pR. MIHA KREK

Na praznik zvestobe
in ljubezni

1. junija je praznik naših narodnih
mučenikov, ki so jih radi njihovega ver¬
skega in narodno-političnega prepričan¬
ja pomorili komunistični roparji sloven¬
skega življenja. Pobožen spomin in mo¬
litve naše veljajo vsem komunističnim
žrtvam, a prav posebno je naša pozor¬
nost osredotočena na tiste množice slo¬
venskih vojakov in njihovih svojcev, ki
so bili s prevaro odpeljani nazaj v
kremplje sovragov, grozovito mučeni in
masovno pobiti koncem maja in začet¬
kom junija leta 1945. Takrat je komu¬
nistična revolucija na Slovenskem peča¬
tila svojo strahotno zgodovino. S tistimi
množičnimi zločini si je komunistični re¬
žim nagromadil trajen vtis in spomin
ostudne odvratnosti in groze med celim
narodom.

Čim bolj odstopajo v zgodpvino tisti
dnevi, čim bolj se gube podrobnosti in
zunanjosti tistih dogodkov, tem zvišenej-
ša je pred nami podoba mladeničev in
mož, deklet in žena, ki so hoteli le to, da
bi ohranili svojemu narodu mir in' svo¬
bodo, ter ga rešiti nasilja nad duhovnim
in telesnim življenjem.

Vsako leto jasneje vidimo vseobsež-
nost fronte, na kateri so padli naši ju¬
naki in mučenci,
novi zgledi in dokazi, da je komunizem
zmes najtemnejše zmote in najbolj sa¬
tanske zlobe, da se razliva preko konti¬
nentov in požira ljudstvo v brezdanja
trpljenja. Kar premorejo narodi klene¬
ga in zdravega, vre na obrambne okope.
Nad grobovi slovenskih mučencev gori
neugasljivi plamen pričevanja, da je naš
mali narod med prvimi jasno spoznal ne¬
varnost in dosledno neustrašeno tvegal
vse, kar je premogel in zmogel, da bi za¬
ustavil ali vsaj oslabil udarnost sata¬
novih bojnih čet. Ko se bodo še bolj raz¬
maknile megle vojnih in povojnih zmed
in ko se bo še bolj razčistilo ozračje,
sem prepričan, da bo slovenski protiko¬
munistični boj zasvetil kot eno najpo¬
membnejših dejanj za ves naš del Evro¬
pe v tej dobi.

Ko bomo letos molili za te naše rajne
ljubljence naj bolečina in žalost nad nji¬
hovo izgubo čim najmanj moti naše raz¬
položenje. Srca naj napolni zlasti hva¬
ležnost. Hvalnice pojmo in prosimo lju¬
bega Boga naj sprejme njihovo žrtev
kot čisto dejanje vdanosti v Njegovo
voljo in oblast, kot najpopolnejši izraz
ljubezni za blagor bližnjega in srečo na¬
šega ljubljenega naroda. Praznik po¬
morjenih uporabimo za prošnjo molitev,
da bi njihovi zgledi med Slovenci prepre¬
čili omahovanje in malodušje kadarkoli
so v igri osnovne vrednosti.

Sedaj si komunistično satanstvo v do-

Smrt matere predsednika gen. Perona

V soboto je umrla v Comodoro Riva- | je bila položena k večnemu počitku na

davia gospa Juana Sosa de Canosa, ma¬
ti predsednika republike generala Jua¬
na D. Perona. Pok. gospa Juana Sosa
de Canosa se je po smrti svojega prve¬
ga moža Tomaža Perona, kateremu je
bila dobra in zvesta živi jenska družica
pri vsem njegovem pionirskem delu v
Patagoniji, poročila v drugič. Živela je
stalno na svojem posestvu v ComodOro
Rivadavia.

Truplo pok. gospe Juane Sosa de Ca¬
nosa so postavili na mrtvaški oder v
dvorani mestne občine v Comodoro Ri¬
vadavia, od tu so njeno krsto z vojaškim
letalom prepeljali v Buenos Aires, kjer

pokopališču Chacarita v grobnici druži¬
ne Peron v ponedeljek dopoldne.

V prvem avtomobilu za krsto se je z
letališča v Bs. Airesu na pokopališče
vozil predsednik general Peron s svojim
mlajšim bratom Mariom, njegovim si-
nom-kadetom, g. Canosom, vojaškimi
pribočniki in guv. province Bs. Aires.
Njim je pa sledila dolga vrsta avtomo¬
bilov z ministri in ostalimi visokimi dr¬
žavnimi funkcionarji. Pred grobnico je
opravil pogrebne obrede za pok. gospo
Juano Sosa de Canosa buenosaireški
nadškof kardinal Copello.

Kriza režima v Franciji

četrta republika v Franciji ima sedaj ] za Francije je mnogo globlja in se vle-
že 18. vladno krizo. Odkar si je republi- če že ves čas od tedaj, ko je bila spre-
ka dala novo ustavo v 1. 1947, so si jeta nova ustava. Da je ustava pomanj-

vladne krize sledile približno v istem
tempu, kakor je bilo to že v dobi tretje
republike (od 1870 do 1940). Poleg te¬
ga imajo te francoske vladne krize še
to posebnost, da izbruhnejo navadno
ravno tedaj, ko je svetovna kriza naj¬
večja ali pa je mednarodni položaj tak,
Vsak čas nastajajo ; da bi morala imeti Francija na čelu
najbolj trden in reprezentativen režim.
Ko so Hitlerjeve čete vkorakale v Po¬
renje in ko je nemška vlada odpovedala
lokarnske pogodbe, so imeli v Parizu
vladno krizo. Ko je Hitler zasedel Av¬
strijo, so imeli v Parizu spet vladno
krizo. Tokrat se mora francoska vlada
pripravljati na dostojno sodelovanje na
konferenci treh na Bermudih (in malo
je manjkalo, da bi Francije na bodoči
konferenci treh ali štirih sploh ne bilo),
pa imajo spet vladno krizo in tisti pred¬
sednik vlade, ki bo šel na Bermude, bo
menda spet nosil na sebi pečat kratko¬
trajnosti, ki mu bo jemala ugled in po¬
trebno vpoštevanje. Te vladne krize ni¬
so več krize razmerja med posamezni¬
mi strankami ali pa nesposobnih vladnih
večin, ki se zbirajo za vsako vlado; kri-

movini najhuje prizadeva, da bi iz rodu
novih slovenskih otrok vzgojilo svoje ja¬
ničarje. Ob plamenicah ljubezni, ki nas
veže z grobovi nedolžno pobite sloven¬
ske katoliške mladine, rotimo Stvarnika,
naj ne dopusti duhovne smrti novega
slovenskega rodu, naj jih napolni s Svo¬
jim Duhom, da bodo zrastli v nove bor¬
ce in zmagovalce nad vsem zatiranjem
in suženjstvom ter graditelje reda v mi¬
ru, svobodi in blagostanju ter življenja,
ki ga bo ogrevala in prevevala plemeni¬
ta slovenska ljubezen.

Južna Koreja v obrambi svobode in pravic svojega naroda

Vojaški položaj na Koreji se je minu¬
le dni v precejšnji meri obrnil v korist
komunistom, ko so ti s svežimi silami
napadli zavezniške postojanke in jih na
številnih točkah zavzeli. Amerikanci so
izvedli skoro splošen umik na vsem bo¬
jišču na bolj utrjene položaje. Komuni¬
sti so izstrelili v dvodnevni ofenzivi nad
70.000 granat na zavezniške položaje.
Ameriško letalstvo se je spustilo v bo¬
je s sovjetskimi MIGI, ki so po več ka¬
kor štirih tednih zopet prileteli iz svo¬
jih skrivališč v Mandžuriji. Amerikanci
Pa so v zraku ostali še vedno nadmočni
ter so v zadnjih dneh sestrelili do 20
Migov. Rdeča ofenziva se je po dveh
dneh ustavila.

Politični položaj se je na Koreji zad¬
nje tedne, zlasti pa zadnje dni, nepri¬
čakovano zapletel na zavezniški strani.
V Panmunjonu so Amerikanci predloži¬
li pred dobrim tednom komunistom no¬
ve predloge za rešitev korejskega vpra¬
šanja ter so jih ti sprejeli v proučeva¬
nje. V ponedeljek so komunisti zaprosi¬
li za podaljšanje roka še za en dan do
novega sestanka ter je tako nova kon¬
ferenca bila napovedana za torek, v
pričakovanju komunističnega odgovora
na zavezniške predloge. Novi predlogi
da so v vsem sprejemljivi za komuni¬
ste, ker naj bi ostala Koreja še nadalje

razdeljena na severno in južno, v ujet-
niška taborišča v južni Koreji pa bi pri¬
šle vojaške komisije petih “nevtralnih”
držav: Indije, Poljske, češkoslovaške,

Švedske in Švice. Te bi nadzorovale za¬
sliševanja ujetnikov, ki pa ne bi bili v
nobenem slučaju siljeni na vrnitev v ko¬
munistični raj.

Vsi ti predlogi so bili komunistom
predloženi na tajni seji v Panmunjonu,
ki se je je udeležil, kakor vedno, tudi
južnokorejski delegat. Sporočeni so bili
tudi južnokorejskemu predsedniku Rhee-
ju, ki je pa ostro nastopil proti skle¬
nitvi premirja s komunisti pod takimi
pogoji in je objavil, da se bo južna Ko¬
reja sama borila naprej kljub morebitni
sklenitvi premirja. Odbil je tudi dva Ei-
senhowerjeva osebna poziva, naj “trezno
presodi položaj in ne pahne južne Ko¬
reje v še večjo nesrečo”. Amerikanci da
se ne bodo dali ustrahovati od južnih
Korejcev in da bodo odvzeli sleherno
pomoč njihovi -\Njjski, če ne bo posluš¬
na. V tem slučaju ta zapuščena vojska
ne bi vzdržala komunističnega pritiska
niti dva tedna.

Rhee je vrgel vso krivdo za sporazu¬
mevanje s komunisti na Angleže, ki jih
imenuje “zli duh v Zavezniških vrstah”
in jim očita “njihovo stalno paktiranje
(Nadaljevanje na 2. strani)

kljiva, so priznale že vse stranke; prvi
je zahteval njeno revizijo general De
Gaulle, a za njim so prišli do tega
spoznaja skoraj vsi pomembnejši vodi¬
telji francoskih strank.

Šibkosti režima četrte republike.

Zadnje volitve so bile v I. 1953 in so
privedle v parlament tako razmerje med
posameznimi strankami, da je iz tega
parlamenta bilo nemogoče sestaviti po¬
trebno vladno večino. Po volitvah se je
sicer osnovala vlada iz sredinskih
strank, toda ta je imela proti sebi na
levici in desnici močno opozicijo, da je
mogla vladati samo tako, da je za vsa¬
ko glasovanje dajala koncesije, ki je
trgala vladi glasove — enkrat na desni
pri pristaših generala De Gaullea, dru¬
gič pri socialistih na levici. Ako pa se
to vsakokratnemu predsedniku ni posre¬
čilo, so takoj stranke De Gaullea, socia¬
listov in komunistov glasovale združeno
proti in usoda vlade je bila zapečatena.

