Leto XXVI. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 Ur (za Inozemstvo 110 lir), za V« leta 50 Ur, za '/< leta 25 Ur, mesečno 9 lir. Te. denska izdaja letno 60 Ur. Plača ln toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Časopis m Irfovipo, industrijo, obrt in denarništvo Številka 69. Uredništvo: Ljubljana. Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOM1CO 1TALIANO-CHIARI (Brescia). IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITAL1ANO-CHIAR1 (Brescia). Izhaia vsak torek in petek Liubliana. petek27. 1943 Cena O'80 Prepoved prodaje in zapora nanrbtniKov Visoki itonnsar za Ljubljansko pokrajino jo smatrajoč /.a poireu-uo, uremii proizvouiijo m prouajo nahrbtnikov, izdal naslednjo naredbo: cien 1. — Prepoveduje se vsakršna prodaja nahrbtnikov vseli vrst in oblik. Clen 2. — Vsi nahrbtniki, ki jih imajo v Ljubljanski pokrajini v zalogi proizvajalci, uvozniki in trgovci na debelo in na drobno, se postavljajo pod zaporo na razpolago Visokemu komisariatu in jih morajo imetniki prijaviti Pokrajinskemu korporacijskemu svetu v petih dneh od dneva objave te nared.be. Clen 3. — Prav tako se postavljajo pod zaporo na razpolago Visokemu komisariatu nahrbtniki, ki bi se izdelali ali uvozili v pokrajino po Objavi te naredbe. Proizvajalci morajo do petega dne vsakega meseca prijaviti Pokrajinskemu korporacijskemu svetu količine, ki so jih izdelali prejšnji mesec. Prav tako morajo vložiti uvozniki prijavo v petih dneh od uvoza. Clen 4. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 20. januarja 1942 št. 8 in z uporabo določb naredbe z dne 25. novembra 1942 št. 215‘v denarju do 5.000 lir ali združeno z zaporom do dveh mesecev. Odredi se lahko tudi začasni ali trajni odvzem obrtne pravice. Clen 5. — Ta naredba stopi v veljavo od dne objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 14. avgusta 1943. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Gen. Kihard iloizo O italijanskem iesnem gospodarstvu & Naj višje prodajne cene za krompir Visoki komisariat za Ljubljansko poluajjno je na podlagi prošnje Zavoda za prehrano za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani z dne 6. Vlil. 1943 za odobritev cene za krompir domačega pridelka in po ugotovitvi, da je zaprosilo utemeljeno, določil sledeče najvišje prodajne cene za krompir pridelka 1943: 1. vrsta Woltinan rdeči 100 kg za 145 lir; 2. vse ostale vrste 100 kg za 170 lir franko nakladalna postaja. V prodaji na drobno v Ljubljani se zvišajo gornje cene za 30 lir za 100 kg in znaša konzumna cena ad 1. 1 kg = 1.75 L., ad 2. 1 kg = 2.— L. franko prodajalna vključno vse javne dajatve. Cene se morajo v smislu odredb čl. 4. naredbe od 9. V. 1941 objaviti v prodajnem prostoru. Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. 1. 1942 št. 8, »Sl. list« št. 8/42. Uradne ure pri davkariji za stranke Davčna uprava za mesto v Ljubili obvešča vse davkoplačevalce, posluje uprava za stranke sa-> dopoldne od 8. do 12. ure. Blagajna je odprta od 8. do .30 ure. je objavil zadnji »Intermationaler Holzmarkt« naslednje poročilo: Položaj na italijanskem ie»nem trgu se je na spiosuo v zadnjem casu le malo spremenil, razen da je potreba zaradi vojaških dogodkov se bolj narasla, kar je z ozirom na siepi razdiralni bes anglo-ameriških zračnih gangsterjev razumljivo. Vedno znova pa se posreči, da se potreba redoma krije, čeprav so zaradi tega potrebne omejitve na drugih sektorjih. V prvi vrsti se krije potreba s povečanjem domače proizvodnje. Natančnejše