine globoko in ker iz zraka dobivajo dušik, glavno hrano za trto. Kdor bo tako postopal, mu ne bo nikdar žal; izgubljena leta nadomesti trta z poznejšo bujnejšo rastjo in s hitrejšo ter boljšo rodovitnostjo. Fr. Gombač.
Gnojenje vinogradov.
Spisal A. Žmavc.
(Konec)
Drugače je v bolj lahki, peščenati zemlji. Gnoj se razmeroma hitro razkraja, in ker je zemlja zelo predorna, pridejo njegove hranilne snovi z vodo prav kmalu v primerno globočino, da služijo rastlini; mnogo se jih tudi pogubi, če so spodnje plasti predorne, ker jih rastlina posrka samo toliko, kolikor jih more potrebovati za naravni svoj razvoj. Tu kaže torej gnojiti bolj plitvo, po malem,pavečkrat! Čenikjer drugje, je gnojenje čezinčez, po poljedelskem načinu umestno tu; v ravnini, kakor po Furlaniji, se pa gnoj prav lehko podorava. Kjer so strme lege, je skrbeti za to, da se deževnica po primernih jarkih odpeljuje, sicer nam nalivi odnašajo zemljo z gnojeni vred bogvekam, in vinograd nam kmalu kaže sama suha rebra hirajočih, onemogliti trt.
Prva kop je precej globoka, če se izvršuje namenu primerno, tako da pride gnoj, če ga raztrosimo širom po vinogradu, najmanj tako globoko, kakor če gnojimo k trsu v posamezne jamice.*) Tega gnojenja ne moremo nikakor primerjati z gnojenjem „na glavo" pri drugih rastlinah, posebno če uvažujemo, da rasejo trte v ri-golanem svetu, ki ga prerasej o s koreninami čezinčez, torej ga rastlina sama rahlega ohrani do gotove mere. - Njegova predornost je potemtakem čisto drugačna kakor ona mrtve zemlje, n. pr. na polju, ki je ne preobrača več oralo. Pomisliti je tudi, da danes ne sadimo 50 cm dolgih in daljših trt, ampak volimo krajše, dobro vedoč, da so nam tako spodnje korenine lepše in laže razvijajo. Na njih pa je, da si poiščejo hrane, če treba tudi v večji glo-bočini; slobodno jim!
Redilne snovi ne potrebujejo bogve koliko časa, da pridejo do korenin, če jih z
gnojem ne denemo neposredno k njim. Gozdno drevje si gnoji samo. Kako bi se mogel mogočni hrast braniti silni burji, da ga ne izruje, če bi ne imel močnih korenin globoko v zemlji; in kako bi se razvijal, če bi tam ne našel potrebnih redilnih snovi! In odkod dobiva te, če mu ne dohajajo po večini s površja zemlje po vodi!
UmevDo je, da ne mislim stem priporočati za vinograde naravnega ali površnega gnojenja; saj je trta sama postala prava razvajenka po človeku. Hočem pa stem povedati, da pri gnojenju vinogradov ne igra nobene uloge tistih 5 cm, če devamo gnoj toliko globlje ali plitveje; kajti pot do korenin za redilne snovi ni tako dolga, niti ni tako zelo težavna, kakor se včasih rado misli in še rajše trdi.
S plevelom se imamo bolj ali manj boriti v vsakem vinogradu; razvija se po hranilni moči zemlje, če so za njega rast ugodni drugi pogoji. Po načelu, daje plevel p odkopavati najkesneje v njegovem cvetenju, če ga hočemo uspešno uničevati, je pač vseeno, kako bujno seje razvil; kajti redilne snovi, ki jih je vzel pravzaprav trti, mora zopet povrniti, s čemer se zboljšuje zgornja plast zemlje, kar vendar ne more biti škodljivo. „Zeleno gnojenje" vinogradov ima v prvi vrsti namen, dovajati zemlji dušik iz zraka, a tudi z ozirom na zboljševanje gornje plasti s podkopanim plevelom enako dobro služi. --Razne trditve, ki jih je pogostoma čuti iz Nemčije, da se gnoji preveč le plevelu, navadno niso resnične Za vinograde pa, ki jih moremo obdelovati z vprežno živino, pa niti ne hodijo v pošte v.
1 oral vinograda z nemškim rizlingom (stara trta) sem I. 1901. in 1902. rešil edino z gnojenjem čezinčez po poljedelskem načinu. Moj prednik ga je na željo gospodarjevo nameraval posekati, češ da se ne izplačuje več njega obdelovanje, ker mora biti po trtni uši že ves okužen. To pa ni bilo res, ampak trte so hirale, ker niso bile pognojene kakih 1 f> let, kolikor je bil star vinograd.*) Prvo leto sem mu pomagal z umetnimi gnojili, 1. 1902. sem ga pa pognojil s hlevskim gnojem pri prvi kopi čeinčez po poljedelskem načinu. Če sem tudi posojal gnoja obenem plevelu, se je takim potom naloženi kapital obrestoval izvrstno: po 40 hI in več vina daje ta \inograd še zdaj in ga ne bo še tako hitro konec, kakor so mu bili prisodili!