Po novi ustavi, ki je bila sprejeta
1947, pa vlada ni mela pravice razpusti¬
ti parlament in iti na volitve. Parlament
si je namreč izglasoval določbo, ki je
njemu odrejala pravico, da odloči o tem,
ali se razpusti ali ne. Ker pa je bilo
! vedno in povsod v veljavi pravilo, da se
poslanci le ne radi odrekajo svojim me¬
stom v parlamentu, na to, da bi parla¬
ment kdaj sam spoznal, da v njem ni
sposobne vladne večine in da bi se raz¬
pustil, še pri razmerah v Franciji niti
pomisliti ni bilo mogoče. Francija ima
namreč to posebnost, da pravih politič¬
nih strank — v anglosaškem ali ger¬
manskem smislu besede — sploh nima.
Posamezne stranke imajo sicer močne
vodilne osebnosti, organizacij — krajev¬
nih ali pa okrožnih — pa skoraj da ni.
Francoska revolucija iz 1. 1787 je Fran¬
ciji ustvarila čisto poseben način poli¬
tičnega življenja. Politika se je delala
po krožkih, klubih in kavarnah — lokal¬
nih odborov ali pa tajništev pa ni bilo.
Prvi, ki so v Franciji ustvarili moderno
politično stranko — in to res pravo ter
disciplinirano partijo, so bili komunisti.
Vse druge stranke še imajo poslance,
ki jih vodstva strank niso izbirala, na¬
vadno le potrdila; ne veže jih trdna di¬
sciplina, kajti poslanec odgovarja na¬
zadnje le svojemu krogu ali pa po lo¬
kalnemu odboru, ki ga je izbral in tudi
dal izvoliti. Ker je tako skoraj da vsak
poslanec vezan tako na hitre spremem¬
be v svojem okraju ali okolici, le težko
računa, da bo pri prihodnjih volitvah res
spet izvoljen — in tako parlament ni¬
kdar ne bo glasoval za svoj razpust.

Toda kriza je tolikšna, da je revizija
ustave potrebna. Tega ne terja samo
nesposobnost dela v parlamentu, ampak
tudi težak finančni položaj, ki se tudi
more zboljšati le tedaj, ako se v usta¬
vo vnesejo določbe o načinu obdavčenja
in državnega gospodarstva. Vse stranke
so potrebo take revizije že priznale in
zato je bil bivši predsednik Paul Rey-
naud tisti, ki je skušal od parlamenta
izsiliti izglasovanje teh reform, preden
bi novo vlado kot novi predsednik vla¬
de sploh sestavil. Ko se je predstavil
parlamentu s svojimi revizijskimi zahte-

LAS FUERZAS ARMADAS RINDIERON HOMENAJE
AL PRIMER MAGISTRADO

En ocasion de celebrarse el Dia del Ejercito las fuerzas armadas de la Nacion
tributaron el viernes pasado un homenaje al Presidente de la Nacion el gral.
PERON.

El acto tuvo lugar en el Luna Park y conto con la asistencia de los ministros
del Poder Ejecutivo, miembros de la Corte Suprema de Justicia, personal superior
de las fuerzas armadas, legisladores nacionales y funcionarios de la C.G.T.

El acto se inicio con la ejecucidn del Himno Nacional. Seguidamente para
ofrecer el homenaje al primer magistrado uso de la palabra el Ministro de De-
fensa Nacional. general SOSA MOLINA y le hizo entrega al general Peron de
una plaqueta recordatoria como la expresion de los sentimientos que animan in-
dividual y colectivamente de los componentes de las fuerzas armadas nacionales.

Para agradecer el homenaje y la distincion de que fuera objeto hablo des-
pues el Presidente de la Nacion y destacd entre lo demas: “Me satisfacen las pa-
labras del Senor Ministro, en representacion de los jefes y oficiales de las fuerzas
armadas, porque siendo hombres de honor no demostrarian por su intermedio una
solidaridad que no sintiesen, ni el Senor ministro seria capaz de traer aqui una
palabra que no estuviese autorizada por el corazon de los senores jefes y oficia¬
les. Y agradezco profundamente que esa solidaridad expresada llegue simbolizada
en este abrazo entre argentinos y chilenos, que representa el abrazo que nos di-
dimos con nuestro amigo, el general Ibafiez.”

OBOROŽENE SILE PRIREDILE SLAVNOST PREDSEDNIKU
GENERALU PERONU

V petek je bil v Argentini dan vojske kot spomin na dan, ko so bili ustanov¬
ljeni prvi oddelki argentinske vojske. Tega dne so argentinske oborožene sile pri¬
redile v Luna parku v Buenos Airesu veliko slavnost na čast predsedniku genera¬
lu PERONU. Navzoči so bili vsi ministri, člani Vrhovnega sodišča, poslanci in se¬
natorji, poveljniki posameznih vojaških oddelkov garnizij na področju Velikega
Buenos Airesa, funkcionarji C. G. T.; galerije je pa zasedlo vojaštvo. Predsedni¬
ka generala Perona so ob vhodu sprejeli ministri vojaških resorov, vsi navzoči
so mu pa priredili viharne ovacije.

Slavnost se je začela z narodno himno. Minister za narodno obrambo gene¬
ral SOSA MOLINA je takoj nato povzel besedo in s toplim govorom poveličeval
državniško modrost predsednika republike generala Perona, ki v sedanjih razbur¬
kanih časih vodi republiko v še srečnejšo in lepšo bodočnost. Predvsem je omenjal
sporazum, ki sta ga v imenu obeh narodov sklenila general Peron in predsednik
Čila general Ibafiez. Kot izraz vdanosti in spoštovanja ne samo posameznih članov
argentinske vojske, ampak kot skupen izraz vseh argentinskih oboroženih sil, je
generalu Peronu izročil tudi umetniško izdelano plaketo.

Za pozdravni govor ministra za narodno obrambo in darilo argentinskih obo¬
roženih sil se je predsednik general PERON zahvalil s krajšim govorom, v kate¬
rem je med drugim naglašal:

V zadovoljstvo so mi besede gospoda ministra za narodno obrambo kot pred¬
stavnika poveljnikov, častnikov in vseh oboroženih sil. Ker smo možje, ki dajo na
čast, izraz solidarnosti ne bi bil to, če bi ga v resnici tudi ne čutili. Pa tudi go¬
spod minister ne bi mogel tu spregovoriti besede, ki ne bi bila poprej odobrena v
srcih poveljnikov in častnikov. Iskreno se zahvaljujem, da prihaja ta izraz soli¬
darnosti izražen v objemu Argentincev in Čilencev, ponazorjen v objemu med
menoj in našim prijateljem generalom Ibanezom.”

vami, je terjal, da naj parlament izgla¬
suje določbo, da ima predsednik vlade
pravico parlament razpustiti, ako vidi,
da je dela nezmožen, prav tako pa je
stavil celo vrsto predlogov, ki naj sku¬
šajo kriti deficit v državnih financah,
ki dosega že bajno številko 800 miljard
frankov (okrog štiri miljarde dolarjev).
Pri glasovanju je Reynaud dobil prema¬
lo glasov in sedaj sestavlja vlado radi¬
kal Mendes-France, ki pa o potrebi re¬
vizije ustave več ne govori, ampak ter¬
ja močno aktivnost nove vlade na zuna¬
njepolitičnem polju.

Bremena Indokine in severne Afrike.

Ker je za sedaj nemogoče doseči re¬
vizijo ustave, je nujno treba sestaviti
vlado, ki bo poslala zastopnika na kon¬
ferenco na Bermude. Tam bo moral
francoski zastopnik podpirati angleško
stališče o čimprejšnji konferenci štirih
(sovjeti), ki pa je v Washingtonu ne
želijo preveč in podčrtavati bo moral
francoske težave v Indokini in severni
Afriki; na tem področju pa morejo
Franciji pomagati samo v Washingto-
nu. Glede položaja Evrope se mora
Francija postavljati na stran Anglije,
ker želi konferenco štirih in ker fran¬
coska vlada želi, da bi se sovjeti čim¬
bolj začeli vmešavati v evropske zade¬
ve. V USA želijo evropsko unijo in
skupno evropsko oboroženo silo, ker pa
je Francija prešibka, bi v obeh zadevah
mogla Nemčija prevzeti vodstvo — in
to v USA že radi naglašajo. Prevelik
porast Nemčije v Evropi pa hočejo v
Parizu preprečiti na ta način, da se
Francija v Evropi proti Nemčiji najprej
nasloni na vzhod — na Poljsko ali Ru¬
sijo, ako pa to ne, tedaj pa vsaj na kak
nov blok v Srednji Evropi.

V Aziji in Afriki pa si žele v Parizu
vso pomoč iz Washingtona. Ker pa bo
ta pomoč prihajala najbrž le počasi
plačevali je bodo iz Washingtona le ta¬

ko, kakor se bodo francoski politiki ob¬
našali pri urejanju zadev v Evropi —-
je novi določeni predsednik vlade Mer,-
des-France sestavil samostojen načrt,
kako rešiti položaj v Indokini in Afri¬
ki. Ponuja pa zelo enostavne sklepe:
obširno avtonomijo kolonijam in spre¬
membo uprave. Sam pravi, da je bilo
avtonomijo možno ponujati še v 1. 1946
in 1947, sedaj pa da je že prepozno. Za¬
to rahlo namigava na podelitev pravic
suverenosti posameznim področjem. V
upravi teritorijev je tudi moral kreniti
zelo daleč, ker se v tem oziru ni v ko¬
lonijah mnogo spremenilo od 1. 1870 na¬
prej, ko je tretja republika po porazu
Francije v Evropi krenila v večanje
francoskega vpliva in teritorija v Azijo
in Afriko. Tam pa so tedanji oblastniki
uvedli kar francoske upravne in politič¬
ne določbe. Tako se še danes arabski
otroci v francoskih kolonijah v Afriki
in oni v Indokini, na Madagaskarju in
v zahodni Indiji uče iz šolskih -knjig, da
so bili njih najstarejši predniki Galci in
Franki in da so bili njih prvi vladarji
Klodvik, Pipin in Karel Veliki...

Tako se trudijo sedaj francoski vodi¬
telji prehiteti čas in popraviti napake
režima, ki vlada republiki. Reforme pa
bi segle tako globoko, da bi bilo zato
potrebno sestaviti vlado, ki bi imela ga¬
rancijo obstoja vsaj za nekaj let. Pri
sedanji ustavi in pri sedanjem razmer¬
ju sil posameznih strank pa je to nemo¬
goče. In ta slabost Francije se kaže
prav tedaj, ko bi morala biti Francija
velesila, ki bi ob strani Anglije in USA
tvorila trden blok proti manevrom iz
Moskve. Ako bi kdo skušal po analogiji
presojati mednarodni položaj danes in
pred drugo svetovno vojno, bi lahko —
sodeč po Franciji — izračunal, da smo
sedaj nekako tam, kjer je bil položaj v
letih po 1. 1936. In tedaj so manjkala
samo še tri leta do izbruha druge sve¬
tovne vojne.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 4. VI. 1953

IZ TEDNA V TEDEN

USA: Ameriško zun. ministrstvo je

objavilo, da ima dokaze o najmanj dveh
angleških ladjah, ki so prevažale komu¬
nistične čete ob kitajski obali tiste vo¬
jake, proti katerim se zavezniki borijo
na Koreji. Ladji se imenujeta “Perico”
in “Miramar”. Angleži so po objavi
zahtevali, da Amerikanci dokažejo, kdaj
in kje sta imenovani ladji prevažali ko¬
muniste, kar so v Washingtonu takoj
storili. Končno sta tudi dve angleški la¬
dijski družbi priznali, da sta ladji nju¬
na last, čeprav da sta pluli pod panam¬
sko zastavo. Vprašanje o prevažanju
komunistov na britanskih ladjah je
sprožil, kakor znano, senator McChar-
ty, ki je po uspešnem zaključku preis¬
kave nenadoma odletel iz Washingtona
v neznano smer. Razni ameriški dnevni¬
ki so ponujali v ponedeljek velike na¬
grade tistemu, ki bi sporočil, kje se
trenutno McCharty nahaja. Ugibajo, da
je morda odletel v Anglijo, ali na Ber-
mude ali na Korejo, Egipt, Indijo, Nem¬
čijo itd. Preiskovalni senatni odbor, ki
mu McCharty predseduje, ni hotel izda¬
ti namena njegovega potovanja. Vsi
pričakujejo, da bo McCharty v kratkem
presenetil svet z novimi senzacijami. —
V USA so v ponedeljek izvedli enajsto
atomsko eksplozijo v vrsti atomskih
poskusov letošnjo pomlad. — V tednu
med 8. in 15. junijem bodo v Sing Sin-
gu na električnem stolu justificirali
sovjetska vohuna juda Julija in Ethel
Rosenberg.

BOLIVIJA: Vlada predsednika dr.