številke o tem se ne morejo podajati in bi v sedanjih razmerah tudi ne bilo pravilno. V skladu z vojaškim položajem je sečnja v južnih delih najmočnejša. Lesna proizvodnja mora naravno upoštevati tudi otežkočeni transportni položaj. Razpoložljiva transportna sredstva morajo služiti v prvi vrsti potrebi vojske, vsi drugi oziri se morajo umakniti. To velja tudi za uvoz inozemskega lesa, ki je zaradi transportnih težav otežkočen. Iz tega razloga je n. pr. minister za zunanjo trgovino in valute z naredbo z dne 28. junija 1943 odredil, da veljajo vse za uvoz letsa iz Nemčije izdane licence za predmete, ki spadajo pod carinsko tarifno postavko 604, do 31. decembra 1943, če so bile veljavne do 31. julija in če imajo žig »contingente 1942«. Pri tem ne igra nobene vloge, če je prvotno veljal termin veljavnosti samo do 31. julija ali če je bil šele naknadno podaljšan do tega termina. Tudi lesni uvoz iz drugih evropskih dežel trpi zaradi transportnih razmer, čeprav se more smatrati, da se bo sčasoma zboljšal. Posebno gleda vlada na to, da bo oskrbljeno prebivalstvo v prihodnji zimi z drvmi iin ogljem. »Ispettorato Servizi Legnami« Gozdne milice je pred kratkim izdal ostra navodila, ki naj dosežejo natančno upoštevanje uradnih cen za drva in oglje. V sodelovanju z Državno zvezo kmetijskih zadrug, kateri je poverjeno razdeljevanje drv in oglja, se je tudi način razdeljevanja zboljšal. Pri tej priliki se je ustanovila izravnalna blagajna za proizvajalce drv in oglja ter je s tem Zvezi omogočeno, da more vsakemu proizvajalcu takoj in brez odbitka izplačati v njegovi provinci veljavno najvišjo ceno. Pod predsedstvom dr. Aurelia Mora se je te dni prvič sestala »Commissione tecnica del Legno«, katere naloga je, da poenostavi produkcijske in prodajne predpise za lesno gospodarstvo. Takšne komisije delujejo danes v vseh panogah italijanskega gospodarstva. Najprej se je proučil načrt za poenostavitev predpisov glede vezanega lesa, ki se je objavil že v tiskovini UNI 0381. Na predlog v ta namen imenovane podkomisije so se sklenila nekatera zboljšanja, nakar se ves načrt predloži v ratifikacijo. Komisija je nadalje razpravljala o poenotenju nomenklature različnih lesnih vrst, ki so domače v Italiji. Tu je treba premagati posebno veliko nalogo, ker je treba upoštevati tudi različne lesne vr- ste, ki se uvažajo v Italijo zaradi predelave. Tudi naj se; upoštevajo različni načini uporabe teh lesnih vrst. S posebnim zanimanjem so se proučile risbe, iz katerih se morejo spoznati razne lesne vrste, vključno z vsemi podvrstami. Komisija je končno sprejela vse predloge o teh vprašanjih. Na zadnje je komisija tudi proučila vprašanje poenotenja raznih metod za preizkušnjo lesa, ki jih je izdelala posebna podkomisija. Pri tem so se predlagala številna zboljšanja k tem metodam. Istočasno se je vzelo na znanje, da preiskave o poenotenju fizikalno-mehaničnih preizkusnih metod niso dale nikakih konkretnih uspehov, ker so posamezne vrednote preveč različne ter je zato poenotenje teh preizkuševalnih metod nemogoče. Komisija je zaenkrat sklenila, da se odgodi študij o poenotenju teh preizkusnih metod. Iz bilanc najpomembnejših družb italijanskega lesnega gospodarstva, kolikor so bile že objavljene za poslovno leto 1942, se vidi, da so te kljub povečanim težkočam dobro odrezale. Važno zvišanje glavnice je bilo te dni napovedano: glavna skupščina delničarjev družbe »Soterna« je soglasno sklenila, da zviša svojo delniško glavnico od 50 na 100 milijonov lir. Družba bo zvišala glavnico zaradi soudeležbe pri novo ustanovljeni družbi »Gruppo Chimico del Legno«. Gre za družbo, ki bo zlasti proizvajala sladkor iz lesa. Končno se je še sklenilo, da se prevzameta družbi »Soterna A. 0. I.