Da bi si tudi znala in mogla trta redilne snovi razdeliti, kakor si razdeli dobra gospodinja živila i. dr. lehko za nedoločen čas, nima potrebne shrambe, kjer bi jih shranjevala, okranila ter jih rabila po potrebi. O da, če bi bilo to in ono, dali bi trti že ob rigolanju gnoja kar za 20 let in več skopaj, in mirna Bosna!
Dognana stvar je, da gnoj in gnojenje sploh tem več zaleže, čim večkrat pomalem gnojimo. Pregnojena trta daje slabše vino, redilnih snovi se mnogo pogubi, posebno v zemlji, ki je predornejša.
Gnoj en j avjarkenezametujem,posebno za mlade nasade, agatudinemore m odločno priporočati za vse razmere; gnojenje v posamezne jamice okoli trsani zanič; za trte, ki jih vzgajamo na žico, je pa sploh neiz-
*) Tu so devali gnoj globoko pod trte, ko so jih sadili (1 i)i v kvadratu), kar so mi pripovedovali dotični delavci. Stari vinograd »Ledino« so gnojili takrat tudi po »vipavskem načinu«.
vršljivo; gnojenje čezinčezpo poljedelskem načinu je pa naj cen ej še in v mnogih slu ča-j ih najumestnejše.
Podkopavanje ne povzroča nič posebnih stroškov, ker se to opravlja z navadnim letnim obdelovanjem. Za 15 let je naravno treba mnogo več gnoja kakor za 3 leta. Gnoj je kapital, ki ga parne te nkme-tovalec dobro nalaga. — Slab gospodar, ki na-meče živini kar za ves dan krme v jasli, a še slabši gospodar je tisti, ki naenkrat podkoplje toliko gnoja, kolikor ga je za 15 let treba! — Koliko bi mu ta gnoj med leni časom že koristil drugje! — Na Štajerskem je kaj mnogo posestnikov, ki imajo 10, 20 do 70, da, celo nad 100 oralov vinograda. Kakšne gorostasne množine gnoja bi morali ti naenkrat podkopati, dočim je gnoja jedva za silo, za sproti! V po večini peščenatih in prodnatih zemljah bi se zgubljal velik del onih snovi gnoja ki kaj hasnejo. — Fizikalni vpliv gnoja je tudi le takrat prav ugoden, kedar je bolj na površju, ki ga rahlja in zboljšuje. In ta vpliv je skoraj tako važen, kakor kemijski vpliv. Vrhu tega se pa gnoj v „živi" zemlji tudi ugodneje razkraja kakor v „mrtvi."
Iz vseh teh izvajanj si vsakteri vinogradnik posname za svoje razmere navodilo, kako mu je gnojiti vinsko trto, kar se mu ne more podati v obliki receptov ali 6 resnic in 10 zapovedi. Red in kol o bar j en je gnujitve si ustvariš sam na podlagi svojih izkustev, do česar te privede narava sama, če jo prav spoznavaš.
Končno mi je še omeniti ,,zeleno gnojenje," združeno z gnojenjem z umetnimi gnojili. Posebno v težko pristopnih vinogradih je tnko gnojenje velik pripomoček in prav priporočljivo. Sejejo se metulj niče (n. pr. lucerna. druge detelje, grašica itd.), ki nabirajo sicer dragi dušik iz zraka, ter se v cvetju podkopavajo, Povoljen uspeh se doseže, če se obenem gnoji s fosfornatimi in kalijevimi gnojili.
Glede mešane a mi je omeniti, da je ta beseda danes še jako obsežen pojm. Malokdo si ga prireja pravilno, dasi je tako važen, zlasti za gnojilo vinski trti. Ker pa ni danes moj namen, pisati o tem predmetu, omenjam samo še tole: Mešanec s hlevskim gnojem zb o lj šuj emo, i n h 1 e vski g n o j z m e š a n c e m pomnožujemo ter ga spopolujujemo v njego-v e m gnojilnem učinkovanju.
V premnogih slučajih so nam pa tudi umetna gnojila dobro došla, posebno če je treba trti hitro priskočiti na pomoč z redilnimi snovmi. Vedno je pa gledati na to, da se trta ohrani kolikormo-goče trajno v enako dobri moči, ker nam potem daje tem sigurneje tudi trajno enako dobro kapljico, v kolikor dobrega uspeha ne preprečijo druge neugodne okolnosti.
Pameten vinogradnik nikoli ne čaka tako dolgo z gnojenjem vinogradov, da ga vsled pomanjkanja snovi lačne in hirajoče trte same na to opozarjajo. —
Vprašanja in odgovori.