Paz Estensora se trudi, da bi pravično
rešila vprašanje agrarne reforme, pro¬
blem, ki so ga prejšnje vlade zelo za¬
nemarjale in se sedaj nad vsemi bridko
maščuje Indijanci, ki so jih dosedaj vsi
zatirali, se sedaj s samo agrarno refor¬
mo ne zadovoljujejo več, ampak zahte¬
vajo popolno razlastitev. Ker so jih vsi
prejšnji režimi z veleposestniki vred
držali v nevednosti, so danes kaj lahek
plen komunistov in nasedajo njihovim
vabam. V začetku so za svoja zborova¬
nja še prosili za maše na prostem, da¬
nes je pa takih zborovanj že zelo ma¬
lo. Pred dobrimi 14 dnevi so šli celo
tako daleč, da so v La Pazu oskrunili
kip Brezmadežne, ga razbili, streljali
naj in vse razmetali. Dne 17. maja je
bila zato v Cochabambi velika spokor¬
na procesija. Nahujskani indijanci so
tudi že na več krajih z orožjem napa¬
dali posestnike, ki so se radi obrambe
začeli obproževati.

ANGLIJA: Eden odhaja z letalom v
USA na tretjo operacijo žolčnih kam¬
nov. Ker je njegovo zdravstveno stanje
zelo kočljivo, v Londonu izjavljajo da
bo sedanji gradbeni minister Macmillan
imenovan za novega britanskega zuna¬
njega ministra. Za Churchillovega na¬
slednika pa imenujejo sedanjega finanč¬
nega ministra Richarda Buttlerja. —
Britanski ekspediciji se je po velikih
naporih posrečilo zavzeti vrh Mount
Everesta.

ZAH. NEMČIJA: Zahodnonemška po¬
licija je izsledila tri ilegalne tovarne
vojaškega orožja. Zaplenila je velike
količine orožja in municije.

FRANCIJA: Gral. Gruenther, šef

NATO je izjavil, da “so nevarnosti, ki
smo jim izpostavljeni, na žalost resnič¬
ne in se večajo po obsegu in času.”

ITALIJA: V nedeljo, 7. junija bodo v
Italiji državnozborske volitve.

FLRJ: Med jugoslovansko in romun¬
sko vlado je bil podpisan sporazum o
plovbi po Donavi in izkoriščanju var¬
nostnih naprav za plovbo skozi železna
vrata.

KITAJSKA: Nad 4 milijone Kitajcev

umira od lakote v jugovzhodnih predj-
lih Kitajske.

##

Bog ohrani, Bog obvari..."

Angleži so dne 2. junija kronali svo¬
jo vladarico Elizabeto II za svojo kra¬
ljico. V tem stoletju je to četrto kro¬
nanje v Westminsterski opatiji ■— in
pri tem je še en kralj izpadel, ker ni
mogel biti kronan. Bil je to Edvard VIII,
stric sedanje kraljice, ki se je odpove¬
dal prestolu nekaj mesecev pred tem, ko
bi bil moral biti kronan. Sledil je raje
glasu svojega srca, kot pa blesku in si¬
jaju kraljevske in imperialne krone. To
stoletje prinaša tedaj Angležem vla¬
darje z razmeroma kratko dobo vlada¬
nja — ob pogrebih se zavijajo v žalost
in objokovanje, da se temu čudi ves svet,
kmalu nato pa se ob kronanju novega
vladarja predajajo veselju in blesku, da
v njem ne tone samo London, ampak da
se temu slavju in veselju pridružuje ves
svet.

Tokrat so državljani kraljice Elizabe¬
te pi-osili Boga za ohranitev in varstvo
kraljice, ki je v dveh stoletjih druga, ki
je za nekaj ur na ta dan nosila krono
sv. Edvarda. Ko so pred več ko sto le¬
ti kronali kraljico Viktorijo, je ta tako
krepko in čvrsto nosila to krono, da
London več kot pol stoletja ni imel ta¬
kih kronanskih praznikov. Pomagali so
si tako, da so ob vsaki desetletnici pri¬
rejali takozvane “Jubillee year”, jubJ-
lenje proslave. Vsakdo ji je v vsem an¬
gleškem imperiju te dni želel, da bi no¬
va kraljica doživela še mnogo takih ju¬
bilejnih proslav tega svojega kronan-
skega praznika.

Evropa se krči s takimi svojimi pri¬
reditvami sedaj na majhen angleški o-
tok. število evropskih kronanih vladar¬
jev je zelo skopnelo, kjer pa še imajo
kralje in kraljice, takih kronanj ne pri¬
rejajo več — baje je bistvo demokraci¬
je med drugim tudi, da jemlje vladanju
vsebino posvečenosti. Zadnji evropski
vladarji, ki so si še lahko prirejali ta¬
ko bleščeča in veličastna kronanja, so
bili Habsburžani in zadnji kronani vla¬
dar iz njih vrst je bil Karl Franc Jo¬
žef, ki je bil v cisleitanski polovici Karl
I, v transleitanski polovici pa Karl IV
in kot tak je bil kronan za madžarske¬
ga kralja 1. 1917 v Budimpešti. Madža¬
ri so še imeli dovolj aristokracije in do¬
volj lišpa, da so Karla in njegovo ženo
Žito dvoglavi monarhiji posvetili za ma¬
ziljena vladarja. Tam je bilo to mazi¬
ljenje še zakramentalnega značaja, v
anglikanski liturgiji v Londonu je to
maziljenje samo še simbol.

Ko je sedala kraljica Viktorija na
prestol, da ji polože krono na glavo, ji
je srce krvavelo od žalosti in trpljenja.
Ko je sama prejemala znake angleške¬
ga ponosa in veličastja, je moral njen
mož princ Albert stati daleč proč, skrit
in tih, ker mu angleška aristokracija ni
marala priznati tistih časti, ki jih je bi¬
lo polno njeno srce za gospodarja nje¬
nega srca. Ta dan pa je ob Elizabeti
stal njen soprog, ki ni samo princ-
consort, ampak že prvi gentleman vse¬
ga imperija in kraljestva.

Časi se spreminjajo in tudi navade,
s katerimi hoče čas vladati ta svet. Ko
so kralju Viljemu II. polagali krono na
njegovo glavo, so vedeli, da stric bodo¬
če kraljice Viktorije ni ravno pri naj¬
boljši pameti. Ker pa je bil silen škrt,
mu vsega, kar je sicer počel, niso tako
hudo zamerjali. Edvard VIII, sedanji
vojvoda windsorski, je moral s prestola,
ker je hotel ohraniti ob sebi ženo, ki
okolici ni bila povolji. Viljem II. pa je
ženo spodil iz svoje hiše že dolgo pred
kronanjem in se je v slavnostnem spre¬
vodu sam peljal v opatijo. Ko so bili že
vsi v cerkvi, pa je kot vihar privrša’a
še ena slavnostna kočija, iz katere je
prožno skočila prava zakonita žena kra¬

Južna Koreja v obrambi svobode in pravic svojega naroda

lja Viljema II. Zdrvela je po stopnicah
in hotela v katedralo, da tudi njej po¬
lože krono nove kraljice. Ko je Viljem
II. izvedel, kdo razgraja pred vhodom,
je sam odhitel, da napravi red. Opravil
ga je tako temeljito, da je vsiljivo da¬
mo sunil čez stopnišče na pločnik. Hi¬
tro so jo naložil v kočijo in jo odpelja¬
li še bliskoviteje kakor pa je pribrzela
poprej.

Časi se spreminjajo — in Bogu bodi
hvala, da na boljše. Angleški vladarji
stopajo danes na prestol kot nosilci ti¬
stih lepih čednosti, ki jih v teh dneh z
vseh angleških prižnic, katoliških in an¬
glikanskih, slave kot vzgled in vzpobu-
do vsemu krščanskemu svetu. In v zna¬
menju teh' vrlin angleško kronanje ni
samo angleški praznik, ampak praznik
vsega krščanskega sveta.

* * *

Kraljica Elizabeta II. je bila krona¬
na ob 11. uri 33 minut. V Westmin-
stersko palačo je prispela ob 10. uri. Iz
Buckinghamske palače se je vozila v po¬
zlačeni kočiji. Spremljalo jo je zvonenje
zvonov iz vseh cerkva, častne topovsKe
salve in navdušeno vzklikanje milijon¬
skih množic.

V Westminsterski opatiji se je kro¬
nanje izvršilo po predpisanih obredih ob
novzočnosti vseh članov kraljevske hi¬
še, vlade, parlamenta, predstavnikov
vseh angl. dominionov in zastopnikov
tujih vladarjev in držav.

Po kronanju se je kraljica Elizabeta
II. v slavnostnem sprevodu vračala na¬
zaj v Buckinghamsko palačo ob nepo¬
pisnem navdušenju ogromnih množic.

Popoldne je po Britanski radijski
družbi govorila vsem narodom Britan¬
skega imperija.

Vse kronanske slavnosti so prenašali
po televiziji in so jih tudi filmali.

* * *

Anglijo in njen imperij je stalo 170
milijonov funtov šterlingov slavje, ki si
ga je privoščila ob priliki kronanja kra¬
ljice Elizabete II. Slavnosti so se zače¬
le že v nedeljo zjutraj, ko so se v Lon¬
donu pričele zbirati velikanske množice
radovednih Angležev in tujčev vseh mo¬
gočih narodnosti, ki so se udeleževali
najrazličnejših predstav in zabav angle¬
škega folklornega značaja. V ponedeljek
zjutraj so na vse zgodaj najbolj navdu¬
šeni Angleži začeli “zasedati položaje”
na cestah, kjer se je pomikal v torek
dolgi, pisani sprevod, ko so v posebni
kočiji peljali kraljico v westminstersko
opatijo na kronanje. Ljudje so s seboj

prinesli odeje, jedilni pribor, kuhalnike,
hrano in še marsikaj, da so tako prebi¬
li ves ponedeljek in noč na torek zju¬
traj na prostem na londonskih ulicah.
Ves London, predvsem pa ceste, kjer se
je pomikal sprevod, je bil okrašen z
milijoni cvetlic, od sobotne noči dalje
tudi posebej razsvetljen z mnogimi mi¬
lijoni žarnic najrazličnejših barv, nočno
nebo pa je žarelo v luči bengalskih og¬
njev. Največji londonski živilski obrati
so organizirali posebno prehranjevalno
službo ter je nad 20000 v ta namen na¬
jetih strežajev za mal denar prodajalo
najrazličnejše prigrizke in pijačo med
slavnostmi. 200 londonskih prometnih
in živilskih strokovnjakov je izdelalo
posebne načrte za uspešno prehranje¬
valno akčijo za milijone ljudi, ki so za
tri dni spremenili London v prenapol¬
njeno mravljišče. Scotland Yard je po¬
slala v akcijo v teh dneh še dodatne ti¬
soče policijskih agentov, objavila pozive
prebivalstvu, da se pazi žeparjev, opo¬
zorila družine, ki so gledali ceremonije
doma po televiziji, naj imajo vse drago¬
cenosti v sobi, kjer je televizor in orga¬
nizirala posebno informativno službo z
Interpol (Mednarodno policijo), ki ima
sedež v Parizu, glede gibanja medna¬
rodnih kriminalcev, zlasti tistih, ki so
se v teh dneh namerili proti Londonu.

Več dni pred kronanjem si je nad
2000 angleških plemičev, na katerih je
ležalo breme izvedbe ceremonij, ogledo¬
valo prostore, kjer so se odigravale
glavne scene kronanja in se vadilo za
pravilno stopanje in gibanje okoli o-
srednje točke vseka dogajanja, kraljice
Elizabete II. Kraljica je v zadnjih dneh
pred kronanjem sprejemala na stotine
delegacij narodov britanskega imperija
in drugih držav. Razdeljevala je angle¬
škim otrokom igrače, prirejala zakuske,
itd. Dvorni krojači in šivilje so krojili
in šivali pisane uniforme, kraljičin mož
princ Filip je nadzoroval priprave na
dvoru. V ponedeljek zvečer je kraljica
z balkona Buckinghamske palače s pri¬
tiskom na gumb prižgala luči v Londo¬
nu. V vseh cerkvah britanskega imperi¬
ja, v katoliških in protestartskih, so bi¬
le tridnevnice za srečno vls-danje mlade
kraljice. Zaslužni britanski državljani
doma in po svetu so dobili nova odliko¬
vanja in nove častne naslove. V vseh
britanskih kolonijah in dominionih so
prirejali slavnosti in bankete na čast
kraljici.