« in »Meccanica Soterna«, dve manjši družbi, katerih kapital je itak že v rokah družbe »Soterna«. Švicarski Izdatki za oboroievan Kako zelo so tudi nevtralne države finančno prizadete zaradi izdatkov za državno obrambo, se vidi iz poročila, ki ga je objavil »Pester Lloyd«. V tem poročilu se pravi: Švica mora kriti visoke stroške za deželno obrambo z davki in posojili. Ob koncu tega leta bo dosegla celotna zadolžitev švicarske države približno 5 milijard švicarskih frankov. Davčno breme je bilo z uvedbo davka na vojne dobičke, z obrambnim davkom, uvedbo blagovnega prometnega davka, z novo krizno doklado in luksuznim davkom znatno zvišano. Kljub temu pa primanjkuje za obrestno službo 5 milijard frankov do konca leta še 30 do 35 milijonov frankov. V prvem času je najemala Švica kratkoročna posojila, nato pa dolgoročna. Mogla pa je s konverzijami obrestno breme precej znižati. Zvezna posojila so se obrestovala 1. 1940 še po 4.15 odstotka, sredi leta 1942 le še po 3.52 odstotka. Ze pa se razpravlja o novem švicarskem posojilu. Finančniki predlagajo, da bi se razpisalo dolgoročno posojilo, da bi pa mogel upnik po določenem času posojilo odpovedati. Cim pozneje bi upnik posojilo odpovedal, tem više bi se mu obrestovalo posojilo. Tako bi pri 201etini amortizacijski dobi posojila in pri emisijskem tečaju 101 znašalo obrestovanje v prvih štirih letih 2.5 odstotka, za vsak kasnejši štiriletni rok pa bi se obrestna mera zvišala za eno četrtinko odstotka, da bi se posojilo v zadnjih štirih letih obrestovalo po 3.5 odstotka. 0 tem načrtu se sedaj splošno razpravlja. Ce ga bo usvojil tudi zvezni svet, še ni gotovo. uJVisokLkomisar JT W'v*Logatcu Ekscelenca Visoki komisar senator liicčordo Moizo je obiskul Logatec, kjer so ga sprejele krajevne oblasti. Ko je položil venec na toinbo, ki spominja na vojake, padle v tein kraju, je obiskal različne ustanove in cerkev. Na sedežu civilnega komisariata je govoril uradnikom in jih spodbujal k izvrševanju njihovih dolžnosti. Slovaško lesno bogastvo Gozdovi tvorijo glavni del slovaškega narodnega premoženja. Približno 109.000 ljudi je zaposlenih v 1000 slovaških lesnih industrijskih podjetjih. Država ima od skupno 1.5 milijona ha gozdnate površine 367.000 lia ter je udeležena v letni proizvodnji lesa v višini približno 5 milijonov kubičnih metrov z 1.42 milijona kubičnih metrov. V državnih gozdovih je 62 % iglavcev in 38 % listov-cev. Največ je .jelk in smrek, zelo pa se cenita tudi karpatski bor in karpatski macesen. Že takoj po svojem nastanku je začela Slovaška skrbeti za dobro upravljanje državnih gozdov ter je ustanovila posebno prodajno centralo za vse državne gozdove. Uspeh ni izostal. DoČim je čisti dohodek državnih gozdov znašal 1. 1938 29.43 milijona Ks, je 1. 1939 narastki na 47.84 milijona, 1. 1940 na 65.33 in 1. 