Drugi odgovor na 20. vprašanje. Glede posode za petrolej iz cementa nam je pisal g. Anton Pintar, trgovec v Kamniku, naslednje: Jaz napravo cementne posode
za petrolej odločno odsvetujem, kajti niti kamen, kaj šele cement, ne drži petroleja, in bi petrolej v taki posodi prav gotovo pronical. Ce se petrolej polije po lesenih tleh, ni boljšega sredstva, da se iz desak spravi, kakor poštupanje s cementom. Ce kovinska posoda slabo drži, je dokaz, da je slabo narejena. Jaz imam že 15 let veliko posodo za petrolej iz močne pocinkane ploščevine, ki še vedno drži.
Vprašanje 32. Pri prvesnici, ki ima sedaj tele pri sebi. sem opazil, da molze le na dva seska, druga dva pa sta suha in brez mleka. Kako je to nepriliko odpraviti ? (.T. Ct. v L.)
Odgovor: Če krava le na dva seska molze, je dvojno mogoče. Ali je dotični del vimena brez mlečne žleze ali s prav slabo razvito žlezo, potem sesek, ki je s tem delom v zvezi, ne daje nič ali pa daje prav malo mleka. Pri Vaši kravi bo bržkone ta vzrok, ker sta dva seska gluha, kar dokazuje, da manjka vsi polovici vimena mlečne žleze. Navadno sta sprednja seska gluha. Ce manjka mlečne žleze, ni nič pomoči. - Drugi vzrok more biti zaprtje seska. V tem slučaju veščak lehko pomaga, če predere seska, in je to celo priporočati; drugače se mlečna žleza posuši, ali pa nastane jako nevarno vnetje vimena.
Vprašanje 33. Saditi mislim ameriške korenjake, in sicer nekoliko globlje, da cepim potem mladike tik zemlje, sčemer bi prihranil grobanje. Ali bi tako ravnanje ne škodilo rodnosti in bujni rasti trte? Ktero trto naj sadim za podlogo? Zemlja je lapornata. (J. K. pri S. A.)
Odgovor: Tako ravnanje ne le nič ne škoduje, temveč se še priporoča kot veliko bolj pravilno. Za lapornato. močno apneno zemljo je priporočena za podlogo „montikola", če pa zemlja ni preveč apnena, se pa vrlo sponaša velikolista riparija (rip. portalis). Svetujemo Vam obrniti se do kakega tamošnjga veščaka. ki ima že izkušnje.
Vprašanje 34. Imam okoli 33 m globok vodnjak z lesenimi cevmi, ki mi delajo veliko neprilik; zato bi jih rad nadomestil z železnimi. Ali mi svetujete železne cevi za vodnjak? Jaz se bojim, da bi bilo tako globok vodnjak z železno opravo silno težko goniti. (J. K. pri Sv. A.)
Odgovor: Hi Vam odločno svetujemo vodnjak z železno opravo, ki ima vse polno prednosti pred leseno. Vaša bojazen glede težkega dela ni opravičena, kajti železni vodnjaki se dajo dandanes tako umno urediti, da se primerno lehko gonijo.
Vprašanje 35. Pri pretakanju vina je stalo nekoliko vina kako poldrugo uro v cinkovi posodi, vsled česar je to vino dobilo zoprn okus. Ali se tako vino da popraviti ? (.T. K. v A.)
Odgovor: Da bi se popravilo vino. ki je dobilo v cinkovi posodi slab okus, ni nobenega sredstva, a v tolažbo Vam bodi, da se slab okus počasi samodsebe izgublja.
Vprašanje 36. Kako je bolje vinograd zasaditi, na trikote ali štirikote? Kdaj naj se gnoji zemlja za nov vinograd, pred rigolanjem ali potem? (I. K. v A.)
Odgovor: Z ozirom na rast je vseeno, kako se trte sade. z ozirom na lažje obdelovanje je pa odločno priporočati saditev v štirikotu. Novemu vinogradu gnojite ob saditvi, in sicer vsaki novo vsajeni trti posebej.
Vprašanje 37. Moja hiša je prav na samem. Za varstvo imam nepriklenjenega psa. Ali sem dolžan v tem slučaju plačevati pasji davek? (I. B. v Z.)
Odgovor: Ne, kajti § 2. deželnega zakona z dne 13. decembra 1SIS8. o davku na pse določa, da se sme ta davek pobirati od vseh psov. izvzemši od tistih, ki so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni. — Seveda je v Vašem slučaju določiti, če se Vaše posestvo more smatrati za samotno ležeče.
Vprašanje 38. Sčim je najbolje mazati trsne kole, s karbolinejem ali z modro galico? (F. S. v D.)