Tujci so v Angliji pustili te tri dni
ogromne svote denarja ter računajo, da
so samo ameriški turisti, kj.so prišli na
slavnosti, zapravili v Londonu do 50 mi¬
lijonov dolarjev.

Kolhozi - še vedno ideal filovih komunistov

(Nadaljevanje s 1. strani)

s komunisti že od konca druge svetov¬
ne vojne, ko so se vsemu svetu odprle
oči, kaj hoče Moskva”. Glede poljskih
in češkoslovaških vojaških komisij, ki
naj bi prišle nadzorovat ujetniška tabo¬
rišča za čas zasliševanja, pa je Rhee-
jev zun. minister izjavil, da “jih bodo
Južni Korejci sprejeli s streli.”

Kriza, ki je tako izbruhnila med za¬
vezniki, zlasti Amerikanci na eni in
južnokorejsko vlado na drugi strani, je
odjeknila predvsem v USA, med tem
ko Angleži, ki so v glavnem vse to sku¬
hali, previdno molče. V USA je Taft
izjavil, da “naj USA pozabijo na ZN,
zlasti kar se tiče vodstva vojne na Ko¬
reji”, ter zlasti v vodenju politike na
Daljnem Vzhodu “opuste sleherno sode¬
lovanje z Anglijo in drugimi zavezniki
in delajo po svojem načrtu.” Taftova
izjava je povzročila veliko presenečenje

v ZN, zlasti pa v Angliji, ki se je še

V zadnji štev. “Svobodne Slovenije”
smo objavili glavne izvlečke iz Kardelje¬
vega članka, s katerim je napovedal
preosnovo komunističnih zadrug — kol¬
hozov. Oznanil je, da bo vstopanje kme¬
tov v kom. zadruge in izstopanje iz njih
temeljilo na svobodni odločitvi vsakega
posameznika. Zadruge, da bodo v svojem
poslovanju svobodne in prenehali bodo
oblastveni posegi vanje. Tako je pisal
Kardelj. Dne 30. marca t. 1. je pa bila
napovedana uredba objavljena.

Na razpolago imamo poročilo, ki ga
je o tej uredbi objavil beograjski dopis¬
nik uglednega švic. lista “Neue Ziiri-
cher Zeitung”. Iz njega povzemamo, da
ima nova uredba o zadrugah-kolhozih
vse znake slabega kompromisa. Zgrad¬
bo kolhozov bo sicer nekoliko zamajala
z uvedbo možnosti za izstop in razpust,
vendar pa daje vaškim zastopnikom ko¬
munistične stranke neomejene možnosti,
da to postovanje preprečujejo in ustav¬
ljajo s šikanami in ustrahovanjem. Pre-
osnova slehernega kolhoza je namreč
možna le, če tako sklene večina članov.
V mnogih vaseh je pa položaj tak, da
mali kom. potentati morejo z vladno
oblastjo, ki je v njihovih rokah, prepre¬
čiti potrebno večino. To bodo gotovo sto

povečalo, ko je posebni senatni odbor t  r jii povsod tam, kjer lahko računajo, da

bodo višje oblasti odobrile vse ukrepe,
ki jih bodo napravili, da bi preprečili
razpust in likvidacijo kolhozov. Če pa do
večinskega sklepa ne pride, kmetom ne

izglasoval zakonski predlog, da naj
USA odpove organizaciji ZN svoj de¬
narni prispevek, če bi Varnostni svet
sprejel rdečo Kitajsko v ZN. (USA de¬
jansko finančno vzdržuje ZN, ko pla-

legli, so tedaj komunisti obljubljali, da
bodo po treh letih članstva v zadrugi —
t. j. leta 1952 —- lahko iz zadruge kol¬
hoza izstopili. Kmetje so res že poleti
in v jeseni leta 1951 začeli vlagati proš¬
nje za izstop za dogovorjeni rok. Komu¬
nistični nasilnik je takoj udaril po njih
in jih pozaprl. Z odvetniki, ki so jim po¬
magali napraviti izstopne izjave, še da¬
nes ječe po zaporih in tudi niso vključe¬
ni v pomilostitveni dekret, ki ga je na¬
povedal Rankovič.

Iz objavljene vladne uredbe so sedaj
kmetje, ki so radi strahu pred komuni¬
stičnimi zapori in mučenjem v njih, še
vedno v kom. zadrugah-kolhozih, zvede¬
li, da so rok za vlaganje prošenj za iz¬
stop zamudili in morajo zato ostati še
tri leta v kom. kolhozih. Uredba res
predvideva možnost, da se v letošnjem
letu v tem pogledu napravijo izjeme,
toda le v sporazumu z vodstvom dotič-
nega kolhoza ic če to spremembo odo¬
bri krajevna kom. oblast. To določilo zo¬
pet daje vso oblast in končno odločitev
v roke kom. krajevnih oblastnikov, ki
smatrajo kolhoze za zadeve svoje politi¬
ke in uspeh svojega dela.

Kom. vodstvo za Srbijo je pa že sedaj
doseglo, da bodo kolhozi še naprej obsto¬
jali v Vojvodini, kjer zavzemajo skoro
polovico vse obdelane zemlje. Po mnenju
inozemskih opazovalcev je pridelek v tej
najbogatejši jug. pokrajini pod komu¬
nisti padel ravno zaradi kolektivizacije,

preostane druga možnost, kakor da po- S kar je občutno škodljivo vplivalo

čuje svojo “članarino” v višini 73% let- j samično zaprosijo za izstop iz zadruge, j zunanje-trgovinsko bilanco.

na jug.

nega proračuna ZN.) Taftove zahteve
je Eisenhower ovrgel na tiskovni kon¬
ferenci, poudaril pa istočasno, da kljub
različnim pogledom na korejsko vpraša¬
nje in na problem ZN med njim in Taf¬
tom, ni spora v republikanski stranki.

Korejsko vprašanje tako dobiva ob
koncu tretjega leta vojne na tem polo¬
toku med svobodnim svetom in rdečo
diktaturo zapleteno obeležje: ob njem

Švic. časnikar svoja izvajanja zaklju-

Te prošnje morajo vlagati po določilih

pogodbe, ki so jo napravili in podpisali j čuje z ugotovitvijo: “Novi dekret sicer

takrat, ko so morali vstopiti v kolhoz, j vsebuje opustitev kolektivizacije kme-

Na splošne te pogodbe pravijo, da kmet j tijstva v načelu, vendar istočasno omo-

more izstopiti iz zadruge-kolhoza po pre- ' goča uporabo prisilnih sredstev za ohra-

teku treh let od dneva vstopa, če kmet uitev kolhozov v mnogih pokrajinah dr-

ta rok zamudi, mora ostati v kolhozu še žave. Posledica takega stanja more biti

nadaljnja tri leta. Pri tem je treba po- le nadaljnje padanje proizvodnje v kol-

vdariti dejstvo, da so komunisti začeli hozih, ki jih bodo ohranili s prisilnimi

izvajati največji pritisk na kmete za sredstvi. Merodajni ljudje v vladi hočejo |

se odloča usoda malega naroda, na mi- j vstop v svoje kolhoze leta 1949. Kdor se urediti razmere v podeželju, pridobiti j

lost in nemilost izročenega križajočim se : jim tedaj ni uklonil, je občutil njihovo ' kmete zase in tako razširiti osnovo svo.

interesom dveh ideologij: strnjene ko- maščevanje v obliki uničujočih davčnih jega režima. Nasprotujoče sile v sami;
munistične in neenotne demokratske, če ]  obveznosti in vseh mogočih drugih šikan. :  stranki pa so preprečile učinkovito iz- !

ji sploh pritiče naziv ideologija. | Tistim kmetom, ki so kom. pritisku pod- j vedbo te zamisli. Razpust velikega dela j

AKG EN TI NA

Predsednik gral Peron bo v sprem¬
stvu guvernerja prov. Bs. Aires in
ostalih visokih državnih predstavni¬
kov 7. junija obiskal svoje rojstno
mesto Lobos.

Predsednik gral. Peron je, kot smo
poročali obljubil, da bo podaril ar-
gent. nogometnemu moštvu, če bo v
obeh tekmah z Angleži zmagalo, naj¬
modernejši osebni avtomobil znamke
Mercedes Benz. čeprav se je z angl.
športniki mogla odigrata samo ena
tekma, drugo so pa vsled naliva mo¬
rali prekiniti, je predsednik gral Pe¬
ron izjavil, da bo kljub temu izpol¬
nil svojo obljubo. Srečnega dobitni¬
ka iz nogometnega moštva bo določil
žreb.

Buenosaireški nadškof kardinal
Copello, se je po daljšem obisku v
Rimu v soboto vrnil v Bs. Aires.

Aerolineas Argentinas so vzposta¬
vile dvakratno tedensko letalsko zve¬
zo med Bs. Airesom in Concepcionom
v Paraguayu z vmesnim pristankom
letal v Corrientesu in Asuncionu.

S postaje Constitucion v Bs. Aire¬
su je začel od 30. maja t. 1. voziti
ekspresni Diesel vlak do Necocheje.
Vlak bo odhajal iz Bs. Airesa ob so¬
botah ob 10.40, iz Necochejg se bo
pa vračal v nedeljo popoldne.

Nove, znižane cene so začele velja¬
ti od 3. junija za izletnike v zimskem
času v nacionalni park Huemul.
Stroški za desetdnevno bivanje v tam.
krajih vključno vožnja stanejo za
osebo $ 8.30.—, za 17. dnevno bi¬
vanje pa 980.

Ministrstvo za narodno zdravje je
objavilo sporočilo, da je izdalo opo¬
zorilo vsem zdravstvenim zavodom v
republiki, s katerim napoveduje, da
bo sleherna oseba, zaposlena v teh u-
stanovah, t akoj odpuščena, če bi ma¬
lomarno ali slabo postopala z bolni¬
ki.

V Bs. Aires je prispel severnoame¬
riški šahovski prvak Samuel Rešev-
ski. V Argentini se bo pomeril s tuk.
šahovskim prvakom Miguelom Naj-
dorfom. Prvo partijo z njim je že
dobil.

Prometno ministrstvo je te dni pre¬
jelo iz inozemstva prvo električno lo¬
komotivo Baldvvin. Lokomotiva je
najmodernejši model, kar jih je sedaj
v obratu na svetu. Prometno min. je
naročilo 51 takih lokomotiv za argen¬
tinske železnice.

Z dekretom ministrov za tehnične
zadeve in za gospodarska vprašanja
je bil ustanovljen Posvetovalni odbor
za poljedeljske zadruge. Naloga te¬
ga odbora bo skrbeti, da bodo v ce¬
loti izvršeni vsi načrti, ki jih pred¬
videva II. petletni načrt gle razvo¬
ja zadružništva v Argentini.

Med Argentino in Švedsko je bil
sklenjen nov trgovinski, dogovor. Ar¬
gentina bo dobila iz Švedske za vred¬
nost 50 milijonov švedskih kron pred¬
vsem strojne naprave za izdelovanje
papirja, časnikarski papir in druge
izdelke težke švedske industrije. Za
enako vrednost bo pa Argentina iz¬
vozila v Švedsko koruze, mesa, sve¬
žega in posušenega sadja, kože in
druge argent. proizvode.

V Argentini se rodi letno skoro pol
milijona otrok. To ugotavljajo najno¬
vejši statistični podatki.

Min. za zunanjo trgovino je odloč¬
no zavrnilo trditve severnoameriške¬
ga senatorja William S. Colmer-ja,
da Argentina izvaža olje iz tunga, ki
da ga je dobila iz kom. Kitajske. Min.
povdarja, da Argentina goji tung na
površini 55.000 hektarjev predvsem
v Misionesu in da je srednja proiz¬
vodnja v zadnjih letih znašala 9.000
ton. Doma ga Argentina porabi le
malenkostno količino in ga je v glav¬
nem izvažala in to prvenstveno v
USA.