1942 celo na 100.26 milijona Ks. Od tega dohodka je dobila državna blagajna 45.34 milijona Ks. Ostali denar pa se je porabil za napravo ozkotirnih železnic, gozdnih cest in za nakup zemljišč. Danes je 480 km gozdnih železnic in skoraj 1000 km gozdnih cest v državni posesti. Gozdovi potrebujejo vedno novih investicij. Na leto se mora pogozditi okoli 5000 ha, za kar je potrebno 20 milijonov sadik. Sadike se pridobivajo v državnih drevesnicah in tudi semena zbirajo drevesnice. Popolnoma se krije domača potreba in nekaj semen se more še izvoziti. Državna uprava gozdov ne prodaja načeloma več lesa kot surovino, temveč le kot polfabrikat ali dokončni izdelek. Približno 65 % gre v inozemstvo, od tega 17 % v Nemčijo, 29% v Protektorat, 10% v Madžarsko, ostanek pa v Italijo, Nizozemsko in druge dežele. Les se jKišilja jjo gozdnih železnicah, avtomobilih in drugih vozilih, a tudi s splavi po rekah. Lesni izvoz zavzema v slovaškem celotnem izvozu s 40 odstotki prvo mesto. Vrednost lesnega izvoza je znašata 1. 1942 1.2 milijarde Ks, (1. 1941 1 milijardo), od česar je odpadlo na les 750 (670) milijonov Ks, na celulozo in papir pa 460 (400) milijonov Ks. Ustanovilo se je tudi več podjetij za predelavo gozdnih plodov, katerih se na leto predela približno 700 vagonov. Zbiranje gozdnih plodov in zdravilnih rastlin pa do-sedaj še ni organizirano. Ko bo to organizirano, bodo gozdni plodi še večjega pomena za slovaško živilsko industrijo. Zaradi dominantnega položaja lesa v slovaškem gospodarstvu je tudi v deželi zelo razširjeno lesno rezbarstvo. Pred kratkim je izšel zakon o organizaciji domačega obrta. Z zakonom se zlasti ščiti nacionalni značaj domačega obrta. Zakon pa ima tudi socialni namen, ker hoče omogočiti 60.000 ljudem, ki so zaposleni v domačem obrtu, boljše gmotno stanje. Končno je treba še omeniti, da živi v slovaških gozdovih zelo mnogo divjačine, zlasti slove jeleni iz Tatre. Tudi divjačina je važna za slovaški narodni dohodek. Namizni beležili koledarji za lata 1944 — od Lir 4,90 za kos dalje. Žepni koledarji za leto 1944 obseg 128 strani, fini papir, v trdi krasni vezavi od Lir 3-20 za kos dalje. Pisemski papir in koverte v mapah. Notezi in bloki vseh vrst. Vsi galanterijski in knjigoveški izdelki. Oddelek za črtanje papirja in vseh vrst trgovskih knjig. Prodaja samo na debelo. — Zahtevajta ponudbe oziroma obisk zastopnika z vrorci. KARTON UUBLMNI. KOLODVORSKA 3 at. s o. i. Stran 2. >TRQOVSKI LISTc, 27. avgusta 1943. Štev. 69. PRIPOROČA SE ♦ LJUBLJANA, MESTNI TRG STE V. 25 Iz italijanskega gospodarstva ltimski uradni list je objavil dekret, s katerim se dovoljuje za ves čas trajanja vojne izdelovanje samo tipiziranih pisalnih strojev. Izdelovanje drugih strojev je prepovedano. Ministrstvo za ljudsko kulturo je objavilo dekret, s katerim se prepoveduje za čas vojne ustanavljanje novih časopisov ali revij. Nadalje je odredilo, da morajo biti glavni in odgovorni uredniki potrjeni od ministrstva za ljudsko kulturo. l*o objavi v rimskem Uradnem listu je stopil 23. julija v veljavo zakonski dekret, po katerem morajo vse osebe italijanskega državljanstva, ki bivajo v Italiji, oddati italijanskemu Osrednjemu deviznemu uradu vse inozemske valute, ki so v njih posesti. Odredba ne velja za valute, ki jih je nakazal devizni urad sam, dokler še obstoji za njih porabo določeni namen. Izključene so od dolžnosti oddaje tudi inozemske valute, katerih vrednost ne presega 100 italijanskih lir. Priznanih sindikalnih organizacij je bilo v Italiji ob koncu lanskega leta 1.324. Od teh je bilo 98 delodajalskih združenj in 1.236 delavskih. Delodajalske organizacije so bile naslednje: 4 osrednje konfederacije (industrija, kmetijstvo, trgovina, denarni ter zavarovalni zavodi), 45 vsedržavnih industrijskih, 31 trgovskih, 13 de-na m iških in zavarovalnih ter 5 kmetijskih federacij. Delavske konfederacije so bile 4, svobodni poklici in umetniki pa so bili organizirani v 5 konfederacijah. V zadnjem času se je opažalo