Odgovor: Sveže kole je zelo priporočeno trpežne narediti z modro galico. V to svrho se dene v široko kad voda in se v nji raztopi 2—3 °/0 modre galice. Kole je v tekočino navpično postaviti in naj tu stoje več tednov. Po svežih kolih sok še vedno nekoliko kroži; zgoraj vsled sušenja izpuhteva, za njim pa pritiska voda z bakreno galico, ki daje lesu veliko trpežnost. Pri suhih kolih je uspeh izdatno slabši, ter je bolje rabiti karbolinoj. Karbolinej se segreje na ognju (delo naj se vrši na prostem, zaradi nevarnosti pred požarom), in s takim vročim karbolinejem naj se koli vsaj toliko na dolgo namažejo, kolikor daleč pridejo v zemljo, in nekaj čez, ker je kol tam, kjer gleda iz zemlje, trohnenju najbolj podvržen. Iz kola izpuhteva joči karbolinej je mlademu rastlinskemu zelenju zelo škodljiv, zato je kole s karbolinejem namazati par mesecev pred porabo, da se razpuhtevajoči deli karbolineja izgube. Opozarjamo Vas pa. da je le Ave-narijev karbolinej edino pravi, ter ga stane kg 36 — 40 h ; vsi drugi, zlasti cenejši karbolineji niti karbolineji niso in je njih vrednost zelo majhna, ali pa sploh nobene vrednosti nimajo.
Vprašanje 39. V posebnem zavitku Vam pošljem neko golazen, ki je na prašičih. To golazen smo skušali že z marsičem odpraviti, z mastjo itd., a brez uspeha. Kakšna golazen je to in kako jo je^odpraviti ? (M. IS. v L.)
Odgovor: To kar ste nam poslali, so gnide prašičjih uši, torej so Vaši prašiči ušivi. Uši najlaže preženete z močno tobakovo vodo, če z njo žival dobro natrete dvakrat ali trikrat, zlasti na ušivih mestih. Čez 4 do 5 dni in pozneje se prašič še enkrat namaže s tobakovo vodo, da se pomore še one uši, ki se izležejo iz gnid, kajti tobakova voda gnid ne pomori. Opozarjamo Vas pa, da je tudi še pozneje prašiče pregledati, če se ušivost ni ponovila, kajti kakšna uš, bodisi na prašiču ali v svinjaku, še vedno lehko živa ostane in se more silno hitro zaploditi.
Vprašanje 40. Pri nas velja načelo, da naj se vrtnice obrezujejo kakor trte, kar se mi ne zdi popolnoma umevno. Človek, ki je dovršil kmetijsko šolo. mi svetuje ves stari les porezati in le vodene poganjke prejšnjega leta pustiti. Kje se potem nastavi cvet? Kaj je Vaše mnenje? (A. D. v A.)
Odgovor: I)a nam roža dobro uspeva, je najbolj treba, da jo redno obrezujemo, drugače krona ne dobi lepe oblike, a roža malo ali pa kar nič ne cvete. To je pa tudi lehko umeti, kajti rožni pop se pokaže le na mladem poganjku, a nikdar poprej, največkrat še celo pozneje, koder se ne razvije peti list. Obrezujoči moramo torej zato skrbeti, da narede mladike dovolj močne poganjke, in sicer toliko krepke, da morejo vsaj pet listov razviti. Krona bodi roži okroglasta, a taka bode, če skrajšamo prva dva poganjka iz cepiča takoj spomladi za polovico, ali pa še za več, če kaže, da dobodemo pozneje gotovo še dva nova poganjka. Vse druge poganjke iz Cepiča pa odščipnimo takoj, kakorhitro se pokažejo. Prihodnjo pomlad ravnamo z vsemi štirimi mladikami ravno tako, kakor smo prejšnje leto s prvima dvema. Vedno se moramo držati pravila, da je treba porezati vse slabotne poganjke pod glavnimi in nad glavnimi vejami. Tako moramo potem vsako leto obrezovati, in nič ne škoduje, če dobimo mnogo vej, saj jih moramo pozneje nekaj porezati. ker pačijo krono, ali pa ker se posuše. Omenjam, da rož ne obrezujemo tikoma nad popom, ampak nekoliko više. Če rasejo nekteri poganjki preveč iz krone ven, se porežejo do potrebne dolgosti. Ta pravila glede obrezovanja veljajo za vrste, ki jih gojimo navadno na vrtu; nektere vrste je pa treba drugače obrezovati. Zlasti moramo biti z obrezovanjem previdni pri
tistih vrstah, ki močno v les ženejo. Pri takih vrstah se namreč tvori tem več lesa, čim bolj jih obrezujemo.
Vprašanje 41. Že večkrat se mi je pripetilo, da so mladi pujski dobili v 4. do 5. tednu osepnice. Koža je postala vroča, naredili so se mehurčki, pozneje kraste, in večina, pujskov je poginila. Odkod prihaja taka krastavost pujskov in kako jo je zdraviti? (J. K. v Sp. V.)