Med Argentino in Japonsko je bil

te dni podpisan nov trgovinski spo¬
razum, ki za leto 1953 predvideva
izmenjavo raznega blaga med obema
državama v višini 160 milijonov do¬
larjev. Argentina bo na Japonsko v
glavnem izvažala pšenico, ječmen,
koruzo, riž, lan, bombaž, kože, olje,
laneno seme in ekstrakt kebrače, iz
Japonske bo pa dobila razne izdelke
japonske težke industrije, električni
material ter razne strojne naprave
za izvedbo gotovih del, ki jih pred¬
videva II. petletni načrt.

kolhozov morejo na ta način samo za¬
vlačevati, ne pa več preprečiti. Razpust
bo prišel, samo kmetje se bodo zavedali,
da se je izvršil na njihov pritisk, proti
volji režima.”

Buenos Aires, 4. VI. 1953

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

'HotAjce vz Sbx>€iuje^

Borisa Kidriča pokopali z izrednimi
častmi. O smrti Borisa Kidriča, enega
največjih krvnikov slovenskega naroda
med komunistično revolucijo v času dru¬
ge svetovne vojne, smo že kratko poro¬
čali. Umrl je za rakom dne 11. aprila
v Beogradu. Silno je trpel. Njegovo
smrt sta objavila Centralni komite Zve¬
ze komunistov Jugoslavije in Zvezni iz¬
vršni svet. Komunistični tisk, ki edini
izhaja v Jugoslaviji in je strogo dirigi¬
ran, je objavil novico o smrti komuni¬
stičnega gospodarskega dktatorja z ve¬
likimi pokojnikovimi slikami preko ce¬
le prve strani. Nekateri listi so celo iz¬
dali posebne številke. Tako ljb. “Slov.
Poročevalec”, zagrebški “Vjesnik”, beo¬
grajska “Politika”, “Slobodna Dalmaci¬
ja” in “Večer”. Po vseh tovarnah so tu¬
lile sirene, Tito je pa kot predsednik I
države proglasil dneve od 11. do 15.
aprila za “dneve narodne žalosti”.

Iz Beograda so truplo pok. Borisa
Kidriča z največjimi častmi prepeljali v
Ljubljano. Že v Beogradu so mu
komunisti priredili velik pogreb. V i
Ljubljani je pa bil še mogočnejši. Ko¬
munisti so v Ljubljano spravili vse, kar
so mogli. V Ljubljano so prišli na po¬
greb tudi vsi komtinistični vrhovi v Ju¬
goslaviji. Krsto so v pogrebnem spre¬
vodu vozili na vojaški lafeti, z nje so jo
dvignili Tito, Kardelj Djilas, Moša Pi-
jade, Rankovič, Miha Marinko in ostale
komunistične veličine ter so jo ponesle
proti grobnici narodnih herojev na Trgu
narodnih herojev in so jo položili vanjo.
Posamezne kom. organizacije in ustano¬
ve, razni uradi in tovarne ter druga
podjetja so poslale na tisoče vencev.

Ves pog-reb so komunisti izvršili s ta¬
kim pompom, kakor ga Ljubljana še ni
videla, čeprav so se po njenih ulicah vi¬
li pogrebni sprevodi za slovenski narod
resnično zaslužnih velikih slovenskih
mož in vodnikov.

Po naročilu komunističnih oblasti so
kom. občinski odbori sklicevali žalne se¬
je in na njih poveličevali delo pok. Bo- '
risa Kidriča. Tako je ljb. kom. vlada
tudi sama sprejela sklep, s katerim je
Strnišče pri Ptuju preimenovala v Ki¬
dričevo. Institut za elektrogospodarstvo
v Ljubljani so preimenovali v Kidričev
institut, Glavni odbor Zveze borcev
NOV je poklonil Muzeju narodne osvo¬
boditve kar 3 milijone dinarjev, delavski
svet rudnika v Mežici pa en milijon.
Ljubljanska filharmonija je ‘priredila v
spomin Borisa Kidriča komemorativni
koncert. Orkester te filharmonije je

pod vodstvom Sama Hubada igral Šker¬
jančevo Simfonično žalno glasbo, žalno
koračnico iz Beethovenove III. simfoni¬
je in Kozinovo Padlim.

f/mrli so. V Ljubljani Franica Rodič,
roj. Mokorole. Zapušča moža in ostalo
sorodstvo in Janez Cvar, posestnik v
Zamostecu. Zapušča ženo in otroke; An¬
drej Jakopič, žel. v p. na Ježici. Zapu¬
šča ženo in otroke; Zlatomašnik Anton
Žnidaršič, župnik v Žalni; Helena Selan
v Dobrunjah. Zapušča brate in sestre;
Frančiška Bernik, vdova po žel. urad¬
niku v Žireh; Justina Napast v Oplot¬
nici. Zapušča sina, hčerki, zeta in vnuč¬
ka; Franc Velkavrh, upok. Tobačne to¬
varne na Viču. Zapušča ženo; Franc
Šerdoner v Šoštanju. Zapušča ženo, si¬
na in hčerko z družinama; Jožefa Pod-
I vršič, roj. Reja ra Polzeli. Zapušča več
otrok; Marija Bajt, roj. Pravst v Kra¬
nju in Tone Žurbi v Križu, ki zapušča
ženo, starše, brata in sestro.

Vsi moški v starosti do 65 let in žen¬
ske do 55 let morajo v Ljubljani obvez-
(  no absolvirati tečaj protiletalske zaščite.

I Med drugimi predmeti, iz katerih je tre¬
ba delati izpit, so: saniteta, kemija, or¬
ganizacijska stroka in gasilstvo.

V začetku aprila t. 1. je v ljubljanski
operi pela v Madame Butterfly Japonka
Sučusan. Kritika' jo je zelo hvalila. Cene
vstopnicam so bile od 400 din navzdol in
je bila hiša popolnoma razprodana. Se¬
veda so opero lahko slišali v tej zasedbi
le tisti, ki so imeli za vstopnico potrebni
denar, teh pa dandanes v Ljubljani ni
več toliko, kot jih je bilo v dobi, ko je
vladala še reakcija.

Za letošnjo poletno sezono so v leto¬
viških krajih in ob morju določene nove
cene. Prav slane so. V Dubrovniku in v
nekaterih večjih krajih bo v prvovrstnih
hotelih dnevna oskrba “samo” do 1.800
dinarjev. Za člane sindikalnih podružnic
pa velja popust 40% v glavni sezoni, po
njej pa celo 60%. Kaj menite, kdo si bo
privoščil letos letovišče?

V ljb. “Slov. Poročevalcu” objavlja
i daljši članek ing. Puppis o 10 letnem

vodnem programu. Pravi, da je suša v
zadnjih letih imela velik vpliv na sesta¬
vo tega načrta, škodo, ki jo je suša po¬
vzročila v Slovenij so ocenili na 8 mili¬
jard din. Ing. Puppis nadalje navaja, da
bodo morali v svrho ureditve rek v Slo¬
veniji najprej urediti hudournike, pred¬
vsem v zgornji Savski dolini in v doli¬
ni Soče, za kar je določen kredit 900
milijonov din. Za melioracijo rek je
predviden znesek 1400 milijonov din, od
| katerih jih odpade na Muro 300, na Dra¬

vo 250, na Savo 250, na savske pritoke
350 in na Sočo 300 milijonov din. Za iz¬
boljšanje in za zgraditev akumulacij¬
skih bazenov je določenih 3971 milijonov
din. Celotna površina področij ki jih je
treba izsušiti odn. zavarovati pred po¬
plavami, znaša 92.000 ha in obsega na¬
slednje predele: Ljubljansko Barje, Rib¬
niško - Kočevsko polje, Cerkniško polje,
Krško polje, Spodnja Savinjska dolina,
Ptujsko-Mariborsko polje, Pesniška do¬
lina, desni breg Pomurja s Ščavnico in
Prekmurje. Po celotnem melioracijskem
načrtu bodo v Sloveniji izsušili odn. za¬
varovali pred poplavami letno okoli 2600
ha zemljišč, namakali pa 500 ha.

V vasicah Nemilje in Njihovca, obči¬
na Besnica pri Kranju, je prvič, zasve¬
tila električna luč. Da je do tega pri¬
šlo, so vaščani sami opravili 850 delov¬
nih dni, dali vse drogove, zbrali večjo
vsoto denarja in pripravili ves ostali po¬
trebni material. V celoti so v 3 mesecih
napeljali 3- km daljnovoda in 3,5 km
omrežja.

Za predsednika občine Dolenjske Top¬
lice je bil izvoljen “priljubljeni” France
Šobar. V odboru je tudi “znana partizan¬
ska delavka” Jožefa Pršina. Kulturno se
tudi udejstvujejo v Dol. Toplicah, odkar

tli in > n os Aires

Tečaj o državnopravnih vprašanjih
bo v' nedeljo dne 7. junija točno ob pol
9 na Victor Martinez 50. Končal se bo ob
9.15, tako da bo vsem udeležencem omo¬
gočena udeležba na procesiji sv. Rešnje-
ga Telesa v Ramos Mejia.

NOGOMETNA TEKMA

V nedeljo, 31. maja se je odigrala v
San Justo nogometna tekma med SFZ
in Club Deportivo San Justo. SFZ je
nastopila v naslednji postavi: Havelka,
Černak, Osterc, Petkovšek, Šmalc,
Škvarča, Grkman, Tušek, Tomazin, Na¬
bergoj in Bras.

V prvem polčasu je bila igra izena¬
čena. Žoga je valovila, iz polja v polje.
Naši fantje so igrali homogeno in hi¬
tro; toda kljub temu je ostal rezultat v
prvem polčasu neodločen 0:0.

Drugi polčas je bil bolj razgiban.
Prvi gol so zabili domačini. Toda naši
fantje nuiso popustili; njihov trud je
bil poplačan in so po Nabergoju, izena¬
čili. V 24. min. je po lepi kombinaciji
napada zabil Tomazin drugi gol. Doma¬
čini so se trudili, da bi izenačili, pa jim
ni uspelo. V 32 min. je Bras zabil
enajstmetrovko in tako je rezultat do
konca ostal 3:1 za SFZ.

SFZ: Obramba je bila siguima, sred¬
nja linija je dobro podpirala napad. Na-

učiteljica na nižji gimnaziji Teja Bajec
vodi mladinski pevski zbor, ki “z uspe¬
hom” nastopa.

Gasilsko društvo v Srpenici se stro¬
kovno “ni tako uveljavljalo kot v pre¬
teklosti”, kot pravi Poročevalec. Vzrok
za to je predvsem v “pomanjkanju dis¬
cipline”. Za predsednika je bil izvoljen
Anton Braz, za poveljnika pa zopet An¬
ton Horvat.

Cankarjeva družba, komunistična za¬
ložba knjig, je “s poverjeniki po pod¬
jetjih, ustanovah, raznih kolektivih itd.”
vsilila ljudem 700 izvodov Marxovega
Kapitala, dalje mnogo izvodov Cankarja
(naklada v celoti 10.000), “Izvor religi¬
je” (5000 izv.). Te tri knjige so bile po¬
leg Maupassantove “Njeno življenje”
razprodana kot edina “leposlovna knji¬
ga”, pravi Poročevalec), najbolj uspešne
na knjižnem trgu. V bodočnosti pa so iz
marksistične literature “zanesljivo na
programu Engels, Marx, Kautsky”. Po¬
leg Zolaja, Flauberta, T. Hardyja, Jor-
ge Ilcazeja, J. Steinbeeka in drugih so
v programu knjige, o katerih pravi za¬
ložba, da jo “pri izbiri vodi geslo, nu¬
diti slov. bralcem dela, ki mu odpirajo
nove svetove ali pa obravnavajo važne
sodobne probleme”.

pad je to pot igral dokaj hitro in niso
več toliko zadrževali žoge. Opazil se je
velik napredek v podajanju žoge. Bilo je
tudi nekaj lepih strelov na gol.

Domačini so igrali hitro z nekaterimi
lepimi potezami; le preveč zadržujejo
žogo in izgubljajo na času. Najboljša
pri njih je bila desna stran napada.