stremljenje po ustanovitvi novih sindikatov. Veliko italijansko podjetje za farmacevtske proizvode Carlo Er- ba S. A. v Milanu je znova zvišalo svojo delniško glavnico za 5 milijonov lir in je sedaj glavnica narasla na 55 milijonov lir. Določitev koliiin žita Ietine1943, ki se smelo obdržati Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na člen ‘2. liaredbe i. dne 4. julija 1943 št. 74 s predpisi o žetvi in namembi žita in smatrajoč, da je treba določiti količine žitnega pridelka iz letine 1943, ki jih smejo pridelovalci obdržati, izdal naslednjo odločbo: člen 1. — Količine pšenice letine 1943, ki jih smejo obdržati pridelovalci za porabo rodbine in svojih uslužbencev izven zapore in obvezne oddaje Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu po naredbi z dne 4. julija 1943 št. 74, se določajo za vsako spodaj navedeno skupino v teh-le najvišjih merah: a) neposredni obdelovalci žitnih gospodarstev, najsi so njih lastniki ali uživalci: po 2 stota pšenice za obdelovalca in za vsako osebo rodbine ali uslužbenstva, ki se pri njem preživlja; b) vodilni oskrbovalci žitnih gospodarstev, najsi so njih lastniki ali uživalci aii zakupniki (neposredni oskrbovalci ali polovinarji ali v delnem kolonatu ali v družbi): po 1.50 stota za oskrbovalca in za vsako osebo rodbine ali uslužbenstva, ki se pri njem preživlja; c) polovinarji, delni koloni, družbeniki žitnih gospodarstev: po 2 stota za delavca in 7,a vsako osebo rodbine ali uslužbenstva, ki se pri njem preživlja; d) »talni ali najeti delavci na žitnih gospodarstvih, če se plačujejo po delovni pogodbi v naravi: po 2 stota za ▼••keif* delavca in za vsa'ko osebo rodbine, ki se pri njem preživlja; e) voditelji žitnega gospodarstva, ki tam stalno opravljajo svojo službo s »trokovnim, konceptnim ali pisarniškim delom: po 1.50 stota za vsakega voditelja ali uradnika in za vsako otcb« rodbine, ki se pri njem preživlja; f) župne nadarbine in zajeduice, ki oskrbujejo neposredno žitna gospodarstva kot lastniki ali kot uživalci ali kot zakupniki: po 2 stota na glavo za člane zajeduice, ki vse leto pomagajo pri obdelovanju zemljišč; po 1.50 stota za tiste, ki pomagajo samo z vodstvom in po 1 stot za vsakega drugega člana zajednice. Clen 2. — Meja za prehranjevalno samooskrbo s pšenico se za tiste, ki so upravičeni obdržati ta pridelek za porabo rodbine, določa z 1.50 stota ua glavo pripadnikov tistih skupin, katerim se je priznala pravica do največ 2 stotov na osebo. Zato se morajo smatrati tisti upravičenci iz prednjega odstavka, ki so pridelali iu obdržali količino pšenice v izmeri 1.50 stota na osebo ali med 1.50 stota in 2 stotoma, za preskrbljene z žitom za vse leto in izgubijo za dvanajst mesecev pravico do odrezkov za kruh in živila za zakuho po živilskih nakaznicah, bodisi navadnih ali dopolnilnih. Člen 3. — Namesto pšenice v celoti ali delno se lahko obdržijo naslednje količine drugega žita, ki se pridela na istem kmetijskem gospodarstvu: koruze, po 1.50 stota za vsak stot pšenice; ječmena, po 1.30 stota za vsak stot pšenice; rži, po 1.10 stota za vsak stot pšenice; ajde, po 1-50 stota za vsak stot pšenice. Člen 4. — Ni dopustno obdržati žito za lastno in rodbinsko porabo lastnikov zemljišč, ki so dana v zakup, četudi je določeno s pogodbo dajanje od-inene v naravi. Člen 5. — Količine žita, ki jih smejo obdržati pridelovalci za setvene potrebe izven zapore in obvezne oddaje Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu, se določajo na vsak hektar, ki naj se obdela, z