Odgovor: Ta bolezen se pri sesajočih pujskih pogostokrat kaže in ji je vzrok nesnaga v svinjaku, slabo in napačno krmljenje, vedno enainista krma doječe svinje, nezadostno pregibanje, pomanjkanje zraka in svetlobe v hlevu itd. itd., izkratka: nepravilno ravnanje z doječo materjo in z mladiči. O vsem tem bomo v letošnjem ..Kmetovalcu" obširno pisali. t'e je bolezen že zelo napredovala, se ne da več veliko narediti: sploh se pa tako bolni pujski nikdar več ne bodo dobro razvijali. Prvi pogoj zdravljenja je, odpraviti vzroke bolezni. Doječi svinji je krmo premeniti, in če le mogoče, ji je dati kaj zelenega. Bolne pujske je zmivati z vodo, kamor se dene na vsak liter 1 gram lizola.
Odgovor: 42. Kaj bi bilo vzrok, da moje krave Že mesec dni glojejo vsak les, do kterega morejo priti: jasli, škafe i. t. d. Ali je to bolezen ali kaj drugega, in kako naj to preprečim? (V. P. v M.)
Odgovor: Takemu glodanju je vzrok pomanjkanje lud-ninskih redilnih snovi v krmi, če se poklada prazna in malo tečna krma, zlasti seno z mokrih ali celo kislih in izsesanih travnikov. Predvsem pokladajte govedi tečno kimo in pridno gnojite vse. prostore, kjer pridelujete kimo. diugače boste vedno imeli to nadlogo v hlevu. Gnojenje s Toinasovo žlindro je posebno priporočeno, ker ta daje rastlinam tudi apna. ki je v tem slučaju posebno važno. Za sedaj pa pričnite govedi za zdravilo redno pokladati klajno apno. Če glodanje lesa, ki je posledica motenja prebavljanja vsled pomanjkanja rudninskih snovi v krmi. zlasti apna, ne poneha kmalu, se lehko izcimijo druge, zelo opasne bolezni.
Vprašanje 43. Kupil sem kravo, ki med molžo brca. zato prosim odgovora, če je kako sredstvo, da bi se krava brcanja odvadila, in kako? (A. H. v B.)
Odgovor: Najprej je treba vedeti, zakaj krava brca. Nektere krave brcajo med molžo, ker so bile v pričetku pokvarjene, in je brcanje tedaj le grda razvada. Tako razvado je treba skušati odpraviti zlepa, če to ,ne gre. pa s krotilnimi sredstvi, a nikdar ne s sirovostjo, kakor na pr. z upitjem ali s palico. Sirovost upornost še povečuje. U koreninjeno razvado je vedno te; ko odpraviti, celo če je žival že od narave zlobnega značaja, ali če ima kako živčno bolezen. Pravzaprav molža le mladi kravi prizadeva neprijeten občutek, ki se pa kmalu izgubi, kajti krava kmalu spozna, kako ji dobro de, če se vime izprazni: zato se vobče krave kaj rade puste molsti, in če brcajo, mora imeti to poseben vzrok: ali so namreč preobčutljive, ali jim pa iz kteregakoli vzroka molža prizadeva bolečine. Vzrok brcanju je torej treba poiskati in ga primernim potom odpraviti. Tudi način molže more biti vzrok brcanju, saj pri nas malokdo zna molsti. Tisto pri nas običajno cukanje seskov je nekaj strašnega, ki za kravo ni prav nič prijetno in je treba nekaj časa, preden se mlada žival temu privadi. A' Vašem slučaju je morda tudi molža vzrok, ker se pri Vas krava utegne drugače molsti, kakor je bila poprej vajena.
Vprašanje 44. Ali se da z našimi domačimi kotli kuhati žganje iz krompirja, rži. turščice itd., in kako se to dela ? (.1. S. v S.)
Odgovor: Gotovo se da z navadnim žganjarskim kotlom iz krompirja, žita itd. žganje kuhati, a to kuhanje bi bilo tako vsestransko pomanjkljivo, da bi delali z veliko izgubo, ne glede na velike davčne ovire, ki jih Vi niti ne
morete premagati. Iz tega vzroka bi bilo brezpomembno, Vam popisovati izdalo vanje žganja iz napominanih reči. ker je to izdelovanje predmet tvorniškega podjetja. Le toliko naj Vam omenimo, da se mora po posebnem ravnanju najprej škrob krompirja in žita izpremeniti v sladkor, potem se sladkor pusti, da pokipi, in pokipela krompirjeva ali žitna žonta se šele kuha za žganje. Spreminjanje v sladkor in kipenje je najtežavnejši del izdelovanja žganja, V to svrho morajo biti posebni prostori, posode in stroji, in vse to je pod nepretrganim nadzorstvom finančne oblasti.
Vprašanje 45. Krava s prvim teletom ima veliko mleka, a je silno trda pri molži. Mleko namreč teče v silno tenkem curku in pol ure se potrebuje za molžo. Krava ima gotovo premajhne luknje v sesku. Ker bi krave ne prodal rad, a vsak opeša v rokah, kdor jo molze, zato vprašam, če je kako sredstvo, to nepriliko odpraviti ? (A. T. v Š.)