Sodnik je bil strog in objektiven. Ob¬
činstva je bilo lepo število, ki so z nav¬
dušenjem spremljali i gro nogometašev
SFZ. Po končani tekmi je družina Kraj-
nikova pogostila vse igralce SFZ.

Mendoza

Društvo Slovencev v Mendozi je ime¬
lo v nedeljo dne 24. maja t. 1. svoj IV.
občni zbor v lokalu pri biv. predsedniku
g. Francu Ovčjaku. Lepo število članov
se ga je osebno udeležilo. Družinski po¬
glavarji pa so zastopali družinske člane,
ki se občnega zbora niso mogli udeleži¬
ti. Tako je bilo zastopanih osebno ali po
zastopstvu 49 članov.

Predsednik se je ob začetku občnega
zbora spomnil pok. prelata Msgra Odar¬
ja, zaslužnega moža, ki ga bodo sloven-
| ski begunci v svetu težko pogrešali,
j Njegov spomin so vsi navzoči počastili
z enominutnim molkom. Nato je sledil
program občnega zbora, ki je potekal na
dostojni višini. Sledili smo poročilom o
izvršenem delu v preteklem letu, ki ga

Slovenci v Argentini

SPORED

SPOMINSKE PROSLAVE,

ki jo v nedeljo 14. junija 1953 ob 17.
uri popoldne v dvorani San Jose na uli¬
ci Azeuenaga 158 priredi Društvo Slo¬
vencev v Buenos Aires v počastitev
spomina vseh padlih slovenskih protiko¬
munističnih borcev, junakov in mučen¬
cev:

1. Posvetilo.

2. Jakob Petelin-Gallus; Kyrie elei-
son. Poje slovenski pevski zbor
“Gallus”.

3. Molitev.

4. Cesar Franck: Ave Maria. Igra
na violino g. Alojzij Šonc, na har¬
monij g. prof. Alojzij Gerzinič.

5. Mihelčič: Nebo žari. Poje sloven¬
ski pevski zbor “Gallus”.

6. Govor g. Emila Cofa.

7. Jakob Petelin-Gallus: Gloria. Po¬
je slovenski pevski zbor “Gallus”.

8. Recitacija.

9. Grieg: Sonata v g-molu. Igra na
violino g. Alojzij Šonc, na klavir
g. Alojzij Gerzinič.

10. Prof. Jože Osana: Venček narod¬
nih vojaških pesmi. Poje sloven¬
ski pevski zbor “Gallus”.

Spored je sestavil in besedila k toč¬
kam 1, 3 in 8 spesnil Igor, izvajajo pa
jih člani slovenskih igralskih družin.
Petje vodi g. dr. Julij Savelli. Oprema
odra in režija g. Marjan Willempart.

označuje dovolj agilnosti.

Pri volitvah novega odbora je bila' iz¬
glasovana z veliko večino edina predla¬
gana lista, katere predsednik je g. Av¬
gust Grintal, v odboru pa so gg. Peter
Bajda, Stane Grebenc, Alojzij Kočar, Ja.
nez Majeršič in Rudolf Hirschegger. V
nadzorni odbor so bili soglasno izvolje¬
ni gg. Viktor Zarnik, Franc Štern in
Mirko Šmon.

Novi odbor vabi vse člane in rojake v
Mendozi k skupnemu sodelovanju v ko¬
rist naše skupnosti in tesnejše poveza¬
nosti. S temi besedami je novi predsed¬
nik zaključil lepo uspeli občni zbor.

San dusto

Na binkoštno nedeljo je krajevni od¬
bor Društva Slovencev priredil letos že
tretjo prosvetno prireditev. Vodil jo je
predsednik kraj. odbora g. dr. Šimenc,
ki se je v uvodu s toplimi besedami spo¬
mnil umrlega prelata dr. Odarja in vse¬
ga njegovega dela za slovenski narod,
zlasti pa za slovensko skupnost v Argen¬
tini. Na to je sledilo predavanje g. R.
Smersuja iz argent. socialne zakonoda¬
je. Predavanju je sledila živahna de¬
bata.

MOR

SLOVENSKI FILM "SVET NA KAJŽARJU'

NEOVGRLJIV PRIMER KOMUNISTIČNE KULTURNE NESPOSOBNOSTI

Ste opazovali otroka, ki je komaj sho¬
dil? Ponosen je na vsako najmanjšo
stvarco, ki se mu posreči: recimo posta¬
viti vžigalično škatljivo pokonci, obrniti
električno stikalo, vtakniti ključ v
ključavnico, itd. Ves v smehu in sreči
vam želi pokazati svojo umetnijo...
Enako so ravnali Titovi kulturniki, od-

nistični “stvarnosti”. Na kratko bi se to
reklo, da niso uspeli pokazati nič nove- j
ga, niti surogatov prejšnjih dob preoble¬
či vsaj v novo uniformo. Vse je bil le
silno drag in do skrajnosti neuspel po¬
skus, ki je končno iztreznil komuniste
same, potem ko so se znašli v praznoti j
lastnega napuha. Sedaj dežujejo grenka j

kar so zapustili zavetje gozdov 1945, pa I priznanja o nesposobnosti in nemoči u- j
še do pred kratkim. Tedaj so se namreč j stvariti nekaj, kar ne bi imelo svojih ko-
v svoji pijanosti in nevračunljivosti raz- i renih v kulturi prejšnjih dob.
besneli nad vso kulturno preteklostjo, ki 1  Vse ocene in kulturni pregledi zadnjih
jim ni pomenila nič več kot peščico na- časov so kaj realni, brez bleska in 'sija,
zadnjaške gmote, pobarvane z reakcio- j celo brez prizanašanja. Zgledujejo se po
narnim duhom, s katero je treba za vse- j kulturnem nivoju drugih evropskih na-
lej in dokončno obračunati, jo uničiti, ali rodov — ki se niso pečali s kulturnim
vsaj izločiti. Zarotili so se zgraditi kul- molkom, niso vnašali eksperimentov v
turo novega časa, ki ne bo s prejšnjo 1  najintimnejšo narodovo dejavnost, ki je
imela nič skupnega, pa bo zato tem več- j kultura, in se niso razbesneli nad tem,
ja in mogočnejša. i kar je bilo s trudom in žrtvami tekom

Tako razumemo neizmerne hvale in stoletij zneseno — ter skesano priznava-

slavospeve vsaki najmanjši in najslabot
nejši stvari, ki se je rodila prva leta po
vojni. Da ji je bilo prilito le malo poveli¬
čevanja partizanskega divjanja, komu¬
nistične laži o svobodi in enakosti vseh,
žolča do . črnih reakcionarnih elementov,
je bil že veleakt nove kulture, spremljan
z aplavzom in počaščen še s kulturno
nagrado. Resnična umetniška vrednost
ni bila prav nič potrebna.

jo, da jim ne segajo do gležnjev. Ali
je bilo treba sedem dolgih suhih let za'
to bridko priznanje!

Slovenci v svobodnem svetu hudo ču¬
timo to zlo in škodo, ki so jo komunisti
doma storili slovenskemu narodu in nje¬
govi težko priborjeni kulturi, ker so Za¬
vrli naraven in zdrav razvoj narodovih
sil in s svojim nasiljem pahnili v molk
svobodno kulturno ustvarjanje, pa ni še

Po vseh načrtih, sanjah, obljubah in nobene garancije, da bi se ti črni dnevi in

končno prizadevanjih, pa povsem novih
in velikih kulturnih del ni bilo od niko¬
der. Nasprotno: v vsakem novem so z
gnozo ugotavljali že več desetletij stare
simptome, preživele ideje, zmotno mo¬
trenje novega sveta, strupena verske
sledi, srdnjeveško idealizirano patriar¬
halnost. Sumničili so drug drugega s
staro kratkovidnostjo, z nerazumevan¬
jem za nove pridobitve in potrebe,

poštenemu ljudstvu doma v
razklenili!

sramoto,

Da bi postavil primer' literarnega de¬
la, kakršno bi naj komunističnim vrhun¬
cem ugajalo, je predsednik Mladinske
založbe in tajnik Zveze jugosl. književni¬
kov, Ivan Potrč, napravil nov poskus:
napisal je Svet na Kajžarju; po njegovi
označitvi je to povest; obsega 85 stra-

končno pa tak način kulturne tvornosti ni v 9 poglavjih. Izšla 1948. Krajevno
obsodili celo kot škodljiv današnji komu- :  je postavil pisanje v ljutomer¬

ske gorice, okrog Sv. Bolfenka na Ko¬
gu. Argument razvlečen, brez .kompozi¬
cije, dolgovezen: priprava za ustanovi¬
tev zadruge v vinskih goricah. Ves tekst
je eno samo zmešano hotenje avtorja,
pokazati, kako lačni viničarski svet
hlasta za zadrugo, ki naj bo njegova
“velika rešitev iz socialne bede”, katere
ustanovitev pa mu je velikodušno dpvo-
lila komunistična partija. — Človek mo¬
re le s čermernim trudom prebrati pusti,
v podpovprečnem žurnalističnem jeziku
pisani, z grobostmi zabeljeni tekst do
konca. Pusti te hladnega, brez trohice
sočutnosti do revnih, saj o tem niti ni
govora, čeprav bi pričakovali. Še to se
vprašaš, ali so tiste “velike pridobitve
socialistične revolucije”, toliko izkriča-
ne in opevane, le v pravici ustanavljanja
zadrug? Na to nam tudi avtor ne odgo¬
vori! Pač, eno naniza: kako komunizem
dopusti in celo razžari nižje nagone in
strasti, škodoželjnost in maščevalnost v
ljudstvu, da se na množičnih sestankih
klevetajo med seboj in iznašajo packa¬
rije. A to imenuje avtor sprejemanje
pripravijencev med članstvo in volitev
odbora zadruge. (Primeri: Prej je drža¬
va gulila siromaka, zdaj bomo gulili bo-
gatce mi. . . Oče je bil gestapovec. Tudi
materi nismo dali volilne pravice...
Ona? Z Nemci se je pajdašila in z vla-
sovci. Plužila se je stara, plužila se bo
mlada.. . Kjer bo ta, tam mene ne bo. . .
No, kak človek je to? Pretepa ženo, ker
mu je rodila partizana. .. Baba ima je¬
zik. . . Tistega bi morali dobiti v roke,
ki ti je moža izdal. . . Pred sodišče ga
je treba postaviti... Kaj? Ta žandar!..
Kak med le najdejo moški pri njej, to
bi hotela vedeti?).

Prepriča pa nas to branje, da Iv.
Potrču kot pisatelju v slovenskem slov¬
stvu pač ne pripada nikako mesto.

Iv. Potrč izhaja iz kmečke družine.

! Gimnazijo je študiral v Ptuju. Nekaj
mesecev pred maturo 1933. ga je poli¬
cija zaprla zaradi komunističnega ro¬
varjenja. Pozneje je živel v Rušah in
predel tam rdeče mreže. Napisal je po¬

vest Sin, ki je izšla pri Vodnikovi druž¬
bi in nekaj novelic za Življenje in svet.
Po vojni izdal knjigo “Kočarji”. Napisal
tudi kmečko dramo “Krefli”. V vseh de¬
lih se vleče vidna rdeča nit: rušenje ob¬
stoječega krivičnega sveta in sanje o
rdečem, pravičnem paradižu. Med vojno
je vneto partizanih Zdaj je predsednik
Mladinske založbe v Lj. in tajnik Zveze
jugosl. književnikov.

Iz istega gradiva je Potrč napisal
scenarij Gorice in g- a  izdal 1951 v Mari¬
boru. Boleha na silnih pomanjkljivostih,
ki jih povprečen scenarij za film mora
imeti: je le bolj žurnalistična kronika,
gradivo, katero bi v rokah pisatelja,
veščega tehnike in zahtev scenarijev,
moglo dati tekst za film. Poiskal je re¬
žiserja Fr. Štiglica, ki naj bi po njem
zrežiral film. Potrč je napisal nemogoč
scenarij, Štiglič, nič kaj sposobnejši, pa
tudi iz skrpucala ni ustvaril umetnine.
Film so sicer posneli; nosi naslov Svet
na Kajžarju, s pridevkom “celovečerni
umetniški film”, katerega premiera je
bila 21. dec. 1952.