naslednjimi najvišjimi izmerami: pšenice: po 1.80 stota; rži: po 1.80 stota; ajde: po 1.20 stota; ječmena: a) za žitno proizvodnjo po 1.00 stota; b) za pridelavo krme po 1.80 stota; koruze: a) za žitno proizvodnjo po 0.60 stota; b) za pridelavo krme po 1.30 stota; ovsa: a) za žitno proizvodnjo po 1.50 stota; b) za pridelavo krme po 1.80 stota. Tisti, ki si nameravajo nabaviti odbrano semensko žito, morajo oddati enako količino žita, ki so ga pridržali. Člen 6. — Za prehrano živine smejo pridržati pridelovalci izven zapore in obvezne oddaje Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu naslednje najvišje količine: koruze: za vsakega starejšega prašiča, določenega za pitanje: po 3 stote; za vsako plemensko svinjo, vštevši porabo za pujske: po 5 stotov; ovsa: za vsakega žrebca, ki ga za takega prizna kmetijski odsek Visokega komisariata: po 10 stotov; za vsakega plemenskega ali voznega konja nad 3 leta: po 8 stotov; za vsako žrebe do treh let: po 3 stote. Ljubljana dne 18. avgusta 1943. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Gen. Rihard Moizo Iz zadružnega registra Pri Stavbni zadrugi »Lastni dom« v Ljubljani se je izbrisal član upravnega odbora inž. Umek Janez, vpisal pa se je član upravnega odbora profesor Dermastia Karol. Cosnlarske vesti V južni Madžarski pričakujejo izredno dobro pšenično letino ker so v nekaterih okrajih Bačke’ pridelali do 30 metrskih stotov pšenice na enem hektarju. Tudi sadna letina bo baje letos rekordna. Ma«iarak* iiMu zveza iznajditeljev je razpisala nagrade v višini 5000 pengo za one, ki izumijo nove postopke za prihranitev surovin. V marcu je zaUjaeila madžarska zunanja trgovina zopet z aktivno bilanco. Uvoz je znašal 103, izvoz pa 124 milijonov P. v vsem prvem četrtletju je dosegla Madžarska za 96 milijonov pengo izvoznega presežka. Madžarski uradni list je objavil naredbo, po kateri se morejo dobiti posamezni predmeti iz jekla in železa, med njimi tudi žice, pohištvena peresa, žeblji, podkve in obroči za kolesa samo na posebne nakaznice. Gojitelji kavčukaste rastline se v Romuniji oproste vojaške službe, če goje te rastline na najmanj 5000 kvadratnih metrov veliki površini. Ugoden razvoj slovaške industrijske proizvodnje se kaže tudi v dvigu industrijskega produkcijskega indeksa. V 1. 1938. je znašal ta 100, v 1. 1941. 110 in v 1. 1942. 120. Do konca 1. 1942. se je investiralo v slovaško industrij® 1.2 milijarde Ks. Slovaška lesna in gozdna centrala je odredila, da se morajo prijaviti vsa podjetja, ki se bavijo s predelovanjem ali proizvodnjo koristnega lesa. Tudi vsi lesni trgovci se morajo prijaviti. / A. Adamič Papirnate vrečice. Vreče za cement, moko ifd. Izdelki iz celofana LJUBLJANA, L1PODVORSKA 23 . fELBFON 46-69 J0S. L. ŠILIH SLOVENIJI TRANSPORT LJUBLJANA Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih. — Redni vagonski in zbirni promet h 124 nit barva, plesira in kemično b n a i i obleke, klobnke itd. Skrobi ia evetlalika srajce ovratnike in manitte. Pere, iaii, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. teleabargova I Telefon it »-11. P II I M P • « • M • A < GLEDALIŠKA 14 OKVIRJE izdeluje specialist Wolfova 4 TISKARNA MERKUR j2.jubtLja.tia, ^-tagoteičaoa 23 LASTNA KNJIGOVEZNICA se priporoča za cenjena naročila, ki jih bo izvršila hitio. lično in K«nz«reij Trgovskaga lista«, njagov pradstavaik ir. Ivam Pless, uradiik Aleksander Zalaznikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njan predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.