Odgovor: Vaše domnevanje, da se krava zato tako počasi molze, ker so luknje v seskih premajhne, bo pravo, ker to dokazuje tenki curek. Izraz, da je luknja v sesku premajhna, je seveda treba prav razumeti. Luknja je pravzaprav že dovolj velika, in če bi tudi ne bila, saj so vsi ti deli zelo raztegljivi; a vzrok je drugje. Vrhu seska, tik vimena, je mišica, ki sesek krčevito zaprt drži, in skoz to zaprto mišico se pri molži mleko mora stiskati. Na eni strani slaba molža (eukanje, namesto stiskanja) in na drugi strani krepka mišica mlade živali delata pravzaprav tenak curek. Seasom bo imenovana mišica že bolj otrpnila in ne bo tako tesno zapirala, zato bo kravo laže molsti, celo če vpeljete pravilno molžo. Za sedaj Vam pa priporočamo narediti poskušnjo z mlečnimi cevkami. V oba seska, ki jih hkrati molzite. vteknite mlečni cevki in stiskajte vime. da mleko odteče. To se pa ne sme predolgo delati, kajti če bi hoteli le na ta način molsti, lehko mišica tako otrpne, da krava niti več mleka ne drži. Mlečno cevko je treba zelo previdno v sesek vtakniti. Mlečne cevke se dobivajo pri družbi po 70 h komad.
Vprašanje 46. Ali bi uspevale na Bolškem ovce brgamaške pasme, koliko bi približno stala oven in ovca te pasme? (A. T. v >S.)
Odgovor; Brgamaško ovčje pleme bi na Bolškem prav gotovo uspevalo, in gotovo bi ne bilo napačno, če bi se za-nikarna bolška ovca nekoliko zboljšala. Brgamaška ovca je trikrat večja kakor bolška, zato seveda potrebuje tudi več krme, na kar se je ozirati. Bergamaška ovca je pa tudi zelo mlečna in ima veliko lepšo volno. Našo družbo so ber-gamaški izvirni ovni stali okoli 100 K eden. Teh živali Vam pa mi niti ne priporočamo za pričetek. temveč Vam priporočamo naše udomačene, na naše razmere, ki so take kakor Vaše, že privajene križane živali, ki so skoraj čiste berga-maške krvi. Te živali, ovne kakor ovce, dobite neprimerno ceneje. Če jih želite, obrnite se na kmetijsko podružnico v Tuhinju, ali pa objavite svojo željo med ,,Malimi naznanili" našega lista. Za zboljšanje ovčje reje dobite gotovo državno podporo za nakup plemenskih živali, zato Vam priporočamo narediti prošnjo na c. kr. kmetijsko ministrstvo, in naj jo z ozirom na Vaše razmere Vaš državni poslanec osebno odda in priporoči v imenovanem ministrstvu.
Vprašanje 47. Kdo ve za kakega trgovca S pre-divom v Zilski dolini na Koroškem, vprašuje politično bralno društvo v Gepovanu na Primorskem.
Odgovor prosimo tistega, ki ve za kak tak naslov, poslati naravnost imenovanemu društvu.
Vprašanje 48. Imam goličavo. ki je suši in burji zelo izpostavljena, ter jo hočem pogozditi. Ali bi bil za pogozdovanje te golieave bolj primeren bor ali
macesen in kje dobim potrebne sadike? Zemljišče spada pod Kranjsko. (J. K. v A.)
Odgovor-. Macesen za suho in južno podnebje, kakršno je Vaše, sploh ni. Dolgoletne skušnje kažejo, da je za pogozdovanje v Vaših krajih edino le bor. Borove sadike dobite v c. kr. osrednji gozdni drevesnici v Ljubljani.
Vprašanje 49. Kje se dobi seme medonosne rastline facelije ki ste jo priporočali v 2. številki ,.Kmetovalca". (A. E. v O.)
Odgovor: Seme facelije priskrbuje trgovec in bla-.gajnik ,.Slov. čebelarskega društva" g. .T. X. Babnik v Ljubljani.
Gospodarske novice.
*	Drugo številko „Kmetovalca" so dobili in dobe prihodnje številke le tisti, ki so plačali udnino, oziroma naročnino za 1. 1904. Dopoši-ljanje druge številke se je udom po nekterih podružnicah nekoliko zakesnilo, ker so se nam nabiralne pole prepozno doposlale in je letos toliko izredno veliko novih udov pristopilo, da ni bilo mogoče naslovov pravočasno urediti, oziroma pripraviti.
*	Novih udov za 1. 1904. ima družba že do sedaj preko 600, ki bodo sprejeti v prihodnji odborovi seji meseca marca. Ker bi v zapisniku seje, ki bo objavljen v ..Kmetovalcu,'1 priobčenje vseh novih udov naenkrat zavzelo preveč prostora, pričnemo s prijavljanjem že v prihodnji številki.