Sodelovali so v filmu: snemal Marin¬
ček, režiral Fr. Štiglic, scenarij Iv.
Potrč, glasba C. Cvetko, scenarija T.
Mlakar, zvok H. Kokove; glavni igralci:
M. Kopač, V. Podgorska, T. ženkova, B.
Sotler, V. Skrbinšek, T. Potokar; manj¬
še vloge: M. Furijan, A. Valič, F. Pre-
setnik, M. Kačičeva, R. Rojčeva, P. Ko¬
vič, V. Juvanova, M. Sancin, J. Daneš;
otroška lika: I. Zoretič, J. Mlakar.

Išla so o njem kratka, nestrokovna in
bleda poročila v časopisih, celo ljub. ra¬
dio je poročal, da pomeni “pomemben
korak v razvoju slovenske filmske urnet-
! nosti in da je uspelo izdelati film, ki ima
vse odlike dobrega filma”. Z resnico je
vsakdo tvegal zamero. Vendar je bila že
premiera pri povabljenih samih kot pri
občinstvu slabo sprejeta. Da bi se ta slab
glas prikril, sta Potrč in Štiglic sklica¬
la 24. dec. 1952. sestanek za občinstvo,
kjer bi zagovarjala film pred kritiko.
Potrč se je tam branil, da film “pove
vse, kar je bil scenarist stavil vanj in da

je režiser dobro rešil svojo nalogo.”
Grenko pa je priznal, da “je film vse
prej kot na evropski višini, toda opravi¬
čeval je to s tem, češ, da gre za na¬
šega človeka, za upodobitev in za pre-
osnovo tega človeka ter za preosnovo
naše kulture sploh.” Potrč je torej kot
komunistični kulturnik priznal, da pita¬
jo naš narod z nekvalitetno kulturno ša¬
ro, mu nasilno kot tak dal drugačno po¬
dobo kakor pa jo v resnici ima in celo
stremi za tem, da bo s tako packarijo
preosnoval njega in po njem vso našo
kulturo. Tako je torej bistvo vsebine in
načina dela rdečih kulturnikov! Štiglic
se je pa izgovarjal na “ovire in težave
tehničnega značaja, težave na terenu pri
snemanju, naknadno sinhronizacijo, po¬
manjkanje filmsko rutiniranih igralcev
in pomankljivo finančno organizacijo.”

Komunistična kulturna centrala je
Prešernovo kulturno nagrado za leto
1952 prisodila Badjuri za film “Pomlad
v Beli krajini, ki je baje v primeri s
tem “pravi biserček”; pač neizpodbiten
dokaz, da je film Svet na Kajžarju do¬
cela brez vrednosti.

* * *

Dva meseca po premieri filma se je
oglasil prvi kritik, znani komunist Ra¬
do Bordon, in zmrcvaril film, kakor se
to še ni zgodilo dozdaj v obračunu med
komunisti. Kritiko je objavil v Sl. Por.
petkrat (skoraj po eno stran): 20., 21.,
22., 24. in 25. jan. 1953. Nekaj zanimi¬
vih citatov iz nje:

O likih: “šafarjev lik je tudi življen-
sko slabo orisan, ker združuje v sebi le
temne, zoprne črte, čeprav bi ga bilo mo¬
goče (in celo potrebno!) prikazati tudi
od kakšne druge strani značaja. Bese-
; dilo, ki ga je scenarist dal na jezik Far¬
kašu (t. j. župnik, op. pisca), je neživ¬
ljenjsko, ker ga ne kaže kot izobražene-
j £ a  pastirja ovčic, ki dobro pozna misel¬
nost svojih faranov... zaradi ostre in
j ponekod satirične pobarvanosti svojega
i značaja izgublja župnikov lik na res¬
nosti in učinkovitosti (Docela neute-
(Nadaljevanje na 4. strani)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 4. VI. 1953

Mar del Plata

PONOVEN ŠPORTNI USPEH
NAŠEGA ROJAKA

V dneh od 13. do 23. maja t. 1. je pri¬
redil “Avtomovilski klub Mar del Pla¬
ta” v svojih športnih prostorih turnir
namiznega tenisa, katerega se je ude¬
ležilo 11 tekmovalcev, med njimi tudi
naš rojak g. Bogomir Tršinar, ki je, ka¬
kor smo že poročali, prvak namiznega
tenisa v Mar del Plati.

G. Tršinar je z lahkoto prišel v fina¬
le, kjer je v soboto, 23. t. m. na 5. oblet¬
nico svojega prihoda v Argentino — od¬
ločno in prepričevalno premagal vse 3
ostale finaliste z enakim rezultatom 3:0.
Tako si je kot edini nepremaganec tur¬
nirja osvojil prvo mesto in si s tem pri¬
boril pokal prireditelja turnirja. Našemu
rojaku k doseženemu uspehu iskreno
čestitamo!

JLanus

V nedeljo dne 31. maji je krajevni
odbor Društva Slovencev v Lanusu pri¬
redil prosvetno zborovanje v dvorani
pri cerkvi sv. Jožefa. Sestanek je bil
dobro obiskan in ga je vodil predsednik
krajevnega odbora g. Lužovec. Začel se
je s komemoracijo pok. prelata drja
Odarja. Spominske besede je spregovo¬
ril g. Lužovec, ki je navajal, da je pok.
rad prihajal v Lanus, kjer je tu¬
di predaval na prosvetnih sestankih. Ob
koncu svojih izvajanj je pozval vse
navzoče, da naj počaste spomin pok.
prelata z enominutnim molkom. Nato je
bilo na dnevnem redu predavanje g. Ru¬
de Jurčeca, ki je podal sliko trenotnega
mednarodnega položaja. Da je predava¬
nje bilo zanimivo, dokazuje dejstvo, da
je nanj prišlo zelo lepo število poslušal¬
cev, ki so stavljali tudi razna vpraša¬
nja. Po predavanju je bil še kratek raz¬
govor o tekočih zadevah krajevnega od¬
bora in o nadaljnjem dnevnem redu ta¬
kih prireditev.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V San Justo je bila
krščena Marija Ana Sovič. Srečnim
staršem naše čestitke.

Ra mas Mejia

MLADINSKI DOM
V DON BOSCOVEM ZAVODU

Mesto venca na grob svojemu zgodaj
preminulemu tovarišu in dobremu prija¬
telju Marjanu Koritniku, so se zbrali
člani Mladinskega doma v nedeljo 24.
maja v Don Bosco k sveti maši, ki je
bila darovana za dragega pokojnika.
Navzoči so bili tudi starši in pokojni¬
kovi najbližji.

Po sveti daritvi je bil ob lepi udelež¬
bi sestanek članov. Voditelj Mladinske¬
ga doma g. Janko Mernik se je v uvod¬
nih besedah spomnil praznika Marije
Pomočnice, ki se ta dan obhaja po vsem
svetu. Nato je po dnevnem redu sestan¬
ka prešel na vilitev novega odbora Mla¬
dinskega doma. V odbor so bili izvolje¬
ni: Predsednik: Marjan Amon, podpred¬
sednik: Jože Tomaževič, tajnik: Davo¬
rin Kahne, blagajnik: Tone Javoršek,
gospodar: Ivan Uštar. Odbornika: Tone
Škraba in Jože Vombergar (ml.). Nad¬
zorni odbor: Janez Janežič, Marjan Fi¬
lipič in Bogdan Kosančič. Razsodišče:
Maks Jesih in Ciril Oblak. Referenti:
Pjng pong: Ladislav Padovan, nogo¬
met: Ciril Bučar, odbojka: Franc Meše.

Po živahni debati, ki se je sukala o-
' krog novih prostorov Ml. doma, novih
igriščih in razširitvi organizacije na no¬
ve sekcije, je voditelj Ml. doma zaklju¬
čil sestanek.

Nato je Mladinski dom pod vodstvom
g. Janeza Ambrožiča priredil za vse
člane zajtrk. Popoldne so se vsi čla¬
ni udeležili procesije za kipom Marije
pomočnice.

Marsikdo še ne ve...

.. .da so na Danskem izglaso¬
vali spremembo ustave, po kateri
bo prvič v zadnjih 500 letih za¬
sedla danski prestol kraljica, se¬
danja princesa Margarethe, edini
otrok danskega kralja.

Prispevajte v tiskovni sklad
- PORAVNAJTE NAROČNINO! -

Ali ni res tako?

Človek včasih kaj stori ali opusti pro¬
ti lastnemu prepričanju. Težko se razu¬
me, pa je le res tako.

Ni ga med nami, ki bi ne bil prepri¬
čan, da moramo svoje Društvo Sloven¬
cev sami vzdrževati. Nihče ne dvomi, da
nam je naše osrednje društvo vedno bolj
potrebno. Pa vendar se nekateri le ne
morejo odločiti, da bi redno plačevali
članarino. Težko je to razumeti. Ali je
res škoda tistih šest pesov na mesec?

Treba je nekoliko dobre volje, da se
premaga ta notranji odpor, ki človeka
ovira, da ne stori tega, kar je dobro in
prav.

Kdor ima torej še vedno zaostanke na
članarini naj ne odlaša več.

Potrudi se, dragi rojak, draga roja¬
kinja v društveno pisarno ali h krajev¬
nemu odboru! Tam uredi kar je treba in
kakor zmoreš. Predvsem pa — začni
redno mesečno plačevati članarino!

CERKVENI OGLASNIK

Procesija sv. Rešnjega Telesa bo za
Slovence na področju Velikega Buenos
Airesa v nedeljo, 7. junija t. 1. ob 10.
uri v Don Boscovem zavodu v R. Mejia.

OBVFSTILA

Med najpomembnejšimi prireditvami
bo nedvomno letošnji Drugi socialni dan
dne 28. junija dopoldne v dvorani v Ciu-
dadeli. Obraval bo vprašanje naše go¬
spodarske osamosvojitve.

Sociedad de Fomento Villa Eslovena
sporoča, da bo v nedeljo, 21. t. m. ob
2. uri pop. sestanek vseh posestnikov
zemljišč v Lanusu pri Levstiku. Člani
odbora bodo podali poročila o dosed.
delu in program za bodoče. Vsi iskreno
vabljeni!

Po sestanku bo igra, ki jo pripravlja
Slov. pevsko društvo, kar bo pa še po¬
sebej objavljeno.

Na drugem diskusijskem večeru o
gospodarskih vprašanjih je univ. prof.
g. Dr. Ign. Lenček govoril o vprašanju
obresti v gospodarskem poslovanju, g.
Jože Mavrič, st. je pa nadaljeval svoje
predavanje o gospod, osamosvojitvi.

Prodam leseno hišico in elek¬
trično hladilno omaro na dvoje
vrat. Ogled na

CALLE PRINGLES 4645,

Tablada

IZKORISTITE IZREDNO PRILIKO IN OGLEJTE SI VELEFILM

DON BOSCO,

ki se bo za Slovence predvajal takoj po telovski procesiji

v nedeljo 7.  junija.

Po procesiji bo poskrbljeno za toplo okrepčilo.

Jože Rus

stavbni tehnik

NAČRTI — ZIDAVA — NASVETI
CALLE MOLINA 1114
LINIERS CAPITAL

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascanfe

Escribano Puhlico
Uruguay 387

T. E. 38-0122 Buenos Aires

Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires

is*

Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je dne
15. maja 1953 umrla v Straži pri Novem mestu naša dobra žena, mama
stara mama

gospa Ivanka . Jem k o. roj. Potočar.

žena trgovca, gostilničarja in posestnika.

Pokopali so jo v nedeljo, 17. maja 1953 na pokopališču v Vavti vasi.
Vsem jo priporočamo v molitev.

žalujoče družine

Jenko - Mlakar - Tomov in Potočar

Buenos Aires - Straža pri Novem mestu - Ljubljana - Vrhnika - Logatec

V 75 letu starosti in 51 letu zakonskega življenja so nas dne 18. maja
t. 1. nenadoma zadeti od srčne kapi zapustili naš dragi mož, oče in stari oče

gospod IGNACIJ GORIŠEK.

posestnik in cerkv. ključar farne cerkve sv. Ignacija v Vojniku.
Pogreb se je vršil dne 20. maja 1953 ob spremstvu 8 čč. gg. duhovnikov.
Najiskrenejše se zahvaljujemo č. g. Žolnirju, kaplanu v Novi cerkvi za
podelitev sv. maziljenja, kakor tudi mil. gospodu Francu Tovorniku, arhidi-
jakonu v Slovenskih Konjicah, za slovesno pogrebno mašo in vodstvo po¬
greba od hiše žalosti v cerkev in nato pokopališče. Nadalje č. g. župni¬
ku Martinu Lupša za nagrobni govor, kakor tudi ostalim gg. govornikom,
cerkvenim pevcem za žalostinke pred hišo žalosti in na pokopališču, daro¬
valcem vencev in vsem udeležencem pogreba.

Vsem Bog plačaj!

Počivajte v miru, dragi ata!

žalujoči družini; Gorišek - Brglez in stalo sorodstvo
Buenos Aires - Vojnik, 31. maja 1953.

Najhitreje, najbolje in najbolj solidno!

Paketna Ageneija ” P A K E X P O B T »

pošilja Vašim svojcem v domovino pakete iz Trsta. Pošiljke priha¬
jajo na naslovljenca v 20 — 30 dneh. — Paketi so zavarovani.
Pošiljamo pa tudi pakete iz Buenos Airesa s starimi in novimi
oblekami. — Za novo blago preskrbimo sami izvozno dovoljenje.
Zdravila pošiljamo z letalsko pošto.

Glavni zastopnik:

OTON FRESL — Buenos Aires, Reconquista 656/1-2 — T. E. 31-2241

URADNE URE: vsak dan od 9. — 12.30 dop. in od 15.—18.30 ure popoldne.
Ob sobotah samo dopoldne.

! ”CASA BOYU”  — urama In zlatarna |

. OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 f.

pol kvadre od Cabilda 2300 2

NAKIT IN URE SVETOVNIH ZNAMK |

BUDILKE |

'f,  PREDELAVA IN POPRAVILA ZLATNINE IN UR — točno in hitro. |

'p  (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer 5
£ v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) %

XXXXXXXXXXXXXXXXXXX* XXXXX*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXSi

ŠOLSKE POTREBŠČINE:

Aktovke, zvezke vseh vrst, svinčnike, barvice, itd. itd.

Lepe albume raznih vrst in kakovosti
Slike slovenskih pokrajin

Potrebščine za pisarno, šolo in dom
Darila za razne prilike
Vam nudi

Santeria y Papelerfa SANTA JULIA

Victor Martinez 39 - Buenos Aires

Posredujemo odpremo paketov v domovino, tako pri raznih tvrd¬
kah, kakor tudi sicer odpremo paketov in zdravil iz Argentine
in paketov z rabljeno obleko, za katere oskrbimo dezinfekcijo.

(Nadaljevanje s 3. strani)

meljen in neverjeten je lik kletarja.
Kakšna je njegova človeška podoba in
družbena vloga?) Med neživljenjske in
zato neprepričljive like sodi tudi viničar
Kejac; še bolj pa . . .Tiček, ki naj bi bil
humoristično zasnovan lik, a nam osta¬
ne njegova človeška podoba in družbena
vloga popolnoma nerazumljiva. Prav ta¬
ko neživljenjski je tudi Belec. . .”

O ideji v scenariju: “Iz P. teksta za
scenarij je dokaj težko razbrati osnovno
zgodbo.. . Scenarij ni dovolj zajel resnič¬
nih podob viničarskih ljudi, niti ni psi¬
hološko zagrabil problematike, kako so
viničarji doživljali agrarno reformo, ka¬
ko se je prebujala njihova družbena za¬
vest in kako so dojemali potrebo po vi¬
nogradniških zadrugah. Mar je res ob
socialni revoluciji na vasi v Halozah in
Slovenskih goricah potekalo vse tako
preprosto, kakor prikazuje film. S. na
K. ? ... Pri tem je scenarist Potrč za¬
grešil prav isto napako, ki jo je v svo¬
ji kritiki Ingoličevega Vinskega vrha bil
izrazil takole: “Končno se viničarji od¬
ločijo za zadrugo. .., kakor da bi bi¬
la s tem problematika Haloz odpravlje¬
na. Ustvarjeni so bili komaj pogoji, ha¬
loški viničar je komajda zaslutil, kaj se
je z zadrugo ustvarilo in kaj se uresni¬
čuje!... Vse te problematike, ki jo je
kritik Potrč dovolj jasno videl, pa sce¬
narist P. .. žal ni zajel v obliki, ki bi
omogočila, da bi dobili dober, preprič¬
ljiv film o družbenem dogajanju in o-
sebni problematiki med viničarji.”

O režiji in montaži: “Prikazali smo
že, da manjkajo Potrčevemu scenariju
za film S. na K. osnovni elementi, ki so
potrebni za dober filmski scenarij. ..
Vendar moramo navzlic temu ugotovi¬
ti, da režija filma ni izkoristila niti
vseh tistih možnosti, ki ji jih je nudil
P. tekst. Predvsem je treba omeniti sil¬
no počasnost in statičnost dogajanja. ..
Štigličeva režija trpi zlasti na pomanj¬
kanju izvirnih režijskih domislekov...
prizori so razvlečeni in razdrobljeni, od-
voj fabule je nadvse počasen, da preha¬
ja ponekod že v pravo dolgočasnost. Ko
se na razdrapanem kolovozu koleselj
trese, se župnik, ki meni, da “brez božje
volje tudi las ne pade z glave”, zelo ne-
prepričevalno pokriža (in sicer napačno,
kajti tako se križajo le preprosti kmeč¬
ki ljudje, režiser bi pa moral vedeti, da
se katoliški duhovniki križajo čez prsi,
na latinski način!). Ta prizor učinkuje
prvikrat humoristično; toda ko se Far¬
kaš in Sinko vračata, se isti prizor po¬
novi, zaradi česar izgubi na svoji pri-
rodnosti in učinkovitosti. Ali nas more
prepričati prizor, ko mali štefek po na¬
ključju odkrije v farovški kleti raztre¬
sene patrone pod sodom in brž “ugane”,
da gre za skladišče orožja, ki ga je tja
spravila vaška reakcija? Prav gotovo
ne. Neokusna in idejno popolnoma zgre¬
šena sta tudi prizora, ko preprosti vini¬
čar Vračko sedi v mogočnem fotelju in
ko njegova žena Jula precej birokratsko
nastopa kot tajnica za pisalno mizo v
zadružni pisarni. Neokusem je prizor,
ko na plesu v farovški kleti nekakšne

ljubljanske gospodične brez rut z lepi¬
mi frizurami predstavljajo haloška vi¬
ničarska dekleta. Hudo pomankljiva je
v filmu montaža: v zaporedju posamez¬
nih prizorov je prav malo logične ute¬
meljenosti, marveč si scene ’sled'jo po¬
gostokrat brez notranje medsebojne po¬
vezave.”

Igralske ustvaritve: “Poglavitni vzrok,
zaradi katerega so kreacije posameznih
igralcev problematične, je predvsem re¬
ven dialog, saj igralci skorajda nimajo
kaj govoriti; včasih se nam dozdeva, ka¬
kor da bi se brez moči le sprehajali sem
in tja ter gledali drug drugega, vpra-
' šujoč se, kaj naj pravzaprav počnejo.

1 Igralsko šibki so v splošnem skupinski
in množični prizori, kjer manjka prave j
razgibanosti in dinamičnega odvijanja j
dejanja. Dikcija v filmu je vse preveč
deklamatorična, recitatorična. Tudi slog
in izreka nista enotna.”

O snemanju in sceneriji: “Zdi se, da
je snemalec snemal vse preveč iz nepo¬
sredne bližine, iz skoraj enometrske raz¬
dalje... se s kamero tako rekoč plazi
po ljudeh in jih snema z nekakšne
“žabje perspektive”... usmerja kamero
skoraj samo navzgor in navzdol ter vse
premalo uporablja druge zorne kote.
Snemalcu Marinčku manjka predvsem
domiselnosti, nekolikanjce umetniškega
diha, zaradi česar so njegove slike pre¬
cej monotone in sodijo že skoraj na pod¬
ročje dokumentarične fotografije. .. Ku-
liserija je izdelana zanikrno ... da gle-
dadalec razločno vidi papir, ki ponekod

štrli ven, da se platno celo premika sem
in tja ter ubija v gledalcu iluzijo res¬
ničnosti.”

O glasbi in zvoku: “V Cvetkovi film¬
ski glasbi je popolno protislovje med
dogajanjem na platnu in zvokom...
Glasba ni psihološko utemeljena in v njej
ne zaznavamo nobenih psiholoških pre¬
mikov, ki bi vsaj nekoliko ustrezali sli¬
ki. Glasba nikjer ne podpre filmskega
dogajanja. . . Zvok je skoraj povsod ne¬
naraven, enako močan in pretiran. Najsi
bo igralec v filmu obrnjen k publiki ali
proč od nje, je jakost govorjenih besed
vselej ista ... V filmu S. na K. je zvoč¬
na oprema taka, kakor da na Sloven¬
skem doslej še nismo nič slišali o po¬
sebni .. . panogi, ki se ji pravi — film¬
ska zvočna dramaturgija.”

O kritiki in samokritiki: “Film S. na
K. po vsem, kar smo zapisali, ne pomeni
napredka slovenske kinematografije...
celo njeno precejšnje nazadovanje; v ne¬
kem smislu je film celo anahronizem,
saj je danes problem haloških viničar¬
jev in. . . zadružništva v drugačni raz¬
vojni fazi. . . V filmu pa ni, žal, niti to¬
liko osnovne človeške problematike, da
bi lahko krajevno in časovno preraščal
svoj okvir, to se pravi, da bi bil za dalj¬
šo dobo aktualen, če je film v takšni
obliki komajda razumljiv nam Sloven¬
cem, ki je viničarski problem vendarle
svojstveno naš problem, kako naj nje¬
govo tematiko približamo šele tujemu,
neslovenskemu gledalcu ? . .. Le umet¬
niško dovršen ali vsaj umetniško zado¬
voljujoč film nas lahko prepriča; sicer

zdrkne na raven neživljenjskega nepre-
pričujočega in lahko tudi škodljivega
propagandnega sredstva. Film S. na K.
kaže v vsakem pogledu, da smo Sloven¬
ci še vedno v osnovni šoli kinematogra¬
fije, če postavljamo strogo merila pri
ocenjevanju slehernega umetniškega de¬
la na področju literature, likovnih umet-
.nosti, glasbe, itd., tedaj veljajo ta meri¬
la prav tako za filmsko umetnost...
Žal moramo ugotoviti, da je prvi in do¬
slej edini slovenski umetniški film bil
j film Na svoji zemlji Zato je filmu in
vsej slovenski kinematografiji kaj sla¬
ba reklama, če ta ali oni recenzent za¬
piše, da pomeni novi film “pomemben”
korak v razvoju slovenske filmske umet¬
nosti”, da je “uspelo izdelati film, ki ima
vse odlike dobrega filma” in podobno.
Mislim, da je po sedmih letih' od osvo¬
boditve in po sedmih letih obstoja naše
domače filmske proizvodnje ter po tra¬
dicijah, ki jih imamo Slovenci tudi že od
prej, skrajni čas, da domačo filmsko
proizvodnjo dvignemo na raven sodobne¬
ga evropskega filma. Film, ki umetniško
in tehniško ni zadovoljiv, nikogar ne
prepriča in ne more opravljati niti svo¬
je “vzgojne” funkcije... Treba bo še
dosti truda, eksperimentiranja in spo¬
znavanja filmske tehnike in filmskega
materiala, da bomo obvladali filmsko
ustvarjanje... Pri neuspehih pa nikakor
ne gre, da bi se sklicevali na naglico
in na nekakšen prihranek planiranih fi¬
nančnih sredstev, saj pomeni slab film
hkrati ne le moralni, marveč tudi fi¬
nančni neuspeh in nemara tudi škodo”.