*	Živinorejski shod. Kmetijska podružnica v Novem-mestu namerava prirediti tekom prihodnjega meseca (najbrž 19. ali 20. marca) shod živinorejcev, kjer se bo pogovarjalo o dosedanjih uspehih v živinoreji in se posvetovalo tudi o tem, kako bi kazalo živinorejo zanaprej pospeševati. Najvažnejša točka bo vsekakor vprašanje, kako bi bilo z ozirom na uspehe živinorejskega zakona povzdigniti rejo bikov. Shod se priredi za kranjske živinorejce sploh, zlasti pa je želeti, da se ga udeleže župani po deželi in tisti živinorejci, ki se ukvarjajo z rejo bikov. Natančnejši spored objavimo prihodnjič. Za danes opozarjamo na ta shod vse zavedne živinorejce s prošnjo, naj prijavijo svojo udeležbo, svoje nasvete in želje kmetijski podružnici v Novemmestu.
*	K oddaji semen spomladi. Naša družba bo spomladi, kakor vsa leta dosedaj. priskrbovala svojim udom zanesljiva semena, ter k tej oddaji sledeče pripominjamo. Vobče pridelek lansko leto ni bil velik in tudi ne dober,
' zato so letos semena splošno nekoliko dražja in vrhutega tudi slabša. Seme domače dete 1 j e je vsled deževne jeseni precej rjavkasto, dasi je kaljivost dobra. Družba je kupila izključno domače blago in nekaj gorskega štajerskega ter gorenjeavstrijskega. Na ponudbo nam je bilo prav lepo ogrsko deteljno seme, a ogrsko seme ima v sebi veliko zrnja velike predenice, ki se z nobenim strojem ne da izločiti in ga tudi dunajsko semensko preskušališče nikakor ne potrdi. Gospodarje svarimo pred kupovanjem ogrskega deteljnega semena zaraditega, da se tudi pri nas velika predenica ne vgnezdi. Danes stane domače nečiščeno deteljno seme 126 K 100 kg, a pri čiščenju, kakor ga mi zahtevamo, odpade dobra četrtina, — Lucerna je dobra kakor lansko leto, le nekoliko dražja, — Pes n ose meje letos dražje in vrhutega slabo kaljivo. zato priporočamo vsakemu, ki to seme pri nas naroči ali pa ga kje drugje kupi. da ga vzame za četrtino več kakor navadno. Cena semen je objavljena v tej številki.
*	Deteljno seme, zajamčeno predenice čisto in potrjeno od c. kr. semenskega preskušališča na Dunaju, oddaja družba svojim udom z zavojem vred, in sicer seme domače, štajerske ali črne detelje po 1 K 65 h, in seme lucerne ali nemške detelje po 1 K 55 h za kilogram.
*	Izvirno rusko laneno seme iz Rige na Ruskem je že v Ljubljani in se oddaja po 35 h kilogram. Ker je to seme kupljeno z državno podporo in je cena znižana pod kupno ceno, zato imajo pravico do njega tudi neudje.
*	Jare semenske rži ,,triumfovke", po Rambou-seku zboljšane, prvi pridelek iz izvirnega semena, odda kmetijska družba majhno množino, in sicer 100 % po 20 K. Ta vrsta rži se je na družbenih posestvih, in sicer na rahli kakor na težki zemlji lani izborno sponesla. Triumfovka je zelo plodovita, se zelo razrase, zato naj se redko seje.
*	Seme krmske pese dobivajo udje pri družbi po 80 h kilogram z zavojem vred, in sicer rdečo in rumeno mamntovko ter rumeno ekendorferico.
*	Semenski oves, in sicer zgodnji Milnerjev iz Češkega, je že došel v Ljubljano ter ga stane 100% z vrečo vred 20 K.
*	Cene semenskemu krompirju objavimo prihodnjič.
*	Umetna gnojila ima družba vedno v zalogi in jih oddaja po naslednjih cenah:
Tomasova žlindra 16"/,,, 17°/o> 18 o/0, za 100 kg.....5 K 80 h, 6 K 10 h, tj K 40 h.
Te cene veljajo le za oddajo nadrobno v vrečah po 100 kg. dočim za oddajo podružnicam v celih vagonih po 100 vreč more družba ceno še izdatno znižati. Podružnice, ki leže ob železniški progi Trst-Ljubljana ali Reka-Ljubljana in naroče po cel vagon, imajo tudi dobiček pri voznim", ker potem družba ne vračuna vožnje do Ljubljane, ki je v gorenjih cenah zapopadena, temveč le resnično plačano voznino. Družba ima vedno v zalogi in na drobno oddaja le 16 odstotno žlindro, dočim oddaja višeod-stotno žlindro le v celih vagonih iz zaloge v Trstu, oziroma na Reki.
Rudninski superfosfat po 7 K 25 h 100% z vrečo vred.
Kajn i t po 5 K 100%.
Kalijeva sol po 12 K 60 h 100 kg. To gnojilo se oddaja tudi v vrečah po 50 kg. Kdor gnoji travnike s To-masovo žlindro ali z rudninskim superfosfatom, ta mora gnojiti tudi s kalijem, bodisi s kalijevo soljo ali s kajnitom. Ali odločno priporočamo kalijevo sol. ki ima v sebi 40% kalija in stane 12 K 60 h, dočim ima kajnit le 12—13»/0 kalija ter stane 5 K. Namesto 300 kg kajnita se vzame le 100% kalijeve soli, a ima še več kalija in se vrhutega še prihrani 2 K 40 h.
Kostno moko, kostni superfosfat, čilski sol i ter, roženo moko in druga gnojila se oddajo po dnevni ceni.
*	Močna krmila, in sicer lanene in sezamove tropine ima družba v zalogi vso zimo. Lanene tropine stanejo 18 K, sezamove pa 16 K 100 % z vrečo vred 'v družbenem skladišču ali postavljene na ljubljanski kolodvor. Vse te tropine se oddajajo le v vrečah po 50 %.
*	Živinsko sol priskrbuje družba le v vrečah po 50 kg ali 100 % in le udom, ki sami ne morejo ponjo v Ljubljano. Cena živinski soli je 3 K 38 h za 50 % in 6 K 63 h za 100 %, ter je denar brezpogojno naprej pošiljati, ker se družba na naročila brez denarja ne bo ozirala.
*	Fosforovokislo klajno apno, in sicer od tvrdke Barthel na Dunaju, ima družba vsled opetovano in mnogo-stransko izražene želje svojih udov v zalogi ter ga oddaja 100% po 24 K, 50 % po 12 K in v vrečicah po 5 % po 2 K 20 h. Manj kakor 5 kg se ga ne oddaja. Denar za naročbe na klajno apno je naprej pošiljati, in se na naročbe brez denarja ne bo oziralo.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Vabilo
na občni zbor samostojnega konjerejskega odseka, ki bo v četrtek, dne 3. marca t. I. dopoldne ob desetih v prostorih c. kr. kmetijske drube (Turjaški trg) v Ljubljani.
SPORED:
1.	Poročilo o odsekovem delovanju.
2.	Poročilo o blagajniškem stanju.
3.	Volitev treh odbornikov namesto po društevih pravilih izžrebanih odbornikov.
4.	Posvetovanje o stavljenih predlogih.
Za odsek: Frančišek Povše, načelnik.
Vabilo
na občni zbor kmetijske podružnice v Borovnici, ki bo v nedeljo, 21. svečana ob polštirih popoldne v šolskem poslopju.
SPORED: L Poročilo o delovanju in premoženju podružnice.
2.	Volitev novega odbora.
3.	Morebitni predlogi.
V Borovnici, dne 10. svečana 1904. Ivan Majaron,	Kr. Suhadolnik,
načelnik.	tajnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Krškem, ki bo dne 24.*; februarja ob 8 dopoldne v občinski dvorani.
SPORED: 1 Načelnikovo poročilo.
2.	Odobritev računa za 1. 1903.
3.	Volitev načelnika in odbora.
Opomnja: Ce bi ob določenem času ne bilo navzočih zadostno število udov, bo čez pol ure drug občni zbor ne glede na število udov.
Krško, dne 29. januarja 1904.
Viktor Auman, načelnik.
*) V zadnji številki je bilo pomotoma natisnjeno 25.
Listnica uredništva.
A. K. v K Na Vaše vprašanje, koliko je zavezan vsak upravičenec plačevati davka od skupnega pašnika, ne moremo odgovoriti, ker dotičnih pravnih razmer ne poznamo. Vsekakor je prav gotovo, da tisti, ki pašnika ne vživa, ali, kakor v Vašem slučaju, v manjši meri kakor je upravičen, mora vseeno davek plačevati.
V. v S. Jablane in hruševa drevesa, ki ^bi imela 7 do 10 cm v premeru, ne dobite v nobeni drevesnici. Ce svojo željo naznanite med »Malimi naznanili«, se goto . o kdo oglasi. S primerno skrbnostjo se taka drevesa z uspehom presajajo, a navadno jih rastno, mlado presajeno drevo prehiti, ali vsaj dohiti.
F. O v D. Evidenčni geometer Vašega okraja Vam tako delo za plačilo prav gotovo priskrbi.
M. I). v S. Kakorbitro prodajate vino tudi na drobno, morate vso zalogo zadacati. Naša glavarstva ne dajo dovoljenja za točenje žganja čez ulico, temveč smatrajo to za navaden žganjetoč. Priporočamo Vam za vsako reč posebej prositi. Trgovina z vinom na debelo je prosta obrt, ki jo sme vsakdo zvrševati.
F. Z. v B. Vaše vprašanje je brez podpisa; samo začetne črke ne zadostujejo. Pišite, kdo ste, potem Vam pošljemo tiskan odgovor, ktere travne mešanice so priporočene za napravo travnikov. Nano\o zasejan travnik se z umetnimi gnojili šele prihodnjo jesen štupa.
M H. v B. Na 1ako vprašanje Vam more zanesljivo odgovoriti le pravnik, kteremu vse razmere natanko